Slovenski List: Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo. Štev. 29. V Ljubljani, v soboto 23. aprila 1898. Letnik III. ,.Slovenski Llst“ izhaja v sobotah ob 11. uri dopoludne. - Naročnina jeza vs>e leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. Vsaka številka stane 8 novč. — D opili pošiljajo se uredi-iStvu „Slov. Lista11 v Ljubljani. — Nefrankovanl dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamacije in oznanila se pošiljajo upravništvu „Slov. Lista“ v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo sta v Ljubljani, Gradišče itev. 15. Uradne ure od 10. do 12. dopoludne. — Oznanila se računajo po navadni ceni. Kaj je in kaj bo? Na Dunaju dne 21. apnla. Po praznikih zboruje že dva dni visoka zbornica. Časa je nekaj preteklo, a ljudje se niso kaj izpremenili v njem. Zdelo se je nekaj časa, da bodo Nemci v mejsebojnem boju oslabeli, da jih bode Wolf raztulil in Schonerer raz-rjul, pa dozdaj ni videti teh vspehov. Držč skupaj kot hrvaški itd. Pred par dnevi je v Me-ranu dr. Grabmayer, poslanec tirolskega veleposestva, gromel proti socijalnim radikalcem, povdarjajoč, da mu je na tem, da se ohrani nemškemu ljudstvu vladarjeva prijaznost, ki bi se sicer omajala. V ti skrbi je našel nekaj avstrijske zavesti v svojem srcu. Včeraj je pa govoril besno kot najbesnejši, neumno .radikalno1, kot prvi kravarji našega politiškega sejma. Po časopisih smo brali, kako so dajali dr. Schiikerja Wolfovci, a v zbornici si v najljubši prijaznosti delata poklone in se razgovarjata o skupnem boju za zatirani nemški narod. Komedija! Dnevi hitro minevajo, a škoda, ker so prazni — popolnoma prazni. Mirno in krotko lice ima zbornica. Možički, ki tožijo Badenija in ga slikajo kot najtrdovratnejšega zločinca, se ne mučijo preveč, saj govore tako po večjem le tesnopiscem. Teh pa noben govor ne gane. Dvajset govornikov je še zapisanih, tako da jutri (v petek) še ne bo glasovanja, no še le prihodnji torek. Badeni bo torej še par dnij na vrsti. Hujši nego zbornična obravnava o njem, je pa vest, da je resno obolel. Mej Poljaki se čuje, da ga je ob potovanju v Parizu napala težka čutniška razdraženost, ki se je pozneje polegla, ki je pa sedaj zopet bruhnila na dan. Trdi se pa, da se je že preje, vzlasti ko je pozval Wolfa na dvoboj, pokazala pri njem ta bolezen. Tem večje sočutje pa imamo ž njim, ker ga niti ponižanega in vrhu tega hudo bolnega ne puste pri miru nemški surovci. Do sedaj se še ne ve, če poseže kateri izmej desničarjev v debato. Namenjen je bil Zapiski starega Ljubljančana. (Konec.) 1871, 10. marca. V Ljubljani so začeli iz-delavati smodke v poslopju nekdanje cukrame, ki je bila 1. 1858. pogorela. L. 1872. so izdelali 42 milijonov smodk, 1. 1873. pa 64 milijonov. 1871, 21. marca, je resigniral ljubljanski župan dr. Josip Suppan. Dne 29. marca 1871 je bil županom izvoljen podžupan Karol Desch-mann. Od 29. oddanih glasov jih je dobil 28. in vmeščen je bil 25. aprila. 1871, 27. marca. Z ministerskim ukazom se je ustanovilo na Kranjskem 6 mest za okrajne zdravnike. 1871, ld. maja. Po preselitvi dež. predsednika Žige Konrada barona pl. Eibesfelda v Linz je postal kranjski deželni glavar Karol pl. Wurz-bach deželni predsednik na Kranjskem. 1871, 23. maja. Dr. Andrej Luschin, predsednik deželnega sodišča v Ljubljani, je dobil viteški križ Leopoldovega reda in plemstvo. 1871, 15. junija, je bila v Ljubljani razsvetljava mesta zaradi 25letnega vladanja papeža Pija IX. Na semenišču je bil lep transparent z napisom: BeneDIC Pie IVbILans aLVMnls La- Javorški, da v kratki izjavi označi stališče, ki je je imela desnica pri takozvani lex Falkenhayn in pri prizorih, ki so se vsled nje godili v zbornici. Skrajna surovost obstrukoijcev, ki se je stopnjevala do pretepa, je zahtevala, da se napravi potreben red, Desnica se je štela v to dolžno in po poslovniku upravičeno. Ministerski predsednik je nedolžen pri celi stvari. A te izjave ne bo. Zmedel je vso zadevo baron Dipauli z dr. Kathreinom in Zallingerjem vred. Hotel je namreč v imenu • kat. ljudske stranke predlagati prehod k dnevnemu redu z motivacijo, ki bi obsegala nekaj stavkov, obža lujočih dogodke zadnjih dnij vlanskega zasedanja Hud boj je bil vsled tega danes v parlamentarni komisiji. Bilinski in knez Schwarzenberg sta se postavila po robu. Čim se to zgodi, pravita, je že nehala desnica. Kje dobote toliko krščansko mislečih in domoljubnih mož, kot mej nami? Če pade desnica, se prične prava plemenska vojna. Upati je, da se vsa stvar mirno poleže. Sploh je bilo tacih prask inej desnico že obilo, a ugonobile je še niso, dasi vedno značilnejše kažejo, da stranke, ki so skupljene v nji, nimajo mnogo homogennosti. Kaj bo? S tako mirno obstrukcijo lahko zboruje zbornica celo večnost, samo delalo in doseglo se ne bo nič, če živi desnica, ali ne. Treba je misliti na drugo rešitev, sicer razpade vse. Čuje se, da namerava Thun vleči celo stvar do jubilejnega meseca decembra. Zatem se pa iz-vršč velike izpremembe na zelo visokih mestih. Frana Ferdinanda častni posel se še poveča. Brž prihodnje leto se pa razpusti zbornica. V novi zbor bodo volili 202 poslanca deželni zbori; ravno toliko pa po oktrojiranem volilnem redu peta kurija. Prihodnost bo pokazala, koliko je na tem resnice. To je gotovo, da več slovan skega in več ljudstvu prijaznega, demokraškega duha bo moralo priti med vladajoče kroge, če bodo hoteli ohraniti Avstrijo. baCensIbVs; na Alojzijevišču pa napis: VoX Vna: PIVs PontIfeX, CrVX De CrVCe, VIDIt Petri Dles. 1871, 15. julija. Ustanovilo se je društvo BŠola“ v podporo ljudskega šolstva na Kranj skem. 1871, 27. julija. Razglasil se je odgonski zakon na Kranjskem. 1871, 14. avgusta, je nastal požar v Vjž marjih. Pogorelo je 34 hiš in škode je bilo nad 50.000 gld. 1871, 10. septembra. Ustanovila se je državna spodnja realna gimnazija v Kočevju, ki je otvo rila 29. okt. 1872 prvi razred z 12. učenci. 1871, 11. septembra. .Odvetnik dr. Jakob Razlag je bil imenovan deželnim glavarjem kranjskim. 1871, 5. oktobra. Razglasil se je zakon zadevajoč izgubo mandatov za deželni zbor. 1871, 16. decembra. Deželnim glavarjem kranjskim je bil imenovan c. kr. okrajni glavar in grajščak Aleksander grof pl. Auersperg. 1871, 20. decembra, se je opustil najdenški zavod v Ljubljani. 1871, 31. decembra. Normalni šolski zaklad je dobila v upravo dežela. Zmaga lože v Trstu. Trst, 19. aprila 1898. Ponosno vihra rudeča zastava nad tržaškim mestom. Zmagala je poulična druhal, ki stoji deloma vedš, deloma neved6 v službi lože in ateistov. Demonstracije zoper laške propovedi v cerkvi sv. Antona novega so se ponavljale toliko časa, da so kapitulirali čuvaji pravice in reda, in da je bil škof na povelje svetne oblasti primoran, prepovedati laške propovedi o. Pavi-šiča pri sv. Antonu in tudi one, katere bi bil moral zadnji ponedeljek začeti pri sv. Jakobu kamniški frančiškan o. Konštantin. Župnika obeh cerkva sta dala na zakristijska vrata nabiti pisano prepoved. Nekrščan-skim socijalnim demokratom so presedale krščanskosocijalne propovedi pri sv. Antonu, zagrizenim Lahonom pa slovenske propovedi pri sv. Jakobu. Obojni so si podali roke in vlada je morala zapisati v svoj dnevnik: poraz! Meh za ogenj rabuke so gonili naši mestni očetje, med katerimi je več pravih Židov, še več pa krščenih sovražnikov krščanske vere in ravno tako odločnih sovražnikov slovenstva. Kakih lu tisoč ljudij se je valilo na večer dne 15. aprila po tržaških ulicah. Bila je čudna sodrga mladiti mulijev in starejših delavcev iz socijalno demokratske zveze. Vmes so se videle tudi čast.tljive glave mestnega sveta. Ker jih je policija odpodila od cerkve sv. Antona, gnali so se po mestu in hrulili. Med protiavstrijske klice so se mešali vskliki zoper policijo, škofa in duhovne. Dasiravno ni nikjer kamenja po tržaških ulicah, vender so začeli leteti debeli kamni na državno policijo, kar je dokaz, da je bil napad dogovorjen. Nekaj policajev je bilo ranjenih. Slišal se je tudi en strel, kakor bi bila počila petarda, kar je ljudstvo še bolj razburilo, ker je mislilo, da je začela policija streljati. Stražniki so se branili s sabljami in odgnali v zapor okoli 50 oseb. 1872, 22. januvarja. Nunska dekliška ljudska šola v Ljubljani je dobila pravico javnosti. 1872, 15. maja. Razglasil se je zakon o vodnih zadevah. 1872, 2. junija. Vložil se je temeljni kamen za novo župno cerkev v Železnikih. 1872, 3. junija. Začela se je zidati v Ljubljani nova tobačna tovarna. Dovolilo se je za zgradbo 215.305 gld. 1872, 10. junija. Stolni prošt dr. Ivan Kriz. Pogačar je slovesno vložil temeljni kamen za novo župno cerkev v Zagorju. 1872, 11. junija. Ljubljanska stolna cerkev je dobila zunaj v dolblinah kipa sv Hermagore in Furtunata 1872, 27. junija. Odstopil je kranjski de* želni predsednik Karol pl. Wurzbach in namesto njega je bil imenovan predsednikom deželni glavar Aleksander grof pl. Auersperg (roj. 2. novembra 1834). 1872,21. julija, ustanovilo se je v Ljubljani društvo „ Glasbena Matica“. Prvi občni zbor je bil v Čitalnici dne 25. septembra 1872 vpričo 80. članov. 1872, 20. septembra, je začela delovati f Ljubljani zavarovalna banka „Slovenija“. Drugi dan opoludne se je precej zbral mestni svet k izredni seji. Protestiral je zoper propovedi pri sv. Antonu, kakor tudi zoper slovenske propovedi pri sv. Jakobu, češ da so nasprotne naprednim idejam in svobodi in da je vlada odgovorna za vse posledice. Da bi poulični hujskači imeli pogum, so občinski svetovalci precej dovolili iz mestne blagajne 1000 gld. podpore onim, ki so bili prejšnji večer pri rabuki od policajev ranjeni ali zaprti. Galerija je sprejela predlog, da naj se ustavijo propovedi, z dolgotrajnim, navdušenim ploskanjem. Župnik Kosec, ki je tudi mestni odbornik, je sam glasoval proti predlogu. Nato je bilo glasovanje zaradi podpore 1000 gld. Trije slovenski odborniki so prej zapustili dvorano. Ko so se vračali slovenski odborniki iz posvetovalnice domov, jih je druhal zaničevala in psovala, župana dr. Dompierija so pa spremljali demonstranti na njegov dom, kjer se je skozi okno spodaj stoječi množici zahvalil. Slovenci v Trstu so razburjeni, in to po pravici. Niti v svojih cerkvah ne smejo slišati besede božje, ker tako hočejo Židje in tisti, ki cerkve nikdar ne vidijo od znotraj, a imajo slučajno v rokah oblast, namreč denar, s katerim pomagajo kuriti strasti že itak strupenih propalic, bruhajočih gnjev zoper cerkev in vero. Obžalujemo le, da je tudi nekaj zapeljanih slovenskih socijalnih demokratov v tej družbi. Še bolj pa obžalujemo, da ima neki slovenski dnevnik jako čudne nazore o krščanskih pro-povedih in da z objavljanjem teh nazorov bega narod. Če smejo socijalni demokrati na javnih shodih ropotati zoper vero, zakaj bi učitelji vere ne imeli pravice, govoriti o krščanskih načelih v socijalnem življenju in braniti vero v cerkvi, da se neverska kuga, ki je Trst že itak preveč okužila, še hujše ne razširi? Gotovo bi bili mestni očetje in socijalni demokrati prirejali o Pavi-šiču istotako hrupne ovacije, ako bi bil napravil govore zoper vero, kakor so ga hrupno napadali, ker je govoril za vero. Prav dobro je tedaj posvetila BEdinost“ „Slovenskemu Narodu", ko je prinesla dne 18. t. m. to-le notico; „Popolno ne-poznanje naših razmer in vzrokov, ki gonijo naše dogodke, je pokazal „Slov. Narod“ v svoji brzojavki o izgredih, ki so se vršili te dni v Trstu, ali pa moramo misliti, da mu je antiklerikalizem više, nego — naša borba za ekzi-stenco slovenskega življa na tej važni točki. „Slov. Narod“ piše: „Združeni agitaciji ir-redente in socijalnih demokratov se je včeraj zvečer posrečilo, uprizoriti velikanske demonstracije to pa toliko laglje, ker tudi na zmerne in miroljubne ljudi ni naredilo dobrega utiša, da ima jezuit don Pafissicb, kateri je sicer navdušen Italijan, svoje politične propovedi v cerkvi". Mi nočemo nikomur jemati njegovega mnenja in njegovih nazorov in prepuščamo, vsakomur, naj išče svoje sreče, kakor se mu vidi najbolje in najprimerneje. Zato se nočemo spuščati v nikako polemiko z ljubljanskim 1872, 10. oktobra. Deželnim glavarjem kranjskim je bil imenovan dr. Friderik vitez pl. Kal-tenegger. 1873, 5. marca, se je izdal za Kranjsko cestni zakon. 1873, 25. aprila. Ljubljansko mesto dobi loterijskega posojila 1,500.000 gld. 1873, 10. maja. Ustanovi se v Ljubljani „Kranjska stavbenska družba". 1873, 29. aprila. Izdal se je zakon zadevajoč uravnavo šolstva in učiteljstva na Kranjskem. 1873, 23. maja, se je izdal zakon o listi porotnikov. 1873, 26. junija, se je otvorila železniška proga od Št. Petra do Reke. 1873, 19, julija. V novomeškem, trebanjskem, krškem in kostanjeviškem okraju je hudo pobila toča 6 milj na daljavo. Škodo so cenili na 723.780 gld. Državni zbor je dovolil 30.000 gld. podpore, milodarov se je nabralo 7.877 gld. 1873, 14. oktobra, je izšla prva številka »Slovenca*. 1873, 24. oktobra. Jezuviti so morali na Vladno povelje zapustiti Repnje in so odšli na Koroško. listom, ampak konstatujemo jednostavno: da 95 »/„ tržaških Slovencev ne misli tako, kakor je rečeno v tej brzojavki, da odpošiljatelj „Na-rodove“ brzojavke popolnoma prezira zahteve, kakor jih stavijo stvari same do Slovencev ozirom na potrebno taktiko, da je v Trstu versko vprašanje tako tesno spojeno z narodnim, da niti ni možno ločiti jednega od druzega. Ponavljamo še enkrat, da puščamo radi vsakomur popolno svobodo v izjavljanju lastnih nazorov, ali v slučaju da so ti nazori v na-sprotstvu s pogoji za naše — življenje, naj se ne čudi dotičnik, da gredo njegova in naša pota daleč razsebi." Tako „Edinost“. Zastonj je prišel o. Konštantin v Trst, moral se je vrniti, ne da bi bil imel propovedi. O. Pavišiča so pa socijalni demokratje povabili, da naj ima v nedeljo govor v nekem gledališču, kjer bodo lahko nad njim ropotali, kakor znajo na shodih. Tržaški Slovenci pričakujemo, da bodo naši poslanci osvetlili v državnem zboru tržaške dogodke in napravili vladi propoved, katero je že davno zaslužila. Načrt nagodbe z Ogersko. Življensko vprašanje za Avstrijo se je pričelo reševati. V državnem zboru sta dne 20. aprila finančni minister dr. Kaizl in trgovinski minister dr. Barnreither predložila zakonski načrt o nagodbi z Ogersko, po katerem naj se nagodba ponovi do 31. decembra 1907. Vprašanja o kvoti, ki dela naj večje preglavice, pa ministri še niso rešili. Po tem nagodbenem načrtu so dovolili/Ogri, da se odpravi mlinarski obrat, ki je uničeval naše mlinarje, in da se urede jednaki železniški tarifi za obe polovici države. To je za našo polovico ugodno. Jako neugodno bode pa vplivala na ljudstvo vest, da se zvišajo davki na pivo, sladkor, žganje in petrolej za 39 milijonov gld., od katerih dobe dežele v zboljšanje gmotnega stanje 10 milijonov goldinarjev. Predlčge obsegajo nastopne točke: Carinska in trgovinska zveza. Vodilno načelo cele nagodbe je, da sta Avstrija in Ogerska za čas veljavnosti pogodbe jedno jedinstveno carinsko okrožje. Najvažnejše premembe dosedanje carinske in trgovinske pogodbe so naslednje: Z ozirom na trgovinske pogodbe z zunanjimi državami, veljavnimi do 31. dec. 1903., sta Avstrija in Ogerska vezani, do konca 1. 1902. zjediniti se za nov občni carinski tarif, Ako se to do konca 1. 1902. ne zgodi, se določi provizoričen carinski tarif, da se bodo mogle varovati koristi domačih producentov pri obno-novitvi pogodb z drugimi državami. Na podstavi čl. X. točka 2. carinskega ta rifa z dne 25. maja 1882 (drž. zak. št. 47) dovoljeni mlinarski obrat se s 1. januvarjem 1899. razveljavi. 1873, 4. novembra, se je otvorila nova šola na Barju. 1873, 2. decembra, se je slovesno praznovala 251etnica cesarjevega vladanja. 1874, 28. februvarja, se je izdal zakon glede ponavljalnih šol. 1874, 19. marca, je umrl kranjski deželni predsednik Aleksander grof pl. Auersperg, star 40 let. 1874, v marcu, so začeli graditi šolo v Ljubljani na Cojzovem grabnu (za 70.000 gld.) in most čez Savo pri Rajhenburgu. 1874, 25. marca, je bil izdan zakon o napravi zemljiških knjig na Kranjskem. 1874, 25. aprila, je bil zopet izvoljen ljubljanskim županom Karol Deschmann, a je odklonil to čast in potem je bil z vzemi glasovi proti dvema županom izvoljen upokojeni vladni svetnik Anton Laschan. 1874, v maju, je vlil zvonar Albert Samassa v Ljubljani najtežji zvon odkar obstoja zvonarna, ki je bila ustanovljena 1. 1767.; 64 centov težki zvon so odpeljali s konji na Sv. Goro pri Gorici, kjer ga je blagoslovil nadškof dne 7. junija. Člen IX. določa mejsebojne obveze obeh državnih polovic v železniškotarifnih vprašanjih, kakoršnih obvez doslej v nagodbi ni bilo. Obe državni polovici sta dolžni, določiti direktne tarife za transitorično blago in odpraviti vse tajne tarife. Ustrezajo mnogokrat izrečeni želji, se pooblaščajo resortni ministri, da smejo poslati strokovnjake v inožemstvo, kateri sicer ne bodo dodeljeni konzulatom, katere pa bodo konzulati vsestransko podpirali, da dobe vse potrebne informacije, ki bi mogle koristiti trgovini, kmetijstvu in industriji. Obe državni polovici se zavežeta po dogovorjenih načelih sestavljati in izdajati statištične izkaze o prometu mej njima. Po dosedanjih določbah carinske in trgovinske pogodbe se morajo indirektni davki, kateri so velicega vpliva na vse gospodarstvo, nalagati po jednotnih načelih, tako da nobena državna polovica dotičnih davkov ne more samovoljno zvišati. Ogerska je tako zvišanje izvršila na ta način, da je pobirala poseben davek pri prodaji. Nova pogodba opušča to stališče in določa, da sme vsaka državna polovica na svojem ozemlju nalagati na indirektne davke naklade, drugi državni polovici pa pristoja pravica, da tekom jednega leta zviša prvotni davek za toliko, kolikor znaša doklada. Povrnitev davkov za pivo, žganje in sladkor, katere sta obe državni polovici skupno plačevali, bo v prihodnje plačevala dotična državna polovica sama. Deželna carina in uvažanje cerealij na Tirolsko se odpravi do 1. 1903. ali pa se premeni v doklado, katera se pa bo pobirala tudi od tirolskih pridelkov. Dosedanja carinska in trgovinska pogodba ni imela določb glede prometa z živino, novi načrt pa jih prinaša, in sicer določajo, da se mora napram prometu z živino v obeh državnih polovicah j e d n a k o postopati. Ako je živina okužena, je dovoljeno, jo poslati nazaj, od koder je prišla, a če se je od kod kuga zanesla, se sme uvažanje iz dotičnih okrajev omejiti ali ustaviti. Obe vladi se bodeta glede izdelovanja umet-nega vina in pol vina dogovorili na jednotno postopanje v varstvo kmetijske produkcije. Reforma užitnine. Devet zakonskih načrtov se nanaša na reformo državnega užitninskega davka na pivo, žganje in sladkor ter na zvišanje carine na nerafinirani petrolej. Vlada pravi, da hoče s tem dobiti sredstev za nujne državne potrebe, za izboljšanje financ posamičnih dežel in za izboljšanje položaja dotičnih podjetij potom modifikacije davčnotehničnih določb s posebnim ozirom na manjša podjetja. Zvišanje užitninskih davkov naj se uveljavi s 1. septembrom 1898. Od dohodkov teh davkov se odkaže posamičnim deželam 10’5 milijonov gld. 1874, 1. junija, je prišel od zvonarja Hil-zerja v Novem Mestu vliti veliki zvon za Šma-rijino Goro pri Ljubljani. Za velikim v stolnici je bil ta zvon tačas najtežji na Kranjskem. Tehtal je 52 centov in 48 funtov. Vpregli so 9 parov volov, ki so zvon privlekli v dveh urah na goro. 1874, 28. junija, je dobila 2 zvonova župna cerkev v Zagorju ob Savi; veliki tehta 46 centov in 82 funtov. 1874, 7. julija. Brnski namestniški svetnik Bogoslav vitez pl. Widmann je bil imenovan dvornim svetnikom in voditeljem deželne vlade na Kranjskem. 1874, 23. avgusta, je začelo goreti na Vrhniki. Pogorelo je 29 hiš in 46 gospodarskih poslopij. Škodo so cenili na 32.409 gld. 1874, 24. septembra, izdal se je zakon, zadevajoč novi cestnopolicijski red za Kranjsko. 1874, 14. oktobra, se je slovesno otvorilo novo realčno poslopje v Ljubljani, katero je za 126.430 gld. sezidala Kranjska hranilnica. Navzoč je bil pri otvoritvi naučni minister pl. Stremeyr, ki je v svojem govoru povdarjal, da se s to šolo ne bode germanizovalo. Dohodki se bodo porabili za zvišanje uradniških plač, za pomnožitev personala davčnih oblastev za pokritje večjih troškov, nastalih vsled novega civilnopravdnega reda in za zvi šanje dohodkov vojaških gažistov. V te namene bo vlada potrebovala najmanj 23 milijonov na leto, ostanek pa se bo porabljal za podporo kmetijstva, za invensticije in za odpravo čas niškega in koledarskega kolka, tako da bo treba dobiti na leto 50 milijonov goldinarjev. Po predloženih načrtih naj se zviša davek na pivo od 16'7 kr. za hehtoliter in saharo-metersko stopinjo na 25 kr., davek na žganje od 35 kr. oziroma 45 kr. od litra alkohola na 50, oziroma 60 kr., davek na sladkor od 13 gld. za 100 kg na neto 19 gld. Ako se konsum ne zniža, bi se zvišal dohodek od piva za 17,076.000 gld., od žganja za 14,489.000 gld., od sladkorja za 15,368.000 gld., skupaj za 46,933.000 gld. Od tega zneska pa je odbiti najprej 3 8 milijonov, kolikor bo znašal diskonto, popust itd., a ker bi se znižal tudi konsum, — vsaj računati je treba s tem — imela bi država v prvih letih okroglih dohodkov 39 milijonov gld., več, kar bi sicer ne zadostovalo, s čimur pa bi se dalo izhajati, ker je neke stvari še možno odložiti. Odkazovanje državnih dohodkov iz teh davkov slično dohodkom iz osebne dohodarine se omeji do vštetega leta 1909. Od svote 10.5 milijonov dobi Štajarska 567.400 gld., Koroška 173.900 gld., Kranjska 303.900 gld., Goriška 26 200 gld., Istra 23.200 gld., Trst 115.300 gld. s pogojem, da se odpove sedanjim nakladam. Zajedno se deželam zagotovi, da dobe še 15»/« od svote, za katero preseže dohodek od davka na pivo in na žganje znesek 90 milijonov gld. Davka prosto izdelovanje žganja se omeji, sedanje pavšaliranje davka se odpravi, malim žganjarnam se zviša bonifikacija za 1 gld., pri pivovarnah pa se določi popusta 15% tistim, ki skuhajo do 2000 hektolitrov v gotovi dobi, 10°/o. ki skuhajo po 5000 hi., in po 5% tistim, ki skuhajo k večjemu do 15.000 lil. Za pivo, kar se ga še ni iztočilo, bo 1. septembra t. 1. plačati 83 kr. nakladnega davka od hektolitra. Za sladkor določa načrt izvozno bonifikacijo 9 mil. gld. Žganje in sladkor, kar se ga rabi za proizvajanje eksportu namenjenega blaga, bo davka prosta. Carina na nerafinirani petrolej se zviša od 2 gld., ozir. 2 gld. 40 kr., na 3 gld. 50 kr. Avstrijsko-ogerska banka. Na podaljšanje privilegija avstrijsko ogerske banke nanašajoči se načrti določajo, % da ostane banka tudi zanaprej skupna, in da se privilegij podaljša do 31. decembra 1910. Določbe privilegija se nekoliko premene. Generalni svet sestojal bo v prihodnje iz guvernerja, dveh podguvernerjev in njiju namestnikov in 12 svetnikov. Guvernerje in namestnike imenuje cesar, a ne več na predlog generalnega sveta. Generalne svetnike voli občni 1874, sredi oktobra, je župnija Bela Cerkev na Dolenjskem praznovala 800letnico svojega obstoja. 1874, 18. oktobra, je bila posvečena nova župna cerkev v Železnikih in 25. oktobra cerkev v Zagorju ob Savi. 1874, v novembru. Deželna vlada je kupila za 55.000 gld. od Viktorja Jermana grajščino v Begunjah (Katzenstein), kamor je premestila kaznjenke iz Lankovica. 1874, 17. decembra, je dobila mestna župna cerkev v Idriji 4 nove zvonove, katere je vlil Samassa v Ljubljani. Veliki zvon tehta 46 centov, 1875, 28. januvarja, je umrl v Ljubljani čislani rodoljub, predsednik ..Slovenske Matice" in deželni odbornik dr. Etbin Henrik Costa, star 43 let. 1875, 15. februvarja, je umrl Fidel Trpinec, grajščak na Fužinah. Porojen je bil v Kranju 1. 1799. Fužine je kupil 1. 1826. Bil je podjeten mož in ustanovil je več tovarn. 1875, 2. aprila, so začeli v Ljubljani po- dirati poslopje carinskega urada. *875, 30. maja, je bil od cesarja določen ža ljubljanskega knezoškofa stolni prošt dr. Ivan Krizostom Pogačar. zbor in sicer 6 avstrijskih in 6 ogerskih Guverner se imenuje za dobo 5 let. Obe vladi bodeta v prihodnje nadzorovali banko, ne samo da se drži zakonov in statuta, ampak tudi da varuje državno korist. Vladna komisarja imata pravico, prisostvovati vsem sejam obč. zbora, generalnega sveta, direkcije in posamičnih komitejev, tudi eksekutiv-nega komiteja, nadzorovati poslovanje in ugo varjati vsem sklepom, če so protizakoniti ali nasprotni državnim interesom, Svobodno more generalni sovet sklepati samo glede obrestne mere, glede diskontne politike — vladni zastopnik pa ima pravico, ugovarjati iz ozirov na državni interes eskompti-ranju pod obrestno mero, — glede poročil občnemu zboru in glede službenih razmer bančnih uradnikov, vender sme vladni komisar ugovarjati premembi sistema plač in penzij. O ugovorih razsoja ministerski svet. Vodstvo banke ustane v rokah generalnega sveta, določevanje kredita spada v kompetenco direkcij, istotako imenovanje cenzorjev, dotacijski princip se opusti, referent direkcije prevzame funkcije osrednjega nadzornika nad filija-lami. Banka je vezana skrbeti tudi za kredit kmetijstva in se v to svrho da avtorizovanim zastopstvom kmetijskih interesov v raznih deželah tisti upliv, kakor ga imajo trgovske zbornice, mej cenzorje pa je poklicati tudi s kmetijskimi razmerami znane osebe. Banka mora biti popolnoma pripravljena na plačevanje v gotovini, kakur hitro konča vlada regulacijo valute. S 1. januvarjem 1899 mora uvesti kronsko veljavo. Izdajati sme bankovce samo po 50 kron in več, do^uvedenja nove valute pa sme izdajati tudi bankovce po 20 kron in po 10 kron. Metalični zaklad bo znašal 520 milijonov goldinarjev. Od čistega dobička bodo dobivali delničarji po 4%, namesto dosedanjih 7%, zato se pa delniška glavnica zviša id 90 na 105 milijonov gld. tako, da se vsaki delnici pripiše iz reserv-nega fonda 700 gli. Po odbitju dividende se reservnim in penzijskim fondom doda 8 °/0 čistega dobička, ostanek pa, v kolikor ne presega skupna dividenda delničarjem 6»/o, se razdeli mej vladi in mej delničarje. Povprek znaša čisti dobiček 7 milijonov gld, od katerih dobe delničarji 5,432.000 gld., vladi pa 1,232.000 gld. Ta dohodek se pa mej Avstrijo in Ogersko ne razdeli po kvoti, ampak po ključu, kateri se določi po bančnih dohodkih iz vsake državne polovice. Državni dolg v znesku 80 milijonov se z uveljavljenjem privilegija reducira na 30 milijonov, od katere svote ni treba plačati ne dolgov, ne amortizacijske kvote. Ogerska pa plača za to Avstriji 9 milijonov in sicer v 50 letnih obrokih po 180.000 gld.. začenši z 1. 1911. Regulaci ja valute. Na nadaljevanje že 1. 1892, začete regulacije valute se nanaša več zakonov. Vlada hoče najprej drž. note po 5 gld. in po 50 gld. vzeti iz prometa, da tako pokrije dotični dolg 112 milijonov, ob jednem pa hoče vzeti iz prometa sa-linske nakaznice. Zneska 112 milijonov neče vlada nadomestiti samo z novim denarjem, ampak predlaga, naj se izda Srebrnjakov po 5 kron za 64 milijonov kron, banka pa naj izda bankovcev po 10 kron za 160 milijonov kron. Zajedno nasvetuje vlada obligatno računanje po kronski veljavi. Iz državnega zbora. Prvikrat po velikonočnih praznikih so se zbrali poslanci k seji dne 20. aprila. Videlo se je pa, da se mnogo poslancev ni moglo še ločiti od doma, ker je bilo toliko sedežev v zbornici praznih. Predsednik je naznanil, da je poslanec dr. Šušteršič odložil mandat. Finančni minister dr. Kaizl je predložil načrte nagodbe z Ogersko. Jako je osupnilo poslance v načrtu označeno povišanje užitninskih davkov. Davek od žganja in piva itd. bode prinašal državi čistih 39 milijonov goldinarjev več, kakor doslej. 10 milijonov dobe dežele. Ti zvišani dohodki se porabijo za uradniške plače, za odpravo časniškega kolka, za zboljšanje kmetijstva, industrije, trgovstva in obrta. Malim pivovarnam se davek zniža. Davek na žganje se sploh zviša za 30 °/0, cena petroleju poskoči pri 100 kilogramih od 2 gld. in 2 gld. 40 kr. na 3 gld 50 kr, sladkor se podraži pri meterskom centu od 13 gld na 19 gld., ter bonifikacija 9 milijonov za izvoz sladkorja ostane. Vprašanje je, če bode te predloge rešila zbornica. Najbrže bode plesal zopet § 14. Ministerski predsednik grof Thun je odgovoril na interpelacije glede stroškov za našo mornarico na Kreti in izjavil, da stroški ne bodo znašali 7'/a milijonov goldinarjev, ampak nekoliko stotisoč goldinarjev, kateri se bodo zahtevali od prihodnje delegacije. Finančni minister dr. Kaizl je odgovoril na interpelacijo poslanca Pfeiferja, da je že odredil potrebno, da se bodo troški za obnavljanje vinogradov, uničenih po trtni uši, od pisovali od prihodka, ko se bodo odmerjali davki, to pa tedaj, ako je vinograd obnovil gospodar, ki je bil njegov lastnik pred opustošenjem. Poslanec Prohazka je stavil nujni predlog, da se urede plače državnim služabnikom. Nato je prišel na razgovor predlog, da se obtoži Badenijevo mini st erstv o. Od desnice ne misli nihče govoriti. Nemci so tedaj na prostoru, ko dvigajo cepce in mlatijo slamo. Začel je nacijonalec Kaiser, ki je govoril že zato tem bolj radikalno, da bi ga Wolfovci ne raz-kričavali za mlačnega narodnjaka Slikal je Ba denija kot hudodelca, ker je izdal jezikovne na redbe za Češko in Moravsko. V imenu liberalcev je isto čvekal dr. Gross in v imenu socijalnih demokratov Rieger. Za obtožbo je govoril tudi nemško-liberalni veleposestnik dr. Grabmayr, ki je ob jednem vabil barona Dipaulija iz zveze z desnico. Dne 21 aprila je bilo v zbornici še manj zanimanja, kakor prejšnji dan. Podpredsednik dr Ferjančič, ki je vodil sejo, se je spominjal umrlega poslanca Guettija. Jako važen za Slovence je nujni predlog, katerega je vložila kršč. slov. narodna zveza o j eziko vnem vprašanju. Glasi se: „Ker je dosega narodnega miru v naši dr žavi postala najnujnejša državna potreba, ker je dalje to samo tedaj mogoče, če se pravično in popolno uredi jezikovno vprašanje na temelju popolne ravnopravnosti vseh v Avstriji bivajočih narodov; ker konečno 19. čl. drž tem. zak. z dnt$ 21. decembra 1867 drž. zak. št. 142 sicer priznava vse narode v Avstriji za jednakopravne in vsacemu izmed njih daje neprelomljivo pravo za obrambo in gojitev svoje narodnosti in svojega jezika in priznava jednakopravnost vseh v deželah navadnih jezikov, a ker se mora nasprotno konštatovati, da vzlasti od podpisanih zastopani slovanski narodi do današnjega dne hudo pogrešajo popolne in umne rabe in izvršitve tega drž. tem. zakona, predlagajo podpisani: Visoka zbornica skleni: Visoka vlada se pozivlje brez odloga predložiti predloge zakonov v izvršitev 19. čl. drž. tem. zak. dn6 21. dec 1867, drž. zak. št. 142 v ustavno obravnavo. Ta predlog se izroči jezikovnemu odseku 48. članov, li ga voli cela zbornica. V formalnem oziru naj se ta predlog obravnava z vsemi po § 42. poslovnega reda dovoljenimi okrajšavami". O obtožbi Badenija so potem govorili poslanci Hoeger, Straucher, Pfersche in Ttlrk. Med Pferschejevim govorom je Ceh Bfeznovaki zdražil Nemce, ko je pokazal pipec, s kakršnim je enkrat Pfersche mahal po zbornici. Tttrk se je pa posebno odlikoval s tem le domoljubnim (!) Stavkom: „Ako bi se tudi razdrla avstrijska država; nam Nemcem ostaja veliko nemško cesarstvo, kjer vemo da imamo trdno oporo, kjer vemo da nas naši bratje sprejmo v odprto naročje." Vojna na Kubi* Vojna je gotova. V Washingtonu se je doseglo zjedinjenje med senatom in zbornico zastopnikov dne 19 t. m. in zato je vojna med Španijo in Zjedinjenimi državami skoraj gotova. Obe zbornici sta soglasno sklenili, da se Kubi ne prizna samostojnost, ker bi Zjedinjene države ta otok rade dobile za se. Vsa sredstva se porabijo, da se Španija v to prisili. Predsednik je moral. sklepa obeh zbornic potrditi. Kot vzrok vojni se navaja potop ladije „Maine“, češ da je to zakrivila Španija. V Madridu je kraljica razglasila prestolni govor, v katerem se priporoča narodu, da naj varuje prestol in reši domovino ter naj se dovolijo vladi vsa sredstva, da se reši Španije čast. Dne 20. t. m. je predsednik Mac Kinley potrdil kongresove resolucije. Precej nato je poslal ameriškemu poslaniku Woodfordu v Madrid ultumatum, da ga izroči španski vladi. Tirja se, da naj Španija odpozove svojo vojsko in brodovje s Kube in kubanskih voda. Postavil se je za odgovor Španiji obrok, ki poteče danes opoludne. Španski poslanik Bernab6 je precej dne 20. t. m. zvečer ob ’/a 8. uri zapustil Washington. Igrala bode mornarica glavno vlogo. Naj navedemo nekaj podatkov o vojnem brodovju obeh držav. — Špansko brodovje šteje izmed popolnih, za vojno pripravljenih ladij 8 oklopnic, 7 križark, 14 torpedovk za topove in 12 navadnih torpedovk. Poleg teh ladij, na katere samo se more ozirati v boju z modernim sovražnim brodovjem, imajo Španci še precej slabših križark in torpedovk, ki bi v vojnem času ovirale sovražno trgovino in pomorski promet. Med španskim mornariškim osobjem je 1 admiral, 11 višjih in nižjih častnikov in 22.458 mor narjev. — Brodovje Zjedinjenih držav pa šteje 7 oklopnic, 13 križark, 6 modernih in 13 starih monitorjev, 1 dinamitno križarko in 9 torpedovk. Vrh tega ima tudi ameriška mornarica več starih križark in torpedovk, ki se pa seveda v modernem vojevanju ne morejo rabiti, pač pa bodo skušale zavirati špansko trgovino, za kar je odločenih tudi 32 križark. — Osobje ameriške mornarice obstoja iz 545 častnikov in 10.000 mornarjev, vender se je to število zadnji čas precej močno pomnožilo. l& tega je razvidno, da sta na oklopnicah obe državi skoro jednako močni, da pa presega Amerika Španijo v križarkah in nasprotno Španija Ameriko v torpedovkah. Če bodo monitorji pri svoji pičli hitrosti (novejši 10—13 morskih milj in starejši 5—7 morskih milj v jedni uri) Ame-rikancem kaj veliko koristili, to še ni gotovo. Porabili jih bodo menda za obrambo pristanišč. — Kar se tiče mornarskega osobja, se ne more reči, kateri državi gre prednost, kajti take izurjenosti, kakor jo ima n. pr. angleška, ruska, ali nemška mornarica, ne dobimo niti v Španiji, niti v Ameriki; saj v začetku se bode pogrešala tista gotovost v vojnih operacijah, kakor jo imajo omenjene države Toliko je pa gotovo, da presega španska mornarica ameriško v disciplini in izurjenosti. Reči se mora o vzroku vojne, da so denarja žejni Američani, katerim diše lepi kubanski dohodki, natvezili zoper vso pravico Španiji to vojno na vrat. Hujskali in z denarjem podpirali so že dolgo poprej kubanske vstaše in sploh iskali povoda za vojno, da si prisvoje Kubo. Simpatije pravičnih ljudij so tedaj na strani Španije. Da je naš cesarski dvor že itak na klonjen španski kraljici, se razume. Na Evropo bode ta vojna imela velik vpliv. Zjedinjene države imajo 23.000 trgovskih ladij, Španija le 1470. Ker bodeta obe vojski napadali tudi trgovske ladije, bode promet jako težaven. Ameriške ladije ne bodo mogle dovažati v Evropo pšenice in cena žitu bode pri nas poskočila. Že te dni se je cena žitu na Angleškem silno zvišala. Za našega kmeta ta vojna tedaj ne bode imela slabega nasledka, brez dvoma bodo pa glavni dobiček odnesli židovski veliki prekupci. Izvirni dopisi. Iz Novega Mesta, 18. aprila. V Slovenskem Narodu" št. 79 ocenil je neki „Sch" zadnji glasbeni večer, pri katerem je prvikrat nastopil zbor »Glasbene Matice" v Novem Mestu, S to oceno se sicer strinjamo, kar za deva posamezne točke, da bi pa BSch“ imel tudi pravico, udrihati kakor bi se mu zljubilo po „Dolenjskem pevskem društvu", to pa vender ne gre in ga v tem oziru najodločneje zavračamo. Gospod „Sch“ trdi, da se je pri koncertih, prirejenih od „Dol. pevskega društva", bilo vedno bati „poloma“ ter da je občinstvo moralo tudi s takimi koncerti zadovoljno biti, saj je bilo to, kar se mu je nudilo, vender bolje, nego nič. G. „Sch“ menda pri konceruih „Dol. pevskega društva-' sploh ni bil navzoč, ali pa ne ume stvari pravilno razsoditi, kajti sicer bi moral resnici na ljubo reči, da so se koncerti vsikdar z ozirom na število pevcev prav dobro obnesli; čemu torej toliko strahu pred vednim „polomom" ? Peli so se lepi, novi in tudi težavni zbori, kakor na primer: „Ljubica“, Haj dnovo ..Stvarjenje" itd., tako precizno, da je pač vsakdo že davno lahko spoznal zmožnosti g. Hladnika kot pevovodje, razloček mej „Stvar-jenjem", katero je pelo poprej „Dolen. pevsko društvo" in mej „Stvarjenjem", katero smo slišali od zbora »Glasbene Matice", tiči jedino le v tem, da je pel poprej maloštevilen, sedaj pa močan velik zbor. Gospod „Sch" menda tudi ni pomislil, da je s svojim dopisom pričel kopati grob »Dol. pevskemu društvu", katero bi se morebiti prav kmalu pogrešalo, ako bode res moralo prenehati, kajti dobro poznavajoč tukajšnje razmere, se res bojim, da ne bi morebiti sedaj previsoko švigajoči plamen za „Glasbeno Matico" mahoma pojenjal in popolnoma ugasnil. Pomozi Bog, da se to ne zgodi, kajti ne bilo bi potem o „muzikaličnem Novem Mestu" ne duha ne sluha! Razdirati je seveda lahko, a drugače je, nekaj vzdržati, in zaradi tega pač svetujemo, oziroma priporočamo slavnemu odboru ..Dolenjskega pevskega društva", da se kakor dosedaj tudi v bodoče vedno krepko drži in svojo pot hodi, ne mislimo pa s tem reči, da naj ne sodeluje z „Glasbeno Matico", marveč da naj ima svoje pevske vaje in naj prireja svoje koncerte, katera želja je že s tem utemeljena, da se stari, izvež-bani pevci ne bi radi hodili samo dolgočasit k vajam ..Glasbene Matice", kjer je pouk v petju še le prvoten, in nadalje je treba uvaževati, da bi se podporni člani „ Dolenjskega pevskega društva" kmalu naveličali plačevati članarino, ako bi društvo popolnoma nehalo samostojno nastopati. Politiški pregled. Poslanca Povšeta je mesto odstopivšega poslanca dr. Šušteršiča izvolila slov. krščanska narodna zveza v svoje načelstvo. Finančni minister dr. Kaizl je bil dne 20. t. m v okraju Smihov-Karlin izvoljen z veliko večino državnim poslancem. Nasprotoval mu je dr. Gregr in zbiral proti njemu nezaupnice v svojih „Narodnih Listih", a Čehi ga niso poslušali. Dr. Ebenhoch je imenovan dež. glavarjem gorenjeavstrijskim. Grof Badeni, bivši ministerski predsednik, kandiduje baje na mesto pokojnega poslanca Ho-rodiskega za državni zbor. Stranka Stojalovskega bode proti njemu podpirala kandidaturo malo-ruskega poslanca Romanczuka. Škof Flapp se mudi v Rimu. Liberalni časniki trdijo, da bode pri papežu nastopil proti tržaškemu škofu Šterku Dalje se piše, da je prišla v Rim pritožba tržaških duhovnov zoper škofa Šterka in škofovo opravičenje, in da se kardinal Rampulla o tržaških zadevah posvetuje z avstrijskim poslanikom, Drugi nižjeavstrijski katoliški shod bode dne 29. in 30. novembra t. 1. • Shod Slovanov na Dunaju je sklenilo prirediti meseca maja ondotno »Čtško-slovansko društvo", kar Nemcem ni všeč. V Pragi se je 19 t. m. štiridesetletnica hrvatskega uradnega jezika v Banovini slovesno praznovala. Slavnosti sta se vdeležila poslanca Spinčič in dr. Potočnjak in 14 čeških poslancev. Govori raznih slovanskih odličnjakov so vnemali za vzajemnost slovansko. Med mnogobrojnimi brzojavi je bil tudi brzojav biskupa Strossmayerja. V narodnem gledališču je bila slavnostna predstava. Deputacija praškega občinskega sveta je bila pod vodstvom župana dr. Podlipnega dne 18. aprila v avdijenciji pri cesarju. Deputacija se je zahvalila cesarju v imenu mesta Prage, da je sankcijoniral Pragi dovoljeno subvencijo v znesku 2 milijonov gld. Potem je predložil župan Podlipny v imenu prebivalcev Češkega kraljestva prošnjo, da naj vsaj nekaj časa v letu biva cesar v Pragi, ali pa naj določi, da bode ondi stalno bival kak član cesarske hiše. Dalje je prosil župan, da naj se Pragi podare prostori, na katerih so nekdaj stale utrdbe mesta, ker jih občina nujno potrebuje, in, da bode ista mogla izvršiti svojo nalogo v prospeh mesta, naj se dovoli izdatna subvencija ali naenkrat ali pa v obrokih. Župan dr. Podlipny je govoril po češko in cesar mu je tudi odgovoril v češkem jeziku rekoč: „Z zadovoljstvom jemljem na znanje izraz Vaše zahvale in Vas zagotavljam, da s toplim sočutjem zasledujem velike naloge, katere hoče izvesti mestna občina praška. Moja vlada si bode prizadevala, rešiti vprašanje, da se podeli še večja podpora v ta namen z ozirom na denarno stanje države. Zdi se mi, da sicer to ne gre, da bi se utrdbeni prostori na Hradšinu brezplačno odstopili mestni občini, vender bodem ukazal svoji vladi, da se doseže med njo in občino sporazumljenje glede te stvari, na katero obračam vso svojo dobrohotnost. V prošnji, naj bi bival kak član ct-saiske hiše stalno v Pragi, vidim izraz dinastičnih čutil kraljevega mesta Prage, ki me napolnjuje z radostjo in rad bodem uvaževal to željo." Nato je cesar govoril še s posameznimi člani deputacije in vsprejel spomenice o predloženih prošnjah in ko se je deputacija poslavljala, je rekel cesar po češko: „Zahvalim se Vam še enkrat, gospoda moja." Deputacija je šla potem k ministerskemu predsedniku grofu Thunu in finančnemu ministru dr. Kaizlu. — Ali bi ne bilo dobro, da bi tudi slovenska deputacija predložila enkrat cesarju naše težnje, zlasti prošnjo zaradi vseučilišča v Ljubljani? Crispi, glasoviti slepar, kije zapravil Italiji že toliko državnih novcev v svojo korist, je zopet izvoljen poslancem. Najbrž je podkupil volilce z državnim denarjem. Taka je morala v deželi, kjer napredek požira krščanstvo! Domače novice. Volitve za ljubljanski občinski svet. Nemci so preteklo soboto zopet zbobnali shod svojih volilcev v kazino. Došlo je nad 200 volilce v, katerih vsakdo je delaven agitator. Na shodu so močno ropotali nemški profesorji. So-cijalnim demokratom se je prepustil tretji razred, druga dva razreda pa ..Kianjski hranilnici11, sprednji straži nemških naskokov na Slovence. Shod je postavil tele kandidate: 1. razred: ravnatelj kranjske hranilnice Jožef Luckmann in tovarnar Avgust Drelse, (luteran, ki po fai ovžih peči dela). II. razred: Artur M a h r, učitelj na trgovski šoli (in 171etni prijatelj dr. Tavčarja) ter Alojzij D z i m s k i, hranilnični uradnik (in duša kazinotov). III. razred. Franz Pock, načelnik (!) — gostilničarske zadruge. Najorigi-nelnejša med vsemi kandidaturami se nam zdi ona v tretjem razredu. Tu kandiduje mož, ki je bil še za časa zadnje državnozborske volitve zvest oproda narodne stranke in vnet agitator proti svetniku Vencajsu. Kot zaupni mož in v imenu gostilničarjev je na shodu priporočal posl. Kušarja. Mož je zdaj sooijalni demokrat in kandidat Nemčurjev. Slovenski gostilničarji v Ljubljani bodo komaj še veseli tega svojega načelnika. Nemška kandidatna lista je že nalepljena na voglih, čujemo pa, da izdajo Nemci kot limanice oklic na volilce tudi v slovenskem jeziku. V nemškem oklicu se bahato povdarja skrb „fur das allgemeine Wohl der Stadt." — Zaupni možje narodne stranke so dogovorno z vodstvom narodne stranke postavili nastopne kandidate: za III. volilni razred sta gg. Anton Klein in Josip Kozak; za II. volilni razred gg. Ant. Komo v c, dr. Danilo Majaron, And. Senekovič, Ivan Šubic in Anton Svetek; za I. volilni razred gg dr. Mat. Hudnik, dr. Valentin Krisper, Elija Predovič in kanonik Ivan Sušnik. Ker uzorno disciplinirane nemške čete neutrudno agitujejo s pomočjo »Kranjske hra-nilnice“ za nemške kandidate in je tedaj ne varnost, da bi moral župan Hribar, ko bi se za-čula nemška beseda v mestnem zboru, vsled znanega zagotovila odstopiti, ne moremo umeti otročje lahkomiselnosti narodne stranke, da ji še vedno ni dosti mar, če tujec zavrta luknjo v slovensko ladijo. Noče se narodna stranka tudi v tem trenotku nevarnosti postaviti na občeslovensko stališče, če tudi vidi nasproti po stavljeno združeno Nemštvo, noče imeti slovenskih kandidatov, ampak le strankarske »narodne" kandidate, noče na nobenem shodu po-prašati slovenskih volilcev za mnenje, kakor so si upali storiti Nemci pri svojih, ampak do ločuje kandidate po nekaterih zaupnikih, katere si je vodstvo samo izbralo. S tega njenega strankarskega stališča se le more umevati, da je postavila take kandidate, kakor je svinjski trgovec Elija Predovič v prvem razredu, in da je izbacnila primarija dr. Vinka Gregoriča, ki je bil pri zadnjih volitvah izvoljen kot kompromisni kandidat obeh narodnih strank. Kdo bi bil boljši kandidat za I. razred, ali dr. Gregorič, ali E. Predovič — to sodbo je izreklo že splošno mnenje po mestu. Pri resnosti položaja, ko je treba združiti za dobre slovenske kandidate vse domače moči, pa prihaja še »Slov. Narod1* in se bahato bije ob prsi, da narodna stranka lahko že sama potolče Nemce. Pri taki izzivalni bahariji, ki je zlasti sedaj, ko so šteti glasovi, jako neumestna, treba precej samozatajevanja od strani vseh Slovencev, ki niso somišljeniki »Narodne tiskarne". Naj bo, požrimo žaljenje! Nam je čast in prospeh slovenske Ljubljane prva stvar, zato kličemo: Slovenci, v dneh 25., 27, in 29. t m. k volitvi vsi do zadnjega moža za slovenske kandidate! Zaplemba. Zadnja številka „Slovenskega Lista" je bila zaplenjena, ker smo priobčili do slovno obtožnico k značilni kazenski razpravi o demonstracijah v ljubljanski »Zvezdi". Priredili smo potem drugo izdanje. Po končani kazenski razpravi bodemo obširno poročali o stvari. Osebne vesti. Profesor na novomeški gimnaziji g. Luka Pintar je imenovan skriptorjem licealne knjižnice v Ljublj mi. — Namestni učitelj na ljubljanski nižji gimnaziji g. dr. Josip Pipenbacher je imenovan pravim učiteljem na državni gimnazij v Novem Mestu. — Dolgo' letni župan v Cerkljah g. Andrej Vavken, izvrsten učitelj in skladatelj, je v ponedeljek do poludne umrl, Knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič je poslal »Slovenski krščanskosocijalni zvezi" tole krasno pismo: „V Dubrovniku, 11. aprila. Spoštovani predsednik! Srčno se zahvaljujem, da ste se me spomnili in tako lepo, res v pravem krščanskem duhu mi čestitali. Iz vsega srca bom Vaš in veselo podpiral Vašo zvezo in prelepe njene namene. Mislim in upam, da sto ječi na temelju krščanskem si ne bomo ostali ptuji, ampak da bomo v tesni zvezi delali na čast Božjo, za zmago krščanskih načel pa za to na korist milega nam naroda. Ne morem Vam povedati, kako me veseli in tolaži, ko vidim, da je toliko slovenskih mož v resnici in iz srca zauzetih za Boga, za Gospoda Jezusa in za Njegovo kraljestvo! A ko to gledam, hvalim Boga in ne bojim se za prihodnost dragega in milega mi naroda mojega. Na teh tleh ne bodo vspevale nekrščanske, pa za to tudi neslovenske rastline iz ptujstva med Slovence donesene. Ne, ne bodo vspevale, zamrle bodo! V tem upanju pozdravljam in blagoslavljam Vas in Vašo zvezo vsem udani f Anton Bona' ventura, škof. O knezoškofu dr. Jegliču se piše »Zgodnji Danici" iz Sarajevega, da ga ondi Bošnjaki težko pogrešajo. Poprej je bila njegova soba ob jednem sodišče, bolnica, advokatska pisarna i. t. d Zmerom je bilo pri njem polno ljudij: jeden je vprašal za svet, drugi je prosil pomoči v nadlogi, tretji zopet, da mu reši kako družinsko zapleteno zadevo. »Kje je naš Presvitli?" vprašujejo Bošnjaki tužno. — Kranjski Slovenci smo lahko veseli, da pride med nas mož toli blagega srca. Profesor glasbe g. Matej Hubad na potu v inozemstvo. Piše se nam z Dunaja: „Poročali smo že, da je g. Hubad dovršil svoje glasbene študije na dunajskem konservatoriju z odliko Dne 15. t. m. poslavljal se je od »Slovanskega pevskega društva" na Dunaju, kateremu je bil poldrugo leto zborovodja. Društvo priredilo mu je v dvorani hotela „goldenes Kreutz" mnogo brojno obiskano odhodnico. — Ne le samo člani pevskega društva, temveč odlična družba vseh slovanskih narodnostij je prišla poslovit se od našega, vsem dunajskim Slovanom dragega rojaka. Poslavljal se je prvi od njega društveni predsednik vseučiliščni profesor dr. Murko, vabeč ga nazaj na Dunaj, kjer ga čaka baje širji de-krog, kot v domovini. Napivalo se mu je potem v imenu naše »Slovenije", hrvaškega Zvonimira", srbske »Zore" in drugih društev in dame pevskega zbora podarile so mu pa'častno da rilo: dragoceno orhestralno partituro oratorija sv. Ljudmile. Poleg tega pelo je „Slov. pevsko društvo" več zborov in g. stud. med. Matovšek slavil je v svojih humoristiških kupletih odhod slavljenca vsem navzočim na veliko veselje. Bil je resnično lep večer ne le samo za našega rr jaka prof Hubada, temveč za vse navzoče muzikalno izobraženo občinstvo, posebno za nas Slovence, ki smo se veselega srca radovali zaslug in odlikovanja našega nam milegi rojaka." Tako nam piše dunajski poročevalec G. prof. Hubad je prišel pred tremi dnevi v Ljubljano in odbor »Glasbene Matice" se je dogovoril ž njim, da nastopi zopet svojo službo pri „Glasbeni Matici" pričetkom prihodnega šolskega leta. Prif Hubad podaril bo plod svojega učenja in dela svoji domovini — in ne bo se udal syrenskim glasovom, kateri mu bijejo danes na ušesa. — Pred pa ko nastopi gosp prof. Hubad delovanje v zavodu, podal se bo na učno potovanje, in sicer namerava obiskati bogate muzikalne zaklade v Draždanih. Lipsiji, Pragi. Ben linu, Varšavi, Petrogradu, Moskvi, Kijevu, Lvovu in Krakovem in s tem dopolniti svoje muzikalno obzi rje. Prišel bo naš vrli rojak, dovršeno izobražen, kot prvi izmed muzikalno izobraženih Slovencev v domo vino in nadaljeval bo pred sedmimi leti tako uspešno pričeto delo, — da je zaslovela »Gl Matica" kot najimenitneji avstrijski glasbeni zave d. Prof. Hubad je dobil pa tud od minister-stva častno nalogo, prirediti pripravno pesmarico za ljudske šole, ki naj bo temelj poznejši glasbeni vzgoji. Tudi o tem si bo pridobil na svojem potovanju izkušnje in potrebnih navodil, da dovrši delo, katerega šola silno potrebuje. Veseli nas častno in uspešno javno delovanje našega rojaka na Dunaju, a veseli nas še bolj, da Hubad je in ostane naš — in le naš! Gosp. Ignacij Borštnik bode, kakor se nam poroča iz povse zanesljivega vira dne 1. junija t. 1. izstcpil iz zaveze članov hrvatskega gleda lišča Vzrok temu je — premalo posla. Odkar je g. Borštnik angaževan v Zagrebu, imel je pri liko nastopiti samo 150krat, a ta neznatni posel se nikakor ne strinja z ambicijo odličnega umetnika. Poznana stvar je, da človek brez dela nazaduje in propada. Zato se je odločil pavzi lati pol leta, ter se temeljito pripraviti za uloge »Rihard III." — »Strašilo" — »Sovražnik ljudstva" — »Oče“ — »Marija Magdalena" — »Trilby“ Propad Sodome". — Gosp. Borštnik se bode Gorenjskem in Notranjskem ter Spodnjem Šta-jarskem. Sunki so bili v Ljubljani navpični, kar se je dokazalo tudi s tem, da je potres vodoravna nihala pri seismografu v realki vrgel na tla, navpična nihala so pa določno zaznamovala gibanje, zemlje, ki je trajalo 15 sekund. Za slovensko vseučilišče v Ljubljani je poslala poslanski zbornici na Dunaju peticijo občina Črnomelj. Slovenske občine, posnemajte jo! Dobro bi bilo, da bi vsi slovenski časopisi v tem smislu pr.čeli dramiti zaspane občine. Koncert Marenke Ševčikove. Obča priljubljenost gospice koncertantinje je zagotovila najlepši uspeh koncerta, kateri v istini ni izostal. Obsipana pri vstopu v dvorano po nebroju malih šopkov iz rok navzočih dam in obdarovana po velikem šopku in vencu se je gospica koncertantinja prepričala vnovič o simpatijah, ki si jih je pridobila v teku svojega delovanja na odru slovenske opere. Koncert se je pa obnesel tudi v umetniškem oziru in povdarjati je pred vsem odličnost podanega vsporeda. O finem okusu in noblesi duha je pričala vsaka pojedinih točk koncertnega programa, počenši od klasične arije ,Ah perfilo!" Beethovena in Mozarta ljubeznjive muze, tja do modernih skladateljev Griega in Hoffmeisterja, čeških romantikov Dvofaka in Smetane in rusktga romantika Čajkovskega. Nestor slovenskih skladateljev Foerster je bil zastopan po dramatiški pesni iz mladih svojih let »Pri oknu', zloženi na besede S. Jenka. Koncertantinja gospica Ševčikova je podala svoje arije in pesmi v dovršeni obliki, s temperamentom v prednašanju, s prisrčnim, prikupljivim čarom svojega glasu. Dodala je ob koncu vsporeda narodno pesem »Rožmarin" iz Foersterjeve zbirke (Triglav". Sijaj prelepega večera sta pomnožila gospoda Jun e k in Hoffmeister, ki sta podala v skrbni interpretaciji dva stavka iz Grie-gove sonate za cello in klavir, Dvofaka »Gozdni mir“ in Popperja »Vito". Gospodov Juneka in Hoffmeisterja igro gre v vsakem oziru toplo pohvaliti in smelo rečemo, da sta se zaslužno delila s koncertantinjo za uspeh. Gospod Hoffmeister se je izkazal vrhu tega ket čutapolni, diskretni salonski spremljevalec na Stinglovem klavirju, koji je postavila tukajšnja zaloga klavirjev bratov Lorenz. Dva shoda prirede jutri ljubljanski krščanski socijalci. Ob ’/a10- uri dopoludne je na vrtu tukajšnjega »Rokodelskega Doma" v Poljskih ulicah ljudski shod, na katerem se bode razpravljalo o obrtnih sodiščih z ozirom na delavce in o položaju stavbinskih delavcev. Ob 3 uri popoludne je v Vodmatu pri Janezu Zupinu (št. 38) javen društveni shod. Prihod slovenskih vojakov s Krete. Danes teden je v puljskem pristanišču zopet stopil na avstrijska tla drugi bataljon 87. pešpolka. Vrnivše se vojake je pozdravil vojni minister, kateri jim je izrekel cesarjevo zahvalo, polkovniku Guzeku je izročil red železne krone tretje vrste, stotniku vitezu Jedini pa vojaški zaslužni križ. K vsprejemu so došli tudi poveljnik tretjega voja Succovaty, kontreadmiral Hinke, polkovnik Sulha, mnogo častnikov in občinstva. V Kamniku je bil izvoljen županom g. Luka Bergant, svetovalci so gg.: Franc Fischer, Josip Orel in Janez Potočnik. Legar je zopet znašlo c. kr. okrajno glavarstvo celovško. Preteklo nedeljo bi bil moral govoriti, kakor smo poročali, na shodu v Farni skoro gotovo v Ljubljani učil navedeni repertoir. vasi pri Pliberku državni poslanec č. g. Lambert Einspieler. Glavarstvo je shod prepovedalo radi — legarja. Ko je lani imela »Siidmarka" shod nad Humbergom pri nekem gostilničarju, katerega sosed je imel več oseb bolnih na davici, isto glavarstvo ni prepovedalo shoda. Iz Kranja nam prihajajo pritožbe, da se mora ondi nekega zdravnika neštevilnokrat prositi, predno se potrudi do bolnikov. Dne 6. t. m. zbolela je ondotnemu obrtniku R. edina hčerka. Mož je šestkrat šel prosit zdravniške pomoči, a dotični zdravnik, je prišel se le čez 26 ur, ko je bila že vsaka pomoč prepozna Tako postopa omenjeni zdravnik sosebno rad proti revnejšim, Ako si gosp. Borštnik izbere za svoj študij res Ljubljano, kjer ima toliko oboževatelje/, potem menimo, da se pač ne bo uprl želji slovenskega gledališkega občinstva ter da bode kot gost često nastopil na slovenskem odru Upamo, da inten danca slovenskega gledališča ne prezre te ugodne prilike, ter da stori vse, da da slovenskemu odru nazaj njega, ki je bil časih ponos njegov. Potres. Dne 17. aprila zvečer deset minut pred polnočjo je bil v Ljubljani precej močen potres, nekoliko slabši, kakor je bil potres v juniju lanskega leta. Ljudje so se večinoma Vzbudili in prestrašili in nekateri so bežali na ulico, škode pa potres ni naredil. Čutili so ga tudi na | kar je tembolj obsodbe vredno. Mi svetujemo prizadetim, da tako nečloveško ravnanje primerno ožigosajo s pritožbo na pristojno oblast. Sooijalnodemokratski shod v Šiški se ni posrečil, ker so rudečim bratcem zopet pokvarili načrte krščanski socijalci. Kmetje so soci-jalnodemokratskim postopačem prav pošteno zabavljali. Notarska zbornica, ki ima svoj sedež v Ljubljani, ima še vedno nad uradom samonemški napis. In to trpe slovenski notarji? Proč s sa-monemškim napisom! Domača umetnost. Slovenski izdelovatelj orgelj g. Goršič v Ljubljani je dodelal krasne nove orgije za Mokrotog na Dolenjskem. — G. Anton Rovšek, nadarjeni kipar v Novem Mestu, je postavil res umetno izvršen tabernakelj z ozadjem v romanskem slogu za cerkev v Starem Trgu pri Kočevju. Slovenci, podpirajte svojce! Slovenska mestna višja deliška šola v Ljubljani. Dolgo se Čaka, kdaj bode ravnateljstvo naše slovenske višje dekliške šole naredilo potrebne korake, da se uvede poleg slovenščine na tej slovenski dekliški šoli še kak s 1 o-vanski jezik. Ne vemo, kako je to, da se še ni storil ta korak, ko imamo dekliško šolo že drugo leto. To naj je slovensko ali slovansko vzgojevališče, ko se niti milozvočni srbski, niti kak drugi slovanski jezik ne poučuje! Mo ralo bi biti med prvimi točkami programa, vzgajati naše ženstvo v slovanskem duhu, katerega žalibog pri nas jako pogrešamo. Drugič pa tudi zistem slovanskih šol ni tako slab, kakor se misli. Saj ni treba vseh šol po nemškem ali francoskem kopitu! In toraj bi bilo pričakovati, da se v zavodu, na katerem je ravnateljstvo in sploh vse učno osobje slovensko, uvede še kak slovanski jezik poleg francoščine, nemščine in italijanščine! Morebiti vender ne prija komu, ko sliši gojenke slovenske mestne višje dekliške šole po sprehodih in drugodi čebljati — nemški. Iz trgovskih krogov ljubljanskih se nam piše. „ Članek, katerega je objavil „Slovenski List" v velikonočni številki o trgovskih razmerah, je popolnoma resničen in nam jako ugaja. Dobro bi bilo tudi, da bi prišlo v trgovski stan neko liko več stanovskega ponosa. Zakaj je predsednik naše trgovske zbornice mož, ki ne zastopa zadosti čvrsto naših interesov? Zato, ker se sami ne brigamo, da bi volili takega moža, ki dobro razume sedanje trgovske težnje. Načelnik trgovskega gremija mora biti trgovec, ki se je kaj učil in ima v rokah dokaz o trgovski sposobnosti! Na to moramo gledati, ne pa, da uganjamo osebni kultus, sicer zaostanemo popolnoma za drugimi deželami. Ako bi se ustanovila slovenska trgovska zveza, bi bilo tudi jako koristno, da bi se zvečer, ko se zapro prodajalnice, shajali trgovci dvakrat ali trikrat v tednu k trgovskim strokovrim predavanjem. Tu bi se trgovci tudi dogovarjali o raznih perečih vprašanjih, ki se tičejo prospeha trgovskega stanu, zlasti v Ljubljani. Povišali bi sestanki našo veljavo, razširili nam obzorje v trgovskem svetu in poskrbelo bi se lože za dober naraščaj našega stanu. Poleg skupnih stanovskih interesov bi slovenske trgovce vezala tudi trdna vez rodoljubja. Misel o trgovski zvezi je izvrstna in ne sme zaspati." Premembe v zdravstvenih okrožjih. Dosedanji zdravstveni okrožji ljubljansko in šma-rijsko prenehata ter bodo od dne 1. julija t. 1. namesto njiju tri nova zdravstvena okrožja, namreč ljubljansko I., ljubljansko II. in grosupeljsko okrožje. Banka »Slavija“ je pristopila »Šolskemu Domu" v Gorici kot ustanovnica z zneskom 100 gld. „Soča“ se njej in g. Ivanu Hribarju zahvaljuje, pravi pa, da ne more prikriti mnenja, da bi „Slavija“ lahko mnogo več storila z ozirom na vsetransko podporo v Slovencih. Tudi mi ne vemo, zakaj je nSlavija“ zadnja leta zadrgnila svoj mošnjiček, ko je nekdaj izdatno podpirala narodno stvar na Slovenskem. V karlovško infanterijsko kadetno šolo se bodo v jeseni sprejemali mladeniči 14 do 17 let stari, ki so dovršili 4 razrede gimnazije ali realke. Ako ima kak prosilec v latinščini ali grščini slab red, se mu pregleda. Drobne vesti. V Ljubljani dobimo vremensko hišico. — Znani profesor Knapič je izvoljen v Celovcu podpredsednikom „Šulvereina“. — Prva kukavica je letos zakukala v ljubljanskem mestnem gozdu Podturnom 12. t. m. — Prispevki za Čehovinov spomenik znašajo čez 3200 gld. — Za spodnještajarski jubilejni zaklad, ki ima lepi namen podpirati revne slovenske dijake, se je doslej nabralo 10.000 kron. — Posebna pota za kolesarje napravljajo ob državnih cestah v celovški okolici. — Občni zbor „Sudmarke“ bode začetkom septembra v Celovcu. — Južnoštajarska hranilnica, ki je v slovenskih rokah, je imela v letu 1897. dobička 11.640 gld. 91 kr. Državni telefon zlorabljajo v Trstu v ire-dentistiške svrhe. Po nekaterih hišah se nahaja pod napravo telefona tablica z napisom „5 kr. za Lego nazionale". Kdor da 5 kr. za „Lego“, sme telefonirati. Ali bi se v Ljubljani ne dalo kaj sličnega napraviti za „Družbo sv. Cirila in Metoda?" Velika slovenska slavnost na Murskem polju bode skoro gotovo letos v zvezi z jubilejno slavnostjo prve slovenske gasilne „Zaveze“ na Štajarskem, ki šteje 11 gasilnih društev, ki imajo čisto slovansko češko uniformo. „Slov. Gospodar" poziva, naj se osnuje pripravljalni odbor v Ljutomeru. Belopeškega župnika č. g. Ignacija Frtina je dne 15. t. m. napadel na cesti blaznik Martin Dragan. Borila sta se nekaj časa, potem je Frtin vrgel Dragana na tla in se ga oprostil. Drugi dan je ondotno županstvo poslalo Dragana v ljubljansko blaznico. Letošnje vojaške vaje se bodo vršile v dobi od dne 25. aprila do 31. avgusta. Razglednice za vas Rakek je dala napraviti rodoljubna gospa Matilda Šebenikar. Cisti dobiček dobi družba sv. Cirila in Metoda. Posnemanja vredno! V goriški „Hilarijanski tiskarni" so se zgodile čudne stvari, Nedavno so Slovenci v zadrugi hoteli priti do svojih pravic, sedaj je pa občni zbor starega konsorcija na predlog prošta Jordana vničil vse dosedanje sklepe glede razdružitve imenovanega konsorcija in glede prodaje inventarja novi zadrugi. Z Lahi je potegnil znani dr. Tonkli. Slovenske načrte so prekrižale akcije, katere ima v posesti prošt Jordan kot zastopnik deškega semenišča in — ordinarij ata! — Občni zbor nove (slovenske) zadruge je sklican za 28. t. m. in bo odločeval o usodi nove tiskarne. Slovenski umetniki v tujini. Večina naših umetnikov ne more živeti doma. Bodisi, da so razmere slovenskega naroda v obče take, da ne moremo živiti svojih umetnikov, bodisi da jih vleče v širšo tujino iz ozke domovine, dejstvo je, da žive na tujem. Tako je Anton Foerster, sin znanega slovenskega skladatelja v Ljubljani in odličen virtuvoz na klavirju, profesor na konservatorju v Berolinu, Fran Pogačnik (Naval) slavljen operni pevec v Berolinu, Fr. Bučar v Darmstadtu in Fanika Verhunčeva v Poznanju na Nemškem. Ig. Borštnik in njegova gospa igrata v Zagrebu, A. Nigrinova pa v Belemgradu. Slikar Jos. Grm živi v Pragi, Ivan Vesel je dosegel najlepše slikarske uspehe v Monakovem in slikar I. Šturm prebiva na Dunaju. Dična sli-karica I. Kobilca živi večinoma tudi izven doma. Kiparja Zajc in Repič, proslula umetnika, pre bivata vedne na Dunaju. Tako žive naši umetniki z večino med narodi, ki so naši največji sovražniki, in tem so prisiljeni posvečevati svoje talente. „Soča.“ . • Najnovejše vesti. V državnem zboru je včeraj poslanec Wolf jako surovo napadal kraljevograškega škofa dr. Brynycha, češ da v nemške kraje pošilja Čehe za duhovne pastirje in da bodo Nemci one škofije zaradi tega prestopili v pro* testantstvo. Za Wolfom je začel govoriti poljski poslanec vitez J'avorski. Nemci so začeli rohneti kakor divjaki in psovati Slovane, da Javorški dolgo časa ni mogel govoriti. Najbolj so kazali kulturo nemški profesorji. Ko Be je hrup polegel, je rekel Javorški: Desnica se razprave o obtožbi ministrov ni mislila udeležiti. Pustila je šumeti levico, ker je mislila,, da se bode naveličala surovosti in prišla do pametnega parlamentarnega dela. Na desnici želimo, da bi bilo 1. 1898. leto miru (hrupjna levici), ker bi bilo to najlepše parlamentarno vezilo za cesarjevo petdesetletnico (levica kriči, se roga in tuli, desnica ploska). LOOOOOOOOOG®( | F. P. VIDIC & Co. ¥ Ljubljani ponujajo po najnižjih cenah vsakokoli množino zidarske opeke, zarezane strešne opeke (Strangfalzziegel) (izdelane iz najbolje znane Vrhniške gline) z zraven spadajočo stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz ^ vlitega železa X lončene pe6i in štedilnike (lastnega izdelka) 42(8-1) !f* Roman-cement Dovški P o r 11 a n d - c e m e n t kakor vse v stavbinsko stroko spadajoče predmete. ^ RTajnižje cene!!! MA BOT Wolfove ulice št. 4. LJUBLJANA Wolfove ulice št. 4. se priporoča 37 (4—4) za izdelovanje bander jev, baldahinov, paramentov, cerkvenega perila, vezenja in za popravo starih paramentov. m priporoča J. Blasnikova tiskarna. kamnosek, v Ljubljani, Poljske ulice 2 8. Priporoča se prečastiti duhovičim za vsa kamnoseška oerkvena dela oltarjev, prižnic, obhajilnih miz i. t. d. Ima tudi lepo zalogo raznovrstnih 36 (24 -4) nagrobnih spomenikov preskrbljuje na željo cele rakve. Priporoča se tudi stavbinskim mojstrom in hišnim posestnikom za vsa stavbinska dela iz trdega kraškega kamna, katera točno, solidno in po nizkih cenah napravi. Brezplačno izdeluje narise, napravlja obrise za cerkvena in stavbinska dela. mm Pozor kolesarjem-novincem: za vozno vežbanje s kolesom je velikanska dvorana na razpolago. Prodaja biciklov. 'I najboljša Naj večja zaloga koles z vsemi novostmi. Po znano najboljša in pre skušena kolesa proti garanciji po najnižjih cenah. Mehanična delavnioa za vsa popravila nahaja se v lastni h i d i na Poljanski oesti št. 31, isto tam lep prostor na prostem za vežbanje na kolesu. / iz orožne tovarne B. S. A, Columbia Helical-Premier Velika zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev po najnižjih cenah. Ceniki Šivalnih strojev ter ko^es se pošiljajo po pošti zastonj in franko. Svetovnoznana angleška kolesa Priporočam se p. n. občinstvu najuljudneje in vabim k obilnemu obisku. Fran Čuden, urar v Ljubljani. 0lgovorai urednik; SvitosUv Breskvar U.iajatelj: Konaoroij ,,Slov#oslMga Lista- Cisufc J. nasledinilsov v Ljubljani,