SatiboFSkl PolfnTriiT platna v gotovlnf Cena 1 Din Leto I. (Vlil.), štev. 146 mmsamvsmm Maribor, sreda, 26. oktobra 1927 Izhaja razun nedalja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pH peStaoi* 5ak. a«*, * ^ tl .409 Velja mosočno, projeman v upravi ali po pošti 10 Din« ctoetavtfon n« dom p« t2 Dfc* Telefon: Uredrt. 440 Uprava 455 »ICTM« U rad ništvo in uprava: M aribor, Aleksandrov« ca sta it H Oglasi pa tari*« Oglu* »prsjams todl agfasnl addat.k ,Mm“ v L)aWfaal, ri ifmrsii. aJtal e# Otvoritev jesenskega zasedanja skupščine Volitev parlamentarnih odborov - Demokratski ministri Pod Davidovičevo kontrolo — Poc?a|an!a z opozicijo se bodo nadaljevala BEOGRAD, 26. oktobra. S kompromisno odločitvijo, s katero je sinoči demokratski klub na svoji seji soglasno izrekel Ljubi Davidovimi zaupale in obenem odobril poročilo zunanjega ministra dr. Marinkoviča, o ifladnih koncesijah stranki ter stremljenju vlade po konsolidaciji razmer v državi, je ministrski predsednik Vu-kičevič prebrodil težko krizo, v kateri je bila sedanja koalicija in demokrati ostanejo še nadalje v koaliciji. Davidovičevo krilo je v zadnjem trenutku popustilo, zmernejši pa so postali na drugi strani tudi demokratski ministri, ki odsedaj naprej ne bodo smeli več delati preko kluba svojo oziroma Vukičevičevo politiko. Demokratski klub je namreč s svojo resolucijo zasigural kontrolo nad delovanjem demokratskih ministrov in jih nekako podredil Davidovičevemu vpli vu. Ali pa bo imel sedaj vodja demokratov tudi dejanski vpliv na zastopnike svojega kluba v vladi, se bo po- xk^°. v kratkem. Ministrski predsednik, Vukičevič fma torej sedaj za nekaj tednov sicer zopet zagotovljeno večino, ki pa nikakor ni zanesljiva. Razmere v demokratskem klubu namreč slejkoprej silijo k definitivnemu razčiščenju, ki se bo moralo izvršiti, čeprav se demokratski ministri temu sedaj še upirajo. Davidovič je zato s svojimi pristaši tudi pustil vrata odprta. Čeprav klub na svoji sinočnji seji ni razpravljal o znani spomenici opozicijonalnih strank glede ustanovitve Parlamentarne unije. ki naj bi prevzela vlado v svoje roke, pa si Davidovič ni dal vezati rok glede nadaljnega pogajanja v tej smeri in ostane še naprej v stikih z opozicijo, posebno pa s samostojnimi demokrati. Damoklejev meč, ki visi nad vlado v obliki spomenice opozicijonalnih strank demokratskemu klubu, bo stalna opasnost za sedanjo vladno koalicijo, ki se tega tudi dobro zaveda. Pod vtisom srečnega izida včerajšnje seje demokratskega kluba za vlado, je bila današnja prva redna seja jesenskega zasedanja narodne skupščine popolnoma mirna. Sejo je otvo-ril ob 10.30 dopoldne skupščinski pred sednik dr. P e r i č. Po prečitanju zapisnika je zahteval poslanec Stjepan R a d i č. da se poročilo o zadnji seji v nekaterih točkah popravi, kar pa je predsednik odklonil. Poslanec Voja Lazič (zemljorad-nik) je nato vprašal predsednika, zakaj je bila skupščina za pet dni od-godena in obsojena v nedelavnost. Predsednik je pojasnil, da se je ravnal po določilih skupščinskega poslovnika. Sledilo je prečitanje kraljevega ukaza o otvoritvi jesenskega zasedanja. Poslanci so se dvignili raz sedežev in zaklicali: »Živel kralj!« Stjepan Radič pa je še pristavil: »Živel narod!« Kot prva točka dnevnega reda je bil nujni predlog ministra za socijalno politiko, dr. Gosarja, glede novega stanovanjskega zakona. Predlogu je vladna večina priznala nujnost. Skupščina je prešla potem k volitvam finančnega, zakonodajnega in ministrskega odbora ter odbora za prošnje in pritožbe. (Ob zaključku redakcije se volitve še vrše. Op. ured.) Zadnji dnevi borbe za gospo« darski parlament KLERIKALCI NAPENJAJO VSE SILE. — KLERIKALNI PISMONOŠE V SLUŽBI KOT AGITATORJI. — POBIRANJE S KOŠEM. Poleg tega, da so si klerikalci orno-oči!’, vtoino v naši Zbornici za trgovino, ob n in industrijo z raizveljav.jer.jem stanovske kandidatske liste g. Weixla v trgovskem; odseku, so se tudi z. vso besnostjo vrgli na lov za glasovnicami pri naših obrtnikih. Njihovi agentje, zlasti piri nas v Mariboru, si kar podajaio kljuke. ŽaUbog ie med nami obrtniki še toliko stanovsko nezavednosti, da so mnogi oddali svoje glasovnice ljudem, ki jih niti niso poznali in jih niso vpra5 šali za legitmacje. Obžalovati moramo stanovsko nesoHdnost onih tovarišev« obrtnikov, ki dobro vedo, da so Zveze obrtnih zadrug postavile svojo nestrankarsko gospodarsko listo, ker hočejo, da se v zbornici ne uganja politika, ampak se vrši gospodarsko delo, pa so kljub temu oddali glasovnice g. Žebotu in drugim klerikalnim agentom, ki hočejo iz zbornice napraviti politično korporacijo. V Mariboru so klerikalci upregli vse, kar so mogli, za zbiranje glasovnic. Imamo v rokah pisma, da se je za poa hiranje glasovnic za klerikalno listo obljubljalo po 100 Din dnevno. Dognani «o slučaji, da je klerikalni pismonoša takoj, ko je stranki izročil pismo od th)videe, zahteval od nje, da mu to izroči, češ da bo on poslal v Ljubljano. Kako bi zavreščalo v klerikalnih listih in kako bi se g. Zebot požuril z interpelacijo na ministra, ako bi si kak nar prodni pismonoša dovolil vršiti poslt političnega agitatorja v službi! Naravnost kurijozen pa je slučaj^ Jz Murske Sobote, kjer ie tamošnji načelnik obrtne zadruge, ki je obenem kleri* kalni kandidat, poslal sluginjo zadruge s košeni okrog, da ie v imenu zadruge pobirala glasovnice, katere je seveda g. načelnik vse oddal za klerikalno listo. Pozivam svoje tovariše obrtnike v Mariboru in okolici, naj še te zadnje dni ponče svoje tovariše, ki še niso oddali glasovnic, da gre za zmago orga-zitranega obrtništva proti klerikalni vla deželnostj v naši Zbornici. Sami si postiljamo zanaprej. Klerikalna komisarja sta nam napravila že dovolj škode, ko sta naprtila Zbornici po nepotrebnem milijonske izdatke, ki lih bomo morali kiiiti mi trgovci in obrtniki. Ali naj po* šten in zaveden obrtnik take ljudi še zopet voli?! Premislite dobro, tovariši! Stanovsko zaveden obrtnik. Nov veter v Albaniji NOVA VLADA PROTI ITALIJANSKEMU VPLIVU. - FINANČNI MI* NISTER ODLOČEN NASPROTNIK ITALIJE. Obtožnica orotl Vukiitvilu RADIČ IN TOVARIŠI IZROČILI SKUPŠČINI OBTOŽNICO RADI VOLILNIH NASiLSTEV. BEOGRAD 26. oktobra. Poslanec kom od zgoraj neznosno volilno at-btjepan Radič je izročil včeraj skup- mosfero in prišli ponovno v konflikt z sanskemu predsedniku dr. Periču od zakonom. Obtožnica se opira na Člen 50 poslancev podpisano obtožnico pro ti ministrskemu predsedniku in notranjemu ministru, Vukičeviču, radi volilnih nasilstev civilnih in policijskih uradnikov. Obtožnica navaja, da so izvajali imenovani uradniki pod pritis- 91. ustave in člen 1. zakona o odgovornosti ministrov ter jo bodo podpirali ne samo radičevci. temveč tudi samostojni demokrati in zemljorad-niki. Kritičen ooložai v Rumunri BEOGRAD, 26. oktobra. Telefonski promet z Rumunijo je ustavljen. Polo= žaj v Rumuniji se je vsled aretacije biv šega državnega tajnika La.inolesca, ki ie prinesel iz Pariza s seboj pismo bivšega prestolonaslednika Karla za kraljico-vdovo, bistveno poslabšal. Vlada je dala vojaško zasesti vsa ministrstva in državna poslopja in grozi s proglasitvijo obsednega stanja nad vso Rumunijo, ako bi hoteli Karlovi pristaši izvršiti prevrat in spraviti Karla na prestol. TIFUS V MARIJINIH VARIH. PRAGA, 26. oktobra. V Marijinih va« rih je zavzel tifus že.epidemičen obseg 3n je zahteval mnogo človeških žrtev. \lel\ka poneverba v Zagrebu ZAGREB, 26. oktobra. V Mauthner-jevi predilnici je bila odkrita danes velika defravdac’ja. v Kostanjevico pri Gorici pristojni pisarniški uradnik Roa bert Plavšič je dobil od tvrdke naročilo. da naj s čekom dvigne v Prvi brv. štediomici znesek 350.(X)o Din in ga naloži v neko drugo banko. Plavšič je denar dvignil, nato pa s svojo,ženo izginil b'cz ^Jedu. Tvrdka je razpisala za njegovo izsleditev nagrado ,v znesku deset Odstotkov poneverjenega denarja-- Turki In desetletnica ruske revolucije. CARIGRAD, 26. oktobra. Turška vlada je sklenila, da odpošlje k slavnostim o priliki desetletnice -ruske revolucije v Moskvi posebno delegacijo turškega nar lamonta. BEOGRAD, 26. oktobra. Rekonstrukcija albanske vlade je izvršena. Predsednik albanske republike, Ahmed beg Zogu. je že podpisal ukaz o imenovanju nove vlade, v kateri ostanejo vsi ministri bivšega kabineta, raz ven dosedanjega finančnega ministra Ali Zofia, čegar portfelj prevzame Sulejman Velepoe, rodom iz Južne Albanije. Velepoe je poznan kot pristaš naslonitve na Grško in je odločno proti vplivu Italije v Albaniji. Dosedanji finančni minister Ali Zofi je bil nasprotno odločen zagovornik italijan- ske politike, eden glavnih ustanoviteljev tiranske pogodbe in zagrizen na-sprotnik Jugoslavije in Grške. V naših političnih krogih z veliko pozornostjo zasledujejo razvoj najnovejših dogodkov v Albaniji in smatrajo, da pomeni zlasti izstop Ali Zofija iz vlade začetek novega političnega kurza v Albaniji in pričetek faze drugačnih odnošajev med Italijo in Albanijo, ki je bila dosedaj samo slepo orodje za italijansko imperijalistično politiko na Balkanu. Šahovske zanimivosti Tartakower in Niemcovič zmagovalca. V desetem, predzadnjem kolu mednarodnega šahovskega mojstrskega turnirja v Londonu je dr. Vidmar po 40. potezah porazil Bogoljubova, Niemcovič Yatesa, Reti Winterja, Buerger Thomasa. Partiji Marshall— Fairhurst in Tartakovver—Colle sta končali remis. Viseče partije iz 9. kola so končale s sledečim rezultatom: Niemcovič je potolkel Tartakowerja, Winter je dosegel s Čollvjem remis. V enajstem, zadnjem kolu, je doživel naš velemojster dr. Vidmar težak poraz in je padel v.’'d tega s prvega kar na četrto mesto.. Izgubil je namreč proti sRbRšemu \Vinterju. Thomas .ie potolkel Vat e saj Marshall Buerger-ia, Bogoljubov Fairhursta, Tartako-wer Retija, Niemcovič pa Coi!.>. Turnir je končal torej a . 1 .v,*i izidom: Niemcovič. in Taroka c; 8 točk (si delita prvo in drugo da:!'o), Marshall sedem in pol (tretje), dr. Vidmar 7, Bogoljubov 6 in pol, Reti in Wintar 5 in nal. Colle ri ja .not Tho- mas, Buerger in Yates 3 in pol, Fairhurst 3 točke. Capablanca—Aljehin. Devetnajsta partija Capablanca— Aljehin je končala že po 23. potezi remis, dočim je bila 20. partija po težkem boju v 41. potezi prekinjena. Položaj Aljehina je boljši. Dosedanje stanje je še vedno 3 : 2 za Aljehina in 14 partij remis. L. 1908., ko je Capablanca branil svetovno prvenstvo proti Marshallu, je bilo pri 14. remisu stanje 7 : 1 za Capablanco. Zatvorltev kinov v Dabnaciii. Lastniki kinematografov v Dalmaciji pošljejo te dni minstrstvu, financ ob širen ugovor proti visokim oblastnim taksam. Splitski lastniki kinov so že sklonili, da s 1. novembrom prenehajo s predvajanjem filmov. Pritožujejo se, da jim oblastna doklada 41% od hrutto dohodkov kratkomalo onemogoča da-iaoie, predstav. — Prispevajte za spomenik etru v Mariboru Naše neodrešene pokrajine Na »ostanke bivše avstrijske vojske !n imornarice« bljuje ogenj in žveplo tržaški fašistični »Popolo«, ker je v Jugoslaviji prepovedan. Pravj, da so krogi avstirijakaiptov, ki gospodujejo v Beogradu, z nevoljo opazili, da obdeluje »Popolo« takozvano »vprašanje drugorodcev« trezno in umerjeno po razumevanju dejanskega položaja, vsled česar postajajo absurdni naklepi, da bi se v italijanskih mejah vstvaril nekak lažiiiredentizom. »V državi SHS se bole, da bi našo človekoljubno, vestno politiko naprarn drugorodcem spoznala in cenila javnost tudi v deželah, ki mejilo z našo. Zato so nam vzeli poštni debit«. V resnici je tržaški »Popolo« najnesram nejši fašistični list, ki bruha na Sloven* ce najpodlejše psovke in jih zmerja z idijoli »Popolo« vodi najostudneišo kampanjo proti našemu življu v Primorju, ta list je glasnik najizrazitejšega laškega banditstva. V Italijo smejo prihajati sedaj samo štirje jugoslovenski listi, od italijanskih listov, ki-mečejo dan na dan blato na Jugoslavijo, je prepove-dism doslej še le eden, samo »II Popolo di Trieste«! Pofašistenje gospodarskih društev. Napoved, da se vržejo fašisti na slovenska gospodarska društva, je že tu. Ne gre za razpuščanje, pri denarju zadošča pofašistenje. Njihov človek prevzame vodstvo in fašizem' bo požrl denar, ki ga ima naše ljudstvo v svojih gospodarskih društvih- Fašistično glasilo pravi, da morajo urejati vsako naciionaluo in gospodarsko delovanje eksponenti fa šizma. Na kmetih imajo glavno besedo duhovniki in nekateri imovitejši posestniki, kateri gospodarijo tudi v denarnih zavodih, ki delujejo pristransko ziastf z ljudmi, ki so postali iskreni prijatelji fašizma. Zato je potreba, da bre* vzame niihovo upravo fašizem po svojih za to sposobnih ljudeh. Potem bo vživa-lo ljudstvo vse dobrote fašističnega režima!-.. Kulturna društva med SV ' enci so ubita, sedaj jim vzamejo s tru dom prihranjeni denar, kakor je zapisano v načrtih roparskega fašizma. Pred sodiščem v Kopru je bil obso* jen na eno leto zapora- in tisoč lir globe 35letni Dominik Tuntar iz Vižuiade. Lani v decembru ie v gostilni namignil z roko tovarišu Ivanu Puntarju, ki je sedel pod Mussolinijevo sliko. Fašistični ovaduhi so naslikali Tuntarjevo gesto kot zasramovanje in žaljenje Mus-solnija. Zato je sledila ostra obsodba Dominika Tuntarja. _ Imena, ki »smrdijo po stari Avstriii in novi Jugoslaviji«, nosilo številni Italijani v Primorju, kakor piše o tem fa* šistično glasilo v Trstu, ki jih znova priduša, da se morajo vsi takoj otresti »ostrogotske sramote«. Po fašistični pa meti je vsa Julijska krajina od nekdaj italijanske, ali avstrijska politika ie nadela Italijanom slovenske priimke, ki marajo sedaj izginiti s »smradom vred, ki ga širijo na miljo daleč«. Tako ukazuje tržaški fašistični »Popolo«. Izpre-minjevanje priimkov v italijansko obliko gre bolj počasi izpod rok. Prostovoljnih prijav je bore malo, poitalifančeva* nje se vrši le bolj nasilnim potom- Kultura slednjega naroda se meri po pisani besedi, po knjigah, ki stoje v knjižnicah delavca, izobraženca in kmeta. Tako izvaja neka naooljska revija. V Julijski krajini so našli Italijani mnogo dobre kulture pri delavcu, izobražen cu in kmetu. Naše ljudstvo si je ustanavljalo društva s knjižnicami, da so širile prosveto po deželi- Italijani so to videli i-n ubili vsa društva. V teoriji so veliki propagaterji kulture, v praksi so njeni ubijalci. Tatvine ovac in goveje živine se dogajajo sedaj na enem, sedaj na drugem delu Istre. Pred nekaj dnevi je izginile seljaku Bazeju iz. Jurca nov 21 ovac. Nato so našli orožniki pri Žminiu za neko ograjo 60 ovac, katere so Pie* gnal- tatovi tja z raznih strani dežele. Orožniki so prijeli nekaj sumljivih oseb in jih odvedli v koprski zapor. V Istri vlada sbrašna beda. KJer pa jo lakota, (o blizu tudi zločinsko počenjanje. V Puli pridno jedo ribe. Drugo meso je predrago. Zaslužka ie malo. Lani so pojedli v Puli 378.498 kg rib. Pulsko ob-iintfeo električno podjetje j« prevzela istrska elektr. družba. Občinske uprava Je imela samo izgubo, od privatnega podjetja se pričakuje, da bo moglo boljše delovati. Težko bo to v propadajočem pulskem mestu, ki ie polno dolgov in katerega prebivalstvo se krči. Fašistična šola je svetišče, iz katerega siie luč resnice, lepote in dobrote. Tako pravi naučni minister Feaele. V resnici, je danes šola, ki naj bi prinašala narodu prosveto, najhujša sovražnica prosvete našega ljudstva v primorju, šola je prva in glavna raznarodovalni-ea, v kateri je vsaka beseda v našem je* zik-j že naravnost zločin proti italijanski držam in njenemu fašističnemu režimu. Tema jo obdaja, lepota in dobrota sta ji neznana pojma. Na delavce v Trstu in Tržiču se vrši nov, grozen pritisk, da morajo po vrsti odštevati lire za aeroplan, ki se podari kr. aeronavtiki. Še tisto lfktorsko posojilo ni plačano pa zopet novi odtegljaji v času, ko 6e delavska mezda riiža in S9 delavci odpuščajo teden za tednom... m v REPERTOAR: Sreda, 26. oktobra ob 20. uri »Traviata« ab. C. Kuponi. Četrtek, 27. oktobra ob 20. uri »Pygma* ljon« ab. B. Kuponi. Sobota, 29. oktobra ob 20. uri »Bajadera« ab. A- Znižane cene. Kuponi. Drugo gosfovanie dunajskega ansambla Kot prvi večer, so dunajski umetniki tudi pri uprizoritvi Ibsenovih „Stra-hov“ gostovali pred skoro razprodano hišo. Njihov prvi nastop v veseloigri „Bobyjeva poslednja noč“, ki je nudil v polni meri pričakovani užitek, je v drugem nastopu zapustil še globlji utis. Henrik Ibsen je našel v dunajskih umetnikih popolno razumevanje. Moč njegove ustvarjajoče sile je prišla docela do izraza in ne pretiravano, ako uvrstimo Kornerjev ansamble vsaj v vrsto Brockmannovih igralcev, ki so minulo sezono na turneji po Jugoslaviji želi uspeh in priznanje. i Helena Alving (Gertrud v. Kola. Klastersky) je s svojo naravno igro osvoa jila simpatije mnogobrojnega občinstv Trpečo mater, ki se ji kopičijo na osta-rela ramena bremena preteklosti, je i z-razila s tolikim čustvom, da ji mirno lehko pripišemo največ uspeha drugega večera dunajskega gostovanja. Njen s’n Osvald (Herman Gruber), ki z neznosnim trpljenjem prenaša grehe svojih sta-rišev, je podal težko ulogo strte in ruinirane mladosti z živo strastjo, polno hrepenenja po sreči, ki v težkih posle dicah podedovane bolezni prehaja v blaznost. Momenti ekstaze, burnih zavestnih in nezavestnih izbruhov, so potrdili njegovo umetniško višino, — Tudi uloga pastorju (Ludvig Kčrner) ki je s svečano resnostjo in mirnostjo prevdar jal nesrečo doma uglednih Alvingov, je nudila svojo posebnost. Božji sel, ki se čuti upravičenega, da tudi z razburjenjem brani cerkvene zapovedi in lastna naziranja, je značaj izborno karakteriziral, vendar mu avtor sam ni nudil dovolj možnosti, da bi veličino svoje igre podkrepil z Ibsenu lastno potezo, kar je v ostalih ulogah tako mojstersko izrazil. Mizar Engstrand (Walter Blanke) je z nenavadno spretnostjo podal sleparski tip, preračunljiv izmeček družbe, ki računa samo na nnj-nižje instinkte in tvori nasprotni pol dobrodušnega pastorja. Regina Engstrand (Anni Doppler-Kornef) je kratko ulogo razočarane postrežnice rešila enakovredno, zlasti v cinizmu zadnjega dejanja, kjer se odreče ugodju, ki ji ga nudi sicer razkošni a nesrečni dom strahov. Ibsenova tragedija je s stopnjevanjem globokega izražanja izsilila od umetnikov dunajske šole tudi stopnjevanje podajanja, ki je s sugestivno silo umetniškega izliva čustev pritegnila občinstvo in izzvala v njem obilo priznanja. Dunajski ansambl je s svojim dvodnevnim gostovanjem zapustil najbolj ši utis Mariborski in Novinarski klub. Jutri oh 17. uri ge bo vršila v Grajski kle t j kiubpva seia. Velik uspeh članov mariborskega gledališča v Zagredbu. Po poročilu iz Zagreba so imeli sinoči člani našega gledališča kot gosti gledališča v Tuškancu s Ralmanovo o* pereto »Bajadera« najlepši uspeh. Burno so bili pozdravljeni na odprti sceni in ponovno klicani na oder. Po predstavi se je dirigentu g. Mitroviču mnogo in prisrčno častitalo. — Za poznejši večerni koroški vlak. Na vse druge strani se da v poznejših večernih urah z vlakom pa-iti iz Maribora, samo na koroško stran vozi zadnji vlak že ob pol sedmih- Ljudje, ki pridejo v Maribor malo pred eno, mo* rajo zelo hiteti, da opravijo svoje posle do pol sedmih, do zadnjega vlaka. Tudi onim je težko, ki so v Mariboru stalno ali za dalje časa zaposleni, doma pa ob koroški progi. Potreba poznejšega koroškega vlaka ie občutna in se ponovno prosi, da bi se ji odpomoglo. — Ljudska univerza v Mariboru. V petek 28. oktobra ob 8. zvečer predava g. dr. Robida, 6pe dvakrat udaril svojo ženo po glavi ter jo težko poškodoval. Njen oče, Ivan Korošec, je nato v razburjenju trikrat u* strehi s samokresom proti svojemu zetu, ki pa ga .je k sreči zadel le enkrat v levo roko, ena krogla pa ga je nekoliko oprasnila nad ušesom. Zakonska Fekonja sta morala oba iskati pomoči Pr’ zdravniku, zadeva pa pride seveda še pred sodišče, kjer se bodo morali zagovarjati vsi trije. — If uštvo jugoslov. akademikov v Ma* riboru priredi kot vsako leto dne 5- • Januarja svoj redni elitni ples. Ker je čisti dobiček namenjen podpori revnih dijakov. akademikov prosimo vsa društva, da na isti da-n ne napravijo sličnih prireditev, — Službo dobe: dva kolarja liven Maribora in reč čevljarjev. EL-rza dela sprejema prijave tet daje pojasnila. — Poziv privatnim nameščencem! Dolžnost nas kliče, da se udeležimo družabnega večera, ki se bo vršil dna 5. novembra pri Gambrinu. Bo pa tud) eden najbolj prijetnih zabavnih večerov, v letošnji plesni sezoni. Za prireditev vlada že sedaj veliko zanimanje. — Razkrita tatvina — tatovi pod ključe® V soboto dopoldne so neznani storilci ukradli iz veže na Koroški cesti št. 7 dve vreči čebule, vredne 550 Din, ki je bila last posestnika Alojza Oran* došeka iz Podvine pri Ptuju. Ko je bila tavina zapažena, so kmalu doznali, da sta dva neziar.to im. ujala v trgovinah po nizki cen, čebulo. Preiskava je izsledila uzinoviča Rudolfa Hvaleča iz Velikega Okiča pri Ptuju in Andreja Škofa iz Gajevcev pri Ptuju, ki sta izvršila tatvino na izredno rafiniran način. Hvalec je najel postrežčka in ga poslal naravnost v vežo, kjer je imel posestnik shranjeno čebulo, z naročilom, da jo pripelje na Stolni trg. Postrežček je izvršil nalog in prepeljal čebulo na določeno mesto. Ponudila sta jo uradniški menzi, nato pa v trgovini »Konzerva«, kjer so čebulo pridržali. Denarja nista dobila takoj, temveč sta prišla ponj šele naslednjega dne, ko jima je bil za petami že detektiv. Ker sta uzmoviča ponujala pri »Konzervi« tudi zelje, so ju osumili, da sta kradla tudi zelje na vrtovih'ob Mejni ulici, kjer sta tri posestnike oškodovala za 330 Din. Pri Škofu je bila z uspehom izvršena hišna preiskava. Zeljnate glave, ki jih je imel v stanovanju, so na kraju tatvine primet jali z obrezlinami kocenov, ki so se ujemale. Tatova, ki sta imela posebne simpatije do poljskih pridelkov, sta izročena okrožnemu sodišču. Novi sledovi vlomilskih rok nepoboll* šliivega Graha. Drzni tat in vlomilec Grah, ki roma iz ječe v ječo in' sleherni'dan svobode izrablja za ducate lopovščin, je za varnim zapahom. Vedno pa se odkrivajo nove sledi njegove vlomilske podjetnosti. V noči od 15. na 16. septembra je vlomil v stanovanje nekega profesorja v Celju. Dne 1. t. m. pa je bil aretiran radi vlomov v Avstriji, dočim se je celjski vlom spoznal za njegovo delo šele pred dnevi, ko je mariborska policija izsledila blago, ki ga jc Grah shranil pri neki stranki v Mariboru. Dokazano je torej, da jc celjsko tatvino izvršil neposredno po dnevu, ko je bil radi prejšnjih tatvin izpuščen iz zaporov. — Uspeh studenških orožnikov. Orožnikom iz Studencev je uspelo, da so razkrinkali vlomilsko tolpo, kj je izvršila v zadnjem času tri vlomile tatvine v Mariboru, petih tatvin v okolici pa je osumljena. Ker je preiskava v polnem teku, imena storilcev in podrobnosti o pozitivnih ugotovitvah še ne moremo objaviti. —* Vzoren sorodnik. ■ Včeraj je bil aretiran sedlarsklpo-močnik Anton Lešnik, ki je svojemu sorodniku ukradel stodinarski bankovec in suknjič, vreden 300 Din. Razen tega je na ime strica nabavil 30 jajec in izginil tudi s košaro. Ugotovilo se je, da je ukradel blago za novo obleko, vredno 900 Din in ga zastavil za 140 Din, zastavni listek pa prodal za 100 Din. Najbolj pa mu je uspevalo izposojevanje denarja na ime raznih sorodnikov, s čimer jih je oško doval za večje svote. Prevejani go-ljnf se bo zagovarjal pred sodiščem. KINO APOLO Do četrtka. POT V PEKEL l EATRICE JQY - EDMUND BURNS, Dr. Zdenko Matfašid Krekova ulica 4 I. nad. ie podaljšal or-dinacijsko ure in onlinira sedaj od 8.— 12. in od 14.—N18. ure. Oh nedeljah in praznikih od 9—U. dopoldne. I454 Velika kavarna. Danes, sreda, kabaretni večer i[j gostovanje komika Vilya Schlesinger, Iz Šaljapinovih spominov PRVIČ NA ODRU. — IZ TRPLJENJA IN POTEPUŠTVA V DOBRO ŠO LO IN OSKRBO. Svetovno-slavni ruski pevec Šalja pin piše svoje spomine. Umetnik ima, kakor je splošno znano, burno in težko preteklost, podobno oni velikega rojaka Gorkega- Najtežja je bila njegova mladost in samo jeklena volja združena z največjim hrepenenjem ga je iz nižin največje revščine privedla do umetnosti. Kot dečko 17. let je prvič nastopil Pri nekem potujočem odru. Svoj prvi nastop opisuje tako-le: »Predstava je začela. Kaj sem občutil in pretrpel ta večer, mi ni mogoče popisati. Srce mi je zastalo in sapa mi je pohajala, včasih se mi je pa zdelo, da se pogrezam. Naenkrat zakliče nekdo moje ime in dvoje močnih pesti me izza kulis sune na oder. Vse, kar sem imel za povedati in storiti, mi je bilo jasno, zgodilo se je pa nekaj strašnega. Zdelo se mi je, da so se mi noge zabile v oderska tla in da rok ne morem dvigniti. Jezik se mi je spremenil v kos lesa. Niti ene besede nisem mogel spregovoriti, ko sem začul izza kulis besno sikanje: "Govori vendar! — Idiot! — Govori, kar hočeš, samo govori! — Odpri gobec! Suni ga, da se^zdrami!« — Stemnilo se mi je pred očmi, začul sem mnogoglasen smeh, vse se je zavrtelo okrog mene.^Zdaj pride smrt — mi je prešinilo možgane. Zastor je padel, jaz pa sem staj, kakor okamenel. Tedaj je skočil proti meni režiser ves bled od togote ter me tolkel, kolikor je mogel. Kostim mi je strgal kos za kosom s telesa. Ii\ oblečenega v samo spodnjo obleko me je sunil ven* Prej odloženo obleko so skozi okno vrgli za menoj. Pred gledališčem je bil vrt in skril sem se v najtemnejši kot ter jokal «. To je bilo v Kazanu. Po tem nesrečnem nastopu v tem mestu ni imel več obstanka. Dva dni se je potikal po najsamotnejših ulicah in. zdelo se mu je, da ga vse zasmehuje. Šele tretji dan se je napotil h gospodarju, kjer je služil za hlapca. Gospodar si je pa med tem najel že drugega in je nesrečnega fanta nagnal kot potepuha. Mladi Šaljapin se je napotil v Astra- han, od tu pa z nekim cirkusom v Tif-lis. Tu se šele pravzaprav začne njegova pevska karijera. Profesor Usa-tov ga je sprejel v šolo. To je bil na videz robat človek, a zlata duša. Fanta, ki mu je padel kakor kak potepuh v hišo, ni niti poslušal. »Zapoj nekaj«, se je zadrl nad njim. Šaljapin je začel peti neko arijo. Sredi petja ga profesor močno sune med rebra ter zavpije: »Ti se moraš učiti!« Pripovedovanje o revščini mu preseka z zapovedjo: »Molči!« — Profesor napiše pismo. »Nesi to tja nasproti, lekarnarju!« — Lekarnar je pismo prebral — pripoveduje Šaljapin — in rekel: »Mesečno dobiš od mene 10 rubljev. Tu imaš za dva meseca naprej.« — »Kaj pa moram zato delati?« — »Nič. Petja se moraš učiti in zato dobiš od mene 10 rubljev na mesec.« — To mi je bilo pravljično; eden me zastonj uči, drugi mi pa še denar daje. Z lekarnarjevim denarjem si je Ša-Ijapin najel skromno stanovanje, bil je pa v velikih zadregah, ker ni imel ka: obleči. Srajco je imel samo eno in jo je sam pral. Učitelj je to opazil in mec poukom mu je kratko dejal: »Moja žena ti je pripravila nekaj perila; uredi se!« — Drugi dan ga je povabil na obed, po obedu mu je pa rekel, na; sploh ostane pri njem na hrani. Šaljapin je Mil s to dobroto oskrbljen, podvržen pa hudim mukam. Moral se je učiti jesti. Po.t ga je oblival, ko je premišljeval, kako naj uporablja po mizi razložene žlice, žličke, vilice, raznovrstne nože, kako naj se loti jedi. ki jih še nikdar ni videl. Profesor Usa-tov je nekaj časa njegove težave molče gledal, večkrat ga je pa tudi nahrulil in dregnil med rebra. Tudi pri pouku je bil Usatov vse prej kakor pa potrpežljiv učitelj. Šaljapin je moral požreti premnogo psovk in večkrat jo je dobil tudi s taktirko po roki ali koder je pač padlo. Najhujše se je učitelj raztogotil, če se mu je zdelo, da učenec lenari. Za vse mu je slavni pevec neizmer no hvaležen. Samo še danes in jutri zadnjikrat! ECirchfeldski župnik - (Der Pfarrer von Kirchfeld) j • Vsakdo si mora ogledati ta resnično krasni film. — Pomnožena godba. Cene normalne. — Kolosalni obisk vseh dosedanjih predstav. KINO »UNION«! Telefon 329. K’NO »UNION«! Ameriški ..filantropi*' in bo kova vas - Dol. Logatec. Leopold Turšič, mizarski mojster, Cer« knica. Jožef Volčič, mizarski mojster, Maribor, Slovenska ulica 36. * Mihael Lešnik, krojaški mojster, MarD' bor, Orožnova ulica 4. Noben stanovsko zaveden obrtnik .ne bo volil druge liste! Pozivam tovariše iz Maribora in okoi lice, ki glasovnice še niste oddali, da volite to listo! Da bo vse v redu izdelano, prinesite dokumente, ki ste jih dobili k predsed-1 niku Vaše zveze g. Burešu ali pa v*iajy ništvo Obrtnega društva! Bojazljivi porotniki Sodišče v Chicagu ne more končati razprave proti nekemu razbojniku in morilcu, ker si porotniki ne upajo izreči obsodbe. Sodni dvor že 14 dni, brezuspešno išče porotnike. Zločinec-je namreč vodja velike in dobro or-, ganizirane tolpe, ki ima toliko moč, da je spravila na oni svet že več ljudi, ki so se bili prijavili kot priče proti* razbojniškemu poglavarju. Ko so razbojnika pred meseci ujeli, so se poja--vili letaki, s katerimi zahteva razboj-*, niška družba, naj sodišče jetnika ta-; koj^ izpusti. To se seveda ni zgodilo;-Začel se je pa tolik teror razbojniške; družbe, da si porotniki še danes ne upajo zločinca obsoditi. Enemu sodni- j ku so banditi z bombo razdejali hišo, več prič v tem procesu so že ubili in če komu s pismom ali letakom zagrozijo, je gotovo, da dotični neče za nobeno ceno igrati kake uloge v procesu proti voditelju tako nevarne roparske družbe. Roparji izsiljujejo tudi denar in so nekega trgovca že umorili, ker izsilje.valno pismo odda! policiji, sirsne WarlBorsbf V E C E R' N I K V M a rit'or ti, rJne 56. X- 1927. Maksim Gorki: Otroška leta 31 Poslovenil dr. I. D. Ded pa me je hudo tepel za vsak moj obisk pri prijedniku, za katerega je izvedel, rdečelasec. »Lepi reči« nisem nič pravil o tem, da mi branijo poznanje z njim, ampak sem mu odkrito povedal, kako mislijo o njem v hiši. »Babica se te boji; pravi— da si čarovnik, ded pa, da si Bogu sovra-jen in nevaren ljudem.*.« Majal je z glavo, kakor da bi odganjal muhe; na njegovem kredastem obrazu je rožno vzcvetel nasmeh, od katerega se mi je stiskalo srce in mi zelenelo v očeh. »Saj vidim, bratec!« je hitro dejal. »Ali ni to žalostno, bratec, kaj?« »Da!« »Žalostno je, bratec...« In nazadnje so ga izrinili. Nekoč sem po jutranjem čaju prišel k njemu in sem videl, da je na tleh sedeč skladal svoje stvari v skrinjico in tiho pel o roži sasonski. »Nu, bratec, zbogom, glej, sedaj odhajam...« »Zakaj?« Nepremično je gledal name in rekel : »Ali morebiti ne veš? Sobo potre-tmjejo za tvojo mater...« »Kdo ti je rekel to?« V »Dedek *..« »Laže!« »Lepa reč« me je potegnil za roko k sebi, in ko sem sedel na tla, je tiho izpregovoril: »Ne bodi hud! Mislil sem, bratec, da.veš, pa da mi ne maraš povedati; to ni lepo, sem mislil...« Bilo je nekaj žalostnega in vznejevoljenega na njem. »Poslušaj«, je govoril s šepetom in se nasmehnil. »Ali se spominjaš, da sem ti bil rekel: ne hodi k meni?« (Dalje prihodnjič.) Dobra profesorska. Ko se je profesor Pozabljivček davi oblačil, je vtaknil uro v desni žep telovnika in ne v levega, kakor vsak dan. Med poukom je hotel pogledati na uro, a je zagrabil v prazen levi žep. Zato nemudoma namigne Janezku in ga pošlje na svoje stanovanje: »Prinesi mi uro, ki sem jo pozabil na nočni omarici!« Koj nato pa potegne profesor z levo roko iz desnega žepa svojo uro, pogleda nanjo in reče odhajajočemu Janezku: »Sedaj je deset. Ob četrt na enajst si lahko z uro že nazaj!« Id«ia na metre (Žalostna satira.) Ko sem v tisti-le visoki kuli v Sodni ulici sedel za zamreženim oknom in po volji višjih duhovnov takratne boginje Politike premišljeval minljivost življenjske republike, sem imel dovoli zlatega časa prisostvovati vsem kino-predstavam, seveda v duhu. Takrat se je porodila ali spočela oziroma, če hočete, skotila v mojih možganih ideja: Napiši tekst za kino-film. Pristno jugoslovanski seveda. Pozorišče: Črnogorske klisure in pečine. Naslov: »V orlovem gnezdu«. Ko se je zaščitnici vseh nedolžnih, sveti Justitii, zljubilo, so me vrgli iz tiste kule ven preko ceste naravnost v zadnjo posebno sobo pri Rosenbergerju. Z menoj je sfrčala v svobodo tudi moja ideja. Prosim, pristna jugoslovanska! Čez nekaj dni, ko sem se prepričal, da me res ne spremlja več stražnik oziroma ključar, sem se osmelil in se z idejo, krmežljavim dojenčkom mojih možgan, napotil v mesto, ki je dalo filmski umetnosti celo evropsko .kraljico. Spoštljivo poiščem »mjerodavnog fak-tora«, moža Mojzesovega pokoljenja in krat-kobesednega kakor spokorni brat reda trapi-stovskega. Pa mu rečem potem, ko sem se predstavil: — Gospod, imam na prodaj---------------- Njemu pa so klasično zamigljala ušesa in je zinil: — Kaj prodajate? Jaz pa mu odvrnem mirno v zavesti, da bova napravila kupčijo: — Gospod — imam na prodaj — idejo! Brzo me prekine.z rutino kramarja, ki prodaja platno: — Koliko metrov? Kajpada, da sem ga kaj čudno pogledal in moje oči so begale po lepi pisarni; kajti tisti hip nisem bil siguren, ali se nisem zmotil pri vratih ter zašel k branjevcu ali kramarju, kjer se dobi na metre platno pa tudi drva ... Ko sem bil še mlad fante, sem namreč enkrat zahteval od urarja pol kile Špeha za mamo. In ker ni izključeno, da sem se vsled raznih poskusov, katere so delali z menoj tam v tistl-le spredaj omenjeni kuli, me pomladil in dobil mentalitet šolarčka, sem bil v resnih in upravičenih dvomih, katerim pa se je pridružila fatalna domneva, če ni morda nastal v mojem kolesju kak defekt. Vse te domislice so drvele tisto minuto mimo mene z naglico filma. — Zopet se preskusim sam in rečem: — Gospod ravnatelj, imam idejo za — film!... — No, da, saj razumem, ali povejte mi, koliko metrov?! Zopet se je zavrtelo v mojem kinoaparatu in prepričan nad svojo, vsaj povprečno normalnostjo, se razjezim: — Za boga milega vendar! Ideje se vendar ne merijo z metrom... — Pri nas, dragi prijatelj, se merijo Ideje samo na metre in to še celo samo takrat, če ugaja kvaliteta. Torej povejte ml svojo idejo! Pa brž, ker čas je zlato. — Od velike narodne koristi bi bilo, da se enkrat za vselej otresemo švabskih filmov in jih nadomestimo s pristno jugoslovanskimi filmi z garantirano pristnimi nacijonalnimi su-Jeti---------- — Oprostite, da vas prekinem, moj gospod. Če je to ideja, ki jo prodajate, potem je ne morem meriti niti na centimetre. Naša parola je: Internacijonalni film, internacijonalne ideje. Film, tudi domač, se mora prodati v inozemstvo, da ga mi zopet lahko kupimo ... Drugače nima za nas nobene vrednosti... Kdo pa bi v tujem svetu kaj dal za naše čisto na-cijonalne sujete? — Ako pa je ideja dobra, gospod ravnatelj? Izvolite poslušati kratko vsebino. — Prosim. — Začel sem kolikor mogoče s filmsko naglim razporedom vseh projektiranih prizorov od leta 1912. do 1918. oziroma do preobrata in nisem še povedal jedra, ko me zopet nervozno prekine:.. — Prosim vas, ali imate v svojem delu avtomobilsko dirko, plezanje, po stenah, zakono-lomstvo, ljubosumnosti, umore, vlome, požare in slično hrano za živce naše publike? — Je, v kolikor spada v dejanje nekaj od teh dražil; drugače pa polagam glavno vrednost na zgodovinski moment in historijo Osvobojenja. — Kaj vam vse v glavo tie pade. Ha-ha-ha! Histcrijski sujet in še povrhu jugoslovanski. Kateri bedak bi gledal danes tako traparijo? Naša publika ne pozna patriotizma na platnu... Ona hoče skokov iz tretjega nadstropja, dirke čez drn in strn, bleščeče salone, lepe ude in sijajne toalete. In še prav posebno naša meščanska publika.-------------- —- Ampak — sujet, gospod ravnatelj! — Torej, povejte mi vsebino vašega sujeta, tega nesrečnega otroka vaših idealnih sanj! Tako sem vendar enkrat prišel do besede, katero priliko sem v ravnateljevo nevoljo sijajno izrabil. Pokazal sem mu rokopis, on pa si je prižgal debelo havano in se vrgel v naslonjač. Ko sem končal z alegorijo Osvobojenja, kjer sem simboliziral bankrot švabske vojaške kulture, je odprl usta, odložil cigaro in rekel: — No ja. Ne rečem, da je slabo. Še precej živahnosti in vratolomnosti je v vaših Črnogorcih, ali ti ljudje so premalo salonski. Sujet ni slab, bogami ni slab. Oblečimo vse v moderne frake in obleke, a-la širni, Črnogorkam dajmo »Bubikopf« ali a-la garcon, kar je bolje, in obleke »a-la franka«, kakor pravijo tam doli. Potem bi se dalo govoriti in------------- — Za boga svetega, gospod ravnatelj, to bi bila profanacija, glupost in smrtni greh nad historijo... — Film ne vprašuje za smrtnimi grehi, pro-fanacijo in glupostjo. Publika gleda najbolj bedaste prizore, samo ako so v okviru modernega salonskega razkošja in sijaja. Res, da Ivaši komitje mnogo streljajo, to mi ugaja, ali niti enega avtomobila nimate v »Orlovem gnezdu«. In ljubezenskih scen, zakonolomstva in sploh pikanterii je premalo. Tudi se morajo zaljubljenci na koncu poročiti. — Jaz sem jih postreljal. — Napačno prijatelj — grundfalsch — arnl-ce! Za smrt ni vredno porabiti tri kilometre filma. O ženitvi in vseh modernih zapletlja-jih, okoli srčnih zadev sploh ne govorite. Tudi vam manjkajo plesalke, gole lepotice in vaši komitaši so preveč kmečko oblečeni ter streljajo iz starih kobur, namesto iz brovmingov. O prepotrebnih pikanterijah, ki so začimba vsakemu poštenemu filmu, pa molčite kakor trapist na duhovnih vajah. — Gospod ravnatelj! Moj sujet je vzet it dni trpljenja naroda črnogorskega in vaši nasveti se ne dajo uporabiti na teh pečinah. — Pozna se vam, da ste še mlad. Sujet je popolnoma postranska stvar, glavno je nepričakovana senzacija, draženje trudnih živcev, — koketnost lepih plesalk, zapeljivost mladih lahkoživcev, brzina avtomobilov in še več ta« kih stvari, razumete. Ako, hočete po mojem nasvetu napisati drug film, vam rade volje koncediram dva tisoč dinarjev honorarja in to samo vam, ker vem, da imate voljo is talent. — Pri najboljši volji ne morem iz enostavnega razloga, ker sem dobršen del celega sejeta sam preživel in bi ne bilo v skladu z zgodovinsko resnico in bedo, v kateri živi ta narod. — Pomislite, da je to izreden honorar, katerega ne dobi vsak šušmar. Film bo stal najmanj tristo tisoč dinarjev; glavni junakinji, ki daje filmu ime in sloves, moram plačati za igro petindvajset tisoč dinarjev, a za njene toalete v sedmih prizorih, nad šestdeset tisoč. Vidite, da to niti yeliko ni za žrtev lepotice, ki mora odgovarjati v toaleti in nagoti okusu razvajene publike. V tem smislu delajte, dragi gospod! — Ni mogoče. Sedaj razumem, zakaj se ideja meri pri vas na metre. Vse, kar hočete, je le zunanjost in parada golih ali pa našemljenih teles. Kje ostane duh, ki ga vam dajem z idejo? Kakšno pozicijo zavzema duh domovinske ljubezni in patriotizma, če ga zapo* stavljate in zamolčite ter dajete prednost perverzni nagoti mesa?! — Ha-ha-ha! Duh je kaj poceni, mladi prijatelj ali meso je drago, drago... Kadar bom razpisal natečaj za filmski rokopis, ml pridite s to temeljno idejo, pa se bova pametno pomenila. Uvidel sem, da ima debeluh prav, ker je meso res drago. O tem vedo naše mamice, ki vsako soboto prešnofajo vse špeharske vozove in s praznimi cekri gredo domov, da skuhajo duha patriotizma za obed. Tako se je torej končala tragična usoda uboge ideje na metre... Imam pa še ideje, katere pa bom jutri vnovčil za pol kile kruha in en liter vina. To pa je ideja na kile in litre. Kdor reflektira na moje ideje, naj vzame na znanje, da jih oddajam po vseh zakonitih merilih. 1 !■ Mil egi—1, klafutijcvpoar*. dovaln« in •oeljnln« naman« •bčinatva: vsaka bstsda 30 p, najmanjši cneaek Din &• S 0Uali Žsnitva, dopisovanja in oglasi trgovskega ali rskiamnsga značaja: vsaka bsssda SO p, najmanjši znsssk Din 10’— Prodam Šivalni stroj. Slovenska ul. 9. 1450 Velika zaloga kuhinjske posode. Vsald gosipodinji znano prvovrstno posodo znamke »Herkules«, la. aluminijevo, litoželezno, po stekleno, tehtnice, ribeze, sita, deske za testo, valarje, likalnike, razne oblike za pecivo, kutUe za špece» riJo in dišave, kotličke in šibe za sneg, solnike, mlečne kangle, cedila, vedrice, umivalnike, vrče, stiskalnice za ocvirke tn krompir, samovare »Phobus« in druge vrste, škafe, lonce za kuhanje perila in perilnice, jedilno orodje in žlice vseh vrst, Jedilne servise iz porcelana, krož-niike iz porcelana in kamenine, umivalne garniture in vse vrste steklene robe. — Albert Vi cel, Maribor, Glavni trg štev. 5.— 15-3 Pomočnik za soljenje mesa (Salzcr) se išče. Prednost imajo neoženjeni, mlade, dobre moči; pogoji voljni, plača po sposobnosti. Ponudbe poslati na firmo A. Mitrovjč i sinovi, Split. 1417 Vsakovrstne nogavice, kakor flor, svilene itd. v vseh barvah, popravi v najkrajšem času pletarna M. Vesjak, Maribor, Vetrinjska 17. 1214 Kupim staro zlrUo, srebrn denar, umetno zobovje’ po najvišjih cenah. Hger, Maribor, Gosposka ulica 15* _ ll.a Trboveljski premog: kosovec Din 43 v kockah Din 41.—- hrvatski kosovec Din 27— pri odjemu vsaj lOOO kil, franko na dom dostavljen. M. Korošec, Maribor, Aleksandrova 23, dvorišče. 1445 POZOR! POZOR! fl • V* v« ••• v «• •• Kr8]acuivil]e.[evl]an!, ako Vam Vaši stroji nagajajo obrnite se na specijalno m e-hanično delavnico Justin Guštini«, Tattenbachova ulica štev. 14, ker ima Ista spedjalni oddelek za popravila strojev vseh vrst. 937 Naznanlam cenj. občinstvu, da bom imel vsako soboto in nedeljo krvavice in jetrnice ter mesene pefene klobase1 kakor tudi pristna nova in stara dalmnt nska, ljutomerska in haloška vina. Vsak dan morske iibe. Za obilen obisk so priporoča Rud. Catuta, Jadranska klet, Maribor. MoSke ovratnike« moderne fazone, priznano najboljši fabrikati, Samoveznlce« najnovejši vzorci Modne srajce Spalne srajce Spodnje hlafe 1427 Dokolenice Slavko Černetič« Maribor« Aleksandrova 23 te za garažo ali skladišče, skupnb 15 m dolge, po 6 m globoke, radi prezidave ugodno na prodaj, tudi posamezno. — Vpašati: Maribor, Mlinska ulica 23, dvorišče laiaKticiBainRnRciRnRnBnRoaBCBiDRanoRDRORCMiioaaRnRDRDBDRnRORORnROBnnDBonnRDnDnDBnBaBDnDBDRCiBcniOBnnDBnDiOBDnaBaaaROBaaaRaRP^ Pristno slivovko, dro&enko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, hpirita, >4a g vinskega kisa, ezenenega kisa; Čaj v zavitkih in odprt dobite po ugodnih cenah v trgovini JAKOB PERHAVEC - MARIBOR - GOSPOSKA 19, | NA DROBNO IN DEBELO Tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnih vin in strupov POSTREŽBA TOŽMA g JBaBDBaBDBaBaBDBaBDBcaiaBnBDBDBaBDBaBaBcaiaBaBaBDBDBDBDBaBDBaBDBaBOBaBDBgBaBaBaBaBaBaaaHDEnBaBDBDBBaBaBagaBaBaBaPgiiiaGgBaa izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik: Fran Brozovlčv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko Detelav Mariboru