206. številka.
HjHtoft I IKžpedeljck 9. septembra 1901
[V. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avstro-ogrsk« dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h Ce se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna tiskarna" telefon št 85.
Volilno gibanje.
Zadnji dnevi.
Še dva dneva — in bila se bo odločilna bitka. Na jedni strani bo stal kmet, na drugi strani bodo stali troti, stoletni sovražniki kmetskega stanu, ki so kmeta oglodali do kosti, in katere zdaj pretresa strah, da bi se kmet utrgal s farovške verige, na katero ga imajo priklenjenega kakor sužnja. V tem boju se gre za kmetsko korist, za kmet-sko čast, in kdor v tem boju ne stoji na kmetski strani, ampak na strani ž 1 i n-drovcev, je izdajalec svojega lastnega stanu.
Klerikalci so napeli vse sile, da zmagajo. Duhovniki, ki imajo na dan 24 ur časa, begajo ljudstvo z vsakovrstnimi lažmi in sleparijami, kakor je že njih navada. Zlorablja se propovednica in spovednica, oskrunja se celo Najsvetejše, samo da bi zmagalo sleparstvo nad poštenjem.
V zadnji uri kličemo vsem poštenim narodnjakom: Vsi na delo, vsi do zadnjega! Imejte vsaj toliko gorečnosti za pošteno našo stvar, kakor je imajo sovražniki za slabo. Agitirajte, kolikor morete! Vse je odvisno od dobre agitacije; če se krepko oprimemo dela, je zmaga gotova!
Porabite zadnja dva dneva kar mogoče najbolje. Nobeno delo naj vas ne zadrži, saj so volitve najvažnejše delo tega tedna. Zlastije potrebno, da greste od volilca do volilca, da kontrolirate glasovnice, in da zagotovite, da pride vsak volilec zanesljivo na volišče.
Gre se za vsak pojedin glas. Delajmo z vso odločnostjo in požrtvalnostjo za dobro našo stvar, saj se prav v teh zadnjih dneh odloči usoda volitev.
Kandidat Jaklič.
Klerikalci se strahovito trudijo, da bi izpodrinili delavnega in velezaslužnega Višnikarja in na njegovo mesto posadili dobrepoljskega konsumarja Jakliča. Ta človek pač ni vreden, da bi bil poslanec, saj je b 1 šele pred kratkim obsojen na zapor, in sicer zaradi sleparije. Sramota bi bila za ves okraj, če bi postal Jaklič poslanec. Somišljeniki! Napnite vse sile, da se podere ta kandidat. Zlasti apeliramo na somišljenike v Velikih Laščah, v Ribnici in v Dolenji vasi, naj delajo za Višnikarja.
* *
Shod v Žireh
izvršil se je včeraj za našo stranko sijajno, in vrli naši Žirovci pokazali so nam zopet, da so — Žirovci, ki morejo biti vzgledni premnogim drugim občinam. Shodu predsedoval je g. župan Kopač, govorila sta pa kandidat Božič in dr. Tavčar. Prvi zavračal je in pobijal ob'glasnem pritrjevanju volilcev, katerih se je bilo na Kam-škovem dvorišču zbralo na stotine, klerikalna obrekovanja glede dež. kulturnega sveta, glede gledališča in nemške zveze, glede dež. zavarovalnice ter hudobno njemu podtaknjene izjave, da je nasprotnik krščanstva.
Drugi govornik dr. Tavčar je pa v poljudni in zelo zabavni obliki šibal klerikalno sleparstvo, da je vera v nevarnosti, ter apeloval na volilce, naj se nikar ne dajo zavesti novemu kaplanu, marveč naj oddajo soglasno svoje glasove našemu
kandidatu Božiču, kar je in bode pač njim samim v korist, kajti naprednona-rodna stranka poznala bode poslej samo svoje volilce in v deželnem zboru »dajala bode liberalcem groš, klerikalcem pa knof«. Govornika bila sta zelo živahno aklamovana in Božičeva kandidatura navdušeno sprejeta.
* *
Shod v Radovljici.
Piše se nam: Dne 7. t. m. zvečer se je vršil v salonu Iludovernikove restavracije v Radovljici volilni shod, katerega je sklical državni poslanec g. dr. A. Fer-jančič. Obširni prostor je bil napolnjen. Prišli so sami pristaši narodno-napredne stranke, klerikalcev ni bilo na shodu. Predsednikom shoda je bil soglasno izbran župan gospod A. Robie k. Po pol ure trajajočem, z navdušenjem in dobro-klici sprejetem govoru, je bil gospod dr. Andrej Ferjančič soglasno sprejet za kandidata za deželni zbor. Povdarjati moramo, da na shod ni bil nihče posebno vabljen, da je bilo dotično vabilo samo v »Slovenskem Narodu« razglašeno, da se je pa vkljub temu zbralo tako lepo število volilcev iz vseh stanov. Vidi se, da ima meščanstvo zavest, da mora ono obvarovati deželo pred klerikalno večino v deželnem zboru. To se bode zgodilo, če prav se bode danes dne 8. t. m. molil v cerkvi rožni venec za »srečni« izid volitev.
Iz Kostanjevice, 8. sept.
Kunštni pa so, kunštni, ti naši »katoliški« narodnjaki. Danes v jutro je bilo na leci oklicano, da bo danes nekak volilni shod v farovžu, h kateremu se vabijo kmeti-volilci. In kakor veste, nekaj kalinov se vedno ujame na limanice, in tudi na ta shod, ki se je pričel po deseti maši, prišlo je nekaj kmetov. Pa tudi >^naši«, ki imajo precej soli v glavi in vedo ločiti pšenico od lulike, niso zaostali. Neizogibni dr. Susteršič pripeljal je seboj »kmeta« Dulerja, katerega je hotel predstaviti dolenjskim volilcem. Značilno je, da se je ta shod vršil v farovžu, dočim se shodi narodno-napredne stranke vršijo vedno javno in imajo k istim pristop vsi volilci brez izjeme. Pa ti možje že vedo, zakaj se bojijo solnca in javnosti. Naš gospod »kopvan Janez«, ki je drugače tudi duhovit sotrudnik »Slovencev« in »Domoljubov«, v katerih raztroša laži zoper svoje politične nasprotnike, fungiral je pri tem shodu, ki se je vršil v farovški veži, kot nekak vratar, »mu-štral« je vsacega, ki je prišel k shodu.
Liberalcem je zabranjeval vhod, a ker so se mu ti uprli, prišli so vendar na volilni shod, ki je bil kaj klaverno obiskan. Dr. Susteršič je otvoril shod ter na dolgo in široko razkladal, kaj je kato-liško-narodna stranka storila vse v deželnem zboru za kmeta, in da je ona edina stranka, ki bode rešila kmeta. (Vmesklici: »Žlindra jih bo rešila!«) Susteršič je moral tudi od priprostoga kmetovalca vtakniti opombo, da je bil^ on sam nekdaj liberalec, proti kateri opazki je on seveda protestiral, da ni resnična, a dokazov ni- ni-kakoršnih navedel. Ko je poldan zvonilo, moral je nekdo pristne kristijane in še bolj pristnega kristijana ŠusteršiČa opozoriti, da je treba moliti. Susteršič je seveda udrihal po liberalcih, kakor navadno. Za njim je govoril nekaj besedij novi kandidat Duler, kateremu se je pa takoj po-
znalo, da se je govor na pamet naučil. Susteršič je pri tem omenil, da se bo Duler že sčasoma naučil govoriti.
Po shodu so se začuli glasovi: »Živio Tavčar! Živio Globočnik! Pereat Žlindra! Abzug Žlindra!«
Ko je popoludne zapuščal susteršič s svojim Dulerjem v družbi »gospoda Janeza« Kostanjevico ter se peljal v Sent Jernej, bil je pozdravljen, da bode mu ta pozdrav še dolgo zvenel po ušesih. Klici »Pereat Žlindra! Abzug Žlindra!« spremili so ga na odhodu iz Kostanjevice. Dr. Susteršič je bil vidno presenečen nad tem pozdravom, obrnil se je na vozu nazaj ter z roko pomigal svojim pozdrav-ljalcem. Kaj je neki porekel Duler k temu pozdravu? Morebiti je bilo njega namesto nekega druzega sram. Iz tega pa bodete, gospod urednik, sklepali, da je pri pro-bujenih Dolenjcih žlindra na jako slabem glasu.
Iz Trebnjega, 8. septembra.
V nedeljo dne 8. septembra je bil v tukajšnjem župnišču ob osmih zjutraj shod katoliško-narodne stranke. Na shod so smeli priti samo volici te stranke, drugi ne. Na shod, na kateri sta prišla dr. Žitnik in dr. Sch\veitzer, se je zbralo kacih 100 poslučalcev. Žitnik je obširno govoril o svojem delovanju v dež. zboru. Povdarjal je tudi odločno, da spoštuje tudi liberalce, ako so možje in končno rekel, da prepušča volilcem, da ga volijo, ako se jim zdi vreden njihovega zaupanja. Žitnikov govor je napravil na poslušalce dober utis.
Potem je nastopil dr. S c h \v e i t z e r, ki je zbranim možem najprej želel »Dobro jutro« in se potem predstavil, da je on tisti dohtar, ki ima srce za kmeta. V primeri z dr. Žitnikom je dr. Sch\veitzer govoril jako čudno. Že to je naredilo slab utis, da mož nima daru govorništva, še bolj pa to, da se je v njegovem govoru pokazalo, da ni pravi Slovenec. Sch\veit-zer je hotel po domače govoriti, pa ni šlo. Pri vsakem stavku se je opazilo, da je njegov materni jezik nemščina. Pri nas so možje, ki so poznali dr. Schvveitzerjeve sicer vsega spoštovanja vredne stariše in vedo, da je Sch\veitzer po rojstvu in po odgoji Nemec. V tem, ko je Žitnik govoril brez sovraštva in še povdarjal, da je tudi liberalec vreden vsega spoštovanja, se je dr. Sch\veitzer s silnim sovraštvom zaganjal v liberalce. Seveda je tudi kmetsko ljudstvo ščuval, kar se je dalo. Mej drugim je rekel, da morajo kmetje Nemcem teater vzdrževati, dasi pri nas tudi kmet ve, da dobi dežela za lože ravno toliko, kolikor da za gledališče.
Uspeh shoda je bil, da so celo pristaši duhovniške stranke prepričani o tem, da dr. Sch\veitzer ni za nič.
Z Dolenjskega, 1. sept. Imamo že dva Lapajneta kot kandidata. Krškega Lapajneta so klerikalci poslali v vojsko proti naši stranki, oziroma njegov svak Vencajz na povelje dra. ŠusteršiČa. Nalog ima, razdirati predobro disciplino krških kmetov-volilcev. »Slovenec« Lapajneta nekaj prijemlje, a to je le manever, kateremu se Lapajne smeje.
V dolenjskih mestih ni nič s klerikalizmom napraviti. Iskali so klerikalci dolgo kandidata, ki bi botel biti pod njihovo firmo »Durchfallkandidat«, ki bi pa
znal pisati in brati. Ga niso dobili! Prišli so na misel, kandidirati poljubnega meščana, ki naj kakor Lapajne kandidira kot divjak, ki izjavlja, da ni ne klerikalec, ne liberalec. Vprašali so razne meščane, če bi kateri hotel. Ni šlo. Slednjič je prevzel to kandidaturo gosp. Josip Košiček, bivši ključar v Novem mestu, sedaj pod-vzetnik pri gradnji ceste pri kartajzih v Pleterjih. Dne 19. ob 11. uri bo morda nosil častni naslov kandidata, če ne stopi na njegovo mesto kak drug — Lapajne.
Ta g. Košiček, — klerikalec — kot kandidat tudi pravi, da ni ne klerikalec, ne liberalec. Za dra. Elberta se je lani le pehal, ker ima v Pleterjih nekaj zaslužka. Ali danes se ne meni za dra. Elberta, on je kandidat brez barve, torej Lapajne II. Ali če se bo Lapajne v Krškem smejal, češ, še jeden se je dal za to žalostno ulogo rabiti, hvala Bogu, nisem sam. Lapajne I bobna, da je le on v stanu, kmeta rešiti, Lapajne II pravi, da hoče rešiti obrtnika, katerega trgovec in fabrika zatirata. On sam je danes podvzetnik, s ključarsko obrtjo, ki bi lahko, vzlic fabričnim ključavnicam in drugim izdelkom te obrti, pri nas še dobro izhajala, seje skregal in ji figo pokazal.
Dokler je le Lapajne I. okolo nas hodil, smo nekaj časa mislili, da ima mož Pfeiferjevo maroto, da hoče, naj stane, karkoli hoče, poslanec postati. Ko Lapajne II. nastopa, vidimo, da je sistem v tem nastopanju. Naši klerikalci so tudi v mestni skupini v stiskah. Vlani so z dr. Klbertom toliko trušča v naši mestni skupini delali, letos bi pa celo brez bojev to volišče puščali! To ne gre za stranko, ki je še pred nedavnem vpila: narod je naš! Spustimo ta dva Lapajneta ven! Naj se blamirata. Da se pa ne bo strank* blamirala, dajmo jim tablico za klobuk z napisom: jaz nič ne mislim. V mestih vsaj držimo teh 124 klerikalcev mej 000 volilci v disciplini, v korajži in Lapajne bo iz usmiljenja par glasov dobil. V suhi Krajini bi radi duhovniki Sch\veitzer)a vrgli. Ta kandidatura se zdi tamošnjim župnikom preneumna. Tudi tam hočejo kakega Lapajneta postaviti. Če se še dolgo s klerikalci bojujemo, še morda doživimo, da se bodo vsi klerikalci tega imena sramovali.
Z Dolenjskega, 7. sept. Našim duhovnikom že res nobena reč ni več sveta. Kar je cerkvenih naprav, da vplivajo na ljudstvo, vse so že porabili in pozlorabili za zgolj sebične svoje politiške namene. Zlorabili in oskrunili so že s političnimi agitacijami, ki nikakor ne spadajo v cerkev, spovednice, prižnice, molitev, misijone in celo Najsvetejše.
Zdaj pa skušajo celo Marijine družbe, katere so začeli s posebno unemo povsod ustanavljati, zlorabiti v iste politične namene. Zvedelo se je namreč te dni, da je neki dekan na Dolenjskem, ime za zdaj zamolčimo, zbral device Marijine družbe v kapeli, kjer se tudi maša bere, dal zapreti vrata, ter potem, ko so bili sami med seboj, začel med drugim tudi obde-lavati jih za sedanje deželnozborske volitve. Naročil jim je, naj nagovarjajo doma svoje očete, brate in tudi druge sosede, naj volijo za deželni zbor klerikalne kandidate.
Torej ne zadostuje našim klerikalnim duhovnikom, da ubogim revicam Marijinih
družb izvabijo pod raznimi pretvezami za svetinjce, sveče, maše, za boija pota na Brezje itd. zadnjo kronco iz žepa, zdaj jih hočejo, kakor je podoba, tudi še za svoje poiitične namene izrabiti.
Ali bo potemtakem čudno, da se bodo razumnejši ljudje bolj in bolj obračali od cerkve in naše duhovščine, da ne bi gledali, kakor pravi evangelij, gnjusobe na svetem mestu?
V IJublJanl, 9. septembra. Za izpremembo pravilnika državnega zbora.
Glasilo državnozborskega podpredsednika dr. Žačka, »Moravska Orlice« priporoča češkim državnim poslancem, naj se zavzamejo za izpremembo pravilnika, tako da se delo ne bo moglo onemogočiti več. Jezikovno vprašanje pa naj se pusti in suspenso, da se ne izgube še Stremav-rove jezikovne naredbe.
Atentat na Mac Kinleva.
Nova žrtev anarhistov! V vrsto Luc-chenija, Brescija Acciarita in drugih morilcev prvih glav je stopil Friderik Nie-man, ki je streljal na predsednika Zjedi-njenih držav, Maca Kinleva. Nieman ni političen ali oseben sovražnik Maca Kinleva, nego anarhist, ki je hotel samo zato umoriti predsednika, ker je predsednik. V mestu Buffalo, kjer je bil Mac Kinlev v splošno američanski razstavi, se je zgodil okoli 4. ure popoldne ostudni atentat. Ena krogla je odletela na prsni kosti, druga pa je prodrla predsedniku želodec na dveh mestih. Predsednika so takoj operirali in mu zašili želodec ter odstranili krogljo. Življenje predsednikovo je v največji nevarnosti in skoraj neverjetno je, da bi mogel ranjenec okrevati, dasi-ravno je prestal operacijo dobro. Atentat na Maca Kinleva bo za anarhiste usoden. Doslej so jih svobodoljubni in resnično liberalni Američani trpeli na svoji zemlji, doslej je bilo mesto Patterson središče anarhizma, kjer so anarhisti javno razglašali svoje namene. Sedaj bodo bržčas tudi Američani spoznali, da so anarhisti zveri, ki ne zaslužijo, da se ravna ž njimi človeško. VVilliam Mac Kinlev je bil rojen 1. 1844 v Nilesu (Ohijo), študiral je pravo, bil v meščanski vojni v unijski armadi, kjer je postal major. Leta 1867. se je nastanil v Cantonu (Ohijo) kot odvetnik. Leta 1877. je bil izvoljen kot republičan v parlament Zjedinjenih držav, kjer je igral veliko vlogo. L. 1891. ia 1893. je bil guverner v Ohiju, 1. 1896. pa je bil po hudem boju z Brvanom izvoljen prvič predsednikom Zjedinjenih držav in leta 1900 drugič. Mac Kinlev ima velike zasluge za razvoj trgovine Zjedinjenih držav in njih ugled je zelo narasel pod njegovim predsedstvom. Zjedinjene države imajo važno besedo v svetovni politiki, v Ameriki pa so odločilne. Mac Kinlev je oženjen, a brez otrok.
Vojna v Južni Afriki.
Čim bolj se bliža 15. t. m., s tem večjo napetostjo se pričakujejo vesti iz JužneAfrike. Ali se bodo Buri udali ali ne? Doslej kaže vse, da ne. »Rheinisch-Westphalische Ztg.« poroča iz Kapstadta, da nameravajo Buri splošno pomikati se dalje. Sedaj so že komaj par milj pred Kapstadtom. Grade si baje block-hiše ter so popolni gospodje v vshodnjem delu Kaplandije. Holandci se pridružujejo v vedno večjem številu Burom in vodje Burov zagotavljajo, da jim prinese Kap-landija končno zmago. »Standard« poroča, da je izdelal Botha nov vojni načrt, katerega so odobrili tudi drugi voditelji Burov. Nameravajo pa Buri naskočiti nekatere točke v Natalu in Oranju, da se število Angležev v Transvaalu zmanjša. Splošno so vesti z bojišča za Angleže jako neugodne. Buri so na vseh koncih in krajih sila agilni ter silijo Angleže, da jih love sedaj tu sedaj tam. Buri so gospodje celih velikih okrajev in dežela v notranjem je le njihova. Kitchener je torej seveda strašno vesel, da se je polkovniku Scobellu posrečilo pri Bo\vershoeku blizu Petersburga ujeti oddelek Lotterjev, t. j. okoli 100 ljudij in 200 konj. Ali za izid vojne nima ta nični uspeh nobene važnosti. Česar sveža, neutrujena in navdušena armada lorda Robertsa ni mogla doseči, tega ne doseže pač nikdar utrujena, spehana, bolna in vsega naveličana vojska Kitchenerja. Buri se bodo bojevali
dalje, dokler jih bo le še par tisoč pod puško!
Dopisi.
Iz Ljubljane, 6. septembra. Dne 1. septembra me je pot zanesla v slavne Dobrniče, ravno ko je pozvonilo k jutranji maši. Ker sem veren kristijan, stopim v cerkev. Na prižnici zagledam postavo, kakor je januvarja meseca v Blaznikovi pratiki. Možiček razgrne škofov list in pravi mej drugim: Danes so resni časi. Nam gre za najsvetejše, to je za vero in obstanek. Volitve so pred durmi. Zapomnite si: kdor bo volil z liberalci, ta ne dobi odveze, ta je proti veri.
Na to je nekaj mož odšlo skoz vrata, hkrati se sliši: »Liberalci vsi ven!« Polagoma se tudi jaz zmaknem ven.
Pod vaško lipo dobim nekaj mož resnih obrazov. Ti so rekli: Kaj ne bo teh neumnosti) v cerkvi konec, kaj ne ve ničesar druzega kvasiti, ko o volitvah t
Bil sem radoveden in prašam, kakšen da je ta duhoven v Dobrničah. Eden mi reče: To je tisti sloveči župnik Jančigar, ki je bival v Koprivniku, a so ga Kočevci pognali. Drugi se je oglasil: K nam v Dobrniče je prišel za kazen. Ali vam ni znano, kako ga je škof Misija nadzoroval? Na kar se oglasi tretji: Nadzorovan je bil pa zato, ker je bilo sedem dekel v farovžu, ki so postale nezakonske matere.
Takrat je bil Jančigar drugačen, a sedaj je Bonaventuri dobro došel. Slabši ko je kak duhovnik, bolj je v škoiiji v milosti, ako pridno agitira. To sem slišal kot popotnik in Vam sporočam, da boste vedeli, kako sodi kmetsko ljudstvo o duhovnikih-hujskačih.
Iz Črnega grabna 5. septembra. V Domžale preko Moravč do Trojan zasejal je Anton Zamik »Kovač«, vinski trgovec in posestnik škrlatastega nosu v Krtini, največjo in morebiti osodepolno zmešnjavo v načrte »gospodov«.
Ko je čital o žuljavih rokah Drobnica »s špeglami«, nadel si je še on svoje vlažne špegle na nos, se modro namrdal in se neko lepo popoludne zasačil v svojih kandidatskih naklepih ter se dobro napil.
Premotrival je sledeče: Moravska dolina z vsem svojem pogorjem premore največ analfabetov, ljudstvo je že precej izmolzeno, če par Štefanov vina na mizo pokličem, mora Staretu in Mejaču od-klenkati.
In res, Kovač se ni v svojih računih varal; prvi shod je sklical v Dobu ter klerikalnim glavam utepal, da na svetu ni več prijetno klerikalce in liberalce »špilati« ; da on niti s Tavčarjem niti z klerikalci ne vleče, temveč da je »glih v sredi« in da bo že klerikalce pošteno oštel, ker ga niso nič za popravo Krtinske cerkve nagradili.
Po tem, še nekam pogumnem govoru, je brez vsake večje debate Dobljane do dobrega upijanil in vsem od Boštjana do Emoozarja odvzel zaobljubo, da ga bodo 12. t. m. za poslanca volili.
Prihodnji dan je Kovač doma prespal, čez par dni se je pa zopet vzdignil in se prikazal v Moravčah med bolj brihtnimi glavami. Ko mu je nekdo v modri govor posegel, da ne sme biti »glih v sredi«, popravil si je očala in zavrnil, da je konservativec.
Vprašan, kako se bo pri glasovanju v deželnem zboru vedel, se je odrezal, da bo sedel, da ne bo zamere — ne gor' ne dol' —; pa tudi takrat ni bil Kovač v zadregi, ko ga je nekdo prašal, kaj je to za en spak »konservativec«. Kovač je poklical 5 Štefanov vina na mizo, očala na nos pomaknil in sledeče modroval: »Možje, ki ste cesarju služili, ali poznate konserve? Konserve so močne škatlje z dobrim starim ne spridenim mesom, katerega vojaki najraje jedo, kadar druzega ni pri roki in ker nimate druzega kandidata, izberete si staro grčo z nepokvarjenimi možganami, »konservativca«. To razlaganje je pomagalo in možje iz Moravč dali so kakor jeden mož, Kovaču slovesno besedo. Kandidat s konservami v možganih obral je še nadalje Krašce, Krtino in Vir in v zadnjem času na-pravlja izlete po Črnem grabnu proti Trojanam in mož je lahko zadovoljen, ker povsod mu v roko stisnejo zaobljubo.
Sedaj pa priđe zmešnjava: Ko so šli minoli teden »gospodje« iz Moravč malo za Meja&a poagitirat, dobili so povsod že zavezane glasove; početkoma so tarnali o razdivjanosti, nepokorščini in ker je bilo možem vendar nekaj za oddane besede, zatekli so se h Kristusu kralju, češ, da imajo pravico na zemlji odvezati, ker jim drugače ne bo v nebesih odvezano in tako hodijo od vasi do vasi ter može odvezujejo. Vam možje od Domžal preko Moravč do Trojan kličemo: »Volite Kovača, ker rad plača !«
Iz Trate v Poljanski dolini, 7. septembra. Vem, da berete mnogo, in gotovo ste v »Gorenjcu« št. 35 z dne 31. avgusta 1901. brali, kako je nekdo našega, radi agitacije za dva meseca na Trato poslanega, veleučenoga?, priliznjeno-sladko se smehljajočega g. kaplana Ivana Knilica, zaradi njegove agitacije prav dobro po prstih okrcal; a še vse premalo je tega priliznjenca in njegova dejanja ožigosal. Naj še jaz nekoliko to priliznjeno, vsiljivo, najraje s konsumničarji se pajdašujoče ka-planče opišem, osobito, kako sedaj s svojo kratko, od romanja po Westfalskem, Londonu in Parizu obrabljeno suknjico, kakor netopir okrog frfeta. V nedeljo teden je grede iz Hotavelj s svojim umazanim kovačem in krumpastim vrtarjem iz Dobrave tako brzo frčal, da sta mu škrica odleta-vala, in da so nedolžne device mislile, da bo kar v zrak sfrfetal, tako se mu je radi agitacije za nekega malega Brejca mudilo. Razume se, da ima tudi v konsumu mnogo posla in ni čudo, ako tarna, da mu časa ne d ostaja, akoravno mu na dan 23l/» ure časa preostaja. To kaplanče govorilo je dve zaporedni nedelji pri -/jutranji maši na Trati tako bedasto o volitvah, o do-htarju iz Poljan, ki je baje v Vipavi rekel, da je preveč cerkva na Kranjskem, da so se nekateri iz cerkve odstranili. Tudi o županu na Dunaju in o Tratarskem županu je, seveda ne imenoma, nekaj čvekal. Tra-tarski župan, g. Martin Brence, je prav pobožen mož, a napredno misleč župan, in zato mu je trn v peti. Govorilo je o županu, ki zna prav lepa teleta vzrejati, za katera bi bil gotovo on rad pastir, drugače ne bi o njih v cerkvi govoril. Naš župan ima namreč tudi lepa teleta, in kaplan ga je hotel s tem sramotiti, da kot živinorejec bi bil pač dober, ne pa za župana, ki v klerikalni rog ne trobi. Blebetal je seveda tudi o »Narodu«, »Gorenjcu« in »Rodoljubu« in druzih peklenskih časopisih. Ljudje so dremali ali se smejali, nekateri menda celo jokali, da jim škof take božje pastirje pošilja, za katere morajo ofre, biro in maše plačevati. V nedeljo, 1. septembra t. 1. se je na leci re-penčil, da naj dajo vsi volilci le njemu glasovnice podpisati in drugemu nikomur, tudi občinskemu slugi ne; tudi g. županu in g. glavarju ne, ker sta ta dva baje zakrivila, da niso nekateri konsumarji vpisani v volilnih listih. To je zunaj cerkve govoril. — No, naš župan se tega blebetanja mlečnozobnega kaplančeta ni ustrašil, marveč je ob 10. uri po maši oklical, da jednako pravico, kakor kaplan, ima vsak volilec. To je seveda sladko se smehljajočega kaplana hudo zbodlo in predrznil se je celo g. župana vprašati, bili mu ne hotel dati istega oklica na ogled, kar mu je ta odločno zanikal ter rekel, da naj bi ga poslušal, kakor so ga drugi poslušali.
Akopram se smatra ta kaplan veleučenoga, je vendar zelo neolikan v svojem vedenju, kar naj sledeče pojasni: Dne 2. kimovca t. 1. ob pol 12. uri dopoludne, je župan M. Brence tik ceste pri Gorenji-vasi iz jame spravljal apno za zidarje, ki mu po požaru razrušeno hišo popravljajo, kar prifrči kaplan, ne da bi ga župan zapazil, k njemu, in ga namesto pozdrava tako ogovori: »O, no, kako je bilo na shodu v Srednjivasi pri Anžonovcu?« Kaj ne, lep pozdrav, vreden bodočega profesorja škofovih zavodov v Št. Vidu! Županu se je, iznenađenomu nad takim pozdravom, žaganca izpod nog zdrsnila in on je zagazil v apno, ter gospodu ne prav uljudno odzdravil. Na vprašanje, kako je bilo v Srednjivasi, odgovoril mu je župan: »Poslušat bi bili šli. Kaj imate pri meni in mojih teletih, še celo v cerkvi se jih spominjate«! Kaplan je rekel: »Zakaj pa nase obračate? Jaz v cerkvi govorim, kar hočem, in bom še govoril in bom liberalce še obdeloval in župana, ker zahaja in se pajdaši z ljudmi, ki »Narod« berejo. Ti nesrečneži so nad-
učitelj in trgovec Jelovčan in menda še nekateri. Ako bi Brence županstvu se odpovedal, in ako bi se z Narodovci ne pečal, pa bi bilo dobro. No, pa saj tako ne bode dolgo županil, ker ne bote več voljen, mu je rekel. Župan pa mu reče: Potem bote pa Vi, ker ste tako učeni. Reklo je kaplanče županu, da naj mu da roko, da ne bo volil. Vprašalo ga je tudi, kako bo volil. Župan mu reče, da on bi ne šel volit, a sedaj pa pojde in bo volil narodne kandidate. Ali veste, kaj je »Narod«? Ali niste slišali, da se ne sme »Narod« brati? Da je to smrten greh! Župan se mu je smejal. Nadalje je nadlegovalo kaplanče župana, da, ker je dal v nedeljo objaviti zaradi shoda pri Anžonovcu, ali bo v prihodnjo nedeljo dal oglasiti, ko bo katoliški kandidat volilni shod sklical, kar mu je župan odločno odrekel. Nadaljevalo je še o shodu pri Anžonovcu in kdo je bil na shodu, akoravno mu je vse to in še več povedal okrogli, debelolični, dvorezni vohun, ki se sicer rad liberalcem hlini, pije pa zastonj raje klerikalno vino. Tega vohuna bo treba ožigosati, da ga svet še bolj spozna, kakor ga do sedaj pozna. Stvarnica mu ni dala dar govorništva; dala mu je pa dar hinavstva in laži. Vohun pri Anžonovcu ni prav slišal, in dopisun-ček v črni suknji, kateremu je ta vohun vse laži donesel ter jih je v »Slovencu« dne 4. septembra pod naslovom »Žalosten shod« priobčil, je vse lagal, razun tega, da je županstvo na Trati objavilo, da naj pridejo volilci k Anžonovcu. Lagal je do-pisunček, ker piše, da je župan Tratarski prišel k Anžonovcu v spremstvu treh mož, od katerih pa dva niti volilne pravice nimata. Zbralo se je vseh mož 7. Prvi med temi je bil nadučitelj A. Požar sam, na katerega ima gospod dopisunček poseben apetit, da ga je tako na muho vzel. Gosp. Požar pa je od shoda toliko vedel, kakor g. dopisnik in vohun od lepe božje hčerke »resnice«. Nadučitelj Požar prišel je med počitnicami štirikrat na Trato po svojih uradnih poslih; vsikdar se je pri Anžonovcu, kot starem znancu in prijatelju zglasil in tudi poprej, nego se je za do-pisunčka v Poljanski dolini vedelo, zahajal je nadučitelj Požar k Anžonovcu in bo še zahajal, ko po dopisunčku ne bo več sledu. Požar ni torej prišel na shod, a bil je tam slučajno, in ni mu žal. Gospod Požar pa pri pri Anžonovcu o volitvah niti besedice črhnil, kar mora vohun in vsi navzoči volilni možje in gg. Nace Čadež, Anžonovec in njegova gospa soproga potrditi. Vohun je torej tudi kosmato lagal, kakor ima tudi kosmato vest. Laž je tudi, in te je le laž-njivec-dopisunček zmožen, da je, kakor strupeni jeziki (dopisunčkov je hudo strupen) govore, nadučitelj Požar zaupnik liberalne stranke za Poljansko dolino. Ta častni naslov so mu le nekateri kaplančki, bolni župniki in mršava brada Josipa šu-bica, (o volitvah Peter Amienski) hoteli natvegniti. No, ako bi bil nadučitelj zaupnik liberalne stranke na Poljanskem, bi ga ne bilo sram in ako ni bil do sedaj, morda v bodoče postane, ker tako hočejo njegovi dobri prijatelji. Nadučitelj Požar je bil, je in bode narodno-napreden, je »Narod« bral, ga bere in ga bo še bral brez dovoljenja hinavcev na Poljanskem. Požar ni bil niti prvi, niti jedini govornik pri Anžonovcu, kakor dopisunček in vohun lažeta; on ni v obče nič govoril, ker se mu ni ljubilo, da bi vohun poslušal. Tako je resnica, g. dopisunček. Pač pa je neki klerikalni volilec navzočim možem, ki se niso hoteli ž njim pogovarjati, rekel: Pojdimo k farovškim kuharicam! Ni res, gospod vohun? Prič je devet! On že ve, zakaj je tako rekel. Tako je resnica! Ako bo g. nadučitelj smatral gosp. dopisnika vrednega, mu bo že sam odgovoril, ker on ni mož, da bi se bal resnice, marveč jo je vsikdar odločno zagovarjal.
Končno dopisunček v »Slovencu« čenča in vpraša županstvo na Trati, če se sme ono iz koga norčevati, kakor se drugi iz županstva norčujejo. Na te bedarije dopisunčkove županstvo ne bo odgovarjalo, ker ima druzega posla obilo. Če misli gosp. dopisunček in mršavi Jože šubic iz Luže, ali kunštni Kovač z Dobrave, da se bo županstvo ž njimi bavilo, se motijo. Premali so!
Naša kandidata pa sta: Gosp. Oto pl. Detela in gosp. Henrik baron Lazarini iz Smlednika, in to kljub temu, da ni bilo volilnega shoda, in da kaplančka Poljan
ske doline okoli Loke in Ljubljane frčita. Gospod kaplanče je pravil našemu županu,
da je on tam doma, kakor g. baron La-zarini, da je on (kaplan) tudi kmet (to pa res), in da je g. baron popolnoma zadolžen, da toraj ni za poslanca. Gospod kaplan! Pustite liberalce v miru in ne trgajte jim s svojim rogoviljenjem vere iz srca! Bodite vsaj človek, ako nočete biti dober kristijan!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 9. septembra.
— Osebne vesti. Občinski zastop mesta Idrije imenoval je suplenta na drugi državni gimnaziji v Ljubljani gospoda dr. Vladimirja Herleta pravim realčnim učiteljem na mestni nižji realki.
— Nimajo se dosti.   V četrtek je bil obsojen urednik »Slovenskega Lista« zaradi častikraje na tri tedne zapora, vsled česar je razvidel, da je kranjski klerikalni žurnalist vsled pobesnelosti našega  klerikalnega   časopisja  vedno z eno nogo v kriminalu, zato jo je pa tudi že popihal. Novi urednik Franc Podržaj bo menda  že s prvo številko, ki je izšla pod   njegovo   odgovornostjo,  okusil sad Koblarjevega  početja.   »Slovenski List«, oziroma   kranjski  dekan Koblar, priobčil je notico iz Škofjeloke, ki je bila spisana v kranjskem farovžu, in v kateri se blati spomin umrlega očeta Cirila Pirca, ki je kandidat   narodne-napredne   stranke za Kranj in Loko. Le največji lopov, ki je že izgubil ves sram, more umrle osebe brez vsakega povoda napadati, v tem  slučaji  je  pa lopovščina še celo  brezmejna,  ker  se ve,  kdo je bil rajnki Pire v Loki  in v Kranju. Rajnki Pire je bil pred 45 leti edini akademiško izobražen človek v Loki,   ki  se  je čutil Slovenca,  ki je ljudi  probujal,  ki  se ni bal nemške birokracije in je brez bojazni pobijal »špisarijo«.    V zahvalo  seveda ga sedaj napada »Slovenski« list! Kdo je bil Pire v Kranju? Prvoboritelj posebno v vseh narodnih in naprednih rečeh, pospeševatelj kmetijstva   in   domače   obrti   ter pred vsem dobrotnik vsakega,   ki   se je nanj obrnil.   Največji del takratne gimnazijske knjižnice je bil  njegov dar, in  revni dijaki našli so pri njem vedno odprte roke. Alije  takrat  kdo  mogel misliti, da bo revni dijak Anton Koblar, ki dobiva   brezplačno  hrano   v  P i r-čevi hiši, kot »duhovnik« v svojem listu   čez   34   let  blatil svojega umrlega   dobrotnika?!   To pač zamore edino le še kak kranjski politikujoč pop, in takega se postavi za kandidata v gorenjski metropoli!   Kdo  bo oddal glas za Koblarja? Le oni zabiti del kranjskega in  škofjeloškega   meščanstva, ki je natanko   toliko neumen, in ki ima toliko malo sramu,  kakor oni napodeni kmetje, Jki volijo dr. Žlindro ali P. Vencajza. Včeraj je bilo  razpostavljeno  sv. Rešnjo telo za izvolitev Koblarjevo,  in  te dni se bo pa pečala deželna  sodnija s Koblarjevim listom,   ker je   krščansko   blatil umrlega rodoljuba. Gospod Anton Bonaventura, ali Vas ne preletava kurja polt?
— Habetov Francelj je deželno-zborskima slugoma zelo nevaren kandidat, Šelko in Baloh naj bodeta zelo oprezna, da ju s priznanimi svojim vrlinami ne izpodrine. V deželnem zboru treba je namreč pri glasovanju ali volitvah večkrat kake sklede prenašati, in v to se naš kandidat kaj izborno razume, kajti on opravlja podobno službo že veliko let pri svojem očetu stricu Štefanu. Stric Štefan vpeljal je namreč pri različnih gostbah, pri katerih svoje goste osobito s »puter-tohom« pita — tega zna baje stara njegova simpatija — pardon — kuharica posebno prirediti! — svoje posebne »dvorske ceremonije«, vsled katerih on sam z dolgo šemnicovko v ustih goste pri mizi zabava, seveda po svoje; naš Francelj do-naša jedila iz kuhinje na mizo ter streže gostom, mlajši Pepe pa odnaša umazane okrožnike ter donaša vino na mizo. Kakor vidite ima ta triperesna deteljica nekoga v sebi, ki bi kot poslanec resda jednemu slugi kruh pojedel, ali kmetom bi pa le nekaj prihranil, in to bi ne bila baš mala zasluga za poslanca in stranko. Naš Francelj bi se potem pač lahko po stari svoji navadi za gumb prijel in začudenim svojim volilcem o koristnem ovojem delovanju pripovedoval. In mož bi
imel prav, kajti za tako delovanje je zares
kakor ustvarjen.
— Karat Žnhfarsic z Rzelja pri Vipavi vračal se je zadnjo nedeljo o polnoči iz katoliškega shoda v Vipavi v družbi 18 pijanih fantalinov. Razume se, da je bil on menda najbolj pijan; gre-doč skozi liberalno občino Slap, so ti klerikalni pobalini razsajali in izzivali, na kar so naši red napravili. Pograbili so pijanega kurata Žnidaršiča za vrat in ga hoteli odvesti v občinski zapor, in le prav milim prošnjam se ima zahvaliti, da so ga izpustili. Pijani klerikalci so streljali iz revolverja na naše, in sedaj je kurat Žnidaršič s svojo lepo družb o v roki pravice.
— Kmet naj plača! Poročali smo, da so bili na Štajarskem obsojeni revni nezavedni kmetje v zapor ker so nabirali denar, da bi ga izročili duhovniku, ki je bil obsojen na denarno globo. Kakor se nam poroča hoteli so nekaj enakega vprizoriti tudi v Srednji vasi v Bohinju. Tamošnji kaplan Oblak, ki je znan po svojih lažnjivih dopisih v »Slovenca« in med svojimi součenci kot »v..n Joža« je bil letos enkrat obsojen zarad žaljenja žandarjev na veliko denarno globo. Kaplan je seveda mislil, da ne bo treba plačati, ker bo vsegamogočni dr. Žlindra na Dunaju ukazal ra-dovliškega sodnika dati v disciplinarno preiskavo, njega pa oprostiti, a gospod Oblak obrača in sodnija pa obrne in Joža mora kronce šteti. Kako iz te zadrege? Kako neki? Kakor bodo bohinjski kmetje morali plačati poslovanje srednjevaškega konzuma z ogromnimi denarnimi izgubami in morda tudi z zaporom, tako naj se te revne ostrižene ovce tudi pokore za kaplanove grehe. V srednji vasi so imeli občinsko sejo in župnik je pri seji povedal, kak revež je kaplan, ki nikakor ne more živeti samo od hranilniških knjižic sedaj naj pa plača še veliko globo, zato je predlagal da občina iz občinske blagajne povrne kaplanu plačano globo t. j. kmet naj plača »gospudu« za njegove grdobije. No župan je bil bolj pameten nego »gspud«, on je mislil, če je kdo na zapor obsojen tudi kdo drug ne more zanj sedeti, in ko je videl, da dobi predlog večino, je pa izjavil, da bo vprašal gospoda »bezirks-gautman« če to gre. Gospoda okrajnega glavarja« se so pa »gospud« zbali in so rekli, da predlog umaknejo. Tako je rešil kmet kmeta, ko ga je hotel »gospud« za 10 krone ostrici.
— Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani ima v četrtek, dne 19. septembra t. 1. v magistratni dvorani izvanredno sejo. Začetek ob 4. uri popoludne. Na dnevnem redu je volitev dveh poslancev v deželni zbor.
— Umrl je v Litiji ondotni lekarnar gosp. Jos. B e n e š v starosti 53 let. N. v m. p.!
— Slovensko gledaličše. Na mnogostranska vprašanja, kdaj se bodo oddajale lože za letošnjo sezono in kdaj se je oglasiti za abonirane sedeže, naj služi v pojasnilo, da bode deželni odbor kranjski šele v teku prihodnjih dni sklepal, jeli se imajo lože prepustiti dramatičnemu društvu za ponuđeno ceno, ali jih bode pa oddajal sam licitacijskim potom. — Predznambe na abonirane sedeže se pa že sprejemajo v trafiki g. Šešarka v Šelenburgovih ulicah, in se bode v prvi vrsti ozir jemalo na lanske abonente.
— Shod šentpeterskih davkoplačevalcev vršil se je sinoči v Hafnerjevi pivovarni. Slo se je v prvi vrsti za to, da se doseže električna železnica za Resljevo cesto, ki bi vezala južni kolodvor s progo na cesarja Jožefa trgu. V razpravo so posegli gg.: dr. Gregorič, L. Štricelj, J. Kozak, F. Pauer in J. Petrič. Povdarjalo se je, da ravno močno obljudeno šentpeterske predmestje od sedanje nove električne železnice nima prave koristi, in da je zveza po Resljevi cesti tembolj potrebna, ker bode sedaj, ko se dogradi monumentalni novi most, promet na tej cesti jako živahen, a ko se zgradi projektovani novi kolodvor južne železnice, pOstane osobni in vozni promet na Resljevi cesti še mnogo večji. Po nasvetu dr. Gregoriča sklenil je shod, naprositi občinski svet, da se pri družbi Siemens & Halske potegne za zgradbo električne železnice
na Resljevi cesti. Ob jednem se je sklenilo, da se naj večkrat skličejo shodi, na katerih naj bi se razpravljalo o vprašanjih* zadevajočih koristi šentpeterakega predmestja.
— Vojaške vaje na Notranjskem so bile v soboto končane in se je začelo vojaštvo še tisti dan vračati v svoje garnizije. Od sobote na nedeljo je pasiralo Ljubljano 13200 mož. Kakor čujemo, se je pri vajah zgodilo več nesreč. Tako je bil neki domobranski častnik z bajonetom zaboden {v nogo, seveda slučajno, neki topničar je bil povožen, in sta mu bili obe nogi strti. Domobranci so se pri vajah tako razgreli, da so se s sovražniki kar spoprijeli, in je bilo več mož od streljanja osmojenih.
— Iz Spodnje Žiške se nam poroča: Po včerajšnjem cerkvenem opravilu v naši mali, a lični cerkvici delil je cerkovnik, stoje tik pred izhodom iz cerkve, brošurico: »Malo politično ogledalo za d e ž e 1 n o z b o r s k e volitve na Kranjskem 1.1901. Razsodnim volilcem v prevdarek.« Mnogi so segali po knjižici, toda orientirani «mežnar« dal jo je le izvoljenim »razsodnim«, ki pa so takoj sodili, da ni spodobno, pobožno ljudstvo vznemirjati, ko stopi čez prag božjega hrama. Ako spada v cerkovnikovo dolžnost tudi agitacija in kolportaža, naj to dolžnost izpolnuje na trgu ali kjerkoli, a ne tako rekoč v cerkvi! — Da je pater Hijacint le molil za »srečno izvolitev« brez običajnih apostrofov na na-rodno-napredno časopisje in stranko, so oni pohvalno priznali, kateri so odločno zoper zlorabo prižnice v strankarske politične namene, in želeti je, da se žaljivi napadi opuste ter ne pelje v skušnjavo prizadetih, da glasno obude spomin na: »G o č e«.
— Prememba posesti. Gospod Se i del, mesar v Sp. Šiški, kupil je od Janeza Kmetica takozvano »Kozlovo« posestvo za 12400 gld. s fundus instruc-tusom. Moža je k prodaji prisilil zdivjani 251etni sin Andrej. Nad malopridnim zgražala se je že več let vsa občina. Zoper četrto božjo zapoved je čestokrat grdo grešil. Pred kratkim je zopet starega očeta pretepaval, potem prodal materno doto in odšel v Trst zapravljat. — Pri vrnitvi sprejelo gaje orožništvo. Objednem je izvedel da je njemu namenjeni dom — prodan. — Glavni trg v Sp. Šiški se bo olepšal, ter bo postavil novi gospodar, mesto sedajnih bolj zanemarjenih s slamo kritih poslopij, gotovo čedno stavbo.
— Šentjanški premogokop. Sklicuje se na § 19 tisk. zak. prosim kot s pooblastilom pod) izkazani zastopnik šentjanške premogokopne družbe v Ljubljani, da sprejmete k dopisu »Iz Šentjanža na Dolenjskem«, priobčenem na 3. strani »Slov. Naroda« z dne 3. septembra 1901 štev. 201 XXXIV 1. v prihodnji številki Vašega cenj. lista sledeči popravek : Ni res, da novo vodstvo šentjanške premogokopne družbe nikakor ne kaže resnega namena iti na delo, da se je ravnokar ustavilo malo manj kot popolnoma prevažanje premoga, da je mnogo voznikov izgubilo kruh in da enaka usoda preti tudi mnogoštevilnim delavcem, res pa je, da se novo vodstvo prav marljivo bavi s pripravami, da povzdigne šentjanške rudokope, v katerih se vedno dela in jih napravi zmožne tekmovati z drugimi pre-mogokopi. Taka preosnovna dela ne morejo se pa izvršiti čez noč in zahtevajo primerne spremembe. Šentjanška premo-gokopna družba v Ljubljani po dru. Otonu Vallentschag.
— Zgradba bohinjskega predora. Dela pri zgradbi druge železnične zveze s Trstom lepo napredujejo. Bohinjski predor, ki bode 6800 metrov dolg in bode torej jeden največjih tunelov v Avstriji, je na severni strani izkopan že v dolžini 450 metrov, na južni strani pa v dolžini 290 metrov. Meseca novembra že prične se delo z električnimi stroji in potem bo delo še hitreje napredovalo. V to svrho zajela se bode Bistrica, ki se bo 3400 m daleč napeljala ter dajala okroglo 1000 konjskih močij. Delo se je oddalo znanemu podjetniku Ceconiju, ki je zgradil tudi arl-berski tunel. Upati je, da bo bohinjski predor v treh letih dogotovljen.
— Samomor. Predvčerajšnjim ponoči prepeljali so v deželno bolnico Franceta Vovka iz Save, 40 let starega oženje-
nega delavca v Jesenicah, kateri se je v namenu usmrtiti se z britvijo prerezal trebuh in si prizadel 21 cm dolgo rano. Nesrečnež je včeraj zjutraj v bolnišnici umrl. Kaj je uzrok samomoru, je neznano.
— Kamenje na tir električne železnice sta položila v soboto popoldne v Sv. Florjana ulicah dva dečka. Električni voz bi bil kmalu s tira skočil. Zlikovca je policija izsledila in tako bosta gotovo dobila zasluženo kazen.
— Poškodovan električen voz. V soboto zvečer sta se na Dunajski cesti zbala električnega voza konja posestnika Matije Presetnika iz Sitožce ter sta poln voz krme porinila v električen voz, na katerem so bile 4 šipe ubite in tudi voz je bil odrgnjen.
— Kopico otrok je prinesla včeraj dopoldne v vojaško pisarno v Predovičevi hiši na Ambrožovem trgu čevljarjeva žena Marija Brajerjeva, češ, ker ste mi vzeli moža v vojake, pa še otroke imejte. Pustila je otroke v pisarni in je zbežala. Otroke je policija vzela v varstvo in jih potem poslala materi nazaj.
— Konj splašil se je v soboto popoldne Dolenčevemu hlapcu Dominiku Celešniku na dvorišči hiše št. 10 v \Yol-fovih ulicah in je zdirjal na ulico in po Marijinem trgu na Sv. Petra cesto, kjer ga je branjevec Anton Bozik prijel in ustavil. Nesreča se ni nobena pripetila.
— Napad. Posestnikova sinova Janez in Jože Gol iz Rudnika sta danes zjutraj na Ilovici pričakala delavca v tobačni tovarni Franceta Sernaka, ga prijela, vrgla na tla, pretepavala in ga tudi s kamnom ranila. Storila sta to najbrže iz maščevanja.
— Z rešilnim vozom so prepeljali v deželno bolnico včeraj popoldne Gletno deklico Marijo Jager. Mej igranjem na Predovičevem dvorišču je padla na njo truga za prevažanje šote in ji zlomila desno nogo.
— V malto sta padla v Sodnij-skih ulicah danes ponoči dva gospoda in si obleko poškodovala. Truga z malto je stala na hodni poti in ni bila razsvetljena.
— Prepir zaradi fijakarske-ga konja je nastal danes ponoči na Francovem nabrežju. Bil je tak krik, da je morala policija posredovati.
— Zlat prstan je našel delavec A. S. v Trubarjevih ulicah.
* Umor soproga. 26. avgusta je zabodla v srce svojega 191etnega moža Ign. Magjerca njegova lGletna žena. Bila sta poročena le par mesecev, potem je žena Ljuba zapustila moža in se vrnila k starišem. Mož jo je večkrat prosil, naj se vrne, a ona ni hotela. Nekega dne jo je na travniku prosil zopet, naj se vrne k njemu in jo roteč objel, ona pa ga je sunila docela mirna z nožem v srce, da je takoj umrl. Morilko so zaprli.
* Obsojen na smrt je bil te dni v Hebu zverinski zločinec Josip Pleier, 37 1. stari delavec, ki je svojo 15-letno napolsestro posilil in jo potem, ko mu je zločin očitala, zadavil. Morilec je sprejel smrtno obsodbo docela ravduŠno.
Telefonska in brzojavna poročila.
Vinica 9. septembra. Shod kandidata Šetine je bil mnogobrojno obiskan. Dasi so nasprotniki volilce begali in na vse načine varali, je narod šumno odobril program g. Šetine in ga soglasno proglasil kandidatom za kmetske občine. Belokranjci, vsi na krov, da zmaga ljudski kandidat Šetina!
Ćabar 9. septembra. Klerikalni shod pred farovškim svinjakom v Osilnici je bil razgnan. Kakih 15 glav klerikalcev je šlo v farovž, kjer je govoril Jaklič.
Krško 9. septembra. Pri Aumanu je ob 8/412 začelo goreti. Gospodarsko poslopje, ena hiša in streha prodajal-nice je zgorela. Mnogo blaga je uničenega in pokvarjenega. Združene moči krške, leskovške, videmske in rajhen-burške požarne brambe ter vojaštva so ogenj omejile.
Ljutomer 9. septembra. Dr. Anton Mihalič je danes umrl.
Dunaj 9. septembra. V soboto se e dr. Ivan Susteršič predrznil ministr-
stvo brzojavno prositi, naj radi tolovaj-stva v Goeah obsojenim možem prizna volilno pravico, češ, da obsodba še ni pravomoćna. V smislu zakona ne sme
ministrstvo tej prošnji ugoditi.
Praga 9. septembra. Jutri se zbero mladočeški državni in deželni poslanci na posvetovanje o predlogu, da se z drugimi češkimi strankami sklene kompromis
Praga 9. septembra. Češki radi-kalci so sklenili, da postavijo svoje kandidate, in da odklonijo kompromis z Mladočehi.
Praga 9. septembra. Nemškora-dikalnega meetinga v Aschu se je udeležilo kacih 10.000 oseb. Schone-rer je najostreje prijemal nemške naprednjake, Eisenkolb je pa razpravljal o izstopu iz katoliške cerkve.
Zadar 9 septembra. Lahi so tu uprizorili velike nemire. Napadli so 300 romarjev in insultirali tudi dame, ker niso odstranile hrvatskih trobojnic Govori se, da se razglasi obsadno stanje.
Zagreb 9. septembra. Protestni shod v zadevi zavoda sv. Jeronima, ki so ga združeno uprizorile opozicionalne stranke, se je vršil na strelišču, ker je policija shod pod milim nebom prepovedala. Shoda se je udeležilo 5000 oseb.
Budimpešta 9. septembra. Pre-stolni ogovor, s katerim se zaključi državni zbor, bo imel vseskoz retrospektiven značaj. Glede razmerja z zunanjimi državami bo v njem rečeno, da je monarhija v prijateljskih odnošajih z vsemi državami.
Berolin 9 septembra. Bivši finančni minister Miquel je v Franko-brodu umrl.
London 9. septembra. Danes po poludne so došla iz Buffala poročila, da Mac K i n 1 e y umira. Mac Kinlev trpi strašno.
Novi York 9. septembra. Mac Kinlev se počuti razmeroma jako dobro, in je vse upanje, da okreva V Chicagu je policija aretovala šest moških in tri ženske, na katere leti sum, da so so-krivi poskušenega umora.
Od brata Hrvata!
Čč. gg. Žnideršič & Valenčič prva kranjska tovarna testenin
v Ilir. Bistrici.
Moja patriotična dužnost nalaze mi, da Vam izrazim podpuno priznanje vrhu priposlatih mi makarona.
Isti su izvrstne kvalitete te nadna-šaju u tome pogliedu sve, koje sam dosele od raznih tvrdkah imao.
Osobito preporučam trgovcem Hrvatima „makarone" gospode *.nideršič & Valenčič u Ilirskoj Bistrici, Kranjska, jer ista gospoda vjerni svom materinjom Slavenskom jeziku imadu napise na kartonima lih »Slavenski«, te stoga nije nam sada nužda uzimati kod stranaca koji nam šalju »makarone« sa napisom  madjarskim, talijanskim  i. t. d.
Ovu moju izjavu možete, ako želite, v javnost dati.
Vladimir Goršetić
trgovac
(1727-5)
Požega, Hrvatska.
Umrli to v Ljubljani:
Dne 4. septembra: Marija Bertoacelj, uradnikov« vdova, M let, Obratna stasa 8., ostarel ost. — Karol Kater, posestnikov sin, 5 mes., Cerkvene ulice 17., (rastro enteritia acuta — Karol Zdov-Sek, delavcev sin, 3", mes., StreliSke ulice 15, Atrofia.
Meteorologično poročilo.
VWm ud morjam to« 1 m. Si »daj i mtal tlak tm 0 wmm.
Stanje Čas opa-l baro-zevanja j metra
v mm.
7, 9. zvečer
8  7. zjutraj 2. popol.
9. zvečer
7. zjntraj 2. popol.
7384
739-1 739 2
li
Vetrovi
Nebo
I* i!
13 4 si. jvzhud oblačno
12 2 al. j vzhod oblačno 161 1 brezvetr. oblačno
739 4
7386
73U2
14-4
139 17 2
si. azahod
si. vzjvzh. al. jvzhod
oblačno
oblačno oblačno
Srednja temperatura sobote in nedelje 14 3° in 14 2°, normale: 160° in 15 9°.
Dunajska borza
dne 0. septembra ibUO. Skupui državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v srebra .  . .
Avstrijska zlata renta.......
Avstrijska kronska renta 47„  .  .  . .
Ogrska zlata renta 4°/0......
Ogrska kronska renta 4' , .... Avstro-ograke bančne de'nice   .   . .
Kreditne delnice........
London vieta ... .....
N omaki državni bankovci za 100 mark 20 mark .........
20 frankov.........
Italijanski bankovci.......
C. kr. cekini .... ...
98"65 98 45 11906 9655 118 75 92 65 1650 — 627 75 239 22' 117'07 2342 1902 9120 1132
I
r.milijn llrneš roj. 1'rbaN naznanja globoko potrta žalosti v svojem kakor v imenu svojih otrok jflarenlte in Prprka ter ostalih sorodnikov tužno vest o smrti svojega iskreno ljubljenega, dragega soproga, oziroma očeta, brata itd.
mag. pharm.
Josipa Beneš-a
lekarnarja in posestnika
kateri je danes, dne 8. septembra ob pol 4. uri zjutraj po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, v 53. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. (1949)
Pogreb dragega pokojnika bode v ponedeljek, dne 9. septembra, ob '/«6 uri popoldne iz hiše žalosti na tukajSno pokopališče.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v Litiji in v farni cerkvi v Šmartnem.
V Litiji, dne 8. septembra 1901.
Dodatna zahvala.
Vspričo mnogobrojne udeležbe pogreba gospoda
Karola Detela
smo po neljubi pomoti prezrli zahvaliti se al. okrajni bolniški blagajni v Kamniku, čije odbornik je bil ranjci. To storimo danes, ter se omenjenej korporaciji za poklonjer i krasni venec na krsto ter za spremstva ranjcega najiskreneje zahvaljujemo.
(1950) Žalujoči ostali.
Učenec
(1944-1)
iz boljše rodbine, ki je dovršil najmanj 2 gimnazijalna razreda, zmožen slovenskega in nemškega jezika, sprejme se
v drogeriji Antona Kanca
Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 3.
Ako bi imel kupec vzrok,
♦ •   XJststxLO-vl3e3n.o 1. 1870.   . ♦
Izdelovalnica perila za gospode, dame in otroke
samo iz blaga tvrđk B. Seliroll. Granninnn in
Nikako caiovred.no tovarniško, marveč najskrbnejie domače delo. Za brezhibni kroj in najpoštenejšo postrežbo jamči tvrdka
C. J. HAMANN, Ljubljana
j?lcstlli trg Št. S. (2586—18) Pobaritelj perila Teč t. in kr. častniških oskrboTališč. Istotam se dobi Izvirno dr. «u»t» v «Jaajer-ja volneno perilo vsake vrste, kopeljNko perilo, potem klobuke iz lotlii« in kož tvrdk Plesa, Hlekl in Plchler, najboljše moške in ženske nogovlee, kravate, modre«*, žepne robec, razno drugo modno in tkano blago za gospode, dame in otroke itd. itd.
Lastno Izdelovanje predpasnikov, bluz, spodnjih kril, jutranjih Jopic, spalnih sukenj itd.
Cene so v primeri z dobroto blaga brez konknrenee.
biti nezadovoljen z blagom pri meni kupljenim, se to blago rade zamenja ali pa denar povrne.
ca cc
CL3
CD
volje
•o
z hrane 1946-1
TJradTio clo-v-ol3«xj.«fc (1943)
posredovalnica stanovanj in služeb
Gospodske ulice St. 6
priporoča In namesea
službe iskajoče vsake vrste
(možke In ženatke) za  EJublJano  In drugod. — Potnina tukaj.
Ces. kr. avstrijski      državni železnica,
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1901. leta.
Odhod ls LJubljane j it. kol. Prog« dea Trbiž. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak t Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno; cei Selzthai v Ausaee, Solnograd, čez Klein-Reiiiing v Steyr, v Line, na Dnnaj čez Amstetten — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dnnaj; čez Selztbal v Solnograd, Inomost, čez Klein - Reifling v Line, Badejevice, Plzen, Mari jine vari, Ueb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dnnaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztbal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popolndne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Pontabel, Celovec, Fran-zensfeste, Monakovo, Ljubno; čez Selztbal v Solnograd, Lend-Gasteiu, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curin, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne vPodnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga ▼ Novomesto In v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto. Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 6. uri 55 in zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga ls Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj oaobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Solnograd a, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak b Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Bndejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geaeve, Carina, Bregenca, Inomosta, Zelia ob jezeru, JLend-Gastema, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popolndne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Fr&czensfeste, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 3>i m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Fr?ncovib vaiov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla.; Proga ls Novega zaszta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob ■£. uri 32 m popoludne iz Straže Toplic Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 48 m zvečer, istotako. Odhod Iz LJubljane drž. kol. ▼ Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob S, uri 00 m in ob 10 uri 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v Ljubljano drž. kol. !z Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in prszmkih. (1393)
j F SCHMARDA i
oblastveno potrjena Z
< potovalna pisarna >
^ v Ljubljani \
4 <
Dunajska cesta št. 6 (v Sobrovi hiši). > ^      Izdaja voznih listkov
g tu-   In   Inozemskih    >«•!«-v\ni<*.   in ^
% sicer: listkov za navadne vožnje, za vožnjo W
4 tja in nazaj, za okrožna potovanja, priredi ^
_4 tudi romarske vlake i. t. d. ^
^ lzdajn voznili listkov za vse razrede T"
^ v Avstriji konces.      (1476—5) ^
A francoskega parobroda ,,Compagni Gene- r
^       rale Transatlantique" v Parizu p
A katerega parobrodi vozijo naravnost brez k
^ prelaganja \r.  Ilavra v  \en - Tork. T
Dva dijaka
iz boljše hiie sprejmeta se na stanovanje in hrano.
Vpraša se: Stari trg ste v. 13»
I. nadstropje, na ulico. (1947—1>
Amalija Slatner
učiteljica na glasovir
uljudno naznanja, da prične s 15. septembrom zopet poučevati.
Gospodske ulice št. 4, I. nadstr.
(spredaj na levo
(1965-1)
Dijak
iz boljše hiše se sprejme.   Dobro in strogo nadzorstvo. Na zahtevanje dobi se lahko posebno sobo. (1938—2) Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«
Inštruktorja
za nemščino za četrto realko, za dobo t> mesecev se sprejme na deželo. Pogoji po dogovoru. (1948—1) Ponudbe na otok Brioni, Istra.
Učenka
se  sprejme na stanovanje in hrano Na razpolago je tudi glasovir. (1896—2) Kje? pove upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Prodajalna in soba
na sv. Petra cesti št. 6 se odda s 1. novembrom v najem. (1897—2)
Vpraša se v prodajalni istotam.
se sprejme na hrano in stanovanje pod strogim nadzorstvom pri boljši rodbini.
Kje? pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. (1931—2)
Specijalna trgo« za tavo
Edmund Kavčič
7 Ljubljani, Prešernove ulice, nasproti poste
priporoča
kavo ttantOM dobrega ukusa po gld. 1— kile .Vellzrliei-rj aromatično-
krepkega okusa.....„   1'40 „
„     Plrald} najfinejega okusa   „   160 „ Poštne poslatve po 5 kil franko. Vsakovrstno »pec*eriJ*»Uo l»laz;o v najboljši kakovosti. (12-167) Glavna zaloga J. Klauer-jevega  ,,Tr!*;la« a*».
se sprejme
u pepcincza 16 gld,dobro preskrbo
Stanovanje jako lepo, v krasni, zdravi legi.
Lastna spalnica, brezplačna raba klavirja.
Natančneje se izve iz prijaznosti v prodajalnici gosp. Iv. Bonača, šelenburgove ulice st. 5. (1940—2)
na mesec
Naznanilo.
(1887—3)
\a c. kr. I. državni glniimzJJl v IJuhljuui se prične šolsko leto 1901 2 s slovesno službo Božjo
d_rxe IS. septembra 1901.
Na novo vstopajoči učenci se bodo vpisovali: v I. razred dne 15. septembra od 9.— 12. ure, v ostale razrede dne IG. septembra od 9.—12. ure.
Učencem, ki so doslej obiskovali ta zavod, se je javiti dne 17. septembra dopoludne.
Natančnejša pojasnila se nahajajo v razglasilu v šolskem poslopju. Po naredbi c. kr. deželnega šolskega sveta od dne 28. avgusta 1894. 1., št. 2354, se smejo učenci, ki po svojem rojstvu ali po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem mestu, Radovljici in ozemlju c. kr. okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori na tukajšnji gimnaziji sprejemati le izjemoma v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih in to le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta.
Ravnateljstvo c. kr. I. državne gimnazije v Ljubljani,
dne 4. septembra 1901.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip NollL
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
S+X