66. številka.
Ljubljana, v sredo 21. marca.
XXI. leto. 1888
Izhaja vsak dan zvečer, izimši Hedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljub lj ano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Zatnje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-viste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in uprav ni Stvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, ,.Gledališka stolba". TJ p r av nifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
V I, j u M j j* u i 21. marca. Če se malo ozremo nazaj na dogodke poslednjih let, se preverimo, da so v Berolinu želeli, da se ohranijo dobri odnošaji z Rusijo. Celo Bismarck, kateremu ruski listi mnogokaj predbacivajo, se je mnogo trudil, ohraniti si prijateljstvo Rusije. Zvezo z Avstrijo je le sklenil, ker Rusiji prav zaupal ni, zlasti ker je Gorčakov zadnje dni svojega političnega delovanja začel se vidno približevati Franciji. Bismarck je moral gledati, da ne pride v kake zadrege, ko bi prišlo do vojne s Francijo. V Berolinu so vedno morali gledati, da dobe kakega zanesljivega zaveznika, ki jim bode varoval hrbet, ko bi Francozi začeli boj, da se maščujejo za svoje poraze 1870. leta in si zopet pribore zgubljeni pokrajini.
Ruska diplomacija pa Bismarcku ni mogla odpustiti, da je ni dovolj energično podpiral na Be-rolinskem kongresu ter je tako Rusijo pripravil skoro ob ves plod velike vojne. Nemci trdijo, da je ruska diplomacija sama kriva svojih neuspehov, ker se je pogajala z Avstrijo in Anglijo, ne da bi bila kaj o tem povedala Nemčiji, ter je kongres že imel večinoma opraviti s tem, da je pritrjeval temu, kar se je poprej dogovorilo in sporazumelo. Mi ne moremo soditi, kdo da ima prav, ker vse, kar je dosedaj o tedanjih diplomatičnih pogajanjih zvedel svet, )e jako nejasno in si močno nasprotuje. To je gotovo, da so v Peterburgu baš v Bismarcku videli oviro dobrim odnošajem mej Nemčijo in Rusijo in je ravno to bilo povod, da je Rusija v politiki začela hoditi svoje pote, to je, tirati politiko svobodnih rok, kakor so se izražali. Nikakor pa v Peterburgu neso pustili misli, da kedaj zopet obnove staro prijateljstvo z Nemčijo, če prej ne, kadar Bismarck umrje ali odstopi s pozorišča. Zaradi tega neso odločilni krogi hoteli slišati o zvezi s Francijo, četudi se je javno mnenje v Rusiji in v Franciji izražalo zanjo.
Bismarcku bi se že bilo morebiti posrečilo sprijazniti se z Rusijo, če bi bil hotel bolj odločno postaviti se na rusko stališče v bolgarskej politiki,
to je, da ne bi bil Rusije podpiral samo z besedami, temveč tudi z dejanji. Tega pa državni kancelar storiti ni mogel, ker ni hotel zgubiti prijateljstva Avstrije. Bil bi se morda res tudi še za to odločil, ko bi mu Rusija jasno zagotovila pomoč proti Franciji. Tega pa v Peterburgu neso hoteli, ker baš Nemčiji prav zaupali neso, da ne bi zlorabila njih upliva.
Smrt cesarja Viljema je pa razmere precej premenila. Nek drug veter je potegnil po Nemčiji. Nov cesar je z nepričakovano odločnostjo posegel v državne zadeve in vidi se, da Bismarck ne bode več mogel samovoljno delati politike, kakor jo je za cesarja Viljema, ko je sklepal zveze, s katerimi vladar niti zadovoljen ni bil in ga je moral prav siliti, da jim je pritrdil. Sedaj bi pa Bismarck ne mogel več tako pritiskati na odločitve vladarjeve, ker ne bode mogel pretiti s svojo ostavko. Cesar Viljem je bil trdno preverjen, da je Bismarck nenadomestljiv in mu je zategadel v vsem prijenjal, da je le ostal. Cesar Friderik bi pa utegnil vspre-jeti ostavko in prišel bi na krmilo kdo drugi, ki bi bolj ugajal vladarju in bi tudi ne bil v vednem navskrižji s parlamentom. Če Bismarck tudi ostane, vender sedaj ue bode več tiral samosvoje politike, temveč le vladarjevo.
Zategadel ob Nevi v novega vladarja stavijo velike nade in ruski listi nenavadno prijazno pišejo o Nemčiji. Izraža se želja, da bi se obnovili mej tema državama poprejšnji nad 100 let trajajoči dobri odnošaji. Pri tem pa seveda se navajajo uveti, pod katerimi je to mogoče. Tripelalijanca mora se razdreti in Nemčija bolj odločno postaviti na stran Rusije v bolgarskem vprašanji, poleg tega se izraža želja, da bi se odstrauil Bismarck.
Vse te želje Rusije se pač ne bodo spolnile kar čez noč, to vsakdo dobro ve, in tudi ob Nevi. A veliko je že, da se v Peterburgu nakrat tako naklonjeni kažejo Nemčiji. Mi nikakor ne dvojimo, da bode Nemčija porabila sedanji ugodni položaj, da zboljša odnošaje z Rusijo, to tem bolj, ker novi cesar želi miru in je ruski car zadnji Čas tudi dal toliko
dokazov miroljubja. Polagoma se bodo začeli boljšati odnošaji mej mogočnima državama, kateri veljata za prvi zaščitnici monarhičnega načela v Evropi. Nemčija bode gotovo vedno energičneje podpirala rusko-bolgarsko politiko, to tem bolj, ker se je zadnje čase preverila, da v Peterburgu nikakor resno ne mislijo na zvezo s Francijo.
Bismarck je tudi že star in nikakor ne bode dolgo več vodil državnega krmila. Boluhen je že in ker se novi cesar ne bode moral ravnati brezpogojno po njegovih željah, bode se najbrž kmalu skušal odtegniti javnemu življenju. On je vajen zapovedovati ne pa ubogati in mu torej sedanji položaj ne bode ugajal. Ž njim bode pa odstranjena zadnja ovira za zboljšanje odnošajev mej Nemčijo in Rusijo.
Kake posledice bode imelo zboljšanje odnošajev mej Nemčijo in Rusijo za evropsko politiko, se še danes ne da povedati. Skoro brez dvombe je pa, da se bode razdrla zveza mej Nemčijo in Avstrijo, zlaBti če Rusija Nemcem tudi zagotovi pomoč proti Franciji, ko bi bili napadeni. To zvezo je sklenil Bismarck proti Rusiji in ne bi imela za Nemčijo nobene važnosti več, ako slednji ne bodo od vzhoda pretila nevarnost. Na Balkanu se bodo potem začele tudi stvari razvijati bolj po godu Rusije. Će se tripelalijanca razdere, Rusiji nasprotne države ne bodo več mogle uspešno delati proti njej v Bolgariji.
Veliko vprašanje je pa, kake posledice bi pa imel prevrat nemške politike za Avstrijo. O tem pri sedanjih tiskovnih razmerah ne moremo lahko povedati svojega mnenja, temveč le izražamo željo, da bi dosedanja Rusiji ne baš prijazna politika ne škodovala našej državi. Državniki naj pa za časa uravnajo svoje postopanje tako, da država škodo imela ne bode. Ozirajo se naj na korist naše države ne pa le na želje te ali one narodnosti.
Iz državnega zbora.
Na Dunaj i, 18. marca. [Izv. dop.j V zadnji seji rešila se je katehetska postava. Desnica, ako ni hotela onemogočiti  toliko potrebni
LISTEK.
Otci in sinovi.
IRoaasifeaau.
Ruski  spisal  J.  S. Turgenšv, preložil  Ivan Gornik. XXIII.
i Dalje.)
— Jako dobro, rekel je. — Daljših pojasnjevanj ni treba. Najedenkrat se vam je zazdelo v možganih, da poskusite na meni svoj vitežki duh. Lehko bi vam odrekel to veselje, pa bodil
— Jako sem vam hvaležen, odgovoril je Pavel Petrovič — in nadejati se morem, da vsprejmete moj izziv ter me ne prisilite, da rabim posilna sredstva.
— To je brez alegorijo rečeno — to-le palico? opomnil je hladnokrvno Bazarov. — To je popolnoma pomirljivo. Nikakor mi ni treba žaliti. Tudi bi ne bilo brez nobene nevarnosti. Lahko ostanete gentleman . . . Vaš izziv vtiprejemljem tudi gentlemansko.
— Krasno, odvrnil je Pavel Petrovič in postavil palico v kot. — Pogovorila se bodeva še takoj nekoliko o pojedinostih najinega dvoboja, a najpreje želel bi vedeti, ali se vam zdi potrebno, da se formalno nekoliko spreva, kar bi naj bilo uzrok mojemu izzivu?
— Ne, raje brez formalnosti j.
— Tudi jaz tako mislim. Zdi se mi tudi, da bi bilo neumestno prerešetavati istiniti uzrok najine razprtije. Drug druzega ne moreva trpeti. Kaj več?
— Kaj več? ponovil je ironiško Bazarov.
— Kar se tiče samih posameznostij dvoboja, bodeva, ker nimava sekundantov — kajti kje bi jih dobila?
— Res, kje bi jih dobila?
— Zato imam čast predlagati vara to le: bi-jeva se jutri zjutraj, recimo ob šestih, za gozdom, s samokresi, daljava deset korakov . . .
— Deset korakov ? tako; na to daljavo niti drug druzega ne vidiva.
Lahko tudi osem, opomnil je Pavel Petrovič.
— Lahko, zakaj ne!
— Streljajva dvakrat, in za vsak slučaj utakne si vsak v žep pisemce, v katerem vsak samega sebe dolži svoje smrti.
— S tem nisem popolnoma soglasen, rekel je Bazarov. — Nekoliko cika na nekak francosk roman to ni popolnoma verjetno.
— Morebiti. Vender mislim, da ste soglasni, da ni prijetno sluti kot morilec?
— Soglasen sem. Vender imamo sredstvo, da se rešiva te žalostne sumnje. Sekundantov ne bodeva imela, a priče imava lahko.
— Kdo bi bil, to povejte,
— Na primer Peter.
— Kaki Peter?
— Strežnik vašega brata. On je človek, ki stoji na višini sočasne omike in izpolnil bode svojo ulogo z vsemi potrebami v sličnih slučajih comine il faut.
— Zdi so mi, da se šalite milostivi gospod!
— Nikakor ne. Osodite moj predlog in prepričali se bodete, da je polen zdravega zmisla in priprosto. Vse pride na dan, in jaz sem pripravljen, da pripravim Petra na tak slučaj ter ga pripeljem na kraj dvoboja.
— Vi se še vedno Šalite, rekel je Pavel Petrovič ustajaje s stola. —A proti ljubeznivi uslugi, katero ste mi pokazali, ne smem vam ugovarjati.. Itak je Yse v redu . . . Res, samokresov nimate?
— Kje naj bi dobil samokrese. Pavel Petrovič ? Vojak nisem.
— Če je tako, predlagam vam svoje. Prepričani smete biti, da že pet let nisem streljal ž njimi.
— To je jako pomirjajoča vest.
— Pavel Petrovič vzel je svojo palico . . .
— Potem cenjeni gospod, se vam moram le še zahvaliti in prepustiti vas vašim opravilom. Čast imam priporočati se!
— Na prijetno sviđanje, cenjeni gospod, odgovoril je Bazarov spremljaje gosta.
[(Dalje pnh)
zakon, prisiljena je bila, navzlic svojim državnopravnim pomislekom udati se v to, da odpade člen III. Predsednik izjavil je, da zmatra določbo § 5. kot tako, da se ž njo predrugači osnovni zakon. Vsled tega bilo je načeloma izraženo, da more zakon sprejetim biti z dvema tretjinama večine. Lien-bacher je sicer še jedenkrat in z veliko bistroumnostjo dokazoval, da tli ne treba dveh tretjin, da izraz v postavi, kateri veleva, da morajo verske družbe same oskrbovati verski pouk, „Sorge trajen", vender še ni identičen s tem, da morajo to storiti zastonj ali iz lastnih sredstev pokriti dotično potrebščino. Zastonj se je trudil Edvard SuesH, da ovrže pravniško argumentacijo v paragrafih osivelega dvornega svetnika. Ali predsednikova beseda tii odločuje, proti njegovemu tolmačenju ni nobenega poziva, levica tudi ni marala ostaviti svojega stališča, in tedaj prišlo je pri glasovanji do čudnih prizorov. Proti predlogu odsekove manjšine glasovala je večina, bil je tedaj odklonjen, nasvet večine od&ekove zopet ni obveljal, in vladni predlog vrgel se je tudi pod mizo. Na ta način se je čl. III. zadevajoč ve ljavnost zakona sploh odklonil, in posledica tega negativnega sklepa je, — da zakon postane pravo-krepen v zmislu obstoječe državne postave 45 doij po svojem razglašeuji. To je bil konečni kompromis, o katerem sta se na tihem zjedinili obe stranki.
Predsednik zatvori sejo ter proglasi dnevni red prihodnje seje. Kot prvo točko nastavi poročilo imunitetnega odseka o Selio n e rer j evi izročitvi. Nasvetuje, da se stvar obravnava, katera se je pa vršila po določbah opravilnega reda tajno. Izid debati* je bil, da je zbornica zavrgla nasvet pred-sedništva ter sklenila, Schonererjevo afero razpravljati v javni seji, katera se je določila na torek 20. t. m.
Politični razgled. \i>i rauje dežele.
V L i u 1-!j aii i 21. marca.
Državni /Imm' bode imel tri seje še pred Veliko nočjo in sicer danes, v četrtek in petek. Rešil bode razno manjše predloge. Prvo branje Lieehtensteinovega predloga ne pride na vrsto pred Velikonočjo, ker se razni klubi desnice še neso popolnem sporazumeli o tej zadevi. Velikonočne počitnice bodo trajale do o. ali 7. aprila.
Dclt'KiM'iji se ne snideta pred 20 majem.
IE n n!sii;i vlada je naročila Zagrebškemu magistratu, pa naj začne disciplinarno preiskavo proti odstavljenemu županu dvornemu svetniku Badovincu, ker ni hotel odposlali mestnih stražnikov v deželno-zborsko poslopje, ker ni v aferi zalaganja nasipa bran. I mestnih koristi j, ker je brez uzroka odpustil jednega stražnika in ker je nepravilno postopal v nekaterih policijskih in obrtnih zadevah. Nadžupan je takoj sklical mestni disciplinarni odsek, kateri je sklenil začeti disciplinarno preiskavo.
Viiiiujc države.
V črnejgor] je velika beda. Knez je zategadel odredil, da se začno razna dela, da bodo ljudje kaj zaslužili. Delavci se ne plačujejo z denarjem, temne se jim daje žito iz državnih zalog po "j ok na dan. Tudi se iz državnih zalog prodaja na upanje žito po nizkej ceni. — Črnogorce, ki so se udeležili ustaje v Burgasu so že izpustili iz ječe Preiskava na Cetinji se proti njim sicer še nadaljuje, a ni prav verojetno, da bi je obsodili.
V itulijauskcj zbornici začela se je po drobna debata o budgetu ministerstva vnanjih zadev. Poslance Chiave se je pritoževal, da se ne imenuje poseben minister vnanjih zadev. Crispi mu je odgovoril, da bi sam rad se znebil odgovornosti ki mu jo naklada vodstvo ministerstva vnanjih zadev. Vseh uzrokov ne more povedati, zakaj da se ne odpove ministerstvu vnanjih zadev, a toliko lahko reče, da se boji, da bi potem dežela škode ne imela. Ce pa zbornica ni zadovoljna ž njim pripravljen je dati ostavko.
Francoska zbornica je že rešila budget, ko se je vlada udala nekaterim njenim željam. Monarhisti se jeze, da se je budgetna debata tako hitro končala ter neso prilike imeli, da bi napadali vlado in v dolgih govorih kolikor se da črno risali državno gospodarstvo.
\cjušk«'iiiii državnemu zboru je tudi došla izjava cesarjeva, v katerej zagotavlja, da hoče varovati ustavo in spoštovati ustavne pravice posameznih držav, skrbeti za notranji in vnanji mir. Poslanec Ackerman je predlagal, da se postavi spomenik cesarju Viljemu, utemeljitelju nemške države.
Posebno pozornost vzbudilo je to, da sta belgijski m riimiiii.sk i krali osobno prišla k pogrebu v Berolin. Nemški listi iz tega sklepajo, da se Rumunija in Belgija v ni kakem slučaji ne bo-deta pridružili nasprotnikom Nemčije.
Švicarski zvezni sovet je naročil zveznemu zboru, da naj premeni organizacijo policije, kar se tiče tujcev.   Dosedaj so se zbirali v Švici večkrat
tuji socijalisti, kar je dalo povod raznim pritožbam druzih držav, zlasti Nemčije. V Curihu je izšla brošura „Der Rothe Teufel", ki žali nemško cesarsko rodbino. Da se v bodoče take stvari več dogajale ne bodo. treba nekoliko premeniti policijske zakone. Tudi v Švici bodo torej nekoliko svobodo prikrajšali.
Angleška zbornica predložila je zbornici občinarjev predlogo o lokalnej upravi. Predloga dovoljuje za Anglijo in Wales skoro tako obširno lokalno avtonomijo, kakor jo liberalci zahtevajo za Irsko Pokrajine bodo vladali voljeni deželni odbori, katerim bode vlada prepustila nekaj državnih dohodkov. Deželni odbori bodo imeli neomejeno pravico o po deljevanji in odtegovanji  pravice za prodajo pijač.
Dopisi.
1/ C'clovva  17. marca. [Izv.  dop.) (Škof dr. Kahn)  Nikdo izmej nas še ni pozabil, kako nesramno so liberalni nemški listi psovali in rovali proti slovenskim duhovnikom, da bi izpodrinili slo venskega kandidata za knezoškofovski prestol. Posrečilo se jim je.   Dobili smo trdega   Nemca za škofa.   Slavo  in  hosijano so mu peli nemški liberalci, nadejaje se, da bode hodil po potih svojega prednika Fundra. Leto in dan pa je preteklo, škof Kahn je istim  liberalcem najhujši trn v peti. Vendar tudi Slovencem, ki so ga vsprejeli  z vso le krotkim slovenskim dušam lastno pohlcvnostjo, Šel je ves up po Dravi.   Namesto pastirja,  ki mu bi imel biti pri srci tudi blagor slovenskih dušic, kaže od dneva do dneva vidnejše slovenskemu rodu svojo nemilost. Da se je slovenščine naučil, kakor se je obečalo, ne pozna se nikjer. Kaj mu je treba? Saj je pridigoval že dvakrat jjo slovenskih farah v blaženem nemškem jeziku. Samo rodoljubnim sloveti skim duhovnikom gre čast in hvala, da se je glasila pri škofovskih vizitaeijah tudi naša materinščina raz prižnice. V bogoslovji Celovškem poučevalo se je prej saj dve uri na teden v slovenskem jeziku. Škof Kahn odpravil je še ti dve bori urici. Isto tako se bogoslovci ne vadijo čisto nič slovenskega katekeza in slovenskega pripovedovanja. Bržkone misli škofova milost, da  bo slovenske bogo-slovce  razsvetlil sveti duh,  kedar  jim  bo treba otročiče slovenski   iz praše vati alt pa slovenskemu narodu kršanske resnice razlagati  raz prižnic. Namesti odpravljene slovenščine pa došli so jezuviti, katerih ni bilo v Celdvci, odkar se je bil oni red razpustil. Slovenski glasovi so tem jako na potu. Kajti jeden teh očetov,  ki ne poznajo narodnosti, prepovedal je celo bogoslovcem,  da ne smejo opo-ludne pri mizi slovensko govoriti.  Seveda latinski, hebrejski, kitajski smejo kramljati, samo slovenski „marnovati" je „netas".  Kako da škof Kahn hoče cerkvenega premoženja porabiti  za zidanje novega semenišča Marijauuma, to naj sam izbije z liberalci in vlado, mi konstatujemo samo to, da je bila in terpelacija, zahtevajoča slovenskega  sufragana za Koroško, jako umestna.  Slovenski  optimizem pa, ki se oklene  vsake šibke vejice,  prejel je zopet močno klofuto.
is. Celovca 18. marca.  [izv. dop.] Kakor ni bilo drugače pričakovati, sledila sta za uradno „Klagenfurter Zeitung",  katera je povodom smrti nemškega cesarja izšla s črnim robom, z največjim veseljem tudi nemška liberalna časnika „Freie Stim-men" v Celovci in   „Deutsche allgemeine Zeitung" v Beljaku. Da sta se pri tej priliki v širokoustnih besedah oba ta dva neslana lista zaganjala v nas Slovane in Francoze,  ume se že ob sebi, saj jima je to prirojena stvar.   Zadnji list „Freie Stiinmen" prinesel je v prilogi tudi  podobo sedanjega nemškega cesarja Friderika z željo, da bi si jo njihovi naročniki ohranili v spominu ter ji odmenili doma v svojih prostorih kako odlično mesto. Tako so se naši  švabski  časniki   glede velikonemškega duha gotovo pred vsemi drugimi odlikovali. — Vse gori omenjeno pa presega  predrznost tukajšnjega političnega društva „Deutscher Verein fur Kiirntenu, v katerega imenu vabi semkaj privandraui Tirolec in advokat dr. Luggin, kot njega predsednik, vsa Celovška pevska društva,  da se blagovolijo dne 24. marca t. 1. korporativno z zastavami udeležiti ža-lobnega shoda in v znak žalovanja za umrlim nemškim cesarjem prepevati pri opravilu (najbrže v tukajšnji cerkvi protestantov) pesni žalostiuke. Delavsko pevsko društvo „Frohusinn" je baje vrglo to vabilo brez vsakega razgovora in odgovora v koš, hitreje pa se je odločilo za udeležbo,  ali bolje rečeno za to demonstracijo, ki se ne strinja z avstrijskimi zakoni, pevsko  društvo „Eintracht", kojega predsednik je blagajnik tuka j š nje ga c. kr.
deželnega plačilnega urada Aut. Knez; njegov oče je rodom Kranjec in se tedaj pretaka po žilah tega Velikonemca slovenska kri. — Kaj bode storilo tretje in najodličnejše pevsko društvo „Man-nergesangsverein", se danes Še ne ve; nekateri člani se temu predrznemu zahtevanju ustavljajo, a konec vsega tega bode vender le udeležba, ker se i to društvo v zadevi pangermanstva posebno odlikuje. — Radovedni pa smo, bode li naša c. kr. deželna vlada brez ozira na veliko večino drugače mislečih in dobrih avstrijskih patrijotov, to demonstracijo mirno in brez ugovora dovolila.
Iz gori navedenega razvideti Vam je možuo, kaj vse.Binejo tukajšnji nemški prenapetneži početi, Vender upamo, da seme, ki ga je usadil ranjki ne-pozabljivi nam Andrej Einspieler, obrodilo bode tudi na koroškem skalovji sad in zarja boljše bodočnosti nam prej ali slej mora zasijati. Naš ubogi oratar se je začel svoje narodnosti zavedati; jel se je gibati in zanimati za posojilnice in podružnice sv. Cirila in Metoda, kar vse ne bode ostalo za našo sveto stvar brez uspeha. To je dobro znamenje in najboljši porok, da Slovenec na Koroškem ni še zamrl in da hoče živeti, in ako treba tudi umreti, za svoje prepričanje in za svojo slovensko domovino.
Iz ItiMlulfovega 19. marca. [Izv. dopis.] Pred par dnevi so priredili tukajšnji gimnazijalci na korist dijaškemu pevskemu društvu muzikalno deklamatorično akademijo, ki se je zvršila z nepričakovano sijajnim uspehom. Rediteljema, gosp. ravnatelju in pevovodji gosp. č. P. Hugolinu čestitamo na njem iz dna srca. Zanimanje za to akademijo je bilo tako živahno, da so bili sedeži takoj prvi dan do zadnjega razprodani. To in pa obila preplatila dokazujejo najbolj, kako vemo ceniti tu gimnazijo.
Vse programove točke vršile so se z mojster-sko gotovostjo, kar pod vodstvom tako fino izobraženega muzika, kakor je P. Hugolin, gotovo ni čuda, Najbolj impozanten utis je napravil Ipavčev „Kdo je mar?" in „Duo brillant" iz Wagnerjevega „Tann-hilu8era, ki [sta ga P. Hugolin in O. Dev svirala pač briljantno. Razen Hugolinovih dveh krasnih kompozicij, ki sta se, kakor čujemo, poslali „Glas-beni Matici" : „Vjetega tiča tožba" in „Pogled v nedolžno oko" iznenadila nas je mej pevskimi točkami najbolj „Kiiferhoehzeit". Peli so jo najmanjši „kebrčki", ki frče v našo gimnazijo in peli jo s tako nežnimi iti čvrstimi glasovi, da je bil elektri-zovan najzaspanejši poslušalec. V pevskem in muzikalnom oziru bi si gosp. pevovodja pač ne mogel želeti lepšega uspeha.
Večer je zaključil dramatičen prizor v treh oddelkih „Herbart Turjaški", ki ga je spisal nekov dijak tukajšnje gimnazije.  Kak čmerikav kritik bi si tu prav lehko zaslužil svoj lavorov venec, mi pa nečemo seči po njem, zlasti z ozirom na to, da je to delce prvi poskus  za poezijo in svojo domovino vnetega mladeniča, ki je sam morebiti najbolj čutil, da je dramatika cvet vse poezije. Naše vodilo je, naj se goji vsaka plemenita čut, ki se giba v srcih naše mladine.   Zdi se nam, da ima taka zgolj po takih dijakih in tako krasno izvršena akademija na samosvestje dijakov, na njihovo ljubezen do domovine in poezije več upliva,  kakor najdaljše in naj-dolgoeasnejše pedagogične razprave. In tacih mislij je bilo bržkone tudi ravnateljstvo, kateremu je dokazal veliki, za naše mestece nenavadno veliki materijalni uspeh, da se je vse občinstvo ujemalo ž rjjim v tem prepričanji.
„Matica Slovenska".
LXXIX. odborova seja v sredo 14. marca 1888.
(Konec.)
Iz poročila tajnikovega bodi povedano: Vsled smrti (Toman, Ferčnik) ali preselitve (Petek) dosedanjih poverjenikov so izpraznjena poverjeništva: Moravče, Kanalska dolina in Pliberk.
Več društev in posameznih osob prosilo je „Matico" tudi v zadnji dobi založni.i knjig- Pred-sedništvo je reševalo te prošnje običajno, kakor mu nalagajo večkrat v tem oziru ponavljani odborovi sklepi. Došlo je „Matici" v tej zadevi več zahvalnih pisem. „Matica" pritrdi posebej prošnji „Pedagogi-škega društva" na Krškem, naj bi društvu poklonila šolskih založnih knjig za nameravano razstavo šolskih učil.
Odbor vzame na znanje, da je „Matica" prejela v zadujem času več književnih daril. Tako je knjižnica dobila od zadnje seje prirastek 80 knjig, zvezkov in Časopisov; 13 po darilih, 76 po zamenji, 27 ruskih, 22 čeških, 12 hrvatskih, 11 slovenskih, 8 nemških, (5 v različnih jezikih, 2 srbski in 1 angleško
K 5. točki dnevnega r*»da naznani predsednik, da prihodnji občni zbor utegne biti dne 18. aprila t. 1. — Mej posameznimi nasveti je omeniti, da sta gospodarski in književni odsek vzajemno predlagala odboru, naj z oziroru na njegovo izvrstno poslovanje v preteklih treh letih dosedanjega tajnika g. E Laha potrdi tudi za prihodnja tri leta brez razpisa, kar odbor soglasno stoli v svesti, da mu bode občni zbor rad potrdil to utemeljeno določitev.
Naposled poprime pivi podpredsednik g. prof. Leveč besedo ter z odborom vsem glede na bližnji imendan častita gospodu predsedniku na mnoga leta! Predsednik g. prof. Mam s pristojno hvalo poprosi, naj gospodje odborniki podpirajo ga še v prihodnje, kakor doslej, na korist „Matici Slovenski" !
Za leto 1887 je plačalo 1291 letnih udov. Lanskih dokaj hvaljenih knjig je na razpolaganje le še po petdeset iztisov. Letos plačila dohajajo zelo mlačno; gospodje poverjeniki so prošeni, da po3pc-šujejo „Matično" stvar in odbor želi, da ^e dožene stalen red tudi glede uplačevanja. Od zadnje seje je pristopilo na novo 23 članov, in sicer trije nstanov-nikl (jeden izmej letnikov) in 20 letnikov, namreč: Kotustanovniki: l. Koenig Jurij, župnik na Vinici. 2. Prosenc Josip, gl zastopnik „Aziende" v Ljubljani. 3. Dr. Svetina Ivan, c. kr. gimnazijski prof. itd. v Ljubljani (izmej letnikov).
Kot letniki: 1. Dr. Babnik Janko, c. kr. avskultant v Ljubljani. 2. Bartol Gregor, c. kr. poštni uradnik v Trstu. 3. Bralno društvo v Mrngiši. 4. Cizej Franc, kaplan na Laškem. 5. Cernko Jarnej, učitelj v Jarenini. 6. Čitalnica narodna v Št. Vidu nad Ljubljano 7. Huber Avgust, c. kr. sodnijski svetnik v Trstu. 8. Krže Davorin, trgovec v Trstu.
9. Mohar Ivan, c. kr gimnazijski učitelj v Trstu.
10. Pleivveis Karol, kand. jur. in posestnik v Kranji.
11. Pokorn Ignacij, c. kr. gimnazijski učitelj y Trstu.
12. Pollev Oskar, c. kr. obrtni nadzornik v Trstu.
13. Simonič Franc, kaplan pri Negovi. 14 „Slavec", delavsko pevsko društvo v Ljubljani. 15 Strava Jos., c. kr. računski uradnik v Trstu. 16. Tavčar Ivana, posestnica itd. v Ljubljani. 17. Urbanija Jak., c. kr. poštni oficijal v Trstu. 18. Ušeničnik Franc, stud. theol. v Rimu. 19. Žitko Anton, trgovec v Trstu. 20. Žužek Josip, c. kr. pol. koncipist v Trstu.
Domače stvari.
— (Občni zbor „Narodne Tiskarne") bode jutri ob 6. uri zvečer v prostorih uredništva „Slov. Naroda".
— (Spomenica   vladiki Strossma yerju,)  katero  mu  je  „Družba sv. Mohorja" v Celovci poklonila, glasi se naslednje :
Občudujoči Vaše prevzvišenosti neusahljivo darežljivost za duševni razvitek bratskega nam naroda; — videči umetniški spomenik Vaše stolne cerkve Bogu na čast, kristijanstvu v slavo; — priznava joči velikanske ideje Vašega uma, združiti narode slovanske v krilu sv. katoliške cerkve:
Izražamo Vam milostljivi, prevzvišeni gospod Josip Juraj S t r o s s ni a y e r,
vladika bosonski in Bremski, na  slovesni   dan Vaše   zlate  sv. maše   v imenu „Družbe sv. Mohorja" največjo udanost in izrekamo presrčno svojo radost, da šteje naša družba prvega sina bratskega nam roda mej svoje uajodličnejše dosmrtne ude, sebi na čast, narodu našemu v pouos. V Celovci, dne 19. Bušca 1888. Odbor družbe sv. Mohorja: Dr. Valentin MUUer 1. r.,
predsednik.
Andrej Alijančič 1. r., Lambert EinBpie ler 1. r., Ivan Hutter 1. r., Ivan Wieser 1, r., B. C. Rossbacher 1. r., Širne n Janež ič 1. r., Dr. Jakob Sket I. r. Ta spomenica, po kaligrafičnem potu krasno izdelana, odposlala se je danes, v lepem etuiji zavita, na svoje mesto v Djakovo.
— (Osobna vest.) Na Ljubljanski gimnaziji je kot naslednik g. Ivana Šubica, ki dane^, odpotuje na Dunaj, prišel gosp. Fran Je raj, rodom iz Savinjske doline, dosedaj bivajoč v Gradci.
— (Predavanje na korist Levstikovemu spomeniku) imel bode, kakor smo že poročali g. prof. Fr. Le ve c dne 15. t. m. ob 11 uri v dvorani Ljubljanske čitalnice. Ustopnice po 30 in (sedeži) po 60 nvč. se dobivajo pri čitalničnem kustosu. — Ni potrebno posebe še poudarjati Levstikovih zaslug za naše slovstvo in bodriti p. n. slovenskega občinstva, naj sega naglo po ustopnicah k predavanju, kajti ono je dovolj izobraženo ter zna že samo ceniti veleume. Biti smemo torej uver-jeni, da bodo vsi prostoii razprodani. Ker smo to dolžni Levstikovemu spominu in ker smo prepričani, da bode g. prof. Levca predavanje v vsakem oziiu završeno.
— (Lep koncert,) pri katerem bodo sodelovale naše najbolje muzikalne moči, obeta se
nam za piihodnjo nedeljo, 25. t. m. zvečer v dvorani tukajšnje narodne čitalnice. Dohodek je na men jen v korist gosp. prof. Frana Gerbiča, kot častna nagrada za njegov obilni glasbeni trud v Čitalnici, pri gledišči in v „Glasbeni Matici" naši. Jednak koncert bi bil moral biti že vlansko leto, a ovire so bile, da je izostati moral. Tem večje zanimanje bode torej imel koncert prihodnjo nedeljo. Program njegov prihodnjič.
— (Pom. uradniki Ljubljanski) imeli so v soboto 17. t. m. z/ečer ob 1 38. v Štrukljevih go3tilDičnib prostorih svojo II sejo. Ker se je premalo udov udeležilo, se ni moglo o posamičnih točkah ničesar sklepati; zbog tega bode ta seja odrejena vnovič in sicer koncem tekočega tedna. Posebna vabila doposlala se bodo od zastopništva slehernemu udu s programom vred posebej. Ker bodo na programu važne zadeve, nadejamo se udeležbe v polnem številu, ker le na ta način je mogoče priti  do cilja.
— (Slovenski bicikliški klub) imel bode jutri (dne 22. t. m.) v restavraciji „Pri slonuu svoj zabavni večer, Začetek ob 8'/a uri Gospodje podjiirajoči člani in prijatelji kolesarskega sporta, upehani po članih, dobro došli. Ker je na dnevnem redu vprašanje o prvem izletu, nadejati se je vsestranske udeležbe.
— (Slovensko gledališče.)  V nedeljo in ponedeljek imeli  smo dve predstavi. Nedeljske predstave prva igra   bila je burka „ P r v i k r a t v gledališči".   Igrala se je živahno in gladko in gre  glede uspeha   posebna   hvala gospodičnama Zvonarjevi in Gostičevi in gg. K o c e 1 j u (Peresnik), Danilu (Peresnik ml.) in V e r o v šek u (Kralj). Največ pohvale  in  priznanja pa je žel g. Borštnik, ki je okornega slugo Boštjana s posebnim humorjem predstavljal. — Opereta „V z bujen i lev" vršila se je jednako izborno kakor prvikrat, uspeh in odobravanje bilo je jednako iskreno, gledališče navzlic reprizi,  ali baš zaradi nje dobro obiskano. — V jmnedeljek imel je gospod režiser Borštnik svojo benefico, ki je napolnila gledališče   do  zadnjega   prostora.   Jednodejanska igra „Ženski jok"  je lehko blago,  a prizori so mični dejanje živahno, ])olno prememb, zatorej uspeli gotov, kadarkoli se tako dobro igra, kakor se je takrat. G ospodični V e r t n a r i e v a in N i g r i n o v a in gg. Kocelj  (Dagarin), Š t u r m ml. (Podvinski) in P e r d a n (strežaj)  rešili so   svoje uloge jako dobro in uvodna igra imela je že ugoden uspeh .— Druga   in glavna igra  bil je Giradinov, po gosp. J. K. poslovenjeni  igrokaz   „ Prestop žene." Naslov sam že pove, kacega zaderžaja da je igra, da   spada  mej   ono  vrsto   francoskih   dram, ki uspevajo   najbolje  na  Pariških   gledališčih, ki z veliko   duhovitostjo  in  s pravo   psihologično ver nostjo   slikajo  zakonskega   življenja temno stran, o katerih pa so sodbe še jako različne. Zaradi tega bili smo radovedni, kako bode naše občinstvi vspre-jelo to, sicer z vso možno diskrecijo pisano igro. No vsprejelo jo je prav dobro, dasi se je poznalo, da mu francoski  ta plod vseskozi ne prija, da je skoro presenečeno po nenavadnem dejanji in v nas čisto novih prizorih.   Vender pa je utis bil mogočen, kar je  pripisovati  krasnemu  dejanju, završe-nemu koncu in v resnici izvrstni igri, s katero so se odlikovali g. Borštnik, gospodični Zvonarjev a (Matida), Gostičeva (Larcevova) Danilo (Alvarez) in   osemletni Š., ki je za svojo starost drobno deklico (Jeaune) gladko, pristno in brez hibo predstavljal, kar je pri tolikej mladosti velemnogo. Gosp. Borštniku poklonil  se je  pričetkom igre krasen lovorov venec s prelepimi  trakovi in tudi sicer ga je ta večer ga občinstvo izredno odlikovalo.
— (Delavsko pevsko društvo „Slavec") je s svojim koncertom v proslavo zlatomaš-nika vladike Strossmaverja zadelo ob mnoge ovire. Najprej odpovedala se mu je vojaška godba, potem pa je politično oblastvo prepovedalo slavnostni govor in kakor bi s tem še ne bilo dovolj, bilo je še vreme neugodno in vse polno veselic. Ni čuda po tem takem, da je obisk bil nepričakovano slab, čeravno nikakor ne umejemo, zakaj da so se baš narodni odličnjaki odlikovali s svojo nenavzočnostjo. Vspored bil je izboren. Pričenjal je s F o e r s t e r j e v o skladbo „Samo". Gosp. skladatelj nam je že z premnogimi lepimi skladbami obogatil muzikalni naš program, z omenjeno pa je dodal nov biser, kajti v njej dobile so S. Jenka krasne besede pravega tolmača.
Zbor z zvonkim  čveterospevom (Pavšek, Jeršek, Bajec, Vidmar) izval je gromovito pohvalo. — Mesto vojaške godbe nastopil je g. Wagner, katerega je na glasoviru   spremljal   g.  vitez Ohm-Janu-Šovskv ter sviral Bruchov „Koncert", Golterma-novo „Romanzo", za nameček pa še M. Hauserjevo „Ogersko". G. VVagner je navzlic svojej mladosti izboren godec, g vitez Janušovski pa mojster na glasoviru, zato so pa  tudi rečene točke naMe odmev v občinstvu.  Gospodična Zvonarje v a de-klamovala je Gregorčičevo   „V pepelnični noči" s pravim občutkom in pristnim domoljubnim ognjem. —  Poseben užitek  nam je bil iz Foersterjevega »Gorenjskega slavca" zbor s tenor-solo. Zbor, broječ nad 40 pevcev, bil je krepek, izvrstno iz-vežban, zborov efekt pa je  pomnoževal še notranjskega  slavca,  g. Medena, čarobni glas, ki je v tej točki, kakor tudi v F. S. Vilharjevi „Naši Zvezdi" elektrizoval vse občinstvo. B. I pav ca večno lepi „Kdo je mar V"   bil je temu koncertu vreden zaključek. Imeli smo v ta dan mnogo zabav in veselic,  da nam ni preostajala niti jedna ura, čuli smo to skladbo že mnogokdaj,  a poslušali bi jo bili radi še jedenkrat, tako izborno se je pela. Slavčevemu zboru torej vsa čast!
— (P r e m o g o v e jame v Z a g o r j i) bodo se opustile in brezuspešne so bile interpelacije in sklepi kranjskega deželnega zbora. Gutmann-Rot-schild sta po burnih debatah v državnem zboru le toliko bila oplašena, da sta še 40.000 ton ali 400.000 <[ odstopila premogovim jamam na jugu. Teh 40.000 ton j>a bodo dajale jame v Kerlahu, za Kranjsko m odpadel ni jeden kilogram. Štajerski poslanci so res hudo ropotali v dotični debati in s tem vsaj nekaj dosegli. Od kranjske strani pa se tačas nikdo ni oglasil, kar obžalniemo.
— (Osepnjce.) V zadnjih 24 urah za osep-nicami zboleli: 1 moški, 2 ženski, 3 otroci Ozdravela :  2 otroka.  Umrla: 1 ženska.
— (Iz Črnomlja) se nam piše z dne 19. marca 1888. Mestni zbor Čruomeljski je v seji dne 18. marca jednoglasno sklenil prošnjo poslati državnemu zboru za odklonitev Liechteusteino-vega predloga.
— (Občinski sovet in učiteljstvo Materijske občine) odposlala sta vsak svojo peticijo drž. zboru proseč, da blagovoli visoka zbornica poslancev že v prvem čitanji odkloniti Liech-tensteiuov predlog.
— (Učit. društvo za Sežanski šolski okraj) je v odborovi seji dne 8. mareija t 1. v Sežani sestavilo peticijo na visoki državni zbor, priznavajoč, da se mladina vseskosi vzgaja versko nravski, ter prosilo, da glede „lex Liechtenstein" jn-eide na dnevni red na podlogi nastopnih razlogov: a) ker prezira prevažno pedagogiško načelo glede materinščine; b) ker odstranjuje nekoje v občo narodno izobrazbo koristne in potrebne predmete in skrajšuje dobo šol. obiskovanja; c) ker ne mara, da se ruši vr!a sloga in vzajemno delovanje mej imenitnima in mogočnima činiteljema omike — preč. duhovščino in učiteljstvom —, koja bi se pa brž spršila z „lex Liechtenstein" narodu na veliko škodo.
— (Savinjsko učiteljsko društvo) je v zadnjem zborovanji dne 8. marca t. 1. jednoglasno sklenilo pristopiti k zvezi slovenskih učiteljskih društev, ter se je iz pedagogiških ozirov izreklo proti Lichtensteinovemu šolskemu predlogu. Tudi je odločilo, da društvo priredi v letošnjem letu izlet, s kojim se bode 40 letnica vladanja presvetlega cesarja Frana Josipa I. slavnostno praznovala. Čas, kraj in način se bode pri prihodnjem zborovanji "meseca maja natančneje določil.
— (S Krškega) se nam piše 18. marca: V noči od dne 17—18. marca je Sava jako narasla. Jedna plav obvisela je na mostu. Plovničarji vlekli so ves dan na mostu deske iz Save. Škoda je velika. Ravnokar izvem, da so j'dno plav v Brežicah ustavili. — Deželna vlada odposlala je j edinega zdravnika na Krškem, g. dr. J. Kersnika v Novomesto, da bode tam prisoten pri novačenji. Kako se naj zdaj nam drugim navadnim ljudem za bolezni godi, ki ne nosimo dvojnega sukna, to je deželni vladi vse jedno. Po našem mnenji bi ne bilo mnogo večjih troškov, ko bi se bil imenoval prised-nikom kateri Ljubljanskih zdravnikov.
— (Slovenske pesmi za mešani zbor, 111. zvezek) izdal bode še tekom tega meseca g. dr. Benjamin Ipavic. Pesmi se tiskajo na Lip-8kem in bodo se dobivale pri g. izdavatelji (Gradec,
Kari Ludwig Ring, W. 4) po 70 kraje, zvezek. Ta vest bode gotovo razveselila vse prijatelje domače glasbe in ženijalnega našega skladatelja, ki je Slovencem podaril že toliko krasnih skladeb.
Telegrami ..Slovenskemu Narodu":
Dunaj 20. marca. Odvetnik dr. Friderik Neumann se je danes ustrelil. Uzrok slabo gmotno stanje.
Rim 20. marca. Papež počuti se bolje. Danes sprehajal se je po vrtu Vatikanskem.
Dunaj 21. marca. Ritmunski kralj zjutraj došel. Na kolodvoru vsprejel ga cesar in spremil v cesarski dvor.   Kraljica pride jutri.
Berolin 21. marca. „National Zeitung" poizvedela iz najbolj zanesljivega vira, da ni niii namena niti potrebe za novo operacijo, da bi se odstrarMi odmrli hrustančevi ostanki iz grl* cesarjevega.
Carigrad 21. marca. Nomadski rod Demavends napal okraj Bagdadski, kjer ropa in mori,
ijiiiNKu sredstvo. Moll-ovo „ Francosko žganje" daje ravno tako uspešno kakor ceno sredstvo proti trganji po udih, ranah, oteklinah in ulesih. Cena steklenici 80 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 6 (31—4)
Zahvala.
Velefiastiti gospod Ljud. Oolja, c. kr. sodnik v Trebnjem, je meni izročil 5 gld. za šolske potrebe revnim učencem in učenkam in 5 gld. gospodični Vili Majntinger, učiteljici ročnih del, za živila in pletila na tukajšnji dvoraz-reduici, katere je častiti gospod Avgust Ska be r ne, vele-tržeo v Ljubljani, blagovolil darovati povodom smrti svojega ncpozabljivega mu brata. Blagemu dobrotniku izrekam tu v imenu učeče se mladine najtoplejšo zahvalo.
Trebnje, dne 19. marca 1888.
V loj/i j ,lerwe,
nadučitelj.
r ♦ UA-----ia t^i — - ur
j »LJUBLJANSKI IW
£ *»to>.|i (192—256)
I za vse leto gld. 4.60; za pol leta K   gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
Kioterljue »revke 17. marca. Na Dunaji:     77,     44,     83,     27, 85. V Gradci:       66,     55,     19,     28, 75.
Meteorologično poročilo.
| Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
1 « 3 ai i-t	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	718*3 biiu. 724*4 mm. 729 3 mm.	3*6° C 9-6' C 5*0° C	si. vzh. ni. jz. z.jz.	dež. d.jas. d.jas.	3-70 mm. dežja.
i 3 S	7. zjutiaj 2. popol. j 9. zvečer	734*1 mm. 734 9 mm. 736*8 mm.	3 4" C 90° C 4-2° C	z.jz. z.jz. si. zah.	obl. d.jas. d.jas.	1*40 mm. dežja. !
Srednja temperatura 6'0° in 5*.V, za 2*5 ^ in 16° nad normalom.
Razglas
'm v dobro
•214-1)
Podpisano županstvo naznanja, da je visoko c. kr. namestništvo v Trstu dovolilo občini Iti-henberški vsako leto 4 (štiri) semnje (trge) za živino kakor tudi za razno drugo blago. Tem semnjem (trgom) so določeni naslednji dnevi:
1. semenj (trg) bode na veliki torek,
2. s      n    dne 4. julija,
3. „       „     „    na   kvatmo soboto v je-
seni, in
4. „       n     n    dne 21. decembra.
Ako pa pride kateri teh dnij na nedeljo ali praznik, prenese se semenj (trg) na sledeči dan.
V tekočem letu se ne bode plačevala tržnina za živino.
Županstvo v Rihemberku,
dne 20. svečana 1888. (149—3^
♦ Umctue (152—7) J
t zone in zohovja t
J ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo- ^
% vanjn in vse z»l»ue oiM-ruefje o
l zobozdravnik A. Paichel, i
x poleg Hradeokega mostu, v KOhlerjovi hiši, I, nad- J
T »troRje. j
dolenjsko vino,
belo ali r-utleče, od leta 1887, po najnižji ceni prodaju
Cvenkelj v Sevnici.
Natečaj
sIii/Im* okrajnega komun h I nega zdravnika v TI os. ir j i. sodnijskega okraja Gornjigrad, v Gorenji Savinjski dolini, Spodnji Štajer, z letno plačo 400 gld. Zdravniški stroški za uboge se bodo posebej plačevali. Znanje slovenskega ali jednega druzega slovanskega jezika je potrebno. Prošnje, previđene s krstnim in domovinskim listom, naj se do 15. aprila t. I. semkaj upošljejo.
Od okrajnega odbora v Goriijemgradu,
dne 1. marca 1888.
Okraja načelnik: (179—4) Anton Goričar m. p
Prodaja
smrekovih sadik.
V c. kr. centralni drevesnici pod Rožnikom pri Ljubljani proda se
okolu 2 milijona
triletnih smrekovih sadik,
v skupinah po tisoč kosov, katerih vsaki z zavijanjem vred 2 goldinarja stane.
Naročila proti uplačilu odpadlega zneska vspre-jema c. kr. deželno gozdno nadzorništvo v Ljubljani do 10. aprila 1888.
Od c. kr. dež. gozdarskega nadzorni-(193—3)        štva za Kranjsko.
v sv. Florij.iu* ulicah št. 33, stara gostilna ..Pri <■<•-ri-»kn" imenovana, še ve v dobrem stanu, se zaradi preselitve takoj proda. —  V 5 ne izve ravno v tej hi si v
gostita!. (204—3)
■
-s*—-a.----m *    ■ "ipj ~_ *sf > *v «_-***L>-igBji9
Zdravila za živino, f
Stopa za živino.
Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh hole/.nili Vrs-   konj in praširpv. »J! 0—18)
Konje varuje ta štupa trganja po ćrevih, bezgavk, vseh nalezljivih kužnih boleznij, kašlja, jiluniili in vratnih bolezni j ter odpravlja vse gliste ter vzdržuje konje debele, okrogle in iskrene. Krave dobe mnogo dobrega mleka. Zamntek z rai.ilniin navodom vred velja le_50 kr., ■ i zamotkov z rahilnim navodrm samo 2 gld.
konje.
Najboljše mazilo za konje, pomaga pri preteka žil, otekanii kolen, kopitnih boleznih, Strp-nenji v boku, v križi i. t. d., pri otekanji nog, mehnrjih na nogah, izvi-njenji, ntišeaoji od sedla in oprave, pri sušici i. t. d., s kratka pri vseh vnanjih boleznih in hibah.
1 steklenica z labilnim navodom vred stane le 1 glđ., f> steklenic z rahilnim navodom  vred samo 4 gld.
Ta zdravila se dobe priBtna sumo v
„LEKARNI TRNK0CZY"
■■ zraven rotovža v Ljubljani, mm
ItazpoHiljn  se  v mm k   dnn   po pofttti.
cc hrt
I n>
S " p —
-I    *■»  n  — cd
'— ■ m i
5t *s
p ob ' k*
1 5
2 » S I
3 w
Bi 5
o Si
t-a *«
CD
1 •g.i
—    cd        Ct *-l ' 7k---
B - 1 '3
2 "
3 -;-   = "
o
it 9
3. a -. v
n "
00 I
E
W ^
ta O
o B
i   — cd a~
Ob--i o
S vr - p B. » o *»
-~ CZ' — • <   C K
pa rt) -i crq cr-j s.
iS
P F T T
H s
co B
B g
B ti-
ct> ■
O |X 2-*—
■  ptrg p    B S «> o 2
— m ac —' OS     S! I cj" -r o ~-» -J S
(v5 ^j. p  I        -;l cr. io «: to g
al tč 6 f i" -j i' ob cJ: ^- al rt
0
s.
ID
K" P
i i i
a1
o
H
I I I I I I I I bi
era 0)
P.
— to Cr. fc-I  t>£ T. CJi '.D O —1 -1 o.
30< I S< c 1      5< -< *j< <S
-3
-= er*
B
99 p*3
s 2 n. —.
§ g
-~o*; a-; »    rt rt>
C/M  C/3 C/3
C!- o      "* * "
Sč, ^ ?r cd 2 ~ H" m
T 2
c< cc
!i "S N
cd *U N  3 „
g p 3
O "P"
i a S1
-I
5'
p st
&■ 2 o <*,
•p
.    .      K ""O
(P SJ
< p.
H"
ffi. co >— 5=i ~ čT
CON N
; p rf^
ta.' 2-- ?S
M
'oc „ Oi •
00
2
cr-2 Q — C*-o «
■ S
O  !  ? J' C yi
Hitra In Ritova
pomoč boleznim v želodci in njih posledicam.
Vzdržanja zdravja
obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljeni«, kajti toje^afni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti.   Ifajboljiš tinnutvf. ni tisti a. da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da so odstranijo sprideni in slabi deli A-/r», je ilio več l«*t splošno znani in priljubljeni
dr. Rosov zdravilni balzam.
Izdelan je iz najboljših, krepilno zdraviluih zelišč jako skrbno, upliva uspešno pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih iti želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem ttatoku, hemerojidah, ienskili bolečinah, pri bolečinah v črevih_, hipohondr\ji in melanholiji (vsled motenja prebave); i.sti oživija vso delavnost prebave, napravi ju kri zdravo in čisto in telesu dd zopet j/rejšnjo moč in zdravje. \rsU-d tega svojega izvrstnega upliva je zdaj gotovo in priznano tJmt.t'.-<» ttoitmve si'feistvw postal in se splošno razširil.
x   t «'it i«»n i <-a f>o le*-., Si ■ttelclen.ioi i uriti.
Na tisoče pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja sa na fr:.nkirace dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote.
Da se izogne pruvt'ri, opozarjam, da je vsaka stekhnica „dr. Rosovega zdravilnega balzama" po meni prirejena in v moder karton zavita, ima na strani mpisi: „Dr. Kosov zdravilni bulzuin iz lekarne „pri črnem orlu" B. Fragnerja, Praga 205—3" v nemSčini, češtini, madja-ščiui in francoščini, na pročelji pa na-tisueno mojo zakonito varovano varstveno znamko.
Pravi
dr. Rosov zdravilni balzam
dobi se aaiiio v glavnej zalogi
B. FRAGil^H-ja, lekarna „pri črnem orlu",
Pruga, ftt. 305—3. Ljubljani: G. Piccoli, lekar; Vi11 Mayr, lekar; Eras. Birschitz, lekar ; >s. Svoboda lekar; TJ. pl. Trnkooz*«,,  -kar. V Postoj i ni : Fr. Baccarcioh, lekur. V Kranj i: K. bavnik, Lekar.   /Novem Mestu: Dom. Rlzzoli, lekar; Ferd. Haika, lekur. V Kamniku: Jo?. Močnik, lekar. V Gorici: O. Chrl-atofolettl, lekar; A. de Oironooll, le'ar; R. Kiirner, lekar; G. B. Pontoni, lekar.
B*- Vso lekarne v Avstro-Ogerskej Imajo zalogo toga zdravilnega
balzama. -«u
Tam se tudi dobi s na tisoče zahvalnih pisem priznano:
^r-a.žfeo ^.oirria-če aaa.euzilQ
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Rabi se, če se ženam prsa unamejo ali strdijo, pri oteklinah /sake vrste, pri črvu v prstu in pri zanoiitnici, ee se roko ali nogo zvije, pri morskej mrtvi kosti, zoper revmatično otekline, kronično imetje v koJenih, rokah in ledjih, zoper potne noge, pri razpokanih rokab, zoper odprte rane na nogah in na vsakem delu telesa sploh, vratnoj oteklini.
Vse bule, otekline in utrdine ozdravi v kratkem, če se gnoji, izvleče ven ves gnoj tor v kratkem ozdravi.
W ikatUiraH po 23 in 33 šet: (178—1)
OV1P.1I (i t Ker se Praško univerzalno mazilo od več stranij ponareja, opozar-p > Aiviuu . jam^ t(a gii po prftVem receptu le jaz izdelujem. Pristno je samo, če imajo rumene škatljice, v katerih je mazilo, nauk, kako je rabiti, na rudečem papirji tiskan v devetih jezikih in so zavite v svotlomoder karton, ki ima natisnjeno varstveno znamko.
Balzam za ulio.
Skušeuo in no mnozih posknsih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po lijem se dobi popolno *.e zgubljen sluh. 1 sk'enioa 1 gld. av. velj.
V Jo
Izdajatelj in odgovorni nreonik; Dr. Josip V^ošnjak.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne."