PoStnTna plačana v gotovTnT Maratonki Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 228 Maribor, torek 7. oktobra 1930 »JUTRA« '*haja razun nedelje in praznikov vaak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani Št. 11.409 •'!» mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 Moralna in idejna dekadenca ^ dneh tržaških in rimskih proce-8ov. v dneh vedno hujših progonov iti pravnost satanskega uničevanja na-Se£a naroda v Mussolinijevi Italiji čuj-glas osivelega češkoslovaškega lihega delavca, senatorja Viljema 'Otrube, ki je v brnskih »Narodnih (L0vinah« napisal nedavno znamenit ~‘anek pod naslovom »Od Mazzinija Mussolinija«: _ »Na eni najvišjih teras na Čampo ^anto v Genovi so bili v masivni grob poženi 1. 1872. telesni ostanki velike-buditelja Italije, Giuseppe Mazzini-K večnemu počitku ga je spremilo ^•000 ljudi, dokaz velike ljubezni In Potovanja, ki ga je užival ta veliki ‘n Italije. Po vsej pravici! . Not ustanovitelji moderne Italije se plujejo Viktor Emanuel, Cavour, ^aribaldi in Mazzini. Najvišje nad stoji idejno in moralno Mazzini. Je bil, ki je v svoji veliki in pleme-pi osebnosti vezal dejanje z idejo, ki |e Prenašal zapor in pregnanstvo, in ki je «vei, da postane prorok in duhovni junak svojega naroda. Zadovoljila ga j! diplomatska veščost Cavourja, ze-r‘Plti se ni mogel z nobenim vladar-,e.Pi iz savojske hiše, v Garibaldiju je , ‘JJel človeka, ki je oblatil svoj repu-Pkanski ideal. Mazzini je bil verski disponirani ePublikanec in nad vse plemenit človek. Veroval je v človeštvo, veroval d v republiko, obvladano z verskim ^“hom, v »svobodo In enakost naro-a°v. brez kojih ni mogoča nobena Pravna združitev«. Dvigal in branil je j .v°i lastni narod, pri tem pa propove* dnVa* sv°b°do in enakost vseh naro-Pv. ne pa preganjanje in iztrebljenje n®Sa naroda po drugem. u v lem je razlika med Mazzinijem In ‘Ussolinijem. Benito Mussolini ima Ife?P°rno svojft zasluge. Odvrnil je od »j, nevarnost boljševizma. To je za Va u- Kalijo' in tudI za druge drža-t nai . I® grozii boljševizem. Spoz-sn p* .P°greške Italije, odrekel se je Pcualizma in ustvaril fašizem, ime-dia n . *zma i® Postal diktator in volj**1 Italije. Fašizem, ki je s svojimi ljud vsa odločilna mesta javne , orave, je rastcl in njegov porast ga i"aPravil za nasilnika. Ne več želja VsJe. ’ amPak volja, da zavlada nad Zna?!’ četudi z nasiljem, je postala Uia c a označba italijanskega fašiz* Ve 'Cistične nauke so vlivali v gla-r0v^.arc?da ’ "istični listi so bili s su PiiŠh t 1 fašizmu neprijazno harftSn'e Preganjano, in neitalijanske Ven«uosti doletela Ista usoda. Slo-.. U!>Ke, h ril. naro Slovenci in Hrvati, itaiijan Pozan i’. tlrva^k® in nemške šole so Vsem ’ Italijanski jezik vsiljujejo Pre^i1iar°dPim manjšinam. Najbolj so sirJ,*Pjanl Slovenci in Hrvati, itnliinn- ske Ti Venci ,so, iih Polne. Nad 20.000 Šlo Iašistix Hrvatov je šlo od početka tih, a!16.^ terorja, torej v osmih le-ozi ’+'>lijanske Ječe io zapore, v Vzroki katastrofe R101 ZLOMLJENO NIŽINSKO KRMILO. — ŽRTVAM NAJVEČJE ZRAKO* PLOVNE NESREČE POSTAVIJO NA POKOPALIŠČU PRI CARDING-TONU OGROMEN SPOMENIK. — POGREB SE BO VRŠIL NA DRŽAVNE STROŠKE IN BODO ŽRTVE POLOŽENE V SKUPNI GROB. PARIZ, 7. oktobra. Preiskava o vzrokih katastrofe angleškega zrakoplova »R 101«, ki jo vodijo angleški in francoski skrokovnjaki z veliko intenzivnostjo, bo trajala Še več dni. Današnji »Excelslor« poroča, da bo v 2—3 dneh objavljeno prvo poročilo preiskovalne komisije. Strokovnjaki so soglasno mnenja, da je povzročil katastrofo najbrže zlom nižinskega krmila. Radi dežja je bil zrakoplov zelo težak in v kritičnem trenutku, ko ga je veter pritisnil k tlom, ni bilo zrakoplova več mogoče uravnati in spraviti v višino. Vse to pa so seveda samo domneve, kajti iz ostankov zračnega orjaka se ne da posneti, v koliko je bilo zlomljeno krmilo že pred eksplozijo. Kljub vsem naporom se doslej še ni posrečilo ugotoviti identitete vseh trupel ponesrečencev in bo ostala večina trupel, ki so jih rešili iz objema plamenov, neidentificirana. Zato je angleška vlada sklenila, da bodo vsa trupla pokopana v skupnem grobu in se je v to svrho že obrnila na svojce pokojnikov za dovoljenje. Ponesrečenci bodo poko- pani na pokopališču pri Cardingtonu, kjer bo postavljen impozanten spomenik. Vse priprave za prevoz krst iz Francije v Anglijo so že izvršene. Do Boulona bodo prepeljane s posebnim vlakom s častno stražo francoske armade, potem pa na dveh angleških rušilcih v Dover. Pogreb se bo vršil na državne stroške. V Londonu bo žalna služba božja, ki jo bo daroval nadškof. Angleški kralj in ministrski predsednik dobivata vsak dan nešteto sožalnih brzojavk iz vseh delov sveta. Med drugimi so odposlali včeraj sožalne brzojavke kralj Belgije, Danske, Italije, Švedske in Norveške. RIM, 7. oktobra. Italijanski tisk se obširno bavi s katastrofo angleškega zračnega velikana R 101 in povdarja, da je ta katastrofa nov dokaz, da so zrakoplovi manj zanesljivi kakor aeroplani. Italija je zato že takoj po katastrofi No-bilove ekspedicije na Severni tečaj prišla do tega prepričanja in opustila potem vsako nadaljno gradnjo zrakoplovov. Potovanje kralja Borisa u Rim SOFIJA, 7. oktobra. Kralj Boris odpotuje drevi v Rim, kjer se bo vršila prihodnje dni svečana zaroka z italijansko princeso Ivano. Kakor se zatrjuje, bo za pričo angleški kralj, ki ga bo nadomesto val princ waleški. Briand zbolel PARIZ, 7. oktobra. Zunanji minister Briand se je v Ženevi močno prehladil in mora po nasvetu zdravnikov ostati nekaj dni v postelji. Zato tudi ne bo spremljal predsednika republike na potovanju v Maroko, kakor je bilo prvotno nameravano. PARIZ, 7. oktobra. Predsednik zunanjega odbora francoskega parlamenta, Paul Boncourt, ki pripada zmerni socija-listični parlamentarni frakciji, je objavil v »Journalu« daljši članek o varnostnem in razorožitvenem problemu, v katerem izvaja med drugim: Garancije ^a mednarodno varnost so dosedaj vsekakor nezadostne. Oboroževalno tekmovanje, ki se vrši ne samo v Evropi, temveč sploh po vsem svetu, mora na vsak način dovesti do nove vojne. Po mojem mnenju bi se morala pogajanja za izpopolnitev mednarodne varnosti in za razorožitev vršiti v okviru skupne konference, ki bi se morala čimprej sklicati. Francija pa za enkrat nikakor ne more pristati na znižanje oborožitve in to vse dotlej, dokler ne dobi novih garancij za svojo varnost. Demisija romunske ulače BUKAREST, 7. oktobra. Ministrski predsednik Maniu je bil včeraj v Sinaji sprejet od kralja v avdijenci in mu je pri tej priliki predložil demisijo celokupnega kabineta, ki je bila sprejeta. Maniu je utemeljil svojo prošnjo s slabim zdravjem. Nou finančni škandal u Franciji PARIZ, 7. oktobra. Finančni oddelek državnega pravdništva je odkril nov velik finančni škandal, ki vzbuja veli ko pozornost v vseh finančnih krogih. Gre za milijardno goljufijo s ponarejanjem delnic neke velike delniške istem času pa so fašistične tolpe ubile blizu 3000 Slovencev in Hrvatov. 3200 hrvatskih in slovenskih šol, čitalnic, bolnic in društvenih domov je bilo zažganih in oplenjenih od fašistične mafije, 14 Slovenskih časopisov uničenih, tiskarne in stroji uničeni, prostori odvzeti brez odškodnine. • V tej, atmosferi se je odigral tržaški proces, svetovna sramota italijanske justlce: 4 mladi slovenski rodoljubi so postali žrtev justičnega umora. Simpatije češkega naroda so na strani njih in težko preizkušene Jugoslavije; a ne samo naše, ampak simpatije celega civiliziranega sveta. Surovi, nasilniški in ubijalski fašizem je pa povrh še ciničen. Surovi izpad italijanskega tiska na Slovence po sebej in na Slovane sploh je temu dokaz. Fašisti so hoteli iz fašizma ustvariti gledanje na svet, kakšen je liberalizem in demokracija. Mnogi so hoteli faši zem aplicirati na druge države. Toda danes so vsi, ki stvar resno motrijo prišli do prepričanja, da je aplieiranje fašizma nemogoče. Senator Votruba Zaključuje svoj čla nek z vzk#com: Od Mazzinija do Mussolinija, kakšna moralna in idejna dekadenca! družbe in je v afero zapletenih več uglednih oseb. Prodane so bile velike množine ponarejenih delnic raznim bankam, ki radi velikega renomeja dotične tvrdke niso imele pri tem nobenih pomislekov. Po dosedanjih ugotovitvah imajo banke nad dve milijarde škode, zdi pa se. da bo celotna škoda še mnogo večja. Preiskava se mrzlično nadaljuje in je v kratkem pričakovati senzacionalnih aretacij. Glavni krivec je že aretiran, vendar držijo oblasti njegovo ime v interesu nadalj-ne preiskave še v najstrožji tajnosti. Reuolucijonarno gibanje u Braziliji NEWYORI<, 7. oktobra. Brazilska vlada je odredila zatvoritev vseh bank za nedoločen čas, da prepreči valutne spekulacije. Po poročilih iz Rio de Janeira je proglašeno do 31. decembra nad mestom obsedno stanje. Še nepotrjena poročila pravijo, da se je včeraj uprla posadka mesta in zaprla vse oficirje in generala. SnoČi je prišlo do krvavega spopada med garnizijo in vladi zVesto policijo. Uporniki se pripravljajo na napad na San Paolo. Vodja upornikov je izjavil, da ima na razpolago 40.000 dobro oboroženih mož, katerim se pridružujejo tudi vladne čete. Vsa akcija je naperjena proti predsedniku republike Crestesu. Brazilska vlada je zahtevala za bol proti upornikom 10 milijonov peset kredita. Italijanski športniki nočejo u Prago DUNAJ, 7. oktobra. Tekma za srednje evropski nogometni pokal med praško »Sparto« in milansko »Ambrosiano«, ki bi se morala v nedeljo vršiti v Pragi, je postala mednarodna politična zadeva. Ra di nedavnih dogodkov in protiitalijanskih demonstracij v Pragi, se Italijani ne upajo nastopiti, ker se boje napada publike. Zato nameravajo odstopiti od tekmovanja, kar je vzbudilo v športnih krogih veliko presenečenje. Pogajanja vodi sedaj pokalni odbor na Dunaju. Kakor poroča, se bo z zadevo bavila tudi pP^*' sebna seja italijanskega ministrskega sveta in bo končno Mussolini sam odločil, ali naj Italijani nastopijo v Pragi ali ne. Smrt Pucclnijeue učaue RIM, 7. oktobra. V Viaregglo se le vršil včeraj z velikimi svečanostmi pogreb vdove slavnega italijanskega komponista Puccinija. Krsto z njenim truplom so položili poleg njega. Slovenski list v Franclji. V Merlebachu v Franciji, kjer je veC tisoč slovenskih delavcev, je pričel Izhajati nov list »Jugoslovenska sloga« kot organ za čuvanje interesov slovenskih izseljencev. Nočno pobalinstvo. Razni mladi nepridipravi so si izbrali nov šport. Nadeli so si namreč »vele-važno« nalogo, da v poznili nočnih urah kličejo z zvonci hišnike, vratarje, hotelske sobarice in — babice... Cim pozvonijo, so razbežijo s krohotom v temo. Ti nočni tiči imajo posebno veselje. da hude ljudi iz spanja, ter se lotevajo tudi okenj niže ležečih stanovanj, kar je pač znak pokvarjenosti. Stran & v m a r 1 0 o r u, une 7. a. ivnd Iz Trsta in Gorice i r Iz Trsta nam poročajo: Zločin v Bazovici je vrgel v tržaško življenje mračnost, strah in grozo, da se človek boji človeka. Prebivalstvo trepeta pred bodočnostjo in oni krogi, ki so dajali nekoč delavcem dobrega zaslužka in kruha, se med seboj izprašujejo, kaj bo s Trstom? Na mesta in službe, v katerih se še da živeti, namešča fašizem ljudi iz starih provinc, tržaška podjetja prihajajo v italijanske roke, domačina pa se meče povsodi v stran. Po zaledju odmevajo streli iz Bazovice in gotovo je, da bo radi Cristinijeve obsodbe slovenskih mladeničev Trst obilno trpel. To bo tako, da si posteljejo v Trstu sicer dobro italijanski priseljenci ali domači Tržačani se bodo poizgubili med reveži in berači, kar jih ne bo odšlo pravočasno s trebuhom za kruhom po svetu. Pristaniški promet v Trstu pada rapidno, narašča pa tudi rapidno promet v Benetkah. Veljava Trsta se niža in nekdaj bogato pristanišče bo kmalu samo pomožno pristanišče Benetk. Ker so novine preveč kričale o strašnih razmerah v Julijski Krajini in o orjunaški nevarnosti, so začeli v Milanu in Rimu vpraševati došlece iz Trsta: »Kako vstrajate tam gori? Kaj je s teroristi? Dobre živce imate, da živite med samimi nevarnostmi!« Nobena tržaška razlaga, da ni tako hudo, kakor se govori, ne pomaga nič. »Piccolo« je napram temu mnenju rekel, da s o res nevarnosti v Julijski Krajini ali Mussolini je ukazal »vivere pe-ricolosamente«, priporoča pa, da naj se tržaške zadeve nikar ne pretiravajo, kajti po njegovi sodbi je resnica ta, da se živi v Trstu italijansko in fašistično dobro. Ko so to čitali Tržačani, so izjavili: res je, da žive Italijani in fašisti v Trstu dobro, ali res je pa tudi, da živijo Tržačani vedno slabše... Na mira-marskem gradu se nadaljujejo nekaka transformacijska dela in ko bodo končana, pride v grad stanovat Amedeo Duca delle Puglie, ki postane poveljnik topničarskega polka, kateri se je pred kratkim nastanil v Trstu. Tako se namreč zopet zatrjuje v novinah, ali še nedavno se je reklo, da savojskega princa ne bo v Trst, kar je dalo povoda raznim govoricam. Miramar je blizu meje... Revščina je v Trstu velika. Ko je dobrodelna kongregacija lani pozvala meščanstvo na boj proti beračenju, se je nabralo 28 tisoč lir, ali to je bilo mnogo premalo napram potrebam. Kongregacija je izhajala lani z največjimi težavami in ne ve se, koliko časa bo še zdržala, ker je beračev, onemoglih, brezposelnih in zapuščene mladine vedno več. Dečke pošiljajo v kmetijsko kolonijo v Toskani. Morda jih pripravljajo tudi za načrtano naseljevanje italijanskega življa ob meji. Doslej je imela kongregacija močno oporo v municipiju, italijanski zakon pa jo je odpravil in tako mora krčiti kongregacija svoje nekaj raz- sežno delo. Zaprla je dispanzer In de-čjo kuhinjo pri Sv. Jakobu, delavnice za šivanje in slične koristne institucije... Tržačani so imeli pravo veselje s številnimi nedeljskimi tombolami. Vsi Začudeni so izvedeli te dni, da jih je vlada prepovedala in da dovoljuje tombole odslej samo v privatnih prostorih ... Mariborski in d Iz Gorice nam poročajo: Živimo, trpimo, molčimo... Odhajajo iz mesta in vasi, ker ni zaslužka in ker narašča preganjanje Slovencev od dne do dne. Novi fašistični tajnik Avenanti hoče .v najkrajšem času pofašistiti goriško pokrajino in napoveduje v to svrho ostro postopanje. Mož si je ogledal deželo in ljudi, pa pravi, da je fašizem med prebivalstvom še premalo ukoreninjen. 42 je občin in 38 fašijev ali njihovo delovanje je prešibko. Po Vipavski dolini in pred goriškim Krasom se po njegovem mnenju še vedno čutijo posledice prejšnjega podpihovanja slovenskega ljudstva, odposlanci z onstran meje so ga hujskali proti Italiji pa tudi domači irredentisti so delali že skoro do zadnjega časa, kar so hoteli. V Vipavi, v Ajdovščini, v Dornbergu je še precej živo protifašistično gibanje, proti kateremu bo Avenanti nastopil z vso energijo. V Mirnu ni tako, kakor bi moralo biti. S Komnom in okolico pa je fašistični tajnik zadovoljen. V »Popolu« poroča, da se je tam vse prebivalstvo strnilo okoli fašija in duhovniki delujejo z veliko ljubeznijo v mladinskih organizacijah, česar ni v drugih središčih. V Kobaridu, v Cerknem in v Idriji se je prepričal o slabih uspehih dosedanjega tamošnjega fašističnega delovanja. Tolmin mu še precej ugaja. Tam se otvori kmetijska šola. Zadovoljen je bil, ko je čul, da tolminski fantički živahno pozdravljajo vojake, kadar se vračajo z okoliških vaj. Bovec se je udal fašistični disciplini in v Anhovem pri Kanalu, kjer je precej italijanskih delavcev, uspeva fašistični trud v polni meri. O Brdih meni, da so precej pod furlanskim vplivom. Avenanti grozi Idriji, Cerknemu, Kobaridu in Vipavski dolini, da bo iztrebil vse, kar se mu zdi protifašistično in kar ovira, po njegovi sodbi, fašistično penetracijo po dotičnih conah. Pričakovati je torej še povečano prega nianje naših ljudi in marsikdo bo bežal, da ga ne prime fašistična roka in spravi na Liparski otok ali pa celo pred Cri-stinija... Znano je, kako strašno škodo je napravila toča po briških in vipavskih vaseh. V Gorici je bilo zborovanje načelnikov prizadetih občin in sklenili so, da se obrnejo do vlade za odpis dav kov. Upati pa ni na to. Culi smo, da so lani kmetom na Sežanščini, ki so trpeli vsled suše, odpisali nekaj davkov, »Po polo« je namreč tako poročal, ali pozneje je došlo s Krasa poročilo, da o odpisu davkov ni bila obveščena davčna iz terjevalnica! mariborsko gledališče REPERTOAR: Torek, 7. oktobra ob 20. uri »Sen kresne noči« ab. R. Sreda, 8. oktobra. Zaprto. Četrtek, 9. oktobra ob 20. uri »Sveti plamen«, ab. C. Premijera. »Sveti plamen« na mariborskem odru. »Sveti plamen«, pretresljiva drama iz povojnega življenja, je delo znanega angleškega dramatika Somerset Maugha-ma. V Jugoslaviji je delo zlasti v Ljubljani doseglo velik uspeh. Vsebina te drame je globoka in zanimiva in obravnava posebno v vojnem in povojnem času važen problem. Delo pripravlja za mariborski oder režiser g. Skrbinšek. Premijera bo v četrtek za ab. C. Druga operetna premijera v) letošnji sezoni bo »Škrjančkov gaj«, divna Le-harjeva opereta. Delo, ki je radi svoje deloma ganljive, deloma pa zelo zabavne vsebine in melodijozne muzike mariborski publiki še v najboljšem spominu bo doživelo svojo novo premijero v popolnoma predrugačeni režiji g. Trbuho-viča ter se pričakuje zato tem večje zanimanje občinstva. Slike za legitimacije izdelate leoo In ceneno loto Jaaelj, Oosoosk* 28 Veliki film o sokolskem zletu je izdelan in je odlično uspel. Izdelanih je 7 kopij: 2 za Ameriko, po ena za Češkoslovaško in Poljsko, 3 pa za našo državo. Pri nas se bo kazal najprej v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Skoplju. Zakon o ribolovu je v sobotni seji pretresal Vrhovni zakonodajni svet. Ministrstvo je zastopal načelnik oddelka za živinorejo dr. Pro-haska. Naš konzulat v Barceloni. Na merodajnih mestih razpravljajo vprašanje ustanovitve konzulata ali trgovinske agencije v Barceloni, ki je zadnji čas postala središče prodaje našega blaga v velikem obsegu. Dozdaj smo Imeli tam samo častni konzulat. Konferenca lastnikov naših plvovaren. Dne 15. tm. bo imela Centrala industrijskih korporacij v Beogradu konferenco pivovarske industrije radi splošnih vprašanj v tej industriji. Nato bo na inicijativo rivovarske industrije same še širša konferenca predstavnikov te industrije, strokovnih organov kmetijskega ministrstva, predstavnikov veleposestev in kmetijskih zadrug o regeneracij? pivovarskega ječmena £ naših krajih. To konferenco je radi njene velike važnosti sklicalo poljedelsko ministrstvo.. Veliki jesenski manevri dravske divizije so se pričeli danes zjutraj v okolici Ptuja. Trajali bodo do sobote. Severna armada, ki predstavlja sovražnika na severni strani, se je utaborila okrog Sv. Tomaža pri Ormožu, južna pa v okolici Rogatca, Slatine in Mestinja. Leteči odredi severne (sovražne) armade bodo jutri zjutraj pričeli prodirati proti Ptuju, sledil bo velik protinapad južne armade. Glavna borba se bo razvila za Dravo. Glavni stan je v Ptuju, kamor je sinoči prispel poveljnik manevrov, divizijski general Sava Tripkovič v spremstvu šefa štaba dravske divizije polkovnika Miličeviča in ordotiančnega oficirja kapetana Vizjaka. Jutri zjutraj prispe na manev re tudi komandant IV. armije general Stojšič iz Zagreba. Odlikovanje. Dne 5. tm. je prejel dobrovski šolski upravitelj, g. Franc Kašpar, red jugo-slovenske krone V. stopnje. Strelska družina Skoke svojemu blagajniku iskreno čestita! Tečaj za avtogensko varenje. Včeraj se je pričel začetniški tečaj za avtogensko varenje pod vodstvom inž. Leona Kneza in s pomočjo varilniške-ga mojstra Stepana Djusokoviča. Tečaj prireja obrtno pospeševalni zavod Zbornice za trgovino in ga je otvoril obrtni zadružni nadzornik Založnik v navzočnosti zborničnega svetnika Andreja Oseta. Pri otvoritvi se je prijavilo 20 udeležencev, od teh 11 iz Maribora, ostali pa iz raznih krajev: Ruš, Hoč, Sv. Lenarta, Ivanjkovcev, Mislinja, Celja in celo iz Hodoša. Tečaj je določen na 12 dni. Teoretičnim predavanjem od 8.—10. ure, katera se vrše v posebnem lokalu gostilne Fridau na Pobrežki cesti, sledijo dnevno praktične vaje v skladišču g. Kumerca v Taborski ulici od 10.—12. in 14.—18. ure. Šahovski večer. Simultanka. Mariborski šahovski klub priredi v soboto, 12. tm. ob 20. uri v mali dvorani na verandi hotela »Orel« šahovski večer v čast našega mojstra Vasje Pirca, ki bo ta večer igral simultanko z 20 igralci. Igralci naj prineso šahovnice seboj. Vasja Pirc je v turnirju v Stubijanskih Toplicah dosegel drugo mesto, a na večjem turnirju v Frankfurtu 50% ozir. sedmo mesto. V počastitev teh lepih uspehov bo po simultanki družaben ve-ber. Vabijo se zlasti vsi člani šahovske ga kluba, pa tudi vsi drugi prijatelji kraljevske igre. Velika kolonizacija Metohije in Kosova. V Metohiji in na Kosovu se vrše poslednje tehnične priprave za kolonizacijo, s katero se bo pričelo na spomlad. V Metohiji bodo naselili krog 4000 rodbin, večinoma iz Crne Gore, na Kosovu pa bodo naselili koloniste iz Primorske, savske in donavske banovine. Zlasti se bo posvetila velika pozornost optantom iz Madžarske in kmetovalcem iz Like. Kolonizacija se bo pričela, ko bodo izvršene vse priprave. Naročene bodo tudi premične hiše iz Nemčije ter potrebno kmetijsko orodje. Krog Ohrida in Dojrana se je že pričela kolonizacija, ki obeta najlepše uspehe. Prepoved zahajanja v krčme. Okrajno sodišče v Mariboru je s sodbo z dne 5. septembra 1930 v smislu § 54 uredbe o izvrševanju očuval-nih odredb prepovedalo ml. Feliksu Bohi, rojenemu 24. januarja 1914 pri Sv. Petru pri Mariboru, stanujočem istotam, zahajati v krčme za dobo 2 let, to je od 5. septembra 1930 do 5. septembra 1932. Po § 268 kazen, zakona se kaznuje vsakdo, Ki ve za razglašeno prepoved iz § 55 k. z. pa vendarle postreže taki osebi z opojilom. 25 let reške resolucije je poteklo 4. t. m. Reška resomcija je — kakor znano — pomenila začetek novega razdobja v političnem življenju Hrvatov in Jugoslovanov sploh. Idejni početnik reške resolucije je bil pokojni Franjo Supilo. tm mo Grajski.*! Samo še nekaj dni veliki zvočni uspeh: Dunaj, mesto pesmi. ■» Prvovrstna dunajska veseloigra. Max HANSEN, Paul MORGAN, V predpripravi Zadnja tata, veliki nemški zvočni film Union: Od danes dalje velika nemška 100% zvočna drama Samo tebe sem Ifubil Mady Chriatians, Hans Stiive V predpripravi največji film do danes: Neatova barka, zvočni velefilm Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17., 19., 21. uri: ob nedeljah in praznikih ob 15., 17., 19. in 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni. XXVI Pismo iz Šent lija. Najbolj »pretresljiva« naša zadeva 1® državni cesta, po kateri se vrši zelo “»* vahen obmejni promet. Polno lukenj i® v cesti, ki je bila svojčas vzor velikih cest in celo težki avtomobili so v nevarnosti, kamoli kolesarji, ki kar odskakujejo in si pretresajo svoje drobovje’ Pritožbe se gomilijo; kdo jih bo rešil, i® nerešeno vprašanje. Sadja je pri nas v obilici. Mnogo vagonov je šlo »tja preko«, največ naša izvrstna kanadska jabolka. Tudi drug® vrste briljirajo in imajo svojo ceno. Obmejnemu kmetu je pomagano za davk® in druge obveznosti. — Letos smo bi« oblagodarjeni z izredno dobro sadno 1®* tino. Tudi trgatev dobro kaže in se bo pred* hodno začela »na silo« že te dni, ker r®s ne kaže predolgo čakati. Naša letošui® kapljica pa obeta biti prav izborna. Le trgatveni dnevi bodo solzavo-žalostnl četudi bi si želeli solnca. Naša meja se probuja! Mnogo s o “ temu pripomogle narodne proslave zadnjih dni. Društveno življenje se vidn° dviga in nad našo obmejno postojank® je zapihal blagodejen veter spoznani®* Omenjamo predvsem agilnega Sokolski je s svojim delovanjem posegel tud* med kmete. Kmečki sinovi se z veseli®111 oklepajo sokolske organizacije, kjer se počutijo prav dobro. Knjiga je dobil® prednost pred frakeljnom, gorjačo z®' menjuje pameten časopis, a nož — »um® svetli meč«... V obmejnem Ceršaku smo dobili fl<)J vega župana v osebi agilnega narodn®' ga borca g. Karla Hercoga, ki uživa d®' leč na okrog spoštovanje vseh, ki ga P°' znajo. Naš novi župan je znan borec z® jugoslovansko idejo in v vsakem ozir® mož na svojem mestu. Danes — torek SVENGAll s popolnoma novim aporodom Velika kavarn3® Pozor zdravniki! Jako ugodna prilika se nudi mladem®- agilnemu zdravniku za izvrševam® zdravniške prakse. V poštev prihaja Še®1 občin, z nad 6000 prebivalci, s sedeže^ v Selnici ob Dravi, kjer je na razpol®' go proti jako zmerni najemnini kras® stanovanje s kuhinjo, električno razsv®1' Ijavo, in vodovodom ter ordinacijska ®°' ba s čakalnico. Stanovanje je tik ob državni cesti, tik cerkve, šole in pošte te, avtobusne postaje. (Iz Selnice se vr®1 trikrat dnevni redni avtobusni prome* 13 km oddaljeni Maribor.) Nadalje so P® Pralnica ovratnikov Rakuša, Slivenska ulica 15, se priporoča. 2411 razpolago prostori za služkinje, shram' be, podstrešje, klet, drvarnica, hlev, ^ itd. Ker je potreba zdravnika res na, se mu preskrbi event. vsa zdravh ška oprava z vsemi v poštev prihajal čimi inštrumenti proti ugodnim p'ajj’ ’ 'ah nim pogojem. Vse podrobnosti pri °b- Činskem uradu v Selnici ob Dravi pri šolskem upraviteljstvu istotam- v M a r 1 b o r u, dne 7. X. 1930. MarihoreM V p C P P N I K Jutra Stran 3. Skrivnostni beraški model SENZACIJA PARIŠKE DRUŽBE. - NAJBOGATEJŠI ČLOVEK FRANCIJE KOT BERAŠKI MODEL. ^ pariških umetniških krogih se mno-£0 pripoveduje o neki epizodi iz življenja barona Jamesa Rothschilda, ki je Pred nekaj leti izgledal tako slabo, da se ga je usmilil reven dijak pariške slikarske akademije in mu dal miloščino. Kako je prišlo do tega, da je dobil naj-“Ogatejši človek Francije miloščino? Pri slovitem francoskem slikarju De-*acroixu je bil sprejem, kateremu je prisostvoval tudi baron Rothschild. Med Živahnim razgovorom je pričel slikar °Pazovati Rothschilda, posebno poteze na njegovem obrazu. Na Rothschildovo ■Vprašanje, kaj se je zgodilo, je slavni slikar odgovoril: »Gospod baron, vi imate tako glavo, kakršno že dolgo iščem za neki model. Delam namreč sliko, na kateri bi bila glavna figura be~ rač- Sedaj sem končno našel ta model in ste vi, gospod baron. Prosim vas. Pridite k meni v atelje in bodite mi model!« Vsem gostom je ugajal ta originalni Predlog in vsi so se od srca smejali ideji slikarja, da si je vzel za beraški model najbogatejšega človeka Francije. Rothschild sam je drage volje privolil v slikarjev predlog in je prišel že naslednjega dne v njegov atelje. Slikar je bil silno vesel svojega odkritja. Oblekel je Rothschilda v cape in Pričel takoj delati. Med tem, ko sta se Mojster in njegov model popolnoma posvetila delu, je prišel mlad, siromašno oblečen akademik v atelje. Da ne bi ve-‘*taga mojstra oviral, se je hotel takoj odstraniti. Toda slikarjev model je vzbudil pri njem veliko pozornost. Opazoval je nekaj časa »berača«, segel nato v žep, mu dal en frank in nato odšel iz ateljeja. Barona Rothschilda je ta dogodek globoko ganil. Informiral se je takoj pri slikarju, kdo je ta človek. Slikar mu je pojasnil, da je to eden najbolj sposobnih, a obenem najbolj revnih njegovih učencev. Rothschild si je zapisal naslov in se potem poslovil od slikarja. Dan pozneje je dobil učenec pismo, na kuverti pa je bilo ime Rothschildove banke. Presenečen, kakšne posle ima s to mogočno banko, je odprl pismo in čital: »Včeraj ste bili tako dobri, da ste mi poklonili en frank. Sporočam vam, da vam skupno z obrestmi dolgujem 10.000 frankov, ki so vam vsakega prvega v mesecu na razpolago v moji banki. James Rothschild.« Lahko si mislimo presenečenje, katero je doživel ubogi dijak. Odšel je takoj k svojemu mojstru, ki mu je potem pojasnil vso stvar. Seveda se je tudi osebno zahvalil »beraču«, ki se je za njegovo miloščino tako velikodušno re-vanžiral in se nato popolnoma posveti' svojim študijam. Rothschild se je zelo pogosto spomnil svojega dobrotnika in mu je, razen navedene vsote, poklonil večje zneske, da je mogel potovati in v redu dokončati svoje študije. V francoski družbi je seveda ta pustolovščina največjega bogataša Francije predmet živahnih razgovorov. ZO-Ietnica salvarzana V septembru 1910 so imeli v Konigs-bergu zborovanje nemški naravoslovci h zdravniki. Izmed zdravnikov je predaval dr. Reisser, prof. iz Bratislave, o Pravljenju sifilide. V svojem govoru je Pokazal, kako tvori troje novih odkritij Podlago za racijonalno postopanje pri *®i kužni bolezni: odkritje spirochet po ^chandinu in Hofmannu (1905), odkritje ^enčikova in Roux-a, da se da sifilida Prenesti na opico in uvedba Wasser-jnannove reakcije (1908). Največji napredek pa je bil dosežen z uvedbo kemične ‘erapije v obliki arzen-preparatov, kijih i^amo v novem zdravilu Ehrlich - Hata *606«. Z navdušenimi besedami se je zahvaljeval dr. Reisser Paulu Ehrlichu in £a slavil kot enega največjih dobrotnikov človeštva. Ze 1. 1907 so delali s preparatom »606« Poizkuse na živalih. S svojim zvestim sodelavcem, Japoncem Hato, je Ehrlich neumorno nadaljeval poizkuse. Dva pravnika prof. Altovega instituta sta «°t prva človeka preizkušala neškodlji-'ost preparata »606« na svojem lastnem ®lesu. Ze v marcu 1. 1910 so bili dose-eni krasni uspehi. Prof. Alt je napisal, a ie našel Ehrlich v »salvarzanu« »ča-i no krogljo«, s katero zamore v resni-1 uničiti povzročitelje te strašne bo-»fin1*' ^magonosno se je širil preparat °06« po vsem svetu. Popolnega triumfa voje iznajdbe pa Ehrlich ni doživel, ker ® umrl že kmalu po začetku svetovne °jne. Iz preparata »606« so pozneje na-ravili preparat »614« — neosalvarzan. Z nobenim drugim sredstvom se ni Posrečilo tako uspešno boriti se ravno .roti najbolj infekcijoznim stadijem sifi-j*e in s temi zmanjšati število novih ^«užb. ^ Da je postala sifilida »izbirajoča bolezen«, je predvsem zaslugi1 terapije s »salvarzanom«. Sedaj sifp6^ ut0P«a- da bode mogoče sčasoma "ido iztrebiti. Pred kratkim je imel jj. V) rektor univerze v Budimpešti za-brv govor o uplivih sifilide na svetov-so L^°^ovino- Med drugim je rekel, da lupt-* ■ mn°£e izgubljene bitke posledica leti ^ voJ'skovodij. V začetku 16. sto-ljj0aJe unič:,a fa bolezen skoraj vso Ita- 2dra ° pomena za narodno Ui02Vje s*a Paraliza in sušica hrbtnega sifj|j*ja' J^'.vsia Posledica slabo zdravljene da jeej , ne pretiravamo, če pravimo, svetr. • “^e*na terapija s salvarzanom 20 Vn* medicinski sliki novo podlago, lich '. September 1910, ko je izročil Ehr-VarZgVnosti svoje življensko delo sal-jJicijjg1’ tvor* Preobrat v. zgodovini me- Hnglpšfce anekdote Slavni angleški državnik in pisatelj grof Chesterfield je na stara leta oglušel. Nekoč se je raznesla vest, da je bil v drugič imenovan za podkralja na Irskem. Kc> so mu prijatelji čestitali, je grof šaljivo odgovoril: »Menii sicer o tem ni nič znano; vsekakor pa bi bil za to dostojanstvo sedaj mnogo bolj primeren kakor prej, kajti sedaj nikakor ne bi mogel poslušati pritožb naroda.« * * Charles Fox, znani angleški državnik, je nekoč v parlamentu ostro napada! vojnega ministra radi slabega smodnika armade. Visok funkcijonar vojnega urada, ki se je čutil radi tega napada posebno užaljenega, je pozval Foxa na dvoboj. Ko je prišlo do dvoboja, je Foxove-rnu nasprotniku odpovedala pištola. ^ »Sedaj sami vidite,« mu je zaklical Fox, »koliko je vreden vaš smodnik.« * * Kralj Edvard VII. je kot prestolonaslednik posetil nekoč slavno francosko tragedkinjo Sarah Bernhard v njeni garderobi, ne da bi odložil klobuk. Sarah ga je začudeno pogledala in rekla: »Veličanstvo. običaj je sicer, da se obdrži na glavi krona, nikdar pa klobuk.« * * Ko se je Oskarju Wildeu bližala smrt, je prišlo k njemu • več prijateljev, ki so omogočili, da so pesnika prenesli iz sobe njegovega siromašnega hotela v boljše stanovanje. Ko so bolnika končno prenesli tjakaj, je smeje odgovoril prijateljem: »Umrl bom preko svojih razmer.« i . 5trahoulada kitajskih banditou Misijonska družba v Londonu je dobila obvestilo, da ste bili dve angleški misijonarki miss Edit Nettleton in miss Jane Harrison ubiti od kitajskih banditov, ki so jih držali ujete od meseca junija tl. Vest sicer še ni službeno potrjena, vendar se jo smatra za popolnoma točno. Banditi so jih ujeli v Čung-čuju v provinci Fukien in so zahtevali zanje veliko odkupnino. Ker je bila nevarnost tudi za druge britanske misijonarje, je britanski konzul Martin iz Fučova krenil v notranjost dežele in nekatere rešil. Na vse mogoče načine je skušal rešiti tudi gori navedeni misijonarki. Dobil je od lokalnih oblasti na razpolago vojaške oddelke, ki so skupno z njim šli v notranjost, da rešijo dekleta. Uspeha ni bilo. Zimskošportna predsezona u mariboru Upravičene smemo pričakovati, da prinese letošnja zima obdravskemu zimskemu športu razmah, ki bo še povečal sloves domačih športnikov in še prav posebej povdaril pomen našega Pohorja kot prvovrstne zimskošportne postojanke. V nekaj letih je zajel zimski šport najširše narodove plasti. Smučanje, katerega stoletne tradicije so vkoreninjene tudi v aašem kmetskem prebivalstvu na Blokah, postaja že tudi pri nas pravi ljudski šport. Ogromen del naroda že t«-di pravilno pojmuje zdravstveni pomen smučanja. Je pa smučanje tudi zares ŠDort zdravih svobodnih ljudi in ne »šport■* robotov, ki se producirajo v bolestno naslado navijačev in gledalcev. Smučanje zahteva v vsakem oziru celega človeka, kajti ono sloni na zdravi etični in moralni podlagi in v njem se do popolnosti obistinuje rek, da je zdrav duh v zdravem telesu. Ni zato prav nič čudnega, ako je naletelo smučanje na razumevanje tudi pri merodajnih činite-Ijih 'n na splošno upoštevanje. To zimo se bodo vršile mednarodne smučarske tekme v Bohinju. Ze to nam mora biti priznanje visoke stopnje, ki smo jo v tej panogi dosegli, je pa to tudi dokaz za primernost naših smučarskih terenov, katerih kakovost presega zgolj lokalni pomen. Težišče jugoslovenskega smučarskega športa leži v Dravski banovini z njeno Gorenjsko in Pohorjem. Zlasti slednje postaja čedalje privlačnejša točka ne samo za domače, ampak tudi za zagrebške in posebno še za ljubljanske smučarje, ki proučujejo že sedaj možnosti, ki jim jih nudi Pohorje za redno smučarsko udejstvovanje. Pomena pohorskega smučarskega žarišča se naši športniki tudi v polni meri avedajo. Zimskošportne sekcije SPDin smučarske sekcije obstoječih športnih klubov že sedaj mrzlično delujejo. Povsod že sestavljajo programe za bodočo sezono, povsod že kujejo drzne načrte. Višek pa je dosegla vsa ta delavnost z nedavno ustanovitvijo »Mariborskega mučarskega kluba«, ki bo posvetil vse svoje sile sploh razvoju domačega smu-čarstva. Za letos pripravljajo številne začetniške in nadaljevalne tečaje, ki se bodo vršili na Pohorju, ako bodo snežne razmere ugodne, pa tudi v Mariboru in v njegovi neposredni okolici. V tem pogledu se bo storilo vse, kar bi moglo čim najbolj popularizirati ta za nas tako zelo pomemben šport. — Razven klubskih tekem, ki se bodo vršile 11. januarja, bo letos prvič tudi nad vse zanimiva vztrajnostna tekma za zlati prehodni pokal ki ga je poklonila tvrdka Meinel & Herold v Mariboru. Na Pohorju pripravljajo tudi že tradicijonalno sankaško tekmo in pričakovati je, da mariborski drsalci rie bodo ostali za tovariši ostalih panog. Projektirano je tudi že precej smučarskih izletov k raznim domačim planinskim postojankam. Organizira se tudi že udeležba na mednarodni tekmi v Bohinju. Vpisujejo se smučarji v tačaj za savezne smučarske učitelje. Prijavljajo se drugi ,:i\ \iSoi;o-- vinski a. čaj, ki s-*, bo vršil na Kredarici itd. Kakor Chodi Jindri Ronuut — h čelita# preval dr. Fiaa Bradač, 80 In Jindra je res vstal s klopi, stiskaje pesti, kakor bi hotel nekomu razbiti čeljusti, preden do konca izgovori: — besede, ki niso nič drugega — kot plod istega strašnega in prokletega ver-ballzma, s katerim je tako nenaravno zastrupil svoje razmerje do Jirine. Oslabljen se je zgrudil zopet na klop. Tistega verbalizma, ki ni bil zopet nič drugega nego pomotno utemeljen odlog čina, dočim se je zdel — da je sklep. In prav zaradi takega odloga se je zgodilo, da ni prej začutil svojega strašnega absurda tako neznosno kakor danes, ko prenehava biti problem, za to pa faktum. In ko ni proti njemu drugega zdravila kot odstraniti se na edino mogoč način! Vreči življenje od sebe, ki ga že davno več ne mara, ko je postalo popolnoma neznosno! Gre samo za to, ali izvrši to takoj ali pa počaka, kako se izteče tamle, petdeset korakov na desno... Hahaha! — se je zasmejal skoro naglas njegov demon v temi pred njim. — Odlog? Obotavljanje? Jindra je ugovarjal: — Imam vendar pravico izvedeti vsaj še toliko — — toliko — mu je demon prestregel besedo — ali ne bosta odstranjena iz življenja tamle ta dva ali pa vsaj eden od njiju, potem bi strahopetnež vendar še mogel živeti. Na to ni Jindra demonu več odgovoril, ampak spomnil se je: Kako je že rekla takrat Jirina? Da mu nedosta-ja poguma, da bi bil pravi Jindra! Saj mu ne bo nedostajai, samo da... Nenadoma je dvignil Jindra Bim Džasvantov briljant, nehote iskaje bogato barvne solnčne reflekse, kojih lesket na nepokvarjeni mrežici ostalega očesa mu je bil v edino tolažbo in razvedrilo v najbridkej-šlh trenutkih. Toda kaj je to? Naj obrača prstan, kakor hoče, danes ne more obrniti barv v svoje oko. Jindra se je prestrašil, dvignil je dlani kvišku, nad glavo, kolikor mogoče visoko. Gotovo je danes solnčen dan, kot je mogoče le spomladi, solnce stoji sicer še nizko, pa vendar pali kakor baklja; klop je gorka In kakor dlan široki žebelj v klopici greje. Je že tako in nič drugače: Nele danes, ampak MarnmreVT V P p F P V T IT T.iTra nikdar več mu ne bo radževa dragulja niti toliko pomagala, kakor doslej — poslednji žarek se je izselil iz njegovih temin tja, odkoder se več ne vrne. Torej dobro! — je rekel Jindra hipoma čisto mirno. Odločeno je torej, demon je zmagal! Zato je vstal in se napotil tja, kamor mora neizogibno in brez vsega odlašanja in kisanja. Pot ne bo dolga, komaj pet korakov, in Jindra s»e ni niti pripognil po palico, da bi si z njo otipal stezo; zato ni imel več časa. Toda ko je dospel prav na kraj brega, je zaman tipal po ograji pri zajemališču, ni vedel, ali na desno ali na levo in ves se je zašibil — človek, ki gre v reko in se boji, da ne bi vanjo padel. Jindra mora namreč prav na konec deske, kjer je reka globlja, kjer meljejo ledeni mlinski kameni, in sicer kar najhitreje. Libušino tuljenje ne oznanja dobre vesti, morda se je zgodilo najhujše — proč od vsega tega in takoj! Slednjič se je zadel ob kol ograje in se ga trdno prijel: celo tu je bilo čutiti, kako se zaletavajo ledene klade in bijejo ob stebre slabotne brvice. S trdo nogo je stopil Jindra nanjo, ostanki tajajočega se trhlega lesa mu škripljejo pod nogo, eden je povzročil, da je Jindra spodrsnil in padel pred zadnjim korakom in skokom. Dve sekundi te zamude sta zadostovali; v vrtni hišici so se odprla sobina vrata in še preden so se zopet zaprla, se je oglasila v svet zmagoslavna fanfara njegovega najmlajšega osvojevalca: »Ouvd! — ouva!« Kakor bi trobil na angleški rog! To je zadostovalo! Zadostovalo je, da zveže z ogromno, krčevito silo vsako Jindrovo gibanje in zlomi vsako njegovo odločitev. Duri v bajti so se zaloputnile, a tudi tako sliši triumfalni krik tega, ki je vendarle prišel, Čeprav morda sekundo prej, nego se je Jindri posrečilo oditi. Dr. Pavak je ostal kakor je bil; klečal je na brvi in samo pesti so se držale ograje kakor železne klešče, ki jih je zjeklil strah, da bi ne padel, da bi se mu posrečilo — ostati na svetu. Še več! Srce, katero je zgrabila vstopna pesem pravkar rojenega, je v Jindri neizmerno hrepenelo po njem; Jindra je čutil tako nežno srečo, da se ni nadejal, da bi bil tega zmožen. S trudom je vstal in je poskušal, da bi se vrnil od praga pregraje, čez katerega je ime! pred trenutkom le še korak. Ljubezen do življenja, nikakor ne do svojega, ampak do pravkar rojenega ga je tako premagala, da bo klical na pomoč. Toda ni bilo treba; zaklical je nekdo nanj: »Svak!? Gospod svak?! Kje pa ste?« ________________v a f i n o r rt, ffne 'i. a. iy*> im—,—mimmi iiiimniim ..turKumiMinrmrTMuami-fei.r &i**uixzaa0,. Libuša. »Jezus Kristus! Kam ste to zašli? Za Boga! Po* čakajte, prepeljem vas... Jejjej, da ne pazite! Kako lahko bi padli v Vltavo... Le pozor, tako!« Ko je imela Jindro zopet na suhem, je proglasila z istimi solzami, ki se ji niso niti posušile, ko je pre-peljavala Jindro, slavnostno: »Pojdite brž, je to deček in vse bo morda zopet dobro.« »De — deček!?« Bil je tako udilian, da jo spravil to besedo šele na dvakrat iz sebe. Ječal je od veselja, samo da bi fantiček odprl usta in zave*kal na vsa pljuča, pa bi izginil ves Jin* drov obup in za vedno bi bil konec vseh zadreg. Grbasta Libuša ga je sicer vodila, toda on jo je vlekel naprej, da ga je komaj dohajala. Strašno se mu je mudilo in čim bolj se je bližal, tem bolj je hitel, kajti plakanje otroka je bilo vedno glasneje in jasneje. Slednjič je stal v sobi in slišal neposredno in pol* nozvočno jezno večanje malega, ker so mu vendarle pomogli tja, kamor je hotel---------------- Morali so mu ga položiti v naročje Jindro najmlajšega! Nehote je izvršil tako starodavni obred, s kate* rim priznavajo očetje pravkar rojeno dete za svoje. V tem trenutku velikega pojmovanja je Jindra v sebi z veliko notranjo gesto uničil dosedanji pojern o žrtvovanju samega sebe kot o činu nekako heroične blagodušnosti in v tem hipu je dobil drugo, neskončno slajšo tolažbo: namesto grenkega poviševanja samega sebe, je poplavila njegovo celo dušo na široko W globoko — pohlevnost nedolžnega, ki odpušča svO* jim dolžnikom, katerih krivdo je vzel nase, v trdnem prepričanju, da to niti krivda ni bila. Da, usmiljenje, to bo v prihodnje — Toda v tem hipu mu je zastala sapa In misel. »Jin —« so zašustele ustne Jirine Pavakove, 1® sicer tako, da je Jindra podajal detece hitro temOi kdor je najprej priskočil ponje. »Jin —« je poskusila Jirina še enkrat izgovorit) njegovo ime, še bolj umirajoče. Takoj je spoznal, kako je z njo, in pokleknil J« iskreno in žalostno k njeni postelji. Toda Jirina, kakor ni mogla izgovoriti svoje p0‘ slednje besede, tako ni mogla dokončati svoje posled* nje kretnje na tem svetu. Hotela je pritisniti k sebi še njegovo glavo, toda njena roka ji je zdrčala po njegovi glavi na tilnik Toda Jindra je razumel; naglo je vstal, da bi 8 strastnim in dolgim poljubom ujel še živa usta nje, k1 je žrtvovala toliko krvi za svoje dete, da je ni ostalfl niti toliko, da bi vsaj minuto Še živela. Jindra pa je Še poljubljal, ko je ta minuta pr* tekla... KONEC. Priprosto vilo, štlristanovanjsko, pro dam. Potrebno malo kapitala, ker je hipoteka. Posredovalnica Rapid Gosposka ulica 28. 2873 Oddam lepo sobo s •'osebnim vho dom, električno lučjo, blizu koroš kega kolodvora. Istotam na prodaj moška obleka in zimska suknja. • Puškinova ulica 11-1. 2872 Učenca sprejme modna trgovina Jos. Serec, Maribor, Aleksandrova ce-sta 23._________________________ 2871 Lepo opremljeno sobo z strogo separlranim vhodom takoj oddam. Magdalenska ulica 33/1. 2868 Stanovanje, dve sobi in kuhinja, oziroma eno sobo in kuhinjo ter sobo posebej takoj oddam. Dušanova ul. 9. 2862 Dijake sprejmem na stanovanje in hrano. Soba soinčna v bližini Sol. Naslov v upr. »sta. 2860 ElektroJnitalacije, montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuje Ilič & Tlchy, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika Izbira svetilk, elektrohlaga, Abiturjent realke išče mesto praktikanta. Naslov v upravi Usta. _________________________________2835 Sobo in kublnjo iičem. Tri osebe. Naslov v upravi. 282S Velika zaloga kuhinjske posode. Hišne in kuhinjske potrebščine vseh vrst. — Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Herkules«, la aluminijeva litoželezna In posteklena posoda. — Nadalje mline za meso, orehe, kavo, mak in poper. — Tehtnice za kuhinjo in mero-preizkusne za trgovce z uteži. Ribeže ravne, okrogle, polokrogle in oglate. Lopatice za oglje, pepel in smeti. Sita, deske za testo in valjarje. —Likalnike. — Razne oblike za vsakovrstno pecivo. — Kutije za špecerijo in dišave. — Kotličke in šibe za sneg. — Solnike, kangle za mleko, cedila za juho, čaj, testo in salato. — Vedrice, umivalnike in vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke in krompir. — Samovare »Phfibus« in druge vrste. — Škafe o-krogle in ovalne. — Lonce za kuhanje perila in perilnice. — Jedilno orodje in žlice vseh vrst. — Jedilne servise iz porcelana raznih Izpeljav. — Kuhinjske garniture iz kamenine in porcelana. — Krožnike Iz porcelana in kamenine. — Umivalne garniture in vse vrste steklene robe ter pletene košare in cekarje. Obče znana speci-jalna trgovina s kuhinjsko posodo A. Vicel se nahaja sedaj samo v Gosposki ulici št. 5. XXX Sobo In črkosllkanle, vedno najnovejši vzorci na razpolago Izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. X Dinamo 4 HW (20 Amp.) 220 voltov, že rabljen, v dobrem stanju kupimo. ^Vlktorla", Kamin- und Knopffabrik, Zagreb, Ogrizo-vičeva ulica St. 36. 2859 Kil* TVOKLI_ harib o r Gramofone nopravlia precizno le mehanična delavnica JUSTIN GUSTINČIČ. Maribor, Tattenbachova ulica 14. Istotam velika izbira najboljših gramofonov znamke »Columbia« in gramofonskih plošč. 602 Gospodična z štiri razredi meščanske šole, enoletnim trgovskim tečajem in enoletno pisarniško prakso z znanjem slovenskega, nemškega, deloma hrvaškega jezika in strojepisja želi službe. Naslov v upravi lista. 2861 Hitro popravilo ar, ceneno in točno z 1—5letniti* jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulic8 št. 8. Po stenske in stoječe ur« se pride na dom. XVJJ Prodam stanovanjsko hišo s trgovskim loka* lom In vrtom na periferiji mesta. Na” slov v upravi lista. 2864 Stanovanje, sobo in kuhinjo dam tistemu, katerj mi posodi 7000 dinarjev. Ponudbe poi »7000.—« na upravo Večernika. 28$ * t Telovadni razpored Sokola-Matice v Mariboru- Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja In urednik: FRAN Oddelek Telovadnica Dan ure g— Predajak Člani st. Gimnazija Torek Petek % 19—20 Hvalenc Joško Člani ml. Krekova ulica Ponedeljek Petek 20,—23. Dekleva Janko . -■ Članice ml. Krekova ulica Sreda Sobota 1P.-K21. Pipan Mira Moški naraščaj od 14,—16. leta Krekova ulica Torek Četrtek y, is)—20 Lapajne Stane’ Moški naraščaj od 16 — 18. leta Krekova ulica Ponpf'eliek Petek M19—20 Mačus Franjo Moški naraščaj obrtni Krekova ulica Torek Četrtek 20-22 Venuti Vlado Ženski naraščaj Krekova ulica Ponedeljek Petek 17—19 Dekleva Janko Moška deca Krekova ulica Torek četrtek 17-« 19 j Čpliar !vo Zenska deca od 6.—10. leta Krekova ulica Sobota K16-17 i P'r>an Mlr> Zenska deca od 10.—14. leta Krekova ulica Sreda 17~J< 19 , Pipan Mira BRO ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborsk. T Mturiboru. tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETE