Unrwiarf **** PROSVETA .year xxvn. T»™ : GLASILO SLOVENSKE NAMOpNE PODPORNE JEDNOTK TZšTZ iJTnU— -1 JilTi^Sr Chiearo. m.. Dondeliek. ianuaris Man 2 Urodatškl la «prsTmlikl prostori •NT I. Lswadsk A to. Offteo «I Publications Mf Sooth Lswndsl* Ato. Tskpkoaa, BookwoU 40Ö4 Komentaiji piUlizem ne s»iti! To je prav tako, kakor če dal medvedu med, da nasiti ele. Pred kratkim je bilo dovolj rika o korupciji v lokalnih dikcijah federalne posojilne kor-iracije HOLC. Lokalni demo-tski uradniki te korporacije I si krpali žepe, da je bilo itrah. Bile so preiskave in ne-„ uradnikov je zletelo na ce-i Čiščenje še ni končano, ko korupcija zasmrdela v orga-iciji CWA. Vsa Amerika se zdaj škanda- lizira nad gnilobo v administra-:iji za civilna dela. Sam Roose-je priznal, da prejema dnev- 1 do 300 pritotb proti tej ko-i/t. Prizadeta so vsa večja ; povsod si požrešni lokal-i politiki polnijo žepe z denarni, ki je bil namenjen, da po-aga v prvi vrsti brezposelnim Mavcem. Goljufajo z materiali, ki ga prodajajo vladi, fa-omirajo svoje politične pri-taše in odrivajo druge brezpo-^Ine delavce, dajejo sinekure vojim podrepnikom in ponekod - v New Yorku — zshtevajo od IHavcev podkupnino ali bakšiš ato, da smejo delati pri civilnih delih. Jaand je, da predno bodo brezposelni delavci prejeli nekaj ato-akov od Rooseveltove admini-r«c i je za svoje delo, bodo voditelji in zaupniki korumpira-nih demokratskih in republikancih lokalnih mašin vzeli tisočake in Rtotisočake in ogoljufali ^>odo vlado in delavce! V Clevelandu je pa slovenski modrijan", ki je zapisal: fioontvelt zida, iest milijo-"'»> delavcev je dobilo delo od Rwmevelta!" Ej. prijatelj, škoda je tvojih d"kih let, ki si jih prebil v A-**nki, pa Ae ne veš, da vse, ksr J* kdo .sezidal dobrega, sproti Poderejo - ne Molek, ne Pro-W in ne socialisti, temveč po-inunUni in ekonomiki pa-katerih je jx>lna deiela in kl poirli vse v skladu za >'" "" »n civilna dela, kolikor bo-mogli doseči, končno pa bodo f'ttu 5, Rootevelta! . . ŽIVILSKI STAN Mil SE OSTANE NA Ml Trgovci ne računajo s večjim trgom kakor je bil pred letom ________Chicu», mM pondeljek, 2», januarja (Jan. 29), 1934. ** STEV.-NUMBER 20 jwjMilln« mr.^Tr.^ of proviLd loTiT U*. Aot oi Osi, t, 1S1T, authorised oa Aas 14. fit. "'«Pileči delajo sitnosti mest-nim očetom Pitti.»>ur«rh. Pa. - Pittabur- u t hr, zp<»selnih je šel te '■»pred mestni svet in od kon- i l »Pr»Pnacijo 1»■ T * P^P^anje bnes-«■ H LtPkom zim€- *Mtopnikl e se tičejo srebrne valute In dolgosti dobe, v kateri Is» ta zakon veljaven. % Nenapadslai pakt med Nemčijo In Poljsko podptaaa Berlin, 27. jan, — Mod Nem-čl jo In Poljsko Je bila včeraj podpisana nova pogodba, kl določa. da v prihodnjih desetih letih ae ne sme noben spor mod tema dvema deželama reševati z orožjem pod nobenim pogojem. ' Demokratske klike Israbljajo vladne poaredovalnice sa dobavo delav—Johnson napovedal smrt malim podjetnikom. — Keeignaclje v Illinoleu.-^-low-akl pod governor obtožen korupcije _' Washington, D. C., 28. jan.— Predsednik Roosevelt je včeraj priporočil kongresu, naj dovoli 950 milijonov dolarjev ia nadaljevanje njegovega pomolnega programa. Chicago, 27. Jan. — Illlnolska pomožna komisija, ki je upravljala CWA v Illlnoisu, ju vče-rsj resignirala. Vrhovni upravitelj CWA v Washingtons Harry L. Hopkins, je Imenoval polkovnika Dana Sultana, vojaškega inženirja, za direktorja CWA v člkaikem okraju. Imenovanje nove direkcije civilnih del za državo Illinois sledi. Spremembe izvire is mnogih obtožb glede korupcije v lokalnih vodstvih CWA. Preiskave so v teku. Dee Molnea, Iowa, 27. Jan. — Iowski podgoverner Nelson G. Kraschel In Carleton D. Beh, Investicijski "broker," sta bila včeraj obtožena pred federalno veleporoto, da ata hotela oslepa-riti federalno vlado v zvezi s javnimi dell (PWA). Waahlngton, D. C.—Korupcija, ki iipodriva CWA, se Je u-kradla tudi v department sa delo in napadla federalne posredovalnice za dobavo dela. Frances Perklnt, tajnica departmenta sa delo, Je zadnjs dni naprosila tajnika notranjih zadev Ickesa, naj uvede preiskavo glede pritožb, ki se kopičijo ns njeni mili. Pritožbe se glase, da lokalni uradniki federalnih posredovalnic izkoriščajo posredovslnloe za svoj politični prestiž. Prosilce za delo pošiljajo k voditeljem lokalne demokratske mašlne, da Jim dajo svoj "okey" 'na prošnjo. To pomeni, da federalne posredovalnice preskrbe delo Is demokratom In kdor noče biti demokrat, ne drAil dela. Enake pritožb« prihajajo tudi proti direktorjem CWA v mnogih krajih. Prvenstvo imajo demokrat je, druge br«Z|H>se!-ne delavce pa odrivajo. Pritožbe proti korupciji v CWA obsegsjo 45 držav; edino iz držav New Hampshire, Vermont in Maine še ni pritožb. Worcester, Maas. — Industrijski administrator Johnson Je Izjavil pred tukajšnjo trgovsko zbornico, ds mali podjetniki, ki imajo največ pritožb proti NKA, ne morejo eksistlratl drugače, kakor če izkoriščajo svoje uslužbence. Vlada pa ne bo ščitila o-nih, ki se drž«* na ekonomskem površju,le z izkoriščanjem—In zato so mali podjetniki obsojeni v propast. Kongres runfce komunistične stranko Moskva. 27. Jan — Včeraj Je bil odprt 17. vaeruskl kongres komunistične strsnke Navzočih Je okrog 2000 delegatov Is vseh krajev Rusije, Stalin, tajnik stranke, kl Je odpri zborovanje, Je govoril f*t ur. Mtara civilizacija umira, pravi l)arrow New York. — Clarence Harrow, čikaškl odvetnik in filozof, in dr. John II, Holmes sta te dni debatirala o vprašanju, če Je današnja Civilizacija vredna, da Jo ohranimo. Harrow Je dejal, da Je zastonj truditi se, da bi obdržali sedanjo civilizacijo pri življenju, ker Je ris smrtni postelji. Vsaks clvillzacijs Ima svojo dobo, nakar »e umakne novi. Dr. Holmes ps Je rekel, da Je še upanje za civilizacijo, če isreže-mo iz nje rak kapitalizma. To ps pomeni »ntrt za starost in rojstvo novo civilizacije'—Jo dodal Harrow Kaatorjevo olj»—k s ton za pijance Chicago. — Policijski sodnik I*on Edelmsn je zadnji toden obsodil trinajst pijancev v plačilo dem-1 dolarjev ali na dobro merico kastorjevegs olja, kar si izvolijo. Vsi so si Izvolili olje, ki m» ga morali Ispiti prod aod-nlkom. PROS y. ETA PROSVETA THE ENLIGHTENIIBUT tfLAS ILO m LAtTWIWA BLOT SM SIS NABODNB (*• ml mmà POOrOSMS JBDNOTS Hiraiilui M érUw it—— 0U> mm-t to Urnmmàm SN aa lat«. MA* M »rt lata. SI M «Mrtku u Cb**» I. HM Mfe Ma, »II - Ml Mas M ta» MBMtv* MM. — SukacrlpUna rata»! la» Ua UaBai (»■»apt OiIhi«) ti CSIaaca and Ctaa»» |7.M »at M«. MtlrlM MAS pa» ywr. AAvartW'nc aarlpto «411 Mt fca raturoad. •tlk ■ IWmM MaaWv m »a», Ur »«• PROSVETA MC T-M Sa La«raAal» Ara.. iMtmgm. MEMBBB OP THE PBDBBATBP Datum » ufc)«v«Ju. na primär (Ü*. SI), UMI, »rt« rai*. 1»«« -«aal, 4a vam im a um aaraJala» Pa«r»IU im prav vam liât m wUvi. ■HM^arMMF* datuMN potakla Glasovi iz naselbin Zaaimivs tishfti Is rszalh krajev Ik mojih zapiskov Milwaukee, Wis.—Spet se Je zmanjšalo število tistih, ki so predsedniku Rooseveltu s tako velikim navdušenjem ploskali. Pet tisoč mož je bilo vrženih nazaj na cesto od CWA zadnji pon-deljek; dne 15. februarja sledijo še drugi—okrog 26,000. In sedaj ae vprašujejo: Kaj pa po- tem? N Da, kaj potem? Počasno ubijanje obsojencev, kakor je nekoč zapiaal veliki pisatelj Dumas pri opisovanju dogodkov pred veliko francosko revolucijo. Kaj pa preostaja vladi, oziroma vladajočim krogom? Metati na cesto še nadaljnje milijone dolarjev za ničvredna dela, krmiti to silno armado brezposel Domač drobiž Obisk Chicago. — Glavni urad SNPJ ao te dni obiskali: miss Mary äetina, Frank Bogataj In Mary Baloh a svojim sinom, vsi iz Pittsburga, Kans. Srebrna poroka Moon Kun, Pa. — Dne 20. t. m. ata Martin Klopčar ln njegova iena Mary slavita petindvajsetletnih svoje poroke ob veliki udeležbi sorodnikov, prijateljev in znancev. Novi grobovi Cleveland. — Umrl je Mihael Smrtnik, star 62 let, samec, doma iz Podolnice pri Vrhniki. V Ameriki je bil 31 let. — Dalje je umrl v mestni bolnišnici Martin GolobiČ, star 55 let ln doma iz Premogovca pri Sv. Križu. V Ameriki je bil 27 let ln tu zapušča ženo in pet otrok. Nov grob v Klarem kraju Cleveland. — Peter UssJ je prejel vest, da je v Kovnih pri Cernlčah na Primorskem umrl njegov brat Jože Usaj, star 64 let, ki je bil duhovnik 40 let. a Popravek Grand Häven, Mich. — Pred kratkim je bilo poročano v Pro-avetl, da je v starem kraju, v Loki pri Mengšu umrl Frank Pavhar, bivši tukajšnji farmar in član SNPJ. Njegovo ime Je bilo Tavčar, ne Pavhar. Nesreča članice * Cherokoe, Kans. — Huda ne-sreča je zadela aestro Frances Preložnlk. članico društva št. 105 SNPJ. Bila je tri tedne bolna, zadnjo nedeljo, 21, t. m., ji j« pa pogorela petaobna hiša do tal z vsem pohištvom, Skoda znaša $3500, zavarovana je pa bila le za majhno vaoto. Kako je ogenj nastal, ni znano. rtih, ali pa jih pustiti poginiti! ki zelo slabo obratujejo ln de- strežbo. Človeka v bolriišnicah mučijo in kar sem že jaz prestal, ne bi privoščil nikomur. Te vrstice pišem v mrzli Min-ntsoti, v kraju, kamor aem prišel 1. 1893. Na ta kraj me veže mnogo spominov. Prva leta sem delal v rudniku, pozneje pa mnogo potoval. Sedaj se potovanja bojim, kajti vožnja me utrudi, da posledice čutim več dni. Tudi težkega kovčega, s katerim sem pred leti potoval po Ameriki, ne morenrveČ nositi. Tu v Minnesoti čakam na pomlad, na vir novega življenja.* Sem med dobrimi rojaki, poznam pa tudi ljudi, ki hočejo nositi velik zvonec in tem sem trn v peti. Zima je oatra v tem kraju, a tudi nje bo konec. Rudni- Rudarji v Bittojo dobili priznanje* «Rl|e Po dolgih letih "miru" in boja jim jr družba priznala pravico do organizacije llutte, M on t. — (FP) — Po dolgih letih hudega boja je A-naconda ('op por Mining kompa-nija zopet priznala krajevno u-nljošt. I International llnion of Mine, Mili & Smel ter Workers. To ae je zgodilo, ko so uradniki družbe pristali na pravico u-radnikov, da «mejo pri rovih ko-lektati uMeMment Sedaj se lahko goapoda spomni na zahtevo socialistične stranke pred petimi leti, naj dovoli vlada pet milijard v baš te avr-he, za javna dela; takrat bi pomenilo to temeljito pomoč, sedaj pa Je prepozno. ^ Razpad se nadaljuje in pred našimi očmi ae vrši ena izmed največjih revolucij, kar jih pomni zgodovina — preustrojitev družabnega reda, ki je dolgral avojo Zgodovinsko nalogo. Mogočna gospoda ae bo morala sprijazniti z idejo 30 urnega dela na teden in tudi s starostnim zavarovanjem. AH to, ali pa naj začnejo uničevati moderne stroje In kreniti nazaj v srednji vek; drugega izhoda ni. Neki nemški duhoven (propa-lica) Je govoril v nedeljo na fašističnem shodu v Eagles dvorani, katerega ae je udeležilo kakih 500 več ali manj pametnih fašistov iz Chicaga ln raznih krajev Wlsconflina. Gospoda so pognali pred nekaj meseci Iz sovjetske Rusije, kjer je hotel razširjati svoj fašistični strup, sedaj pa je nas osrečil s svojim oblakom. V svojem puhlem govoru je povedal ogorčenim poslušalcem, da morajo ruski kmetje delati na državnih farmah» da morajo delavci spadati v strokovne organizacije in čitati komunistične časopise (strašno). Priznal pa je, da je bil prvi petletni načrt uspešen in da se Rusija spreminja v industrijsko državo. Na vprašanja, zakaj je Hitler zatrl vse delavske organizacije in uničil vaako avobodo, ni odgovoril, rekel pa je, da bo Nemčija dobila novega boga in da bo narod postal pristno arijaki. Ce je s temi mislipii čisto neumen, tega ni omenil. Velika Seaman Body Co. je odslovila zadnje dpi tisoče delavcev in počiva sedaj po trimesečnem "težkem delu", kot ponavadi zadnjih sedem let. Ko je družba zaposlila par tisoč delavcev, so časopisi to poročali z velikimi črkami, sedaj pa molčijo, da ne žalijo slavne NRA.— Pred nekaj dnevi je Prosveta Izročala, da izdela A. O. Smith Co. v tem mestu 10,000 avtomobilskih ogrodij na leto. To je bila pomota. Izgotovi ae jih v tej ogromni tovarni po 600 na dan in sicer s 70 delavci. Predno so uvedli nove stroje za to delo, je izdelalo 200 delavcev povprečno 60 ogrodij na dan. Kdor še teh strojev ni videl, bo težko verjel, toda je istlna. Danes, 23. jan., poroča Prosve- lavci ne zaalužijo skoro nič. Bil je čas, ko je človek lahko vsak dan delal deset ur ln plača je bila $1.15, toda takrat se je za 25 centov lahko mnogo kupilo, ker je bilo vse poceni. Ako ne bi delavci pridelali doma krompirja in drugih pridelkov, bi jim trda predla, ker ni zaslužka. Matija Pogorele. PONDEUEK, 29. JANUARJA - i Agitacija za delavske liste Milwaukee, Wis. — Pred seboj imam velik kapitalistični list, poln ničvrednega in zava-jalnega čtiva in zapeljivih oglasov. TI oglasi pokrivajo cele strani. Dve tretjini prostora v listu tvorijo oglasi,' ostalo tretjino pa zavajalne vesti in karikature. Ko pregledujem ta kapitalistični list, se spomnim na delavce, ki lahko prebavijo zastrupljevalno hrano v takem listu. Razume se, da oglaševanje v kapitalističnih listih stap ne trgovce mnogo denarja. Ta denar dobijo trgovci od delavcev, ki morajo plačevati visoke cene za življenske potrebščine.* Od kapitalističnih listov nima delavstvo nikakih koristi, temveč le škodo. Iz teh ne more dobiti potrebne izobrazb^, kajti pisati morajo tako, da »ugajajo trgovcem in drugim, ki take ča* sopise podpirajo. „ Delavci bi ne smeli kupovati teh listov, temveč podpirati svoj tisk, kje* dobijp resnična poročila o delavskem gibanju po vsem svetu. Morali bi agitlrati za svoje liste, da povečajo cirkulacijo in na ta način bi tudi prisilili trgovce, da bi oglaševali v njih. V tem slučaju bi imeli delavski listi velike dohodke in bili bi cenejši. Delavci si morajo to zapomniti. Citati morajo svoje časopise, iz katerih se lahko mnogo nauče. , J. U. in rudarje za stopati pri vaeh zadtvah za 1*- ^«, (jtt j«, um"r| v naši naaelbinl Razno iz Akrona Akron, O.—Prosperiteta Še ni prišla k nam, kajti tovarne še vodno slabo obratujejo in mezde so nizke. Delavec z družino ne zasluži dovolj za dostojno življenje. Držuva Ohio je za odpravo znojnih delavnic, toda nihče se ne zmeni za to in v tovarnah prevladuje priganjaštvo. Pritožb je veliko, a jih nihče ne upošteva. Tukajšnji tovarnarji niso nič boljši ko baroni premoga. V kratkem se bodo vršile volitve, kajti tovurnarji ae hočejo prepričati, če so delavci za kompa-nijsko unijo uli ne. Upam, da Slovenci v Akronu pokažejo hrbet kompanijski uniji na dan volite*, Tukajšnji listi pišejo, da demokratska stranka izgublja zaupanje, ker je preveč grafta in sleparij pri javnih delih. Republikanci, ki niso prav nič boljši, se tega seveda vesele. Boss je so republikanci, kajti le lojalni republikanci pridejo na take pozicije.—Martin Klariî, 170. » ' mm^mmmmmmm Vabilo na zabavo Chicago. — Kam pa v soboto dne 3. /ebruarja? Vsem, ki st hočejo ' neprisiljeno zabavati, svetujemo, da pridejo ob 8. zvečer oihenjenega dne v Fleiner-jevo dvorano, 1638 N. Halsted st., kjer bo imelo društvo Gorenjec št. 104 SSPZ svojo pred-pustno veselico. Vstopnina listkom bo 25 centov, pri vratih pa 35 centov. Igral bo Ko-chevarjev orkester in odbor bo nudil najboljšo postrežbo. Vabimo vse, da se te veselice udeleže. Na Svidenje dne 3. februarja ! Odbor. Draovje v globeli (Dopis iz starega kraja.) Pri nas imamo ljudi, ki v svojem nadlistu na pol strani napišejo "Delavski vestnik," pa menijo, da so že polno legitimirani zastopati delavstvo. Na izvesek pa postavijo kot svrho podjetja : boj proti marksizmu in zagovor stanovske države. Ce ne moreš pobijati razrednega t?oja drugače, pa napiši: "Opozorilo. Pod tem naslovom objavlja "Ljubljanski škofijski list" z dne 2. decembra: "List 'Mladi plamen', delavski mladinski, list, zavzema že dalj časa tako sovražno razredno stališče, da se .nikakor ne sklada s krščanstvom. Zato se ne more več prištevati med kr&fanske liste*' In s ,^em stanovska država že stoji! jH ' Ce; /opozicije v lastnih vrstah ne nw>reš več krotiti, ji kar prilepi pa,,čelo madež "marksizma" ali boljševizma, reci ji, da je puhla, pa boš rešen. Spet boš gospodar v lastni hiši. Ce ti preveč pristašev uhaja ln noče več slediti tvoji dvatisoč-letni nezmotljivosti in nepopust-lj i vesti, potem zatrobi "rtlck-zug", pokliči vse svoje bojevnike nazsj pod varen krov in izjavi, da ai storil to zaradi kritične situacije. Prepričan si lahko, da ti bo ta vzrok o .umiku verjel slehernik ! Kriza je kriza, pa jo postavi kakor hočeš. Ce politično ne moreš naprej, ugotovi, da je v nevarnosti vera pa skleni konkordat. Ce je to italijanski črnosrajčnik, ali nemška rjava srajca ali pa bolj-ševiška peterooglata zvezda, na katero si prej pošiljal ogenj in žveplo, nič ne de. Samo, da je konkordat! Ce ti v znamenju konkordata pošiljajo v koncentracijske tabore ali v ječe Kristusove namestnike, potem kriči: "Naj kar bo, samo da napredujemo in smo s Führer jem v konkordatu! Da le marksiste hudič jemlje!" Ce se hočeš ljudem prikupiti, potem obsodi markaiste za po-pravljalce človeškega reda, sam pa si napiši na ščit: "Umaknite odredbe za saniranje socialnega zavarovanju, vrnite zaplenjena veleposestva !" In ovčice bodo letele nu kup, brez zaščite zakona, pod tlako granda in plemiča in vseh vrst knezov. Ce pa vse skupaj ne gre, potem greš lahko nekaj tisočletij nazaj, prineseš iz muzejev papirje, orumenele in zastarele, polne pravljic in bajk, pa napišeš na nje "§veto pismo." Daš na knjigo letnico, ki ti pade na misel, potem pa razglasiš: Nezmotljivo in nepopravljivo, večno za vse narode in dežele!" In z ognjem in mečem vsiljuješ to ljudem. Potem pa še hočeš, da bi se ti smejali! Saj se jim gabiš! S—s. Jeklarski delavci v Weir-tona čakajo... Na posredovanje delavskega od bora so pripravljeni čakati do skrajnosti, "ampak prišli bomo do avojega, če ne druga če, pa s stavko." Weirton, W.. Va-—(FP) -I Edgel Ford, dT^jTk rttn Steel kom- kl ^ poVedal, da sta „n Delavci pri'Wei paniji so zelo potrpežljivi a počasnim mljenjem vladnega delavskega odbora, kateremu se je družba postavila po robu. Pripravljeni so mu dati dovolj časa, da napravi končni zaključen, "ker želimo dokazati, da je družba tisti, ki se je vladi postavil po robu," pravi predsednik lokalne jeklarske unije. "Ce pa delavski odbor nam ne more pripomoči do kolektivnega pogajanja, tedaj bo zopet zagrmelo." O tem so jeklarski delavci sigurni. Nad 85% jih spada k uniji in bo dobroatoječi člani. Pobudo dobivajo tudi iz drugih jeklarskih centrov. 2e tucate zastopnikov jeklarskih delavcev iz drugih krajev je prišlo v Weirton, odkar je bila zadnja stavka. Prinesli so jim bodrilne besede in jim obljubili pomoč, ker smatrajo njih boj za pivotno točko, za prednjo stražo, ki naj jeklarskim delavcem prinese unionizem. Ampak družba ima delavce precej pod svojo komando, posebno še tiste, ki imajo svoje domove. Njena banka lastuje 95% prvih vknjižb v Weirtonu in ima že s tem delavce na va jetih. Izguba dela pomeni brez poselnost in brezposelnost izgu ba doma, kdor ga ima. Družba je boss in s takim bossom borit! se ni šala. Zastopniki justičnega departments so bili v Weirtonu več tednov, kjer so zasliševali dela v ce o intimidaciji pri "hitlerskih" volitvah zadnjega decembra. Teh pritožb ao dobili stotine. Vse t (/pa ni zaustavilo kompa-nijske "kampanje". Vodi jo tudi med ženami jeklarjev, katere bossi strašijo, da bo mož ob delo, da bo vpoklicana vknjižba, če »e njih možje proti vi jo kom-paniji ln njeni uniji. Med depresijo je družba ko-lektaia od mezde svojih delavcev za razne "stroške". 'Tukaj jim je jemala 3% od plače "za kritje atroškov v zvezi s hranjenjem pleha v skladišču, da tovarna lahko obratuje." V Steubenvillu, O., jim je odtrga-vala "za kritje eksportnih stroškov železa," kar naj bi delavcem prineslo stalnejšo zaposlenost. Vsekakor je razvidno, da je boj za priznanje 'unije šele v začetnem štadiju. Delavski odbor in vlada kot taka jeklar-skim baronom ne upata oziroma nočeta stopiti na prste. Oni imajo svoj zakon, zakon fevdalizma. njegov oče izgubila 50 milij dolarjev v detroitskih bank Kakor prišlo, tako šlo Glen A Id en Co. izprla rudarje Wilkes-Barre, Pa. — Glen den Coal kompanija, največji premogokopna družba v tem i triktu, je obvestila stavkujo rudarje, da bodo ob delo, če i ne vrnejo na delo v 42 ur» Stavko vodi nova unija antn citskih rudarjev za priznanje. Glede stavke je stvar ta, dii obe frakciji, nova unija in UMVj lastita prvenstvo. Obe grupi ¿J dita, da je večina na njih str ni oziroma pravijo voditelji nited Anthracite Miners of Pe na., da je 75% rudarjev na ki, kar pa uradniki Lewisovei ni je pobijajo. Tri večje družbe so na drm nih sodiščih dobile injunkcij proti piketiranju. raviuivo »porov. rojak Frank Bregant. Bregant I rut tenki rudarji st» bili dolga j,. novi blagajnik društva Sloge leta brez organizacije. Storjenih št. 16 in še živi. Mož se pošteno je bilo mnogo poskusov za njih Jesi in protestira, da ae ga kar organiziranje, ampak «o bili do tako brez njegove vednosti po-prihoda industrijskega zakona s šilja na oni svet. posebno, ko je točko 7a vsi neuspešni. Družba zdrav ko riba. Umrl je namreč je vnak poaktia v kali zamorila I Frank Bregar, ki ne Je preselil Unako |H»letje, ko Je bila de- na West Altis is U Salle. Wis. lavcem z zakonom prisnana pra- Pokojni je bolehal več let. Bil je vira do organizacije, je unija sorodnik našega * pogrebniku pod\*ela novo kampanjo in u-apela. Stotine rudarjev ae je u-pisalo in uradniki pričakujejo, tla Imi m prirnanjem unije prišlo kompletno organiziran ie v par tednih. Frank K r menca. Frank N^vak. 16. Nevaren handit pri,»t Tucaon, Arlz. — John Dillin-ger, ki je pred meseci ušel iz ječe v Indiani in ki je zakrivil celo vrsto umorov in bančnih ropov v okolici Chicaga. t. m. prijet v tem me«tu a tremi partnerji ln stojo ljubico vred. K pola Caai so slabi, dela nI —• te besedo sliši človek, kamor ae obrne. Vlada sbtra zlato in vsak. ki ga Ima. ga ji mora Isročiti. Bogatini se sicer upirajo, toda vse nič ne pomaga. Ako človek ne noai lopate in kramlja, pa ga ljudje smatrajo bil 25. \ sa bogatina, ne vedo pa tega. da hočejo imeti zdravniki denar za operacije in bolnišnice sa po- Coloradski rudarji zagrozili s stavko Florence, Colo. — Ce Flore» ce Coal kompanija v 30 dneh i pristane na zahteve rudarjevi izboljšanje delovnih pogojev, bi sledila stavka. O tem je bila ob veščena državna industriji komisija, ki je na lice medi takoj poslala dve osebi v mik preiskave in poravnave sponi zadev. Rudarji so organiziral 30-dnevno obvestilo o stavki i dali komisiji, ker tako zakon» hteva. Širjenje unionizma med oljni delavci Henderson, Tex. — Unija olj nih delavcev raste kakor gobe) dežju na oljnih poljih vzhodu» ga Texasa, pravi pomožni dela* ski komisar Clifford McGreery, ki je prepotoval oljni distrikt Unij ske postojanke so bile ganizirane v vseh mestih in jim delavci pridružujejo v s likem številu. Novotny, župan Berwyna, m ji ubil Chicago. — Frank Novotny. župan v predmestju Berwyni je bil v četrtek zjutraj najd® mrtev v svojem avtu, ki je prekucnjen v potoku ob ce» med Peorijo in Pontiacom. I* pan je najbrž med vožnjo za^ ob kup cementa ob cesti in žilo je skočilo v potok. Priznanje Rusije prineslo potovanje ruščine New York. — Študentje ni mestnem kolegiju bodo in» »edaj priliko, da se bodo lah!» učili tudi ruščine, ki je s prim* njem Rusije prišla na uOni r» RooNevelt posodil Kubi 10 M jonov za živež Washington, D. C. Art** ška vlada je dala novi vladi * Kubi posojilo $10,000,(/M) za " kup živeža v Združenih drzsvafc fcrlve policijaklh vpado% v stanovanja brezposelnih delavcev prenekuma Iščejo "kriminalce." - New York», med katerimi SLIKA NEMŠKIM "VOLlTfT Voliki, ki so zrssli ksr v loN*1 /k Mr«* . * • Zadnje volitve v n^mik ^ ž.avnl zbor so bile eevedc " in so podale "reanično" P litičnega mišljenja v • Ne^ Tako smo čitali tudi v skem časopisju. Nedavno Je r objavil mmški fašistični "SaarbrOcker Zeltung", ^ vsekakor verodostojen, da J' volilnem okrožju Oberhaj^» Schmaben volilo od l,TtMJJJ pravičenih vofi*.«v kar 1 oseb in v volilnem okroM r^J ker, pa CH| 1.715.000 uprav voiiieev 1,716,67«. WDEUEK. 29. MNUAHJA. prosveta Vesti iz Jugoslavije !BA IN PBf/ STA GA plMTILA usmrtil V udu m nu i, (Itflra* parečMa Is Ja*aalartJe.) ni pa so bili še napada na ječar-ja v Kranjski gori, kjer so sku-šalTa silo zbežati ~tt zaporov. Ječar je slišal, da se pripravljajo ta beg, pa ae je oborožil s revolverjem, ko je šel zvečer pre-gledavat celice. Ko je odprl Planinčevo celico, se je Planine vrgel nanj ter ga začel daviti. Metala sta se in ruvala, Planine je že izpulil iz ječarjevih rok ključe ter skušal ječarja zakleniti v celico namestu sebe, na kar bi odprl še ostalima dvema pajdašema ter bi lepo odšli v svobodo. Toda vrat ni mogel zapahniti, ječar se ga je še trd no držal, hkratu pa je prispela tudi orožniška patrulja, ki je po-magala ječar ju Planinca spraviti nazaj v celico. Zaradi vlomov in tega napada so bili obsojeni: Planine na tri leta robije, Grum na poldrugo leto strogega zapora in Jošt na deset mesecev strogega zapora. Umrli bo: v Ljubljani 70 letna posestnica Kristina Jakilova, v Rajlovcu pri Sarajevu Antonija Lapajne, vdova po ravnatelju medvodske papirnice, v Trbovljah upravitelj ica pošte Marija Torijeva, v Sevnici finan-car Andrej Rozman, v zavetišču sv. Jožefa -v Ljubljani Frančiška Zieglerjeva. Skoraj umor na Štefanov dan —V Sikolah pri Clrkovcah se je vršila v gostilni Franca Pernata domača veselica na Štefanov dan. Udeležilo se je je mnogo fantov domačinov in tudi iz sosednjih vasi. Kmalu pa je prišlo med nji mi do pretepa; napadli bo Mihae la Pernata iz Šikol. Ta je zbežal iz gostilne, a so ga fantje zu naj hoteli spet napasti, zaradi česar je zbežal v sosedno hišo kjer je gospodinja zaprla za njim vrata, da bi ga obvarovala napada. Fantje pa so vrgli vra ta kratkomalo iz tečajev, vdrli v hišo ter začeli pretepati Per nata, ki je ves v krvi zbežal iz hiše, a bo ga spet došli napadal ci ter ga pobili na tla, kjer je nezavesten obležal. Reševalni avto iz Maribora ga je prepeljal \ mariborsko bolnišnico, kjer lež v hudi nezavesti in je le malo upanja, da bi se zavedel. Na gla vi ima 17 ran od nožev in kolov, na tilniku pa ima veliko rano prizadejano s sekiro. Poškodbe pa ima tudi po v sam telesa. Napadalci so v ptujskih zaporih. * Uboj na SilveBtrovo—-V Dra-gučevi pri Sv. Marjeti ob Pesnici so našli na novega leta dan mrtvo 60 letno poaeatnico Marijo Pristavnikovo v njeni hiši. Bila je zadavljena, to pričajo odtisk na vratu, pa tudi rane po ostalem telesu pričajo, da ae je pokojna borila z morilcem. Po va-ai ao začeli govoriti marsikaj o morilcih in njih namerah ter načrtih. Uvedena je preiskava, da dožene, kdo je Btarko umoril in čemu. Obesil ae j«.—Pred nekaj meseci se je vrnil iz Nemčije rudar Anton Cvetko, ki je delal 27 let v Nemčiji. Prišel je v Trbov lje; iz Nemčije ni prejemal ni kake pokojnine, ker bi moral zanjo delati še najmanj 3« mesecev, torej tri leta. A so ga prej izgnali. V Trbovljah je sicer dobil službo pri nekem podjetju a je živel v tako bednih razmerah, da je obupal ter se je v svoji sobi obesil. Star je bil 47 let in zapušča vdovo. Tarzan. — V Brodu v Slavo-niji je lani zblaznel neki 43 letn delavec, nevarno poškodoval ne kega tovariša ter nato pobegni v divjo planino Vučjak, ki je ne kak pragozd, kjer živijo cele če te volkov. Odtod tudi ime plani ne. Blazni delavec je živel poslej v gozdu med živalmi ter se hrs nil z zelenjavo. Pogosto so pa stlrji ter drvarji opazili napo golega in kosmatega človeka ter so se.ga nekateri bali. Zdaj uspelo žandarjem, da so tegs Tarzana prijeli ter oddali urno-bolnici. Milijonaka defravdanta.—Zaradi velikih poneverb se je zaključil 2. januarja v Belgradu eden izmed zadnjih procesev z obsodbo dveh odbornikov Zveze uradniških nabavljalnlh zadrug, njenega blagajnika Marjana Bu-lk's ln bivšega knjigovodje Antonija Markoviča. ki sta več let izvrševala poneverbe, s katerimi sta blagajno oškodovala za 1 milijon 12 tisoč dinarjev. Toli- jubljana, začetkom janu- 1934. _ Robindvoru pri Dravogra-- je dogodil. 1; Januarja težka trsgedija. V Dra-je služil kot orožnik rojak Milutin Rakovjč tamkaj zaljubil v hčerko thika Antona Pernat«t na fcdvuru. Ta pa je imela ra Zupančiča, finančnega v Livnu, pa je zaradi odklanjala Rakoviča. S fantom se je domenila, tosta 2. januarja poročila, orožnika je to vplivalo po-, Hkratu pa je udarilo ¿e nekaj drugega: bil je le ino sprejet v žandarsko in ravno pred nekaj dnevi , pred zdravniško komisijo', | je pregledala ter izjavila, akovič ni za to službo. Ca-ga je torej odpustnica. ubil je torej službo, in deti je bil vanj zaljubljen, se jenem poročila z drugim— a je tako pognalo v obup, > prišel na novega leta dan •aj k dekletu ter dvakrat lil proti njej ter trikrat Ko so prihiteli domači, so oba nezavestna. Poklica-ravnik je ugotovil pri Ra-u smrtno nevarne poškodbe, ekletu pa dva strela v vrat, nista smrtno nevarna, ker injena nobena glavna žila. kle je ostalo v domači oskr-rožnika pa so naglo prepe-z reševalnim avtom v bol-co, kjer pa mu življenja ne mogli rešiti. vestrovanje ne more miniti pretepov in ubojev. Tudi nje ni. V Št. Rupertu na njskem je v Silvestrovi noči )il svoje življenje mirni hla-Jože Jamar, ki je služil pri Rtniku Tomincu, doma pa je c Zloganja v škocijanski ob-Okrog polnoči je prišel do-ter hotel iti spat, ko je zala cesti neko kričanje. Sto-! pogledat na cesto, pa ae je akadil nekdo vanj ter mu dil nož naravnost v srce, da imar kmalu nato umrl. Orož-so aretirali tri osumljence, Ijijo krivdo. rije vlomilci obsojeni__Pred Ijanskim sodiščem so bili za f obsojeni trije vlomilci uic zaradi več vlomov in tat-Dolgo časa so se namreč ili na Jesenicah in v okolici li vlomi, pred katerimi niso varne niti železne blagajne. I vanje so vdrli vlomilci s ta-foenovuno "svinjsko nogo," b ibno železno pripravo v obli-linjske noge, s katero lahko jo tudi debelo pločevino in to To orodje je doma baje Mu in zaradi tega policija **kem takem vlomu sumi, da 'om i v r A i I i primorski uzmo-Pogosto seveda to ne drži. da je z begom iz Primor-'"Malo k nam tudi mnogo ki »o živeli in delali na "kem dnu in ki svojo obrt Sloveniji lepo nadaljujejo. P' tudi, gve kako mojstr-" vinok. Vrednost l,n'h predmetov in '»vina lx> znašala r 1V(HK) Din, vr* pa vlomov. Obtoie- ko vsaj je dokazano, verjetno pa, da sta defravdirala še več. Proti obema se je vršil proces zaradi teh poneverb že leta 1982 n bil je takrat obsojen blagajnik Bulič na 8 let, Markov* pa samo na dve leti ječe, a je ostal na svobodi, ker so vložili z dveh strani pritožbo proti razsodbi. Molčal pa ni Bulič, ki je za Časa procesa priznal svojo krivdo, ni maral pa obremeniti Markoviču z izpovedjo, da je prisleparjeni denar dajal Markoviču, ki je prav takrat zidal vilo zase. Mar-covič je bil višji knjigovodja in nemogoče, da bi blagajnik jemal denar brez njegove vednosti. Toda Markovič je obljubljal Bu-liču, da mu bo denar vrnil v blagajno. Ker se to ni zgodilo, je Bulič po obsodbi prijavil iz zapora sodišču vse Markovičeve grehe v tej zadevi. Tako sta stala oba začetkom decembra spet pred belgrajskimi sodniki: Bulič je prišel v sodno dvorano iz zapora, Markovič pa s svobode. Ta je postal med tem višji uradnik v finančnem ministrstvu. Veščaki so po pregledu vseh knjig ugotovili, da sta Bu lič in Markovič skupno večkrat jemala denar iz blagajne Zveze n da sta skupno odnesla naj-rianj 1 milijon 12 tisoč Din. Razprava je trajala s presledki skoraj ves december in 2. januarja so razglasili obsodbo: Bu lič je bil obsojen na 8 let robije, Markovič pa na 6 let robije. Markovič, ki se je ves čas razprave zagovarjal s svobode, je moral po tožilčevi zahtevi takoj v zapor. Ko je državni tožilec to predlagal, se je Markovič razburil: "Jaz sem državni urad nik, nobenega povoda ni, da bi pobegnil!" Pa je vendar moral v zapor. Mislil je menda, da bo kljub obsodbi na 6 let robije, ostal kot višji uradnik ministrstva kar lepo dalje na svobodi. Spada pač med "boljše ljudi." Davki onemogočajo avtomobi llzem__Tisti ljudje, ki so Bi Bi cer lahko nabavili avto ali motorno kolo, ao začeli zdihovat pod bremenom davkov, ki so naloženi na motoma vozila. Po vsej državi so začeli že lani od povedovati rabo avtomobilov in so jih oblasti plombirale. Obe ta se nov davčni zakon, ki bo že tako in tako visoke takse še po višal. In zato je z novim letom po vsej državi silno naraslo število odpovedanih avtomobilov in motorciklov. Lani je bilo v Ljubljani registriranih 446 osebnih avtomobilov. Med letom je bilo odjavljenih 24 uporab vozov, z novim letom pa jih je bilo odjavljenih še 176 voz. Skupno je odjavljenih 200 avtomobilov ali 46% lani registriranih avtomobilov. Skoraj polovico manj avtomobilov bo v prometu! Odjavljenih je tudi 82 tovornih av-tov in 116 motorciklov. Teh je bilo lani prijavljenih 197, letos jih je torej 60% manj 1—Ta pri-mer kaže najbolje, kako napačna je misel, da bodo državne blagajne z zvišanjem taks dobile več denarja. Ljudje rajši odpovedo vozila, kakor pa da bi plačevali za takse več kakor za bencin 1 Državne blagajne torej z zvišanjem taka ne bodo ničesar dosegle. Je to—¿e gledamo s stališča državne blagajne—pametna politika? Movii razmera na Dalj-nem vzhod« Otroika logika "Mamica, če se bom danes še enkrat dalj umivala — kajne da se mi potem jutri ne bo treba?" Mednarodni urad dela poroča: V zadnjem času se je zopet mnogo govorilo o konkurenci japonskega blaga na evropskih tr-gih in s tem iznova opozarjalo na delovne razmere v vzhodnih dešelah. Mednarodna organizacija dela, ki ji pripadajo tudi dr-žave Daljnega vzhoda, je že dalj časa opazovala delovne razmere, zlasti v teh deželah/Ustanovila je več uradov, ki se ba-vijo samo z delovnimi razmerami teh držav. Z ozirom na to politiko je direktor mednarodnega urada dela poslal posebno poslanstvo v Indijo, Turčijo, Irak in Perzijo, da utrdi zveto med temi državami in mednarodnim uradom dela ter Študira tamkajšnje socialne razmere. 8ocialne razmere v Indiji so označene s tem, da se tovarniško delavstvo iz vasi ne seli trajno v mesta. Selitev tovarniškega delavstva iz podeželskih ozemelj v tovarniške centre v Indiji ni atalen pojav. Delavec, ki se je odločil, da dela nekaj čaaa v industriji, smatra svpjo občino, iz katere je izšel, še v£d/io za svojo domovino ter ohrani običaje in in značaj tudi v mestu. Ta okol-ščina vpliva na delovne pogoje. Tako si lahko razlagamo tudi strašne stanovanjske razmere, Zakaj indijski tovarniški delavci atanujejo Še vedno, celo v industrijskih krajih, v ilovnatih, bambusovih ali slamnatih kočah in še celo v podzemskih brlogih. Na drugi strani pa ima tesna zveza delavca z domačo vasjo in rodbino tudi svoje prednosti. Ob Času gospodarske krize se namreč delavci redno vračajo nazaj na deželo. Vzdržujejo je njih rodbine. Nezaposlenost v Indiji ima torej drugačne oblike kakor v zahodnih deželah. O nezaposlenosti v evropskem smislu se more govoriti le pri Angloindijcih in pri izobraženih Indijcih. Kljub temu je pa treba tudi v tej deželi rešiti mnogo social nih vprašanj, ki prav močno in-teresirajo tudi evropejskega socialnega politika. To velja predvsem za celotno varstvo delavstva. Odposlanstvo mednarodnega urada dela je smatralo, da mora poudariti, da se indijske delodajalce prav lahko pridobi za racionalizacijo njih obratov, da pa so mnogo manj naklonjeni izvesti kake varstvene ukrepe za delavce. Ne dajo delavcem delovnih oblek, transmisije pri strojih niso zavarovane. Tudi zračenje in higijenske razmere tovarn so jako nepopolne. Značilno je tudi, da porabljajo žene Še pogostoma v rudniških jamah, pri skladanju premoga in prenašanju težkih bremen. Pogostoma pedostaja tudi pri-mernega pravovarstva. Ugotovilo se je, da se mezde izplačujejo za daljša obdobja, štirinajstdnevno ali mesečno ter večino-ma še takrat z zamudo. Delavci morajo zaraditega pri bolje si-tuiranih kabullh najemati posojila. Na evropskega obiskovalca napravi v nekaterih industrijskih okoliših neprijeten vtis, ko vidi, kako čakajo pred vratmi tovaren kabuli, oboroženi z dolgimi palicami, da ukrote svoje lolžnike in izterjavajo visoke obresti od delavskih mezd. Vlada skuša te nedostatke odpraviti z zakonodajo. Važna Je tudi u- gotovitev z ozirom jia evropske razmere, da so tudi V Indiji ši-roki krofi, ki se zavzemajo za indijsko gospodarsko avtarkijo, ki naj se zlasti doseže s pospeševanjem kmetijstva in rokodelstva. Na tem stališču so zlasti pristaši Gandhija, V drugih deželah, ki jih je obiskalo odposlanstvo mednarodnega urada dela, je bilo opažati enake stvari kakor v Indiji, čeprav ima vsaka teh dežel svoje probleme. V Iraku sta še danes kmetijstvo in rokolestvo temeljni podlagi gospodarstva. Za to deželo je vprašanje namakanja najvažnejše, zakaj ta dežela je spadala med vrtove sveta, dokler niso Mongolci porušili vse namakovalne naprave. Nasprotno Iraku se mora Penija pri gradnji svojega gospodarstva jako boriti z neugodnimi geološkimi in klimatičnimi razmerami. Isto velja za Turčijo. Tukaj se pojavlja predvsem volja ljudstva po napredku in neodvisnosti. V tem oziru je Turčija nedvomno oba južna soseda, Perzijo ¿i Irak, prekosila. Glede socialne zakonodaje se hoče turška vlada ravnati po zahqdnih deželah. 2e dalj časa se izdeluje načrt zakona o delu, ki naj bi bil v skladu z zakonodajo na zahodu. Seveda pa bo treba rešiti marsikatero vprašanje drugače, kakor je bilo rešeno na zahodu. Izgradnjo gospodarstvu v Turčiji nadzira država. Z ozirom na samovlado ljudske stranke ^ izrazito vodstvo predsednika republike v državi, pa je še malo verjetno, da bi se v Turčiji mogle razviti strokovne organizacije po evropskem vzoru. Tupška delavska zakonodaja bo namreč odvisna od značaja turško države. Vse dežele, ki jih je odposlanstvo obiskalo« so naklonjene mednarodni organizaciji dela. Najvažnejša naloga te organi zacije v bodoče bo, da posebnim vprašanjem v teh deželah v bodoče posveča večjo pažnjo kakor doslej. PRIMORSKENOVIOE Utrdbe okrog Knetnlka.—Zaposlitev kaznjencev Reka, decembra. — Na gor Milanje in po drugih hribih pred snežniškim gozdom, kakor tUdI v gozdu samem, gradijo Italijan z velikansko hitrostjo ceate, ka verne in druga utrdbena dela Pri teh vojaških napravah So že delj časa zaposleni skoraj kam italijanski zločinci, obsojen) na najmanj 10 let ječe. Nekega dne so jih pripeljali z vlakom na tr novsko postao, kjer so bili pri pravljenj že kamjonl, s katerim ao jih odpremili dalje v utrdb« Tu so skrbno zastraženi, tako da ne morejo govoriti s civilisti. V s ti zločinci so se prostovoljko Javili za delo, ker Jim nudijo to ugodnost, da jim*za vsako leto dela v utrdbah računajo tri le ta zapora. Poleg tega so rafcm« roma dobro plačani, do 2.&0 lir na uro več, torej kot vsak Slovenec. Na vse načine odtrgujejo kruh domačinom. Za našega Člo veka pa kmalu nu bo nikakega zaslužka več, pač pa ima vsako leto večje dajatve.—Snežnik u trjujejo že več let, tako da bo kmalu teren ves spodkopan in prevrtan. AH ate naročen! na dna mik Troaeeto'7 Podpirajte svoj listi Slovana* aradl nemških grazat Nekaj spominov na koncentracijsko taborišče v Draždanih Prizor Is zadaje mlefcarake stavke v < hlragu prevafeftje HtavkokaAfci farmarji ao ae pmlirfil! letala m Ljubljana, R. januarja. — Poročilo o grozotah koncentracijskega taborišča v Dachau u, ki ga je povzolo po "Manchester Guardianu" današnje "Jutro" naj kratko izpopolnim s nekaterimi lastnimi doživljaji iz draž-danskega koncentracijskega ta- . torišča, v katerem so me imeli kot tujca Slovenca več mesecev zaprtega. Za draždansko koncentracijsko taborišče je hitlerjevcem služila stara, Že zdavnaj opuščena kaznilnica v Mathildenstrasse Ä9. Interniranih je bilo tam pre-u) štiri sto oseb. Dobri dve tretjini je bilo komunističnih de-avskih zaupnikov iz obratov. O-stalo tretjino ao tvorili socialni demokrati, centrumaši, demokrati, židje, manjkalo pa ni niti nacionalnih socialistov. Nekaj časa so bili v tem zanemarjenem, nezdravem taborišču zaprti tudi od Hitlerja odstavljeni ministri, poslanci, policijski predsedniki, vodilne o-sebnostl iz nemškega strokovnega gibanja in drugi predstavni» ki bivšega republikanskega režima. Na pritisk svetovnega javnega mnenju so jih pozneje ali odpustili ali pa odpravili v druga "bolj humanu" taborišča. Od vseh teh Številnih interni-rancev sem skozi ves Čas vide) samo onih šestdeset, s katerimi sem hodil na vsakdanji polurni Izprehod po taboriščnem dvorišču. Osebni stik sem Imel edino le s tistimi, ki so jih zaradi pomanjkanja prostora mimogrede nustunili v moji celici. Usodo teh naj kratko opišem. Makaa Meinharda (bil je rezervni oficir in 1(H)';< invalid) so ob priliki obiska njegove 72 letne matere v njeni prisotnosti zaradi malenkostnih pritožb tako pretepli, da so ga no|pJ ur zatem morali odpeljat! v bolnišnico. Nadaljna usoda tega človeka mi ni znana, lahko pa jo uganem . . , Alfreda Grahla (bil Je bajtar) so neko jutro, potem ko so ga celo noč pretepali, vsega onemoglega prinesli v mojo celico, češ, da naj ga mulo negujem in tolažim, kajti sicer ga bo vrag vzel ("Sonst wird ihm der Teufel holen!"). Kurtu Froehlichu so na begu ubili brata, njemu samemu pa so jih našteli 74 po golem telesu. Isto se je zgodilo z lHletnim mladeničem Gansaugerjem, ker ni vedel povedati, kje se skriva njegova mati, komunistična funkcionarka. Kratko: V moji celici nI bilo sploh nobenega, ki gs ne bi bili pretepli. Večini so še poleg tega izrezali lase v obliki kljukastega križa ali pa so skušali Internirane« na kak drug način napraviti smešne. Omeml>e vreden se ml zdi še. ta-le dogodek: Talltz, simpatičen, mlad 8A-HturmfUh-rer, Je zelo ngajal svojemu šefu stotniku gospodu l.avaladeu. Toda, ker falltz za l.avaladeovo preveliko (moško!) ljubezen nI imel razumevanja — je moral v koncentracijsko taborišče. Ne mislim moralizirati, toda dovoljeno ml nsj bo ormmltl, da je hltlerjevska Hlrjju vsako malenkost iz zaxi'hnegs življenja svojih političnih nasprotnikov zlobno Izkoristila, samo da Jih pred javnostjo kompromitira,. Tako so morali tldje in posamezni Inor.i'mci, ki so im«*!! znanstvo s kakim nemškim dekletom, nositi tablo s kakim srumotllnlm napisom po ulieah Iii so bili ure in ure na milost in nemilost iz-IKistavljeni nasilju poulične dr-hali. Medtem, ko svet m« niti nima pravega pojma, kaj vse se v Nemčiji res dogaja, in nwdtem, ko se nemška propaganda Jeza« vo obrega ob "Gr»tuelnaehrleh-ten", ae nasilja vrstijo dalje, kako dolgo še, to jr tisto veliko vprašanje, ki mu m mški narod In avet zaenkrst rt«» vrsta «dgo-vora, kar pa tragedijo le še povečuje. I. K. Op. urednl|tvs:—Ts članek Je napisal neki slovenski akademik «g, Inženir, ki Je študiral v Dra-ždsnlh ter m ga kot komunista ob Hitlerjevem nasto|HJ zaprli. A«le po nekaj mesecih Je bil iz* puščen. PK08XETA PONDEUEK, 29. januj Misel se mi je «lein čudovita. Sel sem in zbral približno dvanajst L Ü. S.-ovcev, ki »o se kolikor toliko z vnemo udejstvovall pri agi-taclji za naš pokret, in jim rekeH "Ko bodo Wilsons vodili v avtomobilu po mestih, da ga bo ljudstvo moglo videti in mu vzklikati, zakaj se ne bi ml v tisočih razpostavili po določenih ulicah, kjer se bo peljal mimo, vsi v delavskih oblekah, z zavihanimi rokav) in-prekrižanih rok? To bo v sctooto popoldne, vse delo bo počivalo za to »lavnost, nekateri med nami pa itak ne delajo. Na tisoče delavcev lahko zberemo in z njimi zaaedemo recimo pet aH ¿est hišnih razdelkov. In ko se bo pripeljal mimo Wilson, ne bomo niti trenili; nihče ne bo vzkliknil, nihče zaploskal. Nemo in nepremično bomo stali, vsi, tisoči naših. Nemo in nepremično, takole s prekrižanlmi rokami _nihče se ne gane in vsakdo gleda naravnost predse, ne vanj, marveč kar tako v prazno predse, strmi nekam tja preko njega nemo in nepremično." Ta zamisel je takoj pognala korenine. Vsi so bili prepričani, da bo to veliko, mojstrsko delo. Po bliskovito se je razširila novica o našem načrtu in razvnela vse I. D, 8.-ovce v Seattleu; govorica pa se je raznesla tudi v kraje kakor Tacoma, Spokane, Centralia, Walk-Walla; da, prodrla je tudi do Portlanda in Eureke. SlUall pa so o njej celo v gozdovih na tisoče milj v notranjosti. Za pripravo smo imeli približno teden dni časa; pripravljeno pa je moralo biti vse bolj ali manj na skrivoma, da bi jih presenetilo. Sami vidite, da nismo imeli nobene namere, da bi jo zagodli Wilsonu samemu; pomeriti smo ne hoteli le z Olejem Hansonom in njegovimi pajdaši. Minevali so dnevi. V pondeljek ali v torek je nekdo, ki ga nisem poznal, izboljšal mojo zamisel še z domislico, da bi dali napraviti na tisoče klobučnih trakov z napisom: "Izpustite politične jetnike!" In storili smo po njegovem nasvetu. Tako bo prišla nafta prošnja do Wil-sona; ko se bo peljal mimo, jo bo moral brati na naših trakovih.- V četrtek ali v petek zvečer smo po vsem mestu priredili posebne shode, da bi I. D. S. ovsko množico primerno poučili, kje naj se zbere in kako naj ravna, ko se bo pripeljal mimo Wilson. Obe te dve noči nisem zatisnil oči niti za trenutek. Povedal sem vam že, da je bila ta moja zamisel. Skoro vročica me je stresala, tako sem bil razburjen zaradi nje. Začelo se mi je daniti, da to nI zgolj poravnanje računov z Olejem, marveč da jo bomo pošteno zagodli predsedniku Združenih držav samemu. Znano mi je bilo, kako občutljiv je Wilson za Izraz«' ljudskega mnenja. Kako bo učinkovalo nanj, ko bo videl, da se ne zmenimo zanj, da ne odgovarjamo na njegovo navzočnost? In, sli se-nam bo posrečilo? Saj si lahko mislite, kako vsak^ taka stvar utegne propasti zadnji trenutek. Ali bo posegla vrne* policija, ko bo zapazila, kako se zgrlnjarpo? Začelo se Je imenitno. Ves petek in vso soboto dopoldne so se zgrinjali I. D. S.-ovci v Seattle iz Tacome, Spokane, Centralije in od drugod; celo drvarji iz gozdnih taborišč so pri-hajHli — na stotine, ml vsepovsod. Napočil je sobotni popoldan. Wilson je bil v rn«'*tu. V Taco m i no mu ploskali In vzklikali; bolj hU manj so mu ploMkuli in vzklikali po-vsod, kjer se je ustavil in je bila množici dana prilika, da ga vidi. V Seattleu je bilo vse zoprno in na deset-tisoče ljudi se je zgrnilo na ulice, da bi ga videli in pozdravili. Ceste, po katerih naj bi I»«' peljal, so bile natrpano polne. Sprejem je bil določen za ob dveh popoldne, toda mi smo imeli svoje ljudi na cestah že davno pred določeno uro. Zasedli smo pet dolgih hiinih razdelkov na koncu začrtane poti, na obeh straneh ceste. Bilo naa je najmanj pet tisoč; nekateri trdijo, da nas je bilo deset tisoč, toda to je gotovo pretirano. Ko slaniki smo stali natrpani na pločnikih od hišnih sten do zatvorice. Vse sarti Proletariat, oblečeni vsi v zamazane delavske obleke, v modre vrhnje obleke in modre srajce z zavihanimi rokami — —I. D. 8.-ovci, izvržki, izmeček Človeštva; bili so med njimi zastavni, visoki dečki, med katerimi je ta ali oni meril šest in pol čevljev v višino, Bohunki in skandinavski topoglavci mogočnih rok in tilnikov; prsi so se jim bo-čile ogromne ko sodi. Vseh pet hišnih razdelkov, ki smo al jih izbrali, je pripadalo le nam. Vsi poiteni in spoštovani ljudje so se kajpada previdno odmaknili. Kdo tudi bi se družil s parijami, kdo bi stal v bližini velikega, nagnusnega tvora, ki ga je Ole Hanson skušal prerezati in ozdraviti? Ko so videli, kako se zbiramo, so bili polipi spočetka vznemirjeni, vendar niso dosti vedeli, kaj naj ukrenejo. Preveč nas je bilo in še vedno so prihajali. Tisoči in tisoči. In marsikateri drvar ali pristaniški delavec je bil tak, da bi za zajtrk pohrustal pet teh polipov naenkrat. In čemu bi bilo navsezadnje podobno, če bi nas začeli razganjati in poditi ■ cest, ko vendar, vsaj kolikor jim je bilo znanega tisti trenutek, nismo hoteli drugega, nego videti predsednika? Policijski načelnik je bil ves razburjen in zmeden. Večkrat se je peljal mimo naših vrst v svojem avtomobilu ter nas gledal z zaskrbljenim in nejevoljnim izrazom na licih; končno je bilo — morda po posvetovanju z Olejem — sklenjeno, da nas puste same in v miru. Najbrže so si mislili, da bo tako najbolj pametno. Niso marali, da bi prišlo do hrttpih spopadov za Wilsonove navzočnosti v mestu. Tudi so si mislili, da vsaj ne bomo okužili dobrega in vdanega mestnega prebivalstva više ob cesti, če nas bodo pustili vse skupaj na enem kraju.. ---- Skoro vsi smo nosili klobučne trakove z napisi: "Izpustite politične jetnike!" Med nahii je bilo mnogo bivših vojakov; nosHi so pre-komorske čepice in poetavili smo jih v prednjo vrsto, da 'bi jih mogel Wilson videti. Malo po malem so začele igrati godbe, ki so bile razpostavljene ob prehodu, in zapeljali so Wilsona po mestu. Množica mu je vzklikala in ploskala, da je preglušila celo godbo. , Resno in dostojanstveno se je držal, kakor se za velikega državnika spodobi, odzdravijal s cilindrom in se v zahvalo vzkjikajoči množici zdaj pa zdaj polahko naklonil. Predsednik Združenih držav! Velik dogodek za Seattle! Malo pred predsednikovim avtomobilom so švigali ob vrstah gledalcev agenti tajne policije, avtomobil pa so obkrožali polipi na fao-tornlh kolesih. Za njim se je pomikalo še več drugih avtomobilov z drugimi veljaki, počasi in lagodno, da bi jim množica ploskala čim-dalje. Vrsta teh ploskajočih in vzklikajočih blaznežev se je vlekla mimo desetih ali dvajsetih hišnih razdelkov. Potem je Wilson nenadoma prispel do kraja, kjer je bilo vse mirno in nemo. Na stotine zamazanih delavcev je pomešanih z ženami stalo na obeh straneh ce«te. Ne enega vzklika. ne enega glasu, ne enega zgiba. Večina delavcev še gledala ni vanj; nekateri so se seveda niso mogli zdržati, da bi ga vsaj enkrat ne preleteli s pogledom, toda vsi so bili poučeni, naj gledajo preko njega. Samo nekaj otrok se je prerivalo in kričalo tu in tam, da sta bila molk in nepremičnost I. D. S.-ovcev le še strašnej An. tomobili ustavili. .Sto metrov proč teče Rena, ki odseva v njej bledi mesec. Faiistl ukažejo jetnikom, da izatopijo. W. ni mogel sam iz avtomobila, zato so ga potegnili za noge iz njega, ¿ledi so trpini, morali solza topiti. Ko je S. opazil svojega prijatelja W. v krvi, je zaklical po pomoči. Toda fašisti so mu s palicami razbili usta. Banditi so poizkušali na tleh težečega W. dvigniti na noge. Toda ni mogel več stati na nogah. Nato so mu privezali vrv za noge ter ga vlekli do Rena. Grozovite muke je pretrpel W. Druga dva zaupnika, obdana s fašisti, sta molče sledila. Ko sta se pričela upirati, so ju fašisti pretepali in suvali dalje. Strašen izprevod je bil to, ki se je v temi pomikal proti vodi. Ob Renu ao se ustavili. Eden Izmed fašistov stopi z revolverjem pred W., ki je ležal na tleh. Smrtni ao bili pogledi trpinčenega. Fašist izstreli dva strela v njegovo čelo. Umor je bil izvršen. Z grozo sta se oba sodruga okrenila. Toda že je sledil ukaz: "Sedaj drugi!" Oba ujetnika sta se sklicevala na svoje rodbine ter prosila za življenje. Toda brezuspešno. Padlo je zopet nekaj strelov in K. in S. sta ne mo padla po tleh. Oba so še potem obrnili in vsak je dobil po en strel v čelo. Trupla so zavlekle zverine prav k Renu, kjer so imeli pripravljene vreče s peskom, jih navezali na mrliče ter potopili v reki. Hoteli so zločin prikriti. To se je zgodilo v noči pred 2. majem 1983. Trije delavski voditelji so bili umorjeni, rodbine pa oropane svojih prehranjevalcev. O zločinu ni nihče vedel. Sele sredi junija je bilo naplavljeno truplo s. W. Kje sta trupli obeh onih, vedo le morilci. T^i žene in osem otrok žalujejo za pokojniki. In v bedi se nahajajo. Fašizem aam je vse tri odpustil iz službe, češ, da so samovoljno zapustili službo, ne da bi se javili. Zato tudi njih svojci ne dobe niti vinarja pokojnine. Truplo a. W. so pokopali. Niti venca niso smeli položiti na nje gov grob. Pogreba se je udeležila tudi njegova sedemdesetletna mati in druge žene njegovih tovarišev. Ob grobu se je vil jok, nič drugega, nobene besede ni bilo čuti. Samo njegova mati je v svoji bolesti zakričala fašistični straži v lice "Morilci!" Ni pa sodnikta, ki bi sodil grozoviti zločin. VOŽNJA V SMRT Trije delavski zaupniki untreljeni in vtopljer.i v Kenu {1'rtmto jki "Frtikt-U", Saarbrueckt h ) Velemesto v Porenju. Dne 2. maja 19S8. Oglasili so M' iNllicijski sig-nall. Več policijskih avtomobilov drvi po ulici s fašistično policijo. Oboroženi so h karahi-nerjl, revolverji, kakor bi šlo zs bitko. Ljudje ho oi »strmeli in umolknili ter zrli za napadalnimi vozili. Kam? Ali nameravajo *i|N*t obkoliti delavski okraj in preiskati dela\sks stanova* nja? Ali zapirati delavce? KaAistična akcijs je vprizori-la 14i dan grozovito tragedijo. Zjutraj ho delavski tajniki W , (Dalje prihodnji«.) ta dan odšli zopet na delo. Večkrat se je že zgodilo tako. Zjutraj, dne 2. maja, je W., preden je odšel z dorpa, ogledal še svoj vrt in drage mu cvetice. Z obrma najmlajšima otrokoma je šel do prihodnjega ogla. O-troka nta odšla v šolo, sam pa v pisarno. Nihče ni slutil, da je to zadnje slovo. Tajnik K. je bll*že mnogo let najpriljubljenejši delavski voditelj. Vedno je bil v prvih vrstah, vedno Je rad pomagal, in to jutro je bil še prav dobre volje. Doma je imel le več let bolno ženo. Ni je dal v zavrni, negoval jo je sam doma In še zjutraj je naročal strežnici, kako naj ravna z njo. Ozrl se je Nl«»dnjič po ieni; ne da bi slutil, ds je to zadnjič. Tretji, kovinarski voditelj S., K. in S , utč hudega sluteč, qi-ije bil dne 1. maja i rodbino na pustili svoja stanovanja. .izletu. Zjutraj Je rekel svoji V hi triK ho že mnogo prvlr« ^ v No. mamica, kaj prli v zadnjem času. pretrpeli | »am zopet prinese današnji dan? so v nndi, ds koristijo delavske -Trije otroci no a«' poslovili z mu gibanju. Trpinčili so jih.¡»jim. Kdo bi bil mi«lil. ds je obeAalf ho jim sramotilne napi«. tO zadnje slovo? se g taljtvami,zahtevali od Komaj dve uri ao bili »«»drugi njih. da |mijo fašistične |n»mi in v pisarni, ko pridne faii*t», (kl-Kn»ila v njega notranojsti. Zbili pozdravljajo Hitlerja „H so vedli jih t avtomobili \ poli-j m» siromaku zobe In teptali z pa Htanimtni. nI*. p^ri**fflt « ijske rapone. kjer h«» bili zaprti' noga mi po njem. Moral t« je in niao vzklikali p<«drata H i-¡vsak zase Pobrali' «o j i «H na-j polnezav« -.len udati usodi Uerju. Po' v sem trpinčenju *o rajnke, noie itd. I dati *> | DaJeč zunaj mesta po s« av- morali usodi, ne da bi slutili kaj zlega. Nahajali so se vendar v policijskih zaporih. Kaj naj se jim zgodi? Prej ali slej bodo le izpuščeni. Toda dan je minil. Hrane niso mogli uživati, mislili so na žene in otroke. Zvečer pa, ko je bila že tema, zaškr-tajo ključi in celice se odpro. "Opravite se!" ne je glasil ukaz. Fašistični stražniki so vse tri (»dvedli po nlabo razsvetljenih hodnikih na dvorišče poslopja. Tam so stali trije avtomobili. Pred vsakim pa fašistična straža. "Vstopite!" se je zopet gla-sU ukaz. Ko so bila vrata avtomobilov zaprta ih jetniki zastraženi vsak s štirimi fašisti, so avtomobili oddrveli v neznano smer, W. je sedel v prvem vozu in je vprašal, kam jih peljejo, pa so mu rekli: "Drži gobec. kmalu boš zvedel!" Zaidejo se mu je. kaj ga čaka. Zato je hotel razbiti šipe in klicati za pomoč. Toda fašisti so ga pretepli in potolkli, da ni mogel več na noje. Avto je drdral naglo dalje. Noben pasant, ki je srečal vaci- Is. ni \«*