126. številka.
Ljubljana, v torek 3. junija.
XVII. leto. 1884.
Izhaja vsak dan ivečer, izimgi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v nt rij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko vec, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnistvo je v Ljubljani v Frana Kolmana bili, „Gledalifika stolba". Upravni 51 v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
žrebljev starosta Lip o ld pozdravlja v krepkih besedah zbrano občinstvo zlasti hrvatske brate. Potem slavnostni govor g. dr. Vošnjaka, pri katerem je občna navdušenost do vrhunca prikipela, posebno, ko je povdarjal Blogo in nerazrušno zvezo mej vsemi Slovenci in Hrvati. Po končanem blagoslovijenji so Sokoli in vsa druga društva, pevski zbori in čitalnice z zastavami defilirali. Pri skupnem obedu so se vrstile napitnice: prva cesarju, govoril starosta Lipold, drugo Blovenski domovini dr. Vo-Snjak, kumici v. r. gospej Vašičevi in gosp. dvornemu svetovalcu Vašiču Škoflek, gg. duhovnikom Lipold iz Celja, Savinjskemu Sokolu dr. J. Ser-nec iz Celja, Slovenkam Miholič, Hrvatskemu Sokolu Legat iz Ljubljane, Mozirskemu trgu dr. Fon iz Zagreba, vsem Sokolom dr. Sernec iz Maribora, Savinjskemu Sokolu starosta Ljubljanskega Sokola Valentinčič itd. Došlo je več ko 10O telegramov.
Ob 5. uri javim telovadba, katera so pa ni mogla vsa po programu zvršiti, ker je ob 6. spet začelo deževati.
Ob 8. uri slavnostna beseda, vsi prostori natlačeni. Prolog gospodičine Olge L i p o 1 d o v e navdušeno v?prejet. Vse točke so se precizno izpeljale. Po besedi v spodnjih prostorih ples, v zgornjih prosta zabava s petjem.
V ponedeljek ob 5. zjutraj budnica, ob 7. izlet v Nacaret, kjer je bila maša v samostanu. Stregli so Sokoli. Potem zajutrek in razveseljevanje nad krasnim razgledom. Ob 11. obed v Mozirji, potem odhod. Vsi Sokoli in pevci okinčani z venci in šopki. V Žavci kratek odmor. Na Celjskem kolo dvoru zbranih na stotine ljudij, ki so z gromovitimi živioklici pozdravljali Sokole, ko se je vlak odpeljal. Slavnost v Mozirji ostane vsem v najlepšem spominu. (Nataučneji popis prinesemo v prihodnjih listih. Uredništvo.)
Še jedenkrat razmere učiteljev na čve-terorazrednicah na Kranjskem.
29. marca t. 1. je v 358. seji državnega zbora državni poslanec vitez pl. Itaab v zbornico peticijo vseh titularnih c. kr. davkarijskih uradnikov nižje
kategorije, podpisano od okolo 2000 prosilcev, prinesel, ter je v daljnem izvrstnem govoru predlagal, da bi se ministarska naredba z dne 25 septembra 1878 št. 25.256 odstranila, ki finančnim ravnateljstvom posamičnih kronoviu in dežel zaukazuje iz štedilnih ozirov po mogočnosti mesta davkarjev i*i kontrolorjev titulr.rno namešČavUi. V govoru, s katerim je imenovani državni poslanec peticijo podpiral, pravi mej drugimi ist.imf.im i dokazi naslednje i
„Dalje si ni treba misliti, da uradnik v manjših krajih ceneje živeti zamore, kakor v večjih. Vi vsi veste, moja gospoda, da se mora v manjih krajih slaba stanovanja in slab živež drago plačevati. Potem se mora v ozir jemati, da uradniki svojim otrokom na vsak način boljšo vzgojo dati morajo kakor kmet, rokodelec, obrtnik ali trgovec; kajti oni jim ne morejo druzega dati, da bo zamorejo pozneje v življenji pošteno preživeti, kakor dober šolski pouk. Oni morajo tedaj svoje otroke ne le v ljudske šole, ampak tudi v višje šole pošiljati, in to prouzročuje uradnikom v manjih krajih, kjer so komaj ljudske šole, zopet velike žrtve."
Dalje pravi: „Če se bode pa nasproti tej urad-niškej kategoriji na ta način ravnalo, kakor do sedaj, potem se bodo intelegentni elementi iz davkarij kmalu pnizgubili in mladi ljudje, kateri so sposobni in pridni, bodo si popred natanko premislili, v tako žalostno življenje se podati. S tem pa bode ves stan oslabel in to na veliko škodo države."
V jednakem smislu podpirala sta državna poslanca Richter in dr. Promberg peticijo, katera se je potem vsprejeta po večini glasov v presojevanje finančnemu ministru oddala.
V državnem zboru pripoznavajo tedaj, da je c. k. uradnikom v manjih krajih s plačo 720—1050 gld. na leto, težko živeti, da je njih prošnja glede ostra-nitve titularnih mest ne samo opravičena, ampak tudi silno potrebna, da je tako štedilno ravnanje s temi uradniki državi zraven tega tudi na kvar, ker z defravdacijami, katere se sem in tja pripetujejo, vse prištedene svote požro.
Kakor je to istina, da drŽava pri tem čisto nič ali vsaj malenkostno malo doseže, tako je tudi I istina, da se dela po plačilu ravnajo, da je vsako i škootriranje in pregledovanje zaman, ako se dotični
V zmislu §. 17 društvenih pravil sklicuje se
okni zbor „Narodne Tiskarne"
na dne 18. junija- 1884
ob 6. uri zvečer
v sobi uredništva fJSlov. Naroda".
y . ,
Dnevni red:
1. Bilancija „Narodne Tiskarne" za 1. 1883.
2. Nasvet upravnega odbora o izplačanji dividende.
3. Dopolnilna volitev jednega upravnega odbornika.
Upravni odbor „Narodne Tiskarne". Slavnost v Mozirji
vršila se je, kakor ae nam poroča, Bijajno in v najlepšem redu. Vzlic deževju v nedeljo jutro se je ob določeni 5. uri zjutraj na kakih 30 vozovih odpeljalo 54 Ljubljanskih Sokolov, 30 Sokolov iz Zagreba, 10 iz Trsta, Ljubljanski pevski zbor, Ptujsko slovensko pevsko društvo, Celjsko pevsko društvo in še mnogi drugi udeleženci na lastnih vozovih. Po VBom potu od Celja do Mozirja so bili v trgih in vaseh slavoloki postavljeni in prišleci s Btreljanjem pozdravljeni. V Žavci pričakovala je goste požarna bramba, ves trg z zastavami okinčan.
V prostorih g. Hausenbichlerja zujutrek. Gospodi-čini Roblekovi sti izročili Ljubljanskemu Sokolu krasen trak. Pred Braalovčami dež prenehal. Slovesni vsprejem od župana in odbora. Ob 11. prihod
V Mozirje. Savinjski Sokol, županstvo, belo oblečena dekleta in neštevilno ljudstvo čakalo. Nepopisljiva navdušenost. Ves trg v zastavah in vencih. G. 8ta-rosta Lipold, župan Goričar pozdravljali Sokole in vse došle.
Po vBprejemu sv. maša v župljanski cerkvi. Potem blagoslovljenje zastave na trgu pred kapelo. Več ko 4000 ljudij se je gnjetilo na slavnostnem prostoru. G. dekan Potočnik iz Gornjega grada s tremi duhovniki prišel pod nebom, bligoslovljal zastavo in z ginljivimi besedami prosil božjega blagoslova na Slovence  in  presvitlega cesarja.   Po zabijanji
LISTEK.
Knez Serebrjani.
(Ruski »pisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XXVII. Poglavje. Basmanov.
(Daljo.)
— Ali si ranjen, Teodor Aleksejevič? — vpra šal je Serebrjani prostodušno.
— Ne, nesem ranjen, — rekel je Basmanov, smatrajoč te besede za zasmehovanje, in sklenivši jih zavrniti z nesramnostjo, — ne, nesem ranjen, Bamo malo sem se upehal, lica mi kar gore! Kaj misliš, knez, — pristavil je še vedno zreč v zrcalo in popravljajoč svoja bisrua uhana, — kaj misliš, ali bodem kmalu zarujavel!
Serebrjani ni vedel, kaj bi odgovoril.
— Škoda, — nadaljeval Basmanov, — danes ne pridem v kopalnico: do mojega posestva je kakih 30 verst, a jutri, knez, te pogostim bolje, kakor danes, videl bodeš moje horovode (ples in petje fantov in deklet v dveh vrstah): dekleta so vse najizbornejše, a starši fant še nema — dvajset let.
Govoreč to, je Basmanov silno grčah
— Zahvalim, bojar, mudi se mi v slobodo, — odgovoril je suho Serebrjani.
— V slobodo? Ali ti nesi ubežal iz ječe?
— Nesem ubežal, Teodor Aleksejevič, a odpeljali so me s silo. Ko sem dal besedo carju, ne bil bi ušel, a zdaj se zopet dam v njegovo voljo.
— Ti toraj hočeš na vešala ? Svoboda onemu, kdor hrepeni po svobodi, zveličauje onemu, kdor hrepeni po zveličanji. A jaz že sam ne vem, ako be hočem vrniti?
— Kaj je takega, Teodor Aleksejevič?
— Da kaj! — rekel je Basmanov, udavši se nevolji,   ali, morda želeč samo  pridobiti zaupanje Serebrjanega, — carju služiš z vso zvestobo, od dajaš mu dušo in meso, a on ti  posadi na glavo kakega Godunova!
— Pa tebe, kakor se kaže, jako Čisla car.
— Čisla! dozdaj me še ni hotel narediti za okolničnega! Mari jaz nest m mu dovolj udan! Go-dunov nikakor tako zvesto ne služi, kakor jaz. Ta varuje sebe, kakor bi zemaki bojarji o njem slabo ne mislili. — Oj, Boris, pojdi v ječo, izpraševati bo-jarja 1 — Grem, car, samo, ko bi me on tako zvil, kajti jaz nesem tega dela vaj« n, ukazi Gregorju Lukja-noviču iti z menoj! — Ej, Boris, boj ur tu in-le za
ono mizo malo pije, nesi mu vina, ali razumeš? — Razumem, car, samo on me ima že na sumu, poiUji rajši Teodorja Basmanoviča! A Teodor sr nebrani; kamor ga pošljejo, tja pa gre. Če mi veli car, otro-val bi lastnega brata, ne da bi vprašal zakaj. Ali se še spominjaš, kako sem ti prinesel k mizi čašo od Ivana Vasiljeviča? Vedi, jaz sem mislil, da je strup v njej, za Bogu, da sem mislil? Serebrjani se je nasmejal.
— A kje hoče on, — nadaljeval je spodboden po svojej nesramnosti, — nt*jti slugo lepšega od mene? Ali si že videl take obrvi, k«kar so moje? Ali neso podobne soboljevim? A lase! Potipaj jih, knez, ali neso take kakor svila, prav  kakor svila!
Studenje se je izrezovalo na obrazu Serebrjanega. Basmanov je opazil in nadaljeval, kakor bi želel razdražiti svojega gosta.
— A roke moje, pogledi, knez, ali neso de-vičje ? Samo tukaj so se naredili danes mali žu'ji. Pji že imam tako nrav, da v ničemer sebe ne varujem !
— Saj se res v ničemer ne varuješ, — rekel je Sertbrjani, ki ni mogd več zdtževati svoje nezadovoljnosti, — če je vse to res, kar o tebi govore . . .
uradniki sami iz proste volje svojega poklica rado-voljno in pridno ne drže.
Po tem ugovoru preidimo k sedanjim razmeram učiteljskega stanu, kateri se tudi nekoliko po uradniškem kopitu preustroja, kateri je stavljen na jednake razmere po sedanjih šolskih postavah, kakor uradniki.
Državne šolske postave zahtevajo od vseh učiteljev jednako omiko, sposobnost, pridnost in delovanje in mej tem, ko so učitelji v premožnih promocijah dobro plačani, akoravno je njih delovanje lažje in imajo povsod dobre postranske zaslužke, razpostavljeni so oni v revnejših deželah vsakemu štediluemu veterčku, ter jim trgajo od trdo zasluženega platila po mogočnosti.
Državna postava od 14. maja 1839 in novele od 2. maja 1383 pravita v §. 35 alinea 1 i
Minimalni dohodki, izpod katerih ne sme nobena šolska občina ua niže iti, naj bodo odmerjeni, da učitelji in podučitelji ne bodo primorani truditi se s postranskimi deli, da lahko vso svojo moč na svoj poklic obračajo iu da je učiteljem še tudi mogoče svojo r o d o v i n o živiti primerno okolnostim dotičnega kraja.
To je jasno rečeno, ali precej v drugem paragrafu se pravi:
§. 52. Katera postranska dela se smejo opravljati poleg učiteljevanja, to določuje deželno postavodajstvo.
Ni se moglo tedaj te Btarodavne hibe novo rojeno učiteljevo rešiti. Ni dovolj, da se tedaj vsakojake pogodbe in lastuosti od ućiteljstva zahteva, še njegovo materijalno stauje se mu popoluem ne osigura. Namesto da bi se gledalo na to, da bi vsaj ti mali učiteljski dohodki celotui ostali, se je ravuo tu po najskrajnejših sredstvih iskalo, jih po mogočnosti okrajšati, da le svet misli, da se je stanje učiteljev zboljšalo.
Začnimo z ustopom provizoričnega učitelja v službo. Naj jo dobi ua jedno-ali večrazrednici, vse je jednako, gotovo više ne znaša, nego 400—450 gld., to je današnja plača vsakega notarskega, sodnijskega ali pri političnih uradih službujočega tako zelo po-milovanega diurmsta. Ako je učitelj kolikanj vesten, začel se bode za izpit sposobnosti kmalu pripravljati za oni ispit, pri katerem imajo Kočevarji največ sreče in uspeha. Treba mu je raznih učnih pripomočkov, mora jih kupovati polagoma in vse stane denarjev. Obleke, hišne oprave iu drugih potrebnih stvarij si mora omisliti in zopet je sila deuarjev imeti. Ako je srečuo dve ali tri leta na tak um iu, tkromno živeč in učeč se, na deželi preživel, dojde termin novega izpraševanja. Miuisterska določba z dne 5. aprila 1872 v tej zadevi kaj mnogo od učiteljev zahteva. Ni dovolj, da je imel z učenjem veliko, veliko truda in stroškov, iti mora v glavno mesto na celih 8 dnij, tam prav druuo živeti in k vsemu temu doleti ga po §. 22 taksa, da mora komisiji za izpit plačati za ljudske šole po 8 gld., za meščanske po 10 gld., kje so še le koieki za prošnje, za dovoljen-nje in za spričevala, kje so stroški za vožnjo v kraj izpraševalue komisije iu nazaj V To mu prouzroči najmanj do 35 gld. izdatkov; kje in kedaj si je uči-
telj s svojo majhno plačo v stanu, ta denar prihraniti. Navidezno je ta majhna Bvota, a za učitelje težko prisluženi denar, katerega mora na razne dele deliti.
— Kaj pa govore o meni ? — poprijel je za besedo Basmanov, iu lokavo mignil z očmi.
— Saj je že tega dovolj, kar si sam pripovedoval, a govore o tebi, da v žeuskej letnej obleki pleseš pred carjem!
Rudečica je zalila obraz Basmanova, pa on je pozval na pomoč svojo navaduo uesramnost.
— Kaj pa, — rekel je z mirnim obrazom, — če tudi res plešem V
— Tedaj pa mi odpusti — rekel je Serebrjani, — da ne morem obedovati s teboj, še gledati te v obraz me je sram!
— Aha! — zakričal je Basmanov, prejšnja posiljena ravnodušnost njegova je izginila, oči so mu zabliskale, in nehal je grčati: — aha! rekel je nazadnje! Jaz vem, kaj vsi o meni mislite! Lej jaz pljunem na vas vse!
Obrvi Serebrjanega so se dvignile in njega roka je že segla po sablji, pa on se je spomnil, s kom govori in zmajal je z ramama.
— Kaj segaš po sabljo? — nadaljeval je Basmanov. — Mene stem ne prestrašiš. Kadar sam primem za sabljo, bova pa videla, kdo bode zmagali
— Z Bogom! — rekel je Serebrjani in pri-uzdignil je zagrinjalo šotora, da bi odšel.
(Dalje prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 3. junija.
V skupnem ministerstvu se hitro delajo priprave za delegacije. Misli se, da bode letos skupna vlada zahtevala ve'Me svote za pomorstvo.
V levičarskih listih ne je Že mnogokrat pisalo, da odstopi sedanje ministerstvo in pride na njegovo mesto ministerstvo z levice. Nedavno je še pisala „N. Fr. Pr.,u da odstopi Taaffe še pred bodočimi volitvami v državni zbor. Na to jej odgo varja „Presse", da ni nobenega povoda za olstop ministerstvu, kajti ministerstvo ima večino v obeh zbornicah. In tudi, ko bi odstopil Taafle, bi po parlamentarnih običajih odstopivši ministerski predsednik vladarju ne mogel druzega priporočiti, kakor jednega vodij desnice, tedaj v prvej vrsti grofa Hohenwarta, dr. Riegra, dr. Grocholskega ali kneza Lichtensteina za naslednika — Mjj levičarskimi po-sl m i so se neki še pred sklepom državnega zbora pokazala tako r; /lirna mnenja, da bode težko jih še dalje obdržati skupaj. Nekateri listi že pišejo, da se bode razrušil klub levice. Take razmer" bodo za levičarje kaj neugodno vplivale pri prihodnjih volitvah. Poleg tega ion nupravl|ajo skrbi Dunajski demokrati in ekstremni narodni Nemci na Čnskem. Prvi nečejo nič več slišati o narodnem prepiru iu bodo brez dvojbe na Dunaji pri občnih volitvah izrinili mnogo sedaojih poslancev, poslednjim so pa sedanji levičarji še premalo nemški in jih hočejo nudome-stiti e odločnejšimi. Take razmere mej levičarji pač ne bodo mogle omajati sedanje vlade.
Kako da se pod sedaujo vlado germanizuje, kaže tudi to, da se je v Zadru ustanovila uemska šola pod pokroviteljstvom dalmatinskega na-mestništva. V to šolo pohojeva kakih sto otrok, mej katerimi jih pa še h>"„ ni nemške narodnosti. Mej učenci so največ otroci takih uradnikov in narednikov, ki bi se radi s tem, da pošiljajo otroke v v nemško šolo, prikupili na višjih mestih.
Vlada je prestavila nekaj političnih uradnikov na Moravskcm. Ali ima to kak političen pomen, se ne ve vendar je nekako pomenljivo, ker so volitve za deželni zbor pred durmi. Morda je hotela s tem pokazati, da ne bode mirno gledala, ko bi uradniki agitovali za liberalne kandidate.
Gtalisko namestništvo je zaukazalo Levov-skemu mestu, vsekako ustanoviti novo rusinsko šolo do začetka prihodnjega šolskega leta, kajti dosedanja glavna rusinska šola je prenapolnena.
Na OgersUem je veliko volilno gibanje. Volilni shodi se vrste drug za družim, da vselej ne izide vse mirno, rt ume se samo po sebi. Karakteristično je pri letošnjih volilnih agitacijah, da se manj uapada pogodbo z Avstrija, kakor je to do-zdaj pri taci h prilikah bila navada. Morda so že malo prepričali, Mudjarji, d* so dovolj dosegli, ter bi sedaj vsake premeuibu utegnile jim le Škodovati Volilna borba bode ostra, vendar pa ni dvojbe, da zopet zmaga vladina strunka. Mnogo je vladi korist»lo energično potegovanje za ogerske in terese v volovskej borbi in brezozirno postopanje nasproti Hrvatom, saj v sovraštvu do Slovanov so vsi Madjarji jedini. Opozicija je premalo zložna in ima premalo določen program. Posebuo jo je pa to oslabilo, da so se škofje zopet pridružili k vladuej stranki, njih vpliv je pa velik.
V u a nje države.
Crnogorski knez je na željo turške vlade dovolil v Črnej gori ustanoviti več novih turških konzulatov. Kmalu se bodo neki imenovali novi konzuli, kateri bodo imeli svoje uradne sedeže v Ulcinji, Podgorici, Nikšiču in Bielopavleku.
BolgarsUa liberalnu stranka hudo agituje za bodoče volitve v naroduo sobranje, ki bodo 8. junija; a najbrž dobi takrat sedanjo ministerstvo zapet večino zase.
Kakor se v „Pol. Corr." poroča iz Plovdiva, se novi vzhoduo-rumelljskl generalni go-verner, Krestovič, ne misli baviti mnogo z veliko politiko, in hoče pred vsem gleaati na zboljšanje gospodarskega stanja in uprave dežele.
jFrancoskl senat je v petek z večino 41 glasov odpravil zakon z leta 1816, kateri je razveljavil določbe v code civil u o ločitvi zakonov. — Zbornica je pa zavrgla v soboto predlog Freppelov, da bi bogoslovci bili oproščeni vojaščine. — Kako zelo 3e je utrdila sedanja francoska vlada val d svoje uspešne politike v Tonkingu, kaže volitev komisije za pretresovanje predloge o reviziji ustave. Četudi ta predloga ne ugaja velikemu delu republikancev, vendar je izvoljenih 15 vladi prijaznih in le 5 opozicijskih članov.
Nemškemu zveznemu svetu se je predložil uov kolekovni zakon iu zakon o carinskih ta-rifih. Poslednji ima zlasti namou s carino povzdigniti ceno kmetijskim pridelkom in tako zbuljšati položaj poljedelcev. Ta zakon op ugaja liberalcem, ki se potegujejo le za mesta in kapitaliste, zato že pišejo po svojih glasilih, da bode ugonobil vso trgovino.
Jako pomenljiv je govor Herberta Gladstona najmlajšega sina   sedanjega ang leske ga mini
sterskega predsednika v liberalnem društvu v Londonu o volilnej reformi. Govornik je poudarjal, da v tem vprašanji spodnja zbornica zastopa mnenje dežele. Ako bi se pa tej reformi uprla zgornja zbornica, vlada še na njeno povelje ne bode razpustila parlamenta. Storila bo to le, kadar se bode njej umestno in interesom dežele potrebno zdelo, če bi zgornja zbornica zavrgla to predlogo, bi to imelo ravno toliko uspeha, kakor bi se krava ustavila železniškemu vlaku. Treba bi se bilo potem Je lotiti reforme višje zbornice, ki je že tako jako potrebna.
liuIptovskl ministerski predsednik. Nubar paša, pripravlja neko spomenico na velevlasti, v ka-terej bode skušal dokazati, da Egipet ne more več prenašati tako visokih davkov, ki presegajo ceno zemljimh pridelkov.
Dopisi.
Iz Maribora 29. maja. [Izv. dop ] Neso še volitve za deželni zbor Štajerski razpisane in vender se že od vseh stranij na nje pripravljajo in valovi volilne borbe se Že gibljejo — in gibljejo sem ter tja.
V nedeljo smo imeli v Mariboru zborovanje novega „Bauernvereinau, katerega večina udov pa je sestavljena iz vseh drugih stanov, samo ne iz kmetov. Nečem Vas s tem zborovanjem, o katerem ste že poročali, nadalje nadlegovati, samo to mi še bodi dovoljeno, da je tudi notar Rudel iz Mahren-berga, kateri spada mej najudaneje in na.bolj nesimpatične naše nasprotnike na Spodnjem Štajerskem, ki je zadnjic okolo 15 hlapcev in kmetov nalovil in jih k "VViesthalerju k „Bauernvereinu" pripeljal, hotel pri zborovanji govoriti. Ali ker je ma'o poprej Nagele rekel, da Bog ne daj odvetnikom, notarjem, ali še celo duhovnikom (od katerih se je pa Nagele kot frančiškanski novic dal par let zastonj rediti) zaupati, bil je tudi on zadet in je molčal, ter si moral svoj kandidatni govor za drugo priliko prihraniti.
Iq ni ga dolgo trpelo; da je molčal. Bil je 27. t. m. v Slovenski Bistrici pri tistih „kmetih" a la Raswoscheg, Formacher, Stiger, Nasko e tutti quanti, pred katerimi v nedeljo zarad Nagele-ta ni smel govoriti in se tamkaj priporočal za kandidata v mestnem volilnem okraji Slov. Gradec, Slov. Bistrica, Šoštanj Mute, Vodenica itd., k'terega je do sedaj dr. Ehmer v deželnem zboru zastopal.
Bil je v Slov. Bistrici prav prijazno vsprejet in zagotovoli so mu, da ga bodo na vsak način podpirali. Če bode ta mož voljen, o čemer ni dvomiti, bode se pač znmoglo reči, da ima deželni zbor štajerski jednega kričača več v svoji sredini, moža, ki doma ruje in ščuva, v zbornici pa po mameluško vsemu prikimava, kar mu voditelji predložijo, moža, brez nadarjenosti, brez posebne zmožnosti, brez lastnih nazorov, pomnožujočega le parlamentarno pro-letarstvo.
Iz tega ravnauja se pa vidi tudi celo brezna-čajno in nepošteno delovanje naših narodnih nasprotnikov na Spodnjem Štajerskem. Najprej si delo raz-tlele, jedna stian se hlini kmetom in jih z lažmi in nepoštenimi sredstvi bujska proti svojim poslancem in zaupnim možem, n. pr. Nagele. Še celo proti stanovom, h katerim večina njegovih pristašev pripada, rogovili in njih niti govoriti ne pusti in njih tako rekoč izključuje iz zborovanja, kakor se je zadnjič na Rudeluu zgodilo.
Ko je pa komedija dokončana, bo obe strani združite, postanejo Nagele, Rudel, Formacher itd. zopet najbolji prijatelji in Rudel odpusti Nagelu blagodušno vse, kar je bil zoper njegov poklic govoril. Je to značajnost?
Upati pa je, da se bode narodna stranka tudi v imenovanej meBtnej skupini probudila in postavila protikandidata. Če tudi ni upanja zmage, kakor v Celji in Ptuji, vender je treba moči spoznati. Iz neznatnih manjšin postanejo večine, če 8e VBtrajno energično deluje. Proti Rudelnu bila bi pa volilna borba tudi še lažja, ker tudi mnogo pristašev nem-školiberalne stranke njega ne mara.
Iz Trsta 29. maja. [Izv. dop.] Naše Trža-čane je nenavadno hudo dirnul sklep notranjskih županov glede vode Bistrice. Tržaški gospodje so mislili, da imajo samo mlin?.rji pravico do vode in da jo tudi lahko od njih kupijo, kakor jim bo drago. Pa pokazalo se je to 11. t. m., ko so protestovali 4 politični okraji po svojih županih in zastopnikih, in če prištevamo še Kastovski okraj, ima to tolikanj več veljave, ker je to čisto naravno, ker so protesti podprti z uzroki, katerih noben človek ovreči ne more, ter bo ne da sumničiti Notranjcev, da morda iz
političnih ozirov zabianjujejo napeljavo vode B strice v Trst. Najprvo je korist dežele in n|ih prebivalcev, Se le potem pride na vr»to korist stranskih mest, iu to zaden» T st, kateri bi vsekuko rad dobil vodo na škoiu Notranjcev.
Gleiie Reke se ni protivil nihče, kajti, ako jo Tižačani vzamo pri sv. Koncijanu, jim je slobodno, ali Bistrica, katera je vil blagostanja vseh tamošnjih občin, ne mora brez škode taistih v Trst napeljana biti z oziroin na velikansko kvantiteto, katero zahteva Tržaško mestno starešinstvo, ker jo je premalo.
Da bi Bistrica vedno tako obilno dotekala iz svoj b virov, kakor po deževji in ko se po Snežniku sneg topi, bi se brez vseh ovirov dtlo kaj narediti, tttko pa ni mogoče, in bo gotovo tudi slavna kranjska deželna vlada v prvi vrst' le na svojo korist gledati morala, ter podpirati prošnjo Notranjcev, da ne da po nobeni ceni investitore Tržačanom, kupovati B »trico. „Vox popoli, vox Ddiu jo bil in mora Vedno obveljati, kjer tega ni, razruši se ne le dežela, ampak tudi država sama. TržaČani iščejo že pol stoletja vode iu se je porabilo že samo za take studiju okolu pol milijona gld. Ako pa Tržačani pri sv. Ivanu v okolici narede prtrov v goro, vso to Reko bi lahko napeljali od blizu m z man,širni 8troškami v T st, toda, čudni so poti našega mestnega magistrata, morda bodo še tri generacije preživeli, predno bo vodovod bodi si iz katerega kraja koli v Trst.
Naši lahonfiči pridno potujejo  v Turio k tamošnji razstavi,  najbolje jim ugaia oddelek „Risor-gmento Nazionale," kjer ka>.ejo vsake vrste perga-menov, in drugih atvarij,   kako je Italija proti Av Btriji tihotapno postopala itd.
Vojno brorlovje bodo kmalo počelo po jadranskem morju svoje praktičue vaje, in to v velikih dimenzijah. Prvokrat je to, da bode avstrijsko vojno brodovje v ogromnem številu take vojaške vaje obdržavalo, ter se pri tej priliki urila mornarica v vseh strokah moderne vojoe.
Iz Logatca 27. maja. [Izviren dopis.] (V gozdnih stvareh.) Naše c. kr. okrajno glavarstvo je do prizadetih posestnikov razposlalo naslednji pismen ukaz:
„Skupina gozdnih delov, iz katerih obstoji takozvana „Menišijau, leži v davkarskih občinah Begunje in Bezuljak in meji: ua jugu pri S ki rji na Cerkniške inRakovske pašnike, na zahodu večinoma na davkarski občini Laze in Borovnica, in na vzhodu na ostale Bezuljaške občine. — Lega te okolu 1861 hektarov obsegajoče gozdne skupine je, kakor se je to pri komisijskem ogledu dne 5 decembra 1881 razvidelo, srednje nagnena, na nekaterih krajih hribovita, na drugih zopet jarkasta, a redko zelo strma, tedaj v obče ne posebno neugodna.
V teh gozdih nahaja se navadno smrekovina in jelovina, a tudi bukovina.
Gozdna tla obstoje iz dolomita, so tedaj v pravem pomenu besede kraška tla in je torej nevarnost velika, da postanejo leteča, ako se jim odvzame naraven gozden sklep. Da se to ne zgodi, da sveta ne bode burja odnesla, ali dež izpral, da Meni šija ne postane b časom kras, treba, da se s temi gozdi v zmislu postavnih določil s potrebno previdnostjo ravna.
Glede na te okolnosti, ki so se opazile, kakor že omenjeno, pri komisijskem ogledu, se tudi vuš gozdni del,  kateri  v  Menišiji  leži in  iz parcele
Št......davčne občine.....v skupnem obsegu
.....hektarov .... arov obstoji, v zmislu  §. 6
gozdne postave in §. 6 ministerske naredbe z dne 3. julija 1873 dež. zak. št. 39, kakor cela Menišija dene v varstvo, in se vam, kar se tiče ravnanja z njim na predlog c. kr. gozdnega nadzornega komisarja v Postojini sledeče zaukaže:
1. Svoj gozdni del morate kot visoki gozd ohrauiti in ga smete samo prebiralno izseka-vati, tako, da se sklep gozda ne pretrga.
2. Smrekovina, jelovina in borovina, katera nema 33 cm., in listnato drevje, katero nema 26 cm. v prsnej visočioi, sme se samo tedaj sekati, ko bi bilo suho ali pokvarjeuo.
8. Da se doseže zadostna prirast lesa, mora ostati na vsakem hektaru 60 za seme ugodnih in primerno razdeljenih, če tudi bolj močnih dreves, in sicer tako dolgo, dokler ni prihodnji gozden sklep zagotovljen.
4. Pri izsekavanji in izvažanji lesa se mora mladovina kakor tudi stoječi les varovati.
5. Da ne navstane v gozdu požar, in da se odvrne nevarnost drevesne poškodbe po žužkih (merče-sih ), se morajo lesni odpadki najdelj v teku jednega meseca, ko se je posekani les uvozil, iz gozda odstraniti.
6. Na pomlajenih ali pomlajenju namenjenih krajih, kjer bi pasoča se Živina lesni zarod uničila in bi dobivanje stelje spodrejo zadržavalo, je pasti in dobavljati steljo strogo prepovedano.
7. Ako bi zoper ta določila ravnali, kaznovalo bi bo vas po § 8 gozdne postave.
Proti temu ukazu prosta vam je pritožba na slavno c. kr. deželno vlado v Ljubljani tekom 14 dnij, katero pritožbo naj se tukaj uloži."
Domače stvari.
— (Enketa  zastran prenaredbe občinskega reda za Kranjsko) se je danes na vabilo visokorodnega gospoda deželnega predsednika vršila pri deželnej vladi.   Navzočni  so bili v Ljub ijani bivajoči deželni poslanci in  izmej vnanjih gospod SvetPC in vitez Schoeid. Vsi so pripoznali, da je treba preoarediti občinski red, ker avtonomni občinski organi vsled prevelicega delokroga in premajhnih sredstev ne morejo tako delovati, kakor je želeti v prid občine in države. Gosjiod deželni predsednik je iz svoje velikoletne prakse navajal načela, po katerih  naj bi se občine uravnale:  namreč kot podloga male občine jedno ali  dve katastralui občini obsegajoči, s prav ozko omejenim delokrogom, katerega lahko vsak kmetski župan brez pisarske pripomoči in brez posebnih troškov opravlja. Zraven teh velike občine, ki bi tudi lahko obsezale cel sodni j-ski okraj z nadžupanom na čelu, kateri bi opravljal ves dosedanji izročeni delokrog in tudi od samostal-nega, kar se tiče več občin. Pri debati so vsi pritrdili načelom gospoda deželnega predsednika, zlasti tudi zaradi tega, ker bi te nadžupanije p revzele tudi delo sedanjih o/rajnih cestnih odborov in tako zvanih okrajnih kas, ki bi se potem odpravili. Gospod deželni predsednik je potem obljubil, da s« bode prihodnjem deželnem zboru predložil načrt dotičnega zakona
— (Vladika Strossmaver) ostane še do torka v Gorici gost prevzvišeuega knezo nadškofa Zorna. V torek odide od tod in gre v Zagreb, kjer se bo nekoliko časa mudil, in potem odpotuje v Djakovo. Znano je, da slavni vladika prihaja navadno v poletje v Slatino ali kake toplice; letos namerava baje priti v Ljubljano in o J tod na Bled. Kranjska bo imela tedaj letos visoko čast imeti najodliČnejšega Jugoslovana v svoji sredi.
— (Z Dunaja se nam poroča, da sta v 26. dan m. m. z izvrstnim vspehom prebila rigorozum Goriška rSlovenca gg. Karol Štrekelj in Josip Pagliaruzzi, prvi iz slovanskega in primerjajo-čega jezikoznanstva, slednji iz pravoslovja. — Tretji Goriški Slovenec g. Štefan Madoo, izpitani jurist, imenovan je prislušnikom pri okrožni sodniji v Baujaluki, kamor se poda ta teden z Dunaja.
— (Iz Trsta) nam poroča prijatelj našega lista, da je poleg odličnega rodoljuba gosp. dr. J. Šusta, novega dekana pri stolnej cerkvi, cesar imenoval tudi častna kanonika Komana in Črne ta. G. Janez Komun, rojen v Dravljah nad Ljubljano, je sedaj župnik pri Jezuitih v Trstu, gosp. Črne Franjo, rodom Tomajčan, pa je sedaj župnik pri starem Sv. Antonu v Trstu. Na mnogaja leta!
— (Odlikovanje.) Finančnemu svetniku in vodji finančne prokurature v Ljubljaui gosp. dru. Josipu Račiču podeljen je naslov in značaj finančnega nadsvetnika.
— („Kresau 6. št.) ima naslednjo vsebina: 1. Kmetski triumvirat. (Historičen roman.) Spisal Anton Koder. (Dalje.) 2. Zaklad edin. A. Fuutek. 3. Narodne pesni. Iz predvorske fare. Nabral Mat. Valjavec. 4. Žrtva ljubosumnosti (Novela.) Spisal dr. Stojan. (Konec.) 5. Zvezda. (Pesen.) 6. Narodno blago s Štajerskega. Zapisal Jos. Freuensfeld. (Dalje) 7. Dve pesni iz Jarnikove zapuščine. Priobčil Schei-nigg. 8. Narodne pripovedke. Priobčuje Mat. Va ljavec. (Dalje.) 9. Svetovni pomen Sibirije. Spisal Iv. Vrhovec. 10. Episke indske pripovedke in pravljice. Priobčuje K. Glnser. 11. Potovanje po svetovih. Spisal Rajmund Čuček. 12. Slovenske besede v tirolskoj nemščini. Spisal Dav. Trstenjak. 13. Slo-vanstvo na Angleškem. Spisal Andrej Jurtela. 14. Drobnosti.
— („Slovensko društvo") zboruje prihodnjo nedeljo 8. t. m. v Šent Lenartskem okraji. G. dr. Raday  bode  poročal o svojem deželno-zbor-
skem delovanji, g. B. Raifi pa se bode predstavil svojim tamošnjim volilcem.
— (Čebelarskemu in sadjerejskemu društvu na Jesenicah) dalo je poljedelsko ministerstvo 100 gld. podpore in dve medalji (sreberno in bronasto) za čebelarsko in sadjerejsko razstavo, ki bode avgusta meseca v Lescah. Ti medalji smeti se priznati le razstavljalcem iz Kranjske.
— (Postojinska) svetovno slavna jama privabila je včeraj na tisoče občinstva. Ceni ae, da je došlo nad 8000 tujcev obiskat podzemeljska čuda, razsvetljena v električnej luči. Najkrasneji bil je prizor v „Velikom domu" in na Kalvariji in povsod čul se je glas: Čarobno, prekrasno 1 Itak že prekrasna Postojinska jama je z upeljavo električne luči še podvojila svoje krasote in odšle prične se nova, še ugodnejša doba. Največ obiskovalcev prišlo je od jadranske strani, iz Trsta samega nad 900 osob, a tudi iz Ljubljane odpeljalo se jih je h krati 23 natlačenih vagonov.
— (Velik pretep) bil je danes zjutraj ob 2. uri na sv. Jakoba trgu. Teplo se je v družbi dveh vlačugaric več hlapcev, muzikašev Ljubljanskih in postopačev in bila sta dva težko ranjena. Jeden hlapec Kozlevčar od Andrejca v Kurji Vasi je odpeljan že v bolnico. Preiskava se je že pričela.
— (Tepli) so se v Šiški binkoštno nedeljo in bil je jeden razgrajalcev teško ranjen.
— (Prigledni shodi) za brambovce Ljubljanskega batalijona št. 25 bo določeni na 24. in 25. dan septembra v Ljubljani, 26. na Vrhniki, 27. v Logatci, 28. v Loži, 29. v Postojmi, 30. v Ilirskej Bistrici, 2. oktobra v Senožečah, 3. v Vipavi, 5. v Idriji, 7. v Škofji Loki, 8. v Kranji, 9. v Radovljici, 10. v Kranjski Gori, 12. v Kamnikn in 13. na Brdu; za brambovce Novomeškega batalijona št. 24 pa na dan 6, oktobra v Novem Mestu, 8. v Metliki, 9. v Črnomlji, 11. v Kočevji, 12. v Ribnici, 13. v* Velikih Lašičah, 15. v Žužemberku, 16. v Trebujem, 17. v Zatičiui, 18. v Litiji, 19. v Zagorji, 20. v Ratečah, 21. v Krškem, 22. v Kostanjevici in 24. v Mokronogu.
— („Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladina") ima v 6. številki naslednjo vsebino: Zvonovom. Pesen. Fr. Krek. — Vile. Pripovedka. Miljeuko Duvojan. — Pot zgrešila. Ivan T. — Libuša. Po Erbenu poslovenil Fr. Hubad. — Jezus in sv. Peter. Zapisal Jos. Žirovuik. — Veseli otrok. J. T. — Rumunska kraljica. J. T. — Potovanje cesarjeviča Rudolfa in cesaričinje Štefanije v jutrove dežele. — Zgodovinsko-mestopisen obraz. Kočevje. — Ne želi vsega, kar vidiš. — Nosorog. — Razne stvari.
— (Gozdarsko društvo) ustanovili so na Štajerskem za vso deželo. V pozivu pravi odbor, kateremu predseduje X. marquisde Bellegarde, da ee bode društvo prizadevalo, gozdarstvo spraviti na tisto stopinjo popolnosti, „ki ustreza nekazoo-stim časa in Btopiuji znanstva in ki jo zahteva bistvo pravega gozda". Društvo izdava tudi svoj časopis. Pravi društveniki plačajo na leto 2 gld, če pa so varuhi gozda ali lova, iznaša jim letnina 1 gld. Pristop se naznanja društvu v Gradec (Kloster-vriesgasse 46, II.).
— (Vabilo) k slavnosti, katero priredijo rodoljubi in bralno društvo „Sloga" v Št. Vidu nad Vipavo povodom stoletnice in odkritja spominske plošče velezasluženega ranjcega g. Matija Vrtovca župnika in slovenskega pisatelja dne 8. junija 1884 Spored: 1. Slovesna sv. maša ob 10. uri zjutraj. 2. Odkritje spomiuske plošče s slavnostnim govorom in petjem. 3. Pokladanje venca na grob ranjcega s petjem. 4. Bauket. 5. Beseda društva „Sloge" na prostem s petjem, gledišuo igro: „Idrijski gostje na malega šmarna dan v Vipavi," spisal R. Doleuc. Začetek besede ob l/t 6 ure zvečer. Ustopnioa 20 kr. - seduž 20 kr. k obilnoj udeležitvi najuljudneje vabi slavnostni odbor.
_(Prem emb e v Lavant inskej škofiji.)
Za župnijo v Loki pri Zidanem mostu prezentovan je g. Josip Sorglechner. — Umrl je g. Josip Divjak, župnik pri sv, Ani v Slov. Goricah v 28 dan m. m. Lahka mu zemljca!
Telegram „Slovenskomu Narodu":
KoloŠ (Klausenburg) 3. junija. Zaradi volitvenih izgredov pet osob zaprli, mej njimi sodelavca dnevnika Elleuzek, nadalje zaradi hujskanja druhali zatožba proti trem dijakom, katerih pa neso zaprli.
Kološ 2. junija. Kandidat liberalne stranke Hegedus na kolodvoru navdušeno vsprejet. Pri sprevodu v mestu pa je druhal vozove napala s kamenjem. Okolu šestdeset osob ranjenih.
Suakim 2. junija. Trdnjave odbile so ponočni splošni naskok ustašev.
I * P«"«.111 polsladki. Nove in zastarele rane, kile in skrumbe ozdravi naglo Moli-ovo „Francosko žganje in sol". V steklenicah z navodom vred po 80 kr. Po poštnem povzetji razpošilja vedno A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tucblauben 9. V lekarnah In špecerijskih prodajalnicah na deželi zahtevaj izrecno M.ill iiv izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 5 (690—B)
Umrli so v LJubljani:
28. maja: Štefan Dolenc, brambovski puškar, 60 let, Rimska cesta št. 9, za plućnim edemom.
29. mnja: Marija Kozjek, delavčeva hči, 11 dnij, Tr-zadka cesta št. 24, za božjastjo. — Franja 1'lesko, zaseb-nica, 56 let. za jetiko. — Reza Mittendrein, namiljena seBtra, 27 let, Kravja dolina St. 11, za jetiko.
V deželnej bolnici: Ignacij Bergant, krojač, 30 let, za spride-
Martin Malavašič, hišni posestnik, 43 let,
26. maja njem krvi.
27. maja za plačnico.
28. maja: Fran Bajžel, mizar, 44 let, za plučno tuberkulozo. — Martin Nastran, delavec, 70 let, za razširjenjem pluč.
MeteorologiČno poročilo.
S Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tem-peratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
31. maja	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	734'51 mm. 733-23 mm. 733-47 mm.	+ 12-2° C + 20-1'C 4- 14-8-C	si. j z. si. jz. si. jz.	obl. obl. obl.	28-OOmm. dežja.
1. junija	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	732-43 mm. 730- 95 mm. 731- 97mm.	-f 13-8° C + 16 0° C -f 14-0"C	sl.jz. si. zah. sl.jz.	obl. obl. obl.	IOOOhdi. dežja.
f "~t o*	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	733-25 mm. 732-35 mm. 731-19 mm.	4- 12 1°C + 17-60C 4-14-2° C	sl.jz. si. jz. si. zah.	obl. obl. d. jas.	0 80 mm. dežja.
Srednja temperatura jo znaSala -f- 15-7°, 4- 14'6° 4- 14-6°, oziroma za 12°, 2-5« in 28° pod normalom.
ID-ctriaJslsa, "borza,
dne 3. junija t. 1. (izvirno telegrarično poročilo.)
Srebrna ienta . . Zlata ren . . . 6% umi ena renta,
London........ ...
Srebro ............
Napol. . ...........
C. kr. cekini. ......
Nemške marke .....
4°/0 državno »rečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 4% avstr. zlata renti?, davka prosta. . Ogrska zl»?ta rc.ita 6°/0......
A ni
n n w       — .v ....
„    papirna renta 5*/,.....
6°/0 štajerske zemljišč, od/ez. obli«?. . . Duuava reg. srečke 5n/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4l/»0/0 zlati zast. listi . Prior, obli g. Elizabetin? zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandova sov. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Rudolfove srečke .... 10 „
Akcije anglo avstr. banke .   .   120 „ Tranimway-drti&t. velj. 170 gld. a. v. .
80 gld. 40		
81	r	35
102		10
95	■	85
859	i	—
305	■	50
122	n	30
—	n	—
9	t	71«/,
ti	n	77
59	n	80
124		25
102	n	_
122	■	65
91		90
88		65
104	n	50
115		50
122		25
108		30
107		_
176		—
19	■	_
113	n	—
221		—
kr.
V četrtek v 3. dan junija
dopoludne ob 9. uri odda se
košnja trave
na travnikih pri baron Codelli-jevem gradu na Spodnjih Poljanah v najem.
<364-3) Podkraišek.
Od visoke vlade
švedskega^
privilegirani
Parmova
slavnostna koračnica (Jobelmarsch)
w. •«  glasovir as  < I \ «- »1111   i- < > I» n m it
mesto 75 kr. samo SO kr., po pošti 55 kr.
(369-2) J. Giontini v Ljubljani.
Za sladčičarje!
Da ustreženi pogostim povpraševanjem, dal sem tiskati
nove slovenske
p61e s kiticami
dvoje vrste in so na pčli A pobožni reki, na pOli Đ pa zaljubljene in prijateljske kitice na belem in rudečem papirji, in velja 10 pol velikega formata prvih to kr., poslednjih pa 55 kr.
068-2)_J. Giontini v Ljubljani.
MOKA
iz najboljše pravo banaske pšenice, popolnem suha, v lastnem umetnem mlinu na valarje napravljena, prodaja po najnižjih cenah na debelo in drobno
M. J. GVARDIA, <279 11)
v Ljubljani, v Slonov i h ulicah št. 50.
Za bližajočo se sezljo
priporoča
najstarejša in najglasovitejša firma za sokno
Morica Bum-a
"v Brnu.
(•ustanovljena leta, 1622)
pristno Umsko volneno blago. Jako lepi in modni uzorci za celo obleko od gl. 1.— do gl. 6.— meter. Bogata izber sukna sa sukn|e (Streich-und KammgarnrocksiOjToi od gl. 3.— do gl. 7.— in sukna ta lila« e. najnovejši uzorci, od ul. 1.20 do nl. O.— meter. Crni Pernvicns za sukulje in Toskins za hlače od g*. 3.— navzgor do gl. O.—, gl. 7.— in više meter.
Velika nalogi vsakovrstnega suknu sa civilne in vojaške obleke« livreje, cerkve, biljarde in vozove.
Suknu zu požurne straže, veteranska in stre*ska tir ust vu in druge korporuelje
Pristni   angleški poiui plaitli.  3 metre
50 cm. dolg] iu 1 iiumt lili cm. široki, po «1. 8.50, 4.75, 5.25 do «1. 16.—.
Uzorce zastonj in Iranko. Blago razpošilja samo proti poštnemu povzetju ali gotovemu predplačilu. — Pošiljatve, katerih vrednost 7naša nad gi. 10.—, pošiljajo se franko.
Gospodje krojii<ik> u?.-»jstTi dot5 na zrhte-vanje vzgledne knii#.iee z u]uogo2»evili>'mi uzorci franku. (149—12)
Varale ttlio
(ploščnato glistoj prežene Praterstrass« 42, tudi pismeno.      (90—9)
Marij in celjske kapljice za želodec,
nepresežno izvrstno zdravilo zopei vse bolezni v želodci,
in nepresežno zoper neslaat do Jedi, slabi ielodeo, irarde^o sapo, naplhno-njo. kislo podiranje, ščipanja, katar v ielodol, zgago, da se ne nareja pesek ln pieno ln slez, zoper zlatenico, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz fceimlca), zoper krč v ielodol, preobloienje želodca z Jedjo aH pijačo, črv e, z<u>er bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato
žilo.
Glavna znloga: Lekar C. l!rady, Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane j/C 3S ter. -*\*Q
Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunsjskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Leban. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Celji: lekar J. Kunferschmied. VKra nj: lekar Drag Ša v n i k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Roblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. VČrnom'ji: h kar Ivan Blaže k. V Škofjej Loki: lekar Karol Fabiani.
V*W Svaritev! Ker se v zadnjem času naš Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobo utisneno sod-nijsko spravljeno varstveno rtnamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki ne-majo teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—142
ua §;§ ks.
g S p tg,     2. ~~ ■ 3. n ,
It v i
IN
B g
3. ■   9 ~
5 * -1 Mi
g O N O ,£=: mm*
is
I s-
	m	«^	
	O <	O	
	(D	rvi<	o "i
	xr		o
B	O ■	CD	O
<T>			g<
O)	B		K' rr
	w< p?		«2.
	CD	§ 1	CD
	B	CD	
lr. Fr. Lengiel-ov
Brezov balzam®
/o sam brezov sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka zmoi kot najiavrstnejie lepotilo; ako se pa ta «ok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadubi pa čudovit učinek.
Ako ho namaže /.večer ž njim obraz ali drogi deli polti, ločijo se ze drugi *lnrx neanatae luskine od polti, ki postune vsled tega «isto belu iu trda.
Ta balzam Zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeluje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo p.-v, ioltavost, o-erce, nosno riidećino, zajedee in druge ncsnažuosti na polti. Cena vrču z navodom vred 1 gld. f>0 kr.
Zaloga v LJubljani pri Jul. pl. Trnkoozy-Ji, lekarnarji; glavna zaloga
na Dunaji pri W. Henn-u. 281—2)
Njeg. Veličanstva ^
le 3T sl 1 j a. !
i
♦
i
t
♦
!
i
♦
l
v
♦
f
Mark 500.000''gf'
Velika, od liani barske države gaiantovana denarna loterija se je jako priljubila zaradi mnogobrojnosti dobitkov, ki s<< bodo izžrebali, in zaradi največje mogoče garantije za točno izplačilo dobitkov. To po določilih načrta vodi posebna v to postavljena generalna direkcija in vse podjetje nadzoruje država. V malo mesecih se od prvega do sed-ne«a razreda izmej 10(UM)0 srečk jih gotovo izžreba 50.000 z dobitki. Mej temi se nahaja glavni dobitek za event. 500.000 mark, spe-cijelno pa:
1	premija	a mark		300.000	26	dobitkov a		mark	10.000
1	ilnliitrk	a		200.000	50	n	a	n	5.000
2	dobitka	a		100.000	106	n	a	n	3.000
1	dobitek	a		90.000	253	v	a	n	2.000
1	dobitka	a		80.(100	6	n	a	n	1.500
2		a		70.000	BI p	n	a	rt	1.000
1	dobitek	a	_	(jO.1)00	1036	n	a	n	500
•J	dobitka	a	■	50.0110	2'«O20	- a dobitkov •'		n	145
1	dobitek	a		:;u ooo	19463			mar	k 200,
5	dobitkov	a	n	20.000	150, 124, 100.		04	«7,	40, 20.
3	dobitki	a	n	15.04)0					
Od teh dobitkov se jih izžreba v prvem razredu 4000, v skupnem znesku 157.000 mark. Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark iu poraste v drugem razredu na 60.000 mark,
četrtem na 80.000
tretjem n.i 70.000 mark, mark, v petem na 90.000 mark.' v lestem na 100.000 mark, v sedmem pa na event. 5(10.0110, specijelno pa na mark KIMUlliO, 2011 O00 itd. itd.   Za prvo žrebanje velja celit   oriKiuuluu srečka ^»«1. 3.50, pol    oriKinulue srečke   99 1.75, Četrt originalne srečke        —.911. Proti pošiljatvi zneska v bankovcih, pO poštnej  nakaznici aH v poštnih markah se nam došla naručila hitro izvrše.  Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom ln ob jednem uradni načrt, iz katerega se izve vse podrobnejše, kakor razdelitev dobitkov, dan žrebanja in uloge posameznih razredov. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno listino dobitkov, katera ima državni grbin jasno navaja dobitke in številke, katere BO dobile.   Dobitki so _ izplačujejo po načrtu točno pod državno garantljo.   Na zahtevahje smo pripravljeni že naprej poslati uradni načrt, in izjavljamo, da srečke, katere ne ugajajo, naz ^vzamem , ako se nam ob pravem času pivu žrebanjem vrnejo,  in za nje dobljeni znesek takoj vrnemo. Ker dobimo za te srečke vsak dan mnogo naročil, prosimo, da bomo mogli izvršiti vsa naročila, kakor hitro je uio.'oeo, vsekako pa
l»rt*«i 11. Junijem
direktno naročiti se. (327- 7)
Valentin & Co. v Hamburgu.
Žrebanje I. razreda bode po načrtu 11. in 12. junija 1834.
Sreča iu slučaj igrata ])ogostem veliko rolo v človeškem življenji in vsak naj jima pusti jedne duri odprte, če se to da na tako solidni in pripravni način doseči, kakor tukaj.
Našo glavno kolekto jc že dolgo posebno obiskovala sreča in mi pazili smo vedno na interese naših cenjenih naro-čevalcev.
Vsak naš naročnik ima to prednost, da neposredno dobi originalno srečke brez posredovanja manjših prodajalcev. Vsak dobi teduj v najkrajšem času po žrebanji listino dobitkov, ne da bi jo zahteval, poleg te pa še originalne srečko vselej po v načrtu nastavljenih cenah brez vsakega povišanja.
lzdatelj ju odgovorni urednik: Ivu n / e l e/. n i kur.
LuBtuina m tisk ..Narodne Tiukurne".