Leto VIII, it. 189 Ljubljana, petek 12. avguata 1927 B linij« ob 4. iurtmj. as Stane mesečno Din as-—; aa ino-»eraatvo Din «o*— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo i Ljubljana, Knaflova ulica Štev. s/l-Telefon it. 2071 in 2804, ponoči tudi 5t. 2034. Rokopisi se na vračajo. Dnevnik za gospodarstva prosveto in politiko Cena 2 O in UpravnBtve: Ljubljana, freiernora ulica it. 54. — Telefon it. 2036. loseratai oddelek: Ljubljana, Prciet-nova uHca St. 4. — Telefon it 1494 Podružnici: Maribor, Aleksandrova It 13 — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem iek. zavodu: Ljub« lana it 11.843 • Praha čialo 78.180. Wicn, Nr. 105.241. Ljubljana, 11. avgusta. Pri volitvah leta 1925. je bilo naše volilno geslo jasno. Glasilo se je: proč z državnopravnimi spori, doli z radi-čevsko republikanščino in njenim klerikalnim priveskom, preko jalovih sporov na gospodarsko delo! Znano je bilo, kaj hoče vlada in to ji je pomagalo k zmagi. Ako bi se tudi po volitvah dosledno izvajal prvotni program vlade PP, bi bili danes že daleč naprej. Kako pa vlada g. Vukičeviča? V največjo zadrego pride, ako jo kdo vpraša, kaj hoče in kaj je njena naloga. Kam želi privesti državo? Kaj hoče delati po volitvah? Mesto odgovora na ta vprašanja smo vsak dan prič« srditih notranjih sporov v vladi. G. Davidovič se je o njej izrazil. da je nasilna kakor hajduk. S predsednikom vlade ne občuje več ne osebno, ne ustmeno, ne pismeno. Te dni ga je zopet okrtačil v «Pravdi» in ko so hiteli gg. ministri gasit ogenj z znano brizgalno-demantirko. je g. Davidovič demantiral ta demanti. Ministri kandidirajo proti ministrom. Vlada ustvarja nove radikalne odbore in postavlja radikalne kandidate proti radikalom. Baje se g. Vukičevič bori proti korupciji in to skupno z g. Lazo Markovičem, ki se je hvala Bogu ločil od pašičevcev in prinesel g. Vukičeviču kot doto »Samoupravo«. V Sremu imamo dve vladni kandidaturi, Maksimovi-čevo in Janjičevo. Skoro se zdi, da je g. Vukičeviču g. Janjič bližji nego g. Maksimovič. Seveda pa vsi skupaj složno udrihajo po demokratskem kandidatu. V Bosni zapira vlada pristaše Demokratske zajednice. ki ie tudi vladna stranka. V Vojvodini so po tri radikalske kandidature normalno stanje. V Sloveniji naj bi ubogi radikali volili SLS, a razen dr. Ravniharja to prav nikomur ne gre v glavo . . . V tej stiski je vladnim radikalom priskočil na pomoč g. Korošec. Poletna vročina ga je omamila, da je spregovoril in razkril tajnosti blejskega pakta. Po volitvah bodo klerikalci in radikali eno, en klub, eno srce, en glavni odbor. Do volitev pa naj klerikalni volilci mislijo, da so samostojni. Po volitvah bosta gg. Korošec in Vukičevič skupno v vladi, da potolčeta demokracijo ter uvedeta gosposko zbornico za generale, škofe in velekapitaliste. Revidirala bosta ustavo, saj v Jugoslaviji ta hip nimamo nujnejših skrbi. Tako je zatrobil g. Korošec . . . Izjave g. Korošca so mnogo doprinesle h pripravi velikega demokratskega bloka. Nato je razburil še pašidevce in zemljoradnike. To je postalo g. Vukičeviču seveda neprijetno in začel je SLS vračati milo za drago ter objavljati odlomke iz blejskega pakta, ki niti poslancem SLS niso znani. V paktu stoji med drugim, da se SLS zavezuje, da ne bo več zlorabljala cerkve za politiko. Seveda je to obljuba, ki jo klerikalci ne morejo držati in je tudi ne bodo, ker bi sicer izginili že z 11. septembrom. Obvezali pa so se tudi, da bodo vodili nacijonalno politiko, politiko narodnega edinstva. Nemara se oglase celo za sprejem pri Orjuni. Vsekakor so podpisali nekaj, kar so dosedaj nazivali narodno izdajstvo in negacijo slovenskega naroda. Gospodje okoli vlade so s temi objavami s kolom namignili g. Korošcu naj molči, da vsega ne pokvari, ko iz blejskega pakta razlaga volilcem le to, kar njemu dopade. Zabavno je citati glavno glasilo SLS, kako pleše pravcati jajčni ples okoli teh odkritij. Bog varuj, da bi župniki, kaplani in mali volilci izvedeli, da so že prodani radikalom g. Vukičeviča. Iz avtonomistov so postali centralisti, iz separatistov «na-cijonalisti». Hinavščina klerikalne politike v Jugoslaviji je te dni dosegla pač svetovni rekord. Take sramotne dvoreznosti in takega norčevanja iz vseh dosedanjih načel tudi SLS še ni uganjala. Delavci, uradniki, invalidi, upokojenci, čujte: SLS je šla v najbolj reakcionarno stranko Jugoslavije! Kmetje, obrtniki, trgovci, prodani ste stranki davčne neenakosti in davčnih krivic, stranki korupcije in nereda! Duhovščina, ali si zato gradila stranko in se osovražila povsod, da boš sedaj za priganjača policijskim radikalom? Lepo vas je speljal vaš dični vodja! Zakaj tega ni storil že leta 1923., ko mu je to svetoval doktor Šusteršič? Takrat pa je zvenela prisega: avtonomija ali smrt! Zdaj je z blejskim paktom res pokopana avtonomija, SLS pa si je sama izbrala smrt v radi-kaliji. Katastrofalni ideološki poraz SLS tudi v sicer tako malo samostojnih klerikalnih masah ne more ostati brez odmeva. Branijo ga le s tem, da je »posel dober*, ker pride SLS v vlado. Ali res pride? In če pride, za koliko časa? S kom je sklenjen pakt, s katerim je SLS zatajila ves svoj program. On ni sklenjen z NRS kot stranko, v katere imenu gg. Trifkovič in Aca Stanojevič danes izjavljata, da jima o paktu ni bilo ničesar znanega in da ga odklanjata. On je sklenjen le z g. Vukičevičem in že da- Obupen poizkus rešiti pofapiiajočo se barko Da bi prikrili bližajočo se katastrofo zlorabljajo kleroradikali avtoriteto krone. — Splošen ogorčen odpor v politični javnosti. Demanti vlade. — Izjava Ace Stanojeviča. — Vedno jasnejše se kaže, da so SLS prodali srbskim vladnim radikalom Beograd, 11. avgusta, r. Današnja «Politika» objavlja naslednjo vest: Miš- Edino pravilen odgovor madžarski iredenti Čsl. senator dr. Šrobar o akciji lorda Rothermerea. — Čehi in Slovaki bodo branili kot en mož svojo skupno državo Bratislava, 11. avgusta, d. Znani slovaški voditelj dr. VavTo Šrobar je obhajal te dni svoj 60. rojstni dan. Predsednik Masaryk mu je ob tej priliki poslal pismene čestitke, V katerih naglaša, da se ob 601etnici slav« Ijenca spominja njunih sestankov v Bistri« ci, kjer sta skupno snovala program za ob. r.ovo Slovaške. Ni bil le slučaj, da je bil dr. Šrobar v svetovni vojni med prvimi, ki so slutili, kam naj krene Slovaška. Njego« vo delovanje na tem polju bo vedno dokaz, da so Slovaki složno s Čehi od vsega po. teka pomagali graditi češkoslovaško državo. Dr. Šrobar je imel o priliki slavnosti, ki so bile prirejene njemu na čast, daljši go« vor, v katerem se je dotaknil tudi akcije lorda Rothermerea za odcepitev Slovaške in ponovno združitev z Madžarsko. Dr. Šro» bar je med drugim naglasil: Madžarski po. Iitiki in madžarska vlada se dobro zave. dajo, da se jim na noben način ne bo po» srečilo, da bi po dveh, treh generacijah zo* pet zvabili madžarskega kmeta iz Ceškoslo. vaške v Madžarsko. Zato hite sedaj in brez sramu nastopa pred neinformiranim i no« zemstvom s svojimi zahtevami za revizijo mej in trianonske mirovne pogodbe. Zave« dajo se, da je z vsakim letom manj upanja, da bi Madžari, ki prebivajo v nasled« stvenih državah, želeli nazaj pod režim, ki je tudi danes sramota vse Evrope. Slovaki sporočamo Madžarom in Budimpešti, da to, kar je danes naše, ne bomo prepustili niko. mur in da se iz svobode, v kateri živimo danes ne bomo nikdar več vrnili v stari su« ženjski jarem in upognili svojih tilnikov. Madžari in Budimpešta ne smejo pozabiti, da je iz siromašnih Slovakov nastal tekom zadnjih 10 let samozavesten narod, ki ne prenese nobene tuje nadvlade. Če pa ra« čunajo Madžari z nadaljnimi spori, ki se pojavljajo med češkim in slovaškim brat« skim narodom in se drže svoje nade na te spore, bodo morali v onem trenutku, ko bo padel na slovanski meji prvi strel, spozna« ti, da nastopa celokupni češki in slovaški narod kot en mož, da brani svojo domo« vino. Nepričakovan uspeh Trockega in Zinovjeva Opoziciji so se pridružili tudi Kamenjev, Rakovski in drugi sovjetski poslaniki. — Kako presojajo sovjeti svetovni politični po- Moskva, 11. avgusta d. Izjavo opozicije, ki je preprečila razcep komunistične stranke, je podpisalo 13 članov centralnega komiteja, med njimi razen Trockega in Zinovjeva tudi Kamenjev, Rakovski, Smilga, Pjatakov in Muranov. Na od večine formulirana vprašanja so podali izjavo, da samoobaebi razumljivo tudi oni nastopajo za obrambo socijali-stične države proti vsem imperialističnim sovražnikom, naglašajoč pa, da mora biti tudi v času boja in vojne dovoljena kritika vodstva in politike centralnega komiteja. Glede nevarnosti, da ustanove komunistični di-sidenti v Nemčiji drugo komunistično stranko, naglaša opozicija, naj bi 6e vsi ti rene-gati, ki so znani revolucionarji, zopet sprejeli v kominterno pod pogojem, da opuste izdajanje lastnega glasila, vendar pa se jim mora dati svoboda, da izrazijo svoje mnenje v tisku. Glavna resolucija centralnega komiteja poudarja med drugim, da je opažati veliko na. zadovauje opozicije, nato pa ostro polemizira z naziranjem Trockega in poudarja, da stoji komiterna slejkoprej na stališču, da mora delavstvo v drugih državah aktivno nastopiti proti vladam in v danem slučaju preiti v rdečo armado. Na koncu očita resolucija opoziciji, da kljub naraščajoči vojni nevar- ložaj nosti otežuje delo stranke za ojačenje državne obrambe. Plenum centralnega odbora je v posebni resoluciji ugotovil, da tvori obeležje trenutnega mednarodnega položaja napetost med Anglijo in sovjetsko Rusijo ta imperialistično militaristima intervencija na Kitajskem. Glavna tendenca 9edanje perijode je za poostritev odnošajev med sovjetsko unijo in kapitalističnimi državami. Napredek socialistične obnove sovjetske Rusije, revolucija na Kitajskem, vrenje v kolonijah in očitna preorijentacija delavskih mas v Evropi eo glavni povod te napetosti. Obkroževanje sovjetske unije s sistemom diplomatskih in vojaških zvez je značilen pojav trenutnega položaja. Najostrejši boj proti sovjetski uniji propagira konzervativna angleška vlada, ki podpira vsako akcijo, ki lahko škoduje sovjetski Rusiji. Idejne priprave za vojno proti 9ovjetom pa vrše poleg buržuazije tudi s«"«ijalnodemokratska internaeijonala in ultra levičarski renegati komunizma. Le obstoječa nasprotja med poedinimi državami zavlačujejo vsak konflikt. Resolucija nadalje naglaša, da zasleduje sovjetska unija pred vsem miroljubno politiko, ue da bi pri tem zanemarjala vprašanja državne obrambe. Pred novimi prekooceanskimi poleti Nemški letalec Kdnnecke ter Francoza Givon in Corbut pripravljeni za polet Berlin, 11. avgusta, d. Letalec Konnecke je včeraj ob 13.12 po 17urnem nepretrga« nem poletu gladko pristal na letališču v Travemiinde. Letalo je imelo za 20 ur olja in vode razen tega pa brezžično sprejemno m oddajno postajo in vse potrebno orodje in provijant. Na tem poletu je letalec sled. njič preizkusil letalo v daljšem poletu, zla. sti ponoči ter zlasti izvedel poizkušnjo hi« trosti in uporabe gonilne snovi. Polet je v vsakem oziru uspel. Danes popoldne je pri. spel Kdnnecke na berlinsko letališče, kjer ga je pozdravila velika množica. Berlin, 11. avgusta, s. «Wolffov urad® do. znava, da bo Konnecke ostal do petka po« poldne v Berlinu. Okoli 16. bo odletel v Kolm. Na letališču v Tempelhofu se je po« poldne vršil razgovor, kjer je bilo sklenje* no, da bo Konnecke v Kolinu napravil še nekaj poskusnih poletov z bremeni. V treh ali štirih dnevih, t. j. nekako prve dni pri« hodnjega tedna pa bi bil pripravljen za start v Ameriko. Konnecke bo vozil po juž« ni smeri, in sicer kakih 400 do 500 km juž« nejše kot parniki. Pristati namerava v Fila« delfiji, ki ga je kot prva povabila, naj pri« stane tamkaj. Razen tega je mesto na vpra« šanje, ali velja nagrada 25 tisoč dolarjev, ki je bila razpisana za letalca iz evropske« ga glav. mesta, tudi za Konneckeja, ki star« ta iz Kolina — odgovorilo pozitivno. Po« let bo po računih trajal 50 ur. Pri sedanjem 19urnem poletu je vozil Konnecke povpreo« nih 138 km na uro. Pariz, 11. avgusta, s. Letalca Givon m Corbut sta se davi z »Modro ptico« dvig« nila za šesturni poskusni polet v Le Bour« getu. Letalo se je okoli pol 15. vrnilo. Med poletom je letalec pregledoval vse naprave na krovu. Električni stol ostane pripravljen Odgoditev justiiikacije Sacca in Vanzettija do pondeljka 22. avgusta. — Malo izgledov za njuno pomilostitev. — Kako sta preživela obsojenca dozdevne zadnje ure svojega življenja. — Nove demonstracije in eksplozije London, 11. avgusta o. Reuterjevemu uradu I Jetnika sta prejela vest ravnodušno. Vanzetti je izjavil, da je zadovoljen. poročajo iz Bostona: Uradna ve6t naznanja, da je bila eksekucija Sacca in Vanzettija odgodena do 22. t. m. Odgoditev eksekucije je treba pripisati dejstvu, da je neki Portugalec, Madeyras po imenu, podal sedaj izjavo, da je sodeloval pri umoru, zaradi katerega sta bila Sac^o in Vanzetti obsojena smrt. V prihodnjih desetih dneh se bo izvršila preiskava v tej zadevi. Mnogi upajo, da se bo ob tej priliki izkazala nedolžnost obeh Italijanov. Sacco je zelo oslabel zaadi tritedenskega posta, dočim se zdi Vanzetti nekoliko boljši, ker je v zaporu zaužil v zadnjih dnevih nekaj jedi. Charlesfon, 11. avgusta (lo). Pol ure potem, ko je bila justifikacija Sacca in Vanzettija odgodena, so pričele čete in policija zapuščati pozicije pred jetnišnico. Malo pred polnočjo so prispeli v zapore policisti s tremi pismi, s katerimi je bila juetifikacija Sacca in Vanzettija odgodena. Okoli polnoči je guverner Fuller izjavil, da je svet odgo-dil usmrtitev za dvanajst dni. Sklep je tudi potrdil eksekutivni odbor. Da ee je z odločitvijo tako dolgo zavlačevalo, je kriva močna opozicija mnogih svetovalcev _ proti predlogu guvernerja Fullerja. Končno je svet soglasno odobril guvernerjev predlog. ljenje g. Davidoviča« netočne po vsebini in formi. Dotične informacije pa je dal »Pravdi« sam g. Davidovič, ki danes izjavlja v »Pravdi«, da Di se moral komunike glavnega odbora glasiti, da so informacije le »donekle« netočne . , . Washington, 11. avgusta (be). Vest o od-goditvi justifikacije Sacca in Vanzettija je dospela v Boston komaj 40 minut pred določeno justifikacijo. Oba delikventa sta bila že popolnoma pripravljena, da nastopila svojo zadnjo pot. London. 11. avgusta (be). Sacco in Vanzetti sta bila prepeljana iz jetnišnice Charle-ston v zapora Cherryhill. Hčerka bivšega ameriškega predsednika Wilsona je tudi zaprosila za njuno pomilostitev. Washington, 11. avgusta 6. Istočasno z od-goditvijo smrtne razsodbe je bila odgodena tudi eksekucija smrtne kazni za Portugalca Madeyra«a, razvpitega zločinca, ki je edina razbremenilna priča za oba Italijana. Državno 9odišče trenutno pregleduje številne predloge in prošnje, ki so došle v tej zadevi. Newyerk, 11. avgusta s. Državni departe-ment izjavlja, da je prispelo že osebno pismo Mussolinija za pomilostitev Sacca in Vanzettija. >World< poroča, da je italijanski poslanik odšel v državni departement, pri čemer 90 ga prijeli tajni policisti. Kmalu nato je ironično vprašal namestnika državnega tajnika Kastleja. ali misli, da gresta za njim tudi Sacco in Vanzetti. Pariš. 11. avgusta s. Poročevalec »Temp-sa< poroča iz Sofije, da so v pretekli noči ob 22. vrgli neznanci na vrt ameriškega konzulata v Sofiji bombo. Prepleaali 90 zid sosedne hiše ter od tam dosegli vrt konzulata. Eksplozija ni povzročila niti stvarne, niti človeške Škode. Domnevajo, da so viyli bombo kot znak protesta proti usmrtitvi Sacca ia Vanzettija. Obnovitev reda in zakonitosti ¥ mariborski Mestni knmMi Razpust uprave Mestne hr Veliki župan poklican na o vi od- Maribor, 11. avgusta. Znano je, kako so, odkar se v mariborski oblasti uveljavlja kleroradikalski sporazum, klerikalci in radikali z intrigami in nekvalificiranimi napadi posku-šavati polastiti se uprave enega največjih in najsolidnejših denarnih zavodov v Sloveniji, mariborske Mestne hranilnice. Njihovi napori so bili dolgo zaman, ker bi bilo treba prekršiti zakon, da se razdere ustroj Mestne hranilnice in zavod izroči partizanskim ambicijam. Šele, ko je bil sklenjen «blejski pakt«, so padli obziri na zakon in pravo. Povodom navzočnosti min. predsednika Vukičeviča v Mariboru so se klerikalci in radikali dogovorili, da razpustijo ispravo Mestne hranilnice ter se polastijo zavoda. Takoj po odhodu g. Vukičeviča je mariborski vel. župan dr. Schanbach 11. julija razpustil upravni odbor Mestne hranilnice ter je imenoval za geren-ta dr. Ravnika, kateremu je ataširal «sosveU, sestavljen po večini iz klero-radikatov. Ukrep velikega župana je bil nemudoma izvršen in upravni odbor prisiljen, da je takoj izročil posle ge-rentn Ravniku. Člani upravnega odbora Mestne hranilnice so se proti nezakonitemu činu pritožili na ministra trgovine dr. Spa-ha. Uspeh je bil popoln. V svojem odloku minister konstatrra, da je veliki župan postopal ne le protizakonito, temveč naravnost proti njegovim odredbam. Minister razveljavlja razpust upravnega odbora Mestne hranilnice in kliče veKkega župana na odgovor! Te dni so prejeli veliki župan doktor Schanbach in -čiani razpcščeaega upravnega odbora Mestne hranilnice odlok ministra dr. Spaha z dne 30. julija 1927. VI br. 3883, v katerem je rečeno: »ugotovil sem, 1.) 'da ie bil odlok veBkega župana mariborske oblasti št 1823-1 z dne 11. julija 1927. izdan proti moji nared-bj VI št d648-2« ter da je s tem veliki Puat proti župan mariborske Oblasti prekoračil svojo pristojnost, 2.) da ie luk protizakonite odvieta odložita a meč eventualne pritožbe proti odloku pod 1.) ter odrejam-: 1.) da mi veliki župan mariborske oblasti v roku 15 dni od daaes predloži svoj akt v tej zadevi s svojim pGfaSnil-nim poročilom, 2.) ukinjam \ celoti do moje nadaljnje rešitve odlok velikega žnpana mariborske oblasti št 1823-1 z dne 17. jaiija 1927. s tem, da se mora takoj vzpostaviti stari upravni odbor Mestne iiraaM-nice v Mariboru, kakor da odtok velikega župaaa mariborske oblasti številka 1823-1 z dne 17. julija 1927. ni Ml izdan.» Razsodba ministra trgovine je naravnost uničujoča. Ostrejše ni mogoče karakterizirati postopanja kleroradika-lov in velikega župana proti Mestni hranilnici. Vsak komentar je odveč. Kakor rečeno, je razsodba ministra že nekaj dni v rokah velikega župana. A kaj se je zgodilo? Veliki župan do danes ni izvršil ministrove aaredbe, nasprotno, on mirno pusti, da protizakonito imenovani gerent še nadalje vodi posle, ki po dostavitvj ministrove aa-redbe ne morejo biti za Mestno hranilnico več obvezni. Akoravno so vse uradne instance 5 strani upravnega odbora Mestne hranilnice o rešenju ministra obveščene, se je vendar včeraj vršila seja nezakonitega sosveta, kakor da se velikega župana sploh ne tiče, kaj je odredil kompetentni minister. Proti, seji sosveta je poslal upravni odbor Mestne hranilnice pismen protest, velikega župana pa zaman iščejo: že dva dni ga ni na izpregled . . . Vse kaže. da. gre za organiziran upor proti razsodbi ministra. A gospodje se prav gotovo motijo, če menijo, da je kleroradikalski pakt močnejši nego zakon in g. Schaubach bo morda kmalu spoznal, da ni kvalificiran za borbo proti g. Spahti . . , -059- »TSlIMKl Kdo je izpodovai ug plačevanja davkov z 20odst boni? »Slovenec« proti trditvi klerikalnih poslancev, češ, da so oni izposlovafi usodnost plačevanja zaostalih davkov z 20% boni. Njiheva zasluga je le. da so oicjiB prvotno usodnost izplačila vseh bonov samo za bone do 1000 kron! V svojem članku. posvečenem 20% bonom, smo ugotovili, da so klerikalci namenoma omejili ugodnost plačevanja zaostalih davkov z Tfffo boni sa ta način, da so odredili plačevanje 1 boni de nominalnega zneska 1000 kron. Kdor ima bon, glaseč se na 1001 K, ga ne more izkoristiti. Nadalje veljajo tak; boni samo za trne davkoplačevalce, na katere ie bon izstavljen. Ce je mož radi zaposlenosti poslal menjat denar svojo ženo ali dedo in so bili boni izstavljeni na druge osebe, je bon za plačilo zaostalih davkov neuporaben. Razen tega so klerikalci stilizirali zadevne člene finančnega zakona tako, da so bili celo slovenski davčni uradi, ki so znani po svoji širokogrudni konciljantoosti, primora-ni, da zavračajo plačilo s temi boni in da počakajo na zadevno odredbo generalne direkcije davkov. A klerialci gredo še dalje in si laste za. slogo, da so to zadevo sploh izposkrvali in da brez nih sploh ne bi bilo plačevala zaostalih davkov z 20% bom. To svoio pridobitev proglašajo klerikalci kot prvo točko svojih »velikih uspehov* za Slovenijo. Mi smo v položaju, da to trditev razkrinkamo kot ordimrrno laž in potvorbo dejanskega stanu. V to svrho se enostavno posltržimo »Slovenca« z dne 28. januarja 1927, ki prinaša dolgo brzojavko iz Beograda o seji finančnega odbora pod naslovom »Davki v Sloveniji ostanejo isti. — Nekatere olajšave pri trošarinah in taksah, štiriletni morate, rij in ugodnosti pri odplačevanju dolžnih davkov in izplačilo 20% booov ob priliki žigosanja kron odvzetih zneskov — Poslanec Pušenjak o preobremenitvi Slovenije*. SLS je bila tiste dni še v opoziciji, v vlado je stopila šele 1. februarja in posl. Pušenjak je na koncu svojega opozfcijonataega govora izjavil, da bo glasoval proti proračunu V tej brzojavki čitamo. da je »finančni minister v svojem ekspozeju navedel razne ukrepe, s katerimi bi se doseglo olajšanje davčnih obremenitev*. Potem citira »Sk>-vlade predfoiene rdgovcgdsostnhlVtevqji venec* vse te od bivše radičevsko-radftal-ne vlade predložene olajšave hi prihaja po navedbi štiriletnega moratorija za ostale davke k 20% bonom. 0 tem je napisal: »Sporedno s tem se bodo ob priliki plačila dolžnih davkov sprejemale mesto denarja ted| pchuanke, U se glasijo na 20 odstotkov ob priliki žigosanja kron odvzetih novčanlc. Finančni minister misli, da bodo ti akrepi nekaj pomagali k ozdravitvi razmer«. Nato navaja »Slovenec« kako je posl Pušenjak kritiziral ekspozž finančnega mi-nisrra in dejal med drngim: »Ker se minister zaveda, da Je predlagano zmanjšanje nezadostno,- je sam predlagal znižanje trošarin in taks za nekatere predmete, ugodnosti glede dolžnih davkov ta izplačila 20% bonov ob priMkl žigosanja kron odvzetih zna skov. Končno je posl. Pušenjak v imenu SLS izjavil, da bo glasoval proti. Avtentično ie torej ugotovljeno, da je ugodnost 30% bonov uvedena po mfcajfrtivi dragih, nikakor pa ne klerikalcev, ki so takrat že napovedovali, da bodo glasovali proti Sredi proračunske debate je padla vlada in 1. februarja jt prišel na krmilo kleroradikalski režim. Nova kleroradikatska večina je revidirala ministrovo obljnbo glede 28% bonov ter Je plačljjvost 20% booov reducirala na 1000 kron (250 Din) in tudi še s tem, da se mere poslužitj bona le oni, na čigar ime se glasi. Dejansko je torej prvotna obljuba fin. ministra skoraj popolnoma izigrana. In to *po zaslugi* SLS? Dr. Žerjav za nase radarje U -v. •• v Nema ji Laško, 10. avgusta V našem srezu je vzbndflo veliko zanimanje dejstvo, da se je dr. Žerjav pobrigal za vzajemno pogodbo glede sodjabiega zavarovanja med našo državo in Nemčijo. Dr. Žerjav je bil edini, ki je mislil na ta ve-levažen socijalni problem. Že prej je kot minister začel to vprašanje, vendar pa so se gospodje radikali, s katerimi so se sedaj na življenje in smrt zvezali klerikalci, z najrazličnejšimi izgovori izmikali. Trgovinska pogajanja z Nemčijo pa so nudila ugodno priliko. Dr. Gosar se ob tej priliki ni spomnil naših \Vestfalcev in neštetih onih rudarjev, ki žive v domovini, a so jim rente in pokojnine iz Nemčije ukinjene radi pomanjkanja tozadevne pogodbe. Pa tudi za časa aktivnega ministrovanja je dr. Gosar misBl boO na to, kako bo z demontiranjem socijalne politike, posnemal miselnost in voljo svojih radikalnih zaveznikov, kakor pa na naša izseljeniška in re-patrijatijska vprašanja. Za časa njegovega ministrovanja se je v vladi pripravljalo gradivo za trgovinska pogajanja, a dr. Gosar ni imel nobenih želja ... Ni se spomnil, da v Nemčiji živi tisoče ki tisoče Slovenskih rudarjev in da stotine in stotine starih in upokojenih radarjev v domovini čaka na obnovitev izplačevanja njih rent in pokojnin iz Nemčije. Trgovinska delegacija je prišla v Berlin brez vsakih zahtev v teh vprašanjih, tako da so jo nemški deiegatje morali opozoriti na to okolnost ia izreči svoje začudenje, kako da naša delegacija ne načne teb problemov. Ncoti torej poznajo naše probleme — klerikalni ministri pa za take »malenkosti« nimajo smisla, ker ga imeti ne smejo, ako se hočejo z radikali zliti v eno proti socijalno stranko. Upamo, da bo prizadevanju dr. Žerjava uspelo, da to nujno stvar privede h končni rešitvi. Pokvarjena gospoda Na naslov SLS in ratičevcev. Naša želja, da bi bil volilni boj dostojen in stvaren, se. žal, ni uresničila. Prvi Je prekoračil meje g. dr. Korošec, ki je v Kranju napadel demokrate z demmcijanti in s Slavensko banko. Kaj pa je ta gospod govoril v Slovenski Bistrici, na to se bomo še povrniii. ako ne pride demanti na poročilo, ki ga je prinesla o Koroščevem govoru beograjska »Politika«. Ako bo g. Korošec tako nadaljeval, se mu zna pripetiti, da obtiči sam v blatu. Klerikalcem stoje v kkvetanju zvesto ob strani slovenski radidevci. Te dni so izdali brezimno "brošuro, v kateri trdijo, da ie kandidat na naši listi g. Jakob Kušar ponujal svoje sodelovanje že tudi SLS. Tako je baje zatrjeval g. Korošec g. Puc-lju. G. Kušar je radičevskim jezuitom že odgovoril, da so lUoiki. Lagal Je ali gosp. Korošec, £e je kaj takega res pripovedoval, aH pa gosp. Pucelj, če si je to sam izmislil. Značilno pa je, da se klerikalci in fadičevci znajdejo v bratskem objemu, ako le treba obrekovatl kmeta, da ne dobi mandata in ga dobi mesto nJega n. pr. dr. Ma-rušič ali g. Prepeluh. Ogabna je tudi laž radičevske brošure o g. Ureku, češ, da je zahteval aH mandat aH pa 100.000 Din. Stvar je že sama na sebi tako neumno izmišljena, da jo morejo verjeti samo zelo zmešani ljudje. Resnica je, da so na odločilni seji načelstva tako zva-ne »Slovenske kmetske stranke* vsi štajerski slovenski delegati glasovali za gosp. Ureka kot nosilca liste proti g. Radiču oziroma g. Prepeluhu. Kljub temu je od Zagreba odvisna »pokvarjena gospoda* postavila za kandidate gg. Radiča, dr. Odiča in Prepeluba, torej tri gospode mesto kmetovalca. Vse laži in obrekovanja ne bodo mogle potnagati radičevcem do mandata na Štajerskem. Pa tudi za kranjsko agitacijo so le dokar, da je »pokvarjeni gospodi« okoli »Kmetskega lista* kmet dober le, doklfer tlako dela. če pa odpre usta, pa lop po ajeui z ioparjem, prav kakor pri klerikalcih. Kar se tiče morale in dostojnosti, si lahko klerikalci in radičevci podajo roke. Poiltlieleiežke v Zagrebu piše, da so mi« nhtra Kumanudija, ko je pred par dnevi potoval po Sloveniji, na kolodvoru v Celju vprašali kaj misli o takozvani «radikalsko* demokratski* listi v mariborski oblasti. On, da je odgovoril: »Kaj naj mislim?! Nema tu ni radikala ni demokrata!« »Jutarnji list-« •dostavlja, da je s to edino izjavo, ki jo je dal v Sloveniji, minister Kumanudi «u sa« moj stvari ipak donekle pogodio.« Lista oficijelnib socijalistov v Ljubljani V Ljubljani je bila vložena kot tretia kandidatna lista za skupščinske volitve lista. Jugoslovenske socialistične stranke, katere ttBSiiec je železniški uradnik g. Kittak, namestnik pa uradnik okrožnega urada za zavarovanje delavcev g. Mlinar. Br. Ravnihar za klerikalce V sredo zvečer se je vršila seja mestnega odbora NRS v Ljubljani, na kateri je bfto sklenjeno, da radikali v Ljubljani za skupščinske volitve ne postavijo svoje liste. Oficijelni komunike o tej seji pravi, da ie prišlo do tega sklepa »z ozirom na sedanjo . politično konstelacijo«. zlasti pa t ozirott na občinske volitve, ki r zahtevalo resne ln temeljite priprave*. Kakor nam poročajo je bila seja burna, ker je dT. Ravnihar zastopal stališče, da nai gredo ljubljanski radikali glasovat za listo SLS. Proti temu stališču vlada med pristaši NRS, ki so ostali naprednj&ki. naiodločneiši odpor. Prpič proti Radiču »Jutarnji list« objavlja senzacijonalno pismo znanega zagrebškega vdeindustriiaf-ca Prpiča. ki ie doslej veljal za financlrja RasJičevtga p&liticaega pokreta. V pismu se Prpič odreka prijateljstvu z Radičem. kateremu očita, da ni upošteval njegovih nasvetov in da je izdal volilni proglas, poln boljševiških napadov, dočim mu je Prpič svetoval, naj raje podčrta konstruktivno delo. Prpič očita dalje Radiču. da bi bil lahko s Srbi sklenil sporazum že 1. 1918. Tadi L 1923 je še Ime priliko doseči za Hrvate dalekosežno samoupravo. Prpič sam mu je baje prinesel Pašičeve pogoje za sporazum, po katerem bi dobila Hrvatska gospodarsko in upravno samoupravo z banom aa čelo. Radičev demon je obrnil drugače. Daaes je Radič na vrhuncu svoie moči, a narod postaja z vsakim dnem si-roraašnejši. Vsak Hrvat že uvideva, da je Radačeva politika negativna in da je v tej državi absolutno nemogoča. Prpič očita Radiču tudi demagogijo s »pokvarjeno gospodo* in ga aa koncu spominja na znano LkKolacvo rečeuico o demagogiji: »Lahke pač vlečeš za nos ves svet nekaj časa aii del sveta ves čas. nikoli pa vsega sveta ves čas.« Tako sodi o Radiču, ki je šei slovenskih radičevcev njegov nekdanji podpornik in intimni prijatelj, ki mu ie zvesto stal ob strani v časih, najtežjih za Radiča. Vofihi pritisk v Zagrebu Zagreb, 11. avgusta n. Veliki župan dr. Stopar je pozval danes k sebi bivšega župana arhitekta Heinzla ter občinskega svetnika dr Srkulja in dr. Prebega ter jim sporočil, da jih smatra za odgovorne za vse kršitve zakonov, ki bi se zgodile na shodih zagrebškega bloka o priliki volilne agitacije za zagrebške volitve. Obenem jim je sporočil, da imajo vsi podrejeni organi nalog, da postopajo strogo po zakonih. Zatrjuje se. da je ta korak zagrebškega velikega župana, ki je izzval v zagrebški javnosti veKko ogorčenje v zvezi z aretacijo dr. Belo VuSča. ki je na svojem nedeljskem shodu napadel vlado radi razpusta zagrebškega občinskega sveta in bil radi tega obtožen po zakonu o zaščiti države. Pribičevič v Osijeku Oatftf. 11. avgust«. n. V soboto dospe semkaj šef SDS Svetozar Pribičevič, ki So imel t nedeljo velik shod, Pribičevidn pri« previjajo »večan sprejem. Požar palače Razredne loterije Beograd, 11. avgusta, p. Nocoj opolnoči je izbruhnil v zgradbi razredne loterije ve. lik požar. Naglo razširjajoči se plameni so zajeli ves prednji trakt, ki je popolnoma v ognja. Obnovljeni odnosa ji z Albanijo Beograd. 11. avgusta p. Danes opoldne je zunanji minister dr. Marinkovič sprejel oovo imenovanega odpravnika poslov albanskega poslaništva v Beogradu dr. Stila. Po sestanku je dr. Stila izjavil vaiemu dopisniku, da so s tem redni diplomatski od-nošaji med Jugoslavijo in Albanijo zopet vzpostavljeni. On je v svojem nagovoru dr. Marinkoviču naglasil v imenu in po naročilu svoje vlade, da so z albanske strani odstranjene vse ovire, k! bi mogle motiti dobre odnošaje z Jugoslavijo. Dr. Marinkovič je v svojem nagovoru podčrtal, da vlada tudi na jugoslovanski strani isto razpoloženje. $" a Proslava nemškega državnega praznika Berlin, 11. avgusta (be). Danes se je vršila svečana proslava obletnice sprejetja wei-marske ustave. Glavna proslava se je vršila v svečano okrašeni dvorani državnega zbora v navzočnosti predsednika republike Hinden-burga. Državni poslanec von Kardov je v svojem govoru orisal nastanek vreimarske ustave in očrtal posebne zasluge državnega predsednika Eberta in Hindenburga za stabilizacijo nemških razmer. Na koncu svojega govora je naglasil, da odobravajo ustavo vedno širši krogi nemškega naroda. Proslava je bila zaključena s petjem nacionalne himne in defilacijo častne čete pred Hin-denburgom. Zvečer se je vršila v veliki ra-djodvorani skupna proslava državne vlade, pruskih vlad in berlinske mestne občine. Kot glavni govornik je nastopil prosvetni minister Beoker. naglašajo?. da tvori ustava zvezo med preteklostjo in bodočnostjo nemškega naroda. Zaključek te proslave je tvorila bakljeda pred vladnim poslopjem. Avstrijski konflikt s sovjeti Moskva, 11. avgusta, d. »Izvestija» se ba» vijo s konfliktom med Avstrijo in sovjet« sko Rusijo v zvezi z znanimi dunajskimi nemiri. List opozarja, da bo sovjetska via« da prisiljena prekiniti z Avstrijo vse odno« šaje, če ne bo dobila zadoščenja zaradi aretacij članov sovjetske trgovinske misije. Kakšne posledice bi rodilo za Avstrijo pre* kmjene trgovinskih odnošajev kaže angle« ški primer. Italijanski naučiti minister obišče Budimpešto Rim, 11. avgusta, o. Iz Budimpešte po« ročajo, da je italijanski naučoi minister F&> dele sporočil madžarskemu prosvetnemu ministru, da mu bo v prvih dnevih oktobra povrnil obisk, ki mu ga je grof Klebelsberg napravil v Rimu. Novi spori v Rumuniji Bukarešta, 11. avgusta, d. «Adeveral» po« roča, d* je nastal med regentskim svetom in ministrskim predsednikom Bratianora nov konflikt, ker smatra regentski svet od« pravo državnega podtajništva za železnice, ki ga je ustanovil Avarescu, za protiusta« ven. Pariz, 11. avgusta, (pa.) Rumunski mini« stiski predsednik Bratianu, ki se mudi v Auverene, je izjavil novinarjem, da je pri« Šel v Francijo konferirat s francoskimi fi» ntnčnimi krogi, vendar niti on niti Titule« scu ne bosta obiskala bivšega prestolona« slednika Karola. Bratianu je zanikal vse ve« sti o novih volitvah v Rumuniji rn.povdar« jal, da je vprašanje prestolonasledstva že končnoveljavno rešeno. Maščevanje nad atentatorjem Koverdo Verimra, 11. avgust«, d. Morilca sovjet« skega poslanika Vojkova sta pri običajnem sprehodu na dvorišču jetnišnice v Grau« dencu napadla dva komunistična jetnika. Z železnimi palicami sta ga tako pretepla, da so ga težko ranjenega prepeljali v bol« nico. Napadalca priznavata, da sta izvr« šila svoje dejanje iz maščevanja zaradi umora Vojkova. Izgredi brezposelnih na Poljskem Katovice, 11. avgusta, s. Po vesteh iz Lodza, je prišlo včeraj v Zigierzu do krva« vih izgredov brezposelnih. Ker jim je ma« gistrat odklonil zvišanje doklad, so šli pred mestno hišo, kjer so obmetavali policijo s kamenjem. Na strani policije in brezposel« nih je bilo mnog* težko ranjenih. 40 oseb je bilo aretiranih. «Stoleten mir* med Anglijo in Ameriko London, 11. avgusta, d. «Manchester Guardian« poroča, da so najodličnejši an« gleški politiki na pobudo Zedinjenih držav izdelali osnutek pogodbe, ki naj bi tvorili podlago z* sklenitev stoletnega mrru med Anglijo in Zedmjenimi državami. Poraz generala Čangkajška Šangha], 11. avgusta, d. Po angleških po« ročilih je doživela armada generala Cang« kajška težek poraz. Njegove čete se umi« kajo na celi črti in so zapustile svoje do« sedanje postojanke vse do Čingkijanga. Čangkajšek sam je baje ranjen. Upajo pa, da se mu bo posrečilo, da s pomočjo sv o« jih rezerv ustavi nadaljno prodiranje se« vernih čet. Tangersko vprašanje Pariz, 11. avgusta, (pa.) Francosko«špan. ska pogajanj« glede Tangerj* 90 bila pro. ložena n« mesec oktober. Po jemanje stavke na Madžarskem Budimpešta, J >. avgusta, d. Včeraj je bila v petujskem revirju končana večdnevna stavka. Delodajalci so privolili v izpolni« tev večine stavljenih zahtev pod pogojem, da se delavstvo nem udom« vrne n« delo. Nemški poslanik pri Briandu Pariz, 1 ivgusta. (be.) Nemški poslanik v. H6scfa je danes prvič po svojem okreva« nju posetil zunanjega ministra Brianda ter imel ž njitn daljši razgovor, tičoč se pred« vs«n n emško« f ran coskfli trgovinskih poga« janj. Zanimiva polemika o Društvu narodov Pariz, 11. avgusta d. Odstop de Jouvenela je izzval živahno polemiko ne le med njim in Briandom, marveč tudi v tisku. Brianu je podal novinarjem novo izjavo, v kateri pobija do Jouveuelove trditve, češ da zunanja politika vlade ui v skladu z načeli Društva narodov. Briand znova poudarja, da je de Jouvenel doslej dosledno odobraval vse korake vlade in opozarja na mosulski konflikt in konflikt med Grčijo in Bolgarijo. V italijansko - grškem konfliktu zaradi Krfa je de Jonveoel sam odobraval korak vlade, da se je ta konflikt odstopil v rešitev konferenci veleposlanikov. De Jouvenel odgovarja zunanjemu ministra Briandu in naglaša, da baš krfski konflikt najbolje dokazuje, kako &e Društvo narodov v vseh važnejših problemih ignorira. Sklicuje se tudi na konflikt z Italijo in Jugoslavijo in poudarja, da velesile niso dopustile. da bi vzelo zadevo v svojo roko Društvo narodov, marveč 60, da prikrijejo svoje prave namene, insistirale na tem, da se konflikt provizorično reši potom direktnih pogajanj med obema prizadetima vladama. Važna politična sprememba na Irskem London, 11. avgusta (be—s). Iz Dublina poročajo, da je irska republikanska stranka, ki se je do6lej protivila prisegi svojih poslancev, sklenila, da opusti svoj nadaljni odpor. Njeni poslanci bodo že jutri dopoldne prisegli in se udeležili popoldanske seje irskega parlamenta. Domneva se, da se bo vsled tega znatno spremenilo razmerje moči vladne večine in da bo vla.ia vsled tega prisiljena odstopiti De Valera sam ue 1 a-merava vstopiti v vlado, pač pa se pogaja 1 voditeljem delavske stranke Johnsonom, naj bi s podporo De Valerove stranke, neodvisnih in nekaterih članov nacionalne stranke pi evzel seetavo vlade. London, 12. avgusta (lo). Predsednik ekse-kutive irske svobodne države Cosgrave se je v bližini Dublina lahko ponesrečil z motorjem. Madžarski komunistični emigranti na delu Budimpešta, 11. avgusta, d. O priliki kon« gresa strokovne organizacije v Parizu je prišlo do ostrega konflikta med madžarski« mi socijalisti in komunisti. Ko je socijalist Beno Gall podajal svoje poročilo, so vpri« zorili komunisti tak kraval. da je morai zapustiti govorniški oder. Pozneje so ga ce« lo dejansko napadli. Tudi na delavskem zborovanju v Lensu je prišlo do sličnih in« cidentov. Komunisti so obmetali madžarske delegate z gnilkni jajci. Polet iz Francije v vzhodno Evropo Le Bourget, 11. avgusta, s. Letalski ma« jor Weiss je včeraj dopoldne startal za S000 km doigi polet v vzhodno Evropo. Smrt starega kralja Pariz, 11. avgusta, d. V visoki starosti 87 let je umrl kralj francoskega zaščitnega ozemlja Kamfeodscha Sisovath. Rojen je bil leta 1S40. v Bangkoku. Bil je naslednik kralja Norodoma L in je zasedel prestol 24. aprila 1904. Močan potres Balboa, 11. avgusta, (lo.) Tukajšnja po« tresna postaja je zaznamovala tako mo« čan potres, da se je zlomila igla potresnega aparata. Računa se, da je bil potres 100 milj južnovzhodno Paname. Upor Indijancev La Paz, 11. avgusta, s. V pokrajini Bo« coti se je uprlo kakih 2700 Indijancev. Ubili so več belih in korakajo sedaj proti drugim kulturnim krajem. Vladne čete so prijele 37 upornikov. Velik požar v Londonu London, 11. avgust«, (pa.) Požar je uni« čil tvomico gumija. Zgorelo je tudi 6 sta« novanjskih hiš. Zanimiva tožba Zagrebški sodniki proti policijskemu šeiu Zagreb, 11. avgusta n. Bivši policijski lef v Zagrebu dr. Bodekovič je nedavno objavil neko izjavo, v kateri med drugim naglaša, da eo zagrebški sodniki v procesu proti Radiču in strankinemu vodstvu HSS postopali pristransko. Vsi zagrebški sodniki so radi tega vložili proti dr. Bedekoviču tožbo po § lOS in 104 srb. k. z. Razprava se bo vršila dne 20. t. m. pred belovarskim sodiščem. Izključitev bivšega poslanca Radosavljeviča iz DS Beograd, 11. avgusta, p. Demokratski pr« vak v Kragujevcu dr. Radosavijevič, ki ga je izvršni odbor Demokratske stranke v svoji včerajšnji seji izključil iz stranke, ker je postavil svojo lastno kandidatno listo, objavlja izjavo, v kateri naglaša, da te iz« ključitve ne jemlje resno, ker izvršni od« bor njega kot člana glavnega odbora stran« ke sploh ne more izključiti in jc v smislu strankinega statuta za to kompetenten edi= nole kongres stranke Slejkoprej pa ostane veren demokrat. Postopanje izvršnega od« bora, da bodo obsodili volilci sami. Pretep med katoliki in pravoslavnimi Most ar, 11. avgusta, n. V selu Kruševlja« ni je prišlo danes do krvavega spopad« med tamošnjimi katoliki in pravoslavnimi radi nekega zemljišča, ki so si ga oboji jiii. V pretepu je bilo več oseb težko ra« njenih. Nesreča na Krnu Gorica, 11. avgusta, o. Na Krnu je tabo« ril« večja skupin« katoliških skavtov iz Tr« sta in Gorice. Včeraj je dečke in njihove« g« voditelja, srednješolskeg« profesorja Jellersitzha iz Trste zajela nevihte, med katero je udarila med nje strela. Profesor Jellersitzh se je zgrudil mrtev, dv a dečka pa ate bfia kije pogkodortaa. N Naši Kraji in ljudje Planinski dnevi v Kranjski gori Hrvatom mora naš človek brez ugovora priznati, da so med nami najbolj navdušeni za šport, pa bil šport že kakršne koli vrste. Dilentatizma in površnosti ne po-zrajo in če so se enkrat zainteresirali za gotovo panogo športa, se ga lotijo z vso resnostjo in žilavo vztrajnostjo, pa ne odnehajo, dokler se niso v njem popoluoma izučili. Zato ni čudno, da so se kar naeu-krat pojavili kot dovršeni turisti, prekosili nas same in odnesli prvenstvo v turistiki. Čudno tem bolj, ker nimajo v svoiih deželah visokih gora, kjer bj se mogii zadosti in povoljno trenirati in so navezani samo na naše planine. Kljub temu so izvrstni turisti in z vso dušo zavzeti za planinski šport, da se moramo nehote učiti od njih ic jim biti hvaležni za marsikatero dobro, pomembno inicijativo. Pobuda za planinske dneve v naših pokrajinah je prišla k nam tudi od Hrvatov. To so dnevi brezskrbnega, veselega uživanja razkošnih krasot v zvestem, nesebičnem pobratimstvu, sklenjenem visoko gori tik pod milim nebom in Bogom. Lanski planinski dnevi se niso obnesli, ker je neusmiljeno in prozaično nagajalo jrcnlrnjavo vreme. A letos praznujejo turisti sveto leto in po stari planinski veri ie gospodar svetega leta samo solnce, ki se vsako noč preraja v zlati in suhi kopelji onkraj vesele Baščice, nekje za dolinami v prelepi deželi korotanski. Zato pa bodo Ietošnii planinski dnevi uspeli v polnem obsegu ir pon.enu, in kdor se jih udeleži, se iih bo prij-.tno spominjal v tihi zim," in za pečjo kraj lepo zakurjenega ognja ob strani ljubljene žen-ke aH sladkega dekleta. Kranjska gora, ali po domače Borovška ves si je s trmoglavo vztrajnostjo rritcriia častno mesto centra naše turistike in ie prekosila nekdaj uvaževano in obče hvaljeno Mojstrano. Letovanje v Borovški vtsi spada v višjih krogih že k »bon-tonu«; kraj se čudovito širi in lepša in se neprestano zalaga z vedno večjim in oraktičiim komfortom. Z naglimi stopinjami se biiža svetovnim letoviščem, za katerimi za< staja le še za kratko ped; a to ped bo imela za sabo že v najbližji bodožnosti. Zato pa je vsekako pravilno, da so si naši olanne; izbrali prav Borovško ves za prijateljski sestanek v dnevih od 13. do 15. t. m. Inici-iativa za ta sestanek ie seveda prišla spet od Hrvatov, ki so največji prijatelji Borov-ške vesi, pa je ne pozabijo ne poleti ne pozimi, ker so navdušeni za slikovito planinsko krasoto borovških zora in so veselo zaverovani v pristno originalnost starih borovških tipov. Program je v glavnem manifestacija trdne planinske ideje in medsebojno pobratim-stvo naših planincev, čas ie odmerjen samo za visoke in nizke ture po bližnjih vrhuncih. Za perferktne turiste poskrbe Prisank, Razora in škrlatica a na manj sigurne bodo gledali Mojstrovka, Vršič in Vitranec. Sestanek ima sicer le lokalni pomen. ker se ga udeleže samo podružnice, obstoječe v naši državi, In izključuje inozemstvo. Radi tega bo prisrfinejši in brez običajne šablone. Je neke vrste priprava za med la-rodni kongres planincev, ki nai se vrši v doglednem času in v poljubnem kraju rekie med najslikovitejSmi planinami. Lastna hvala je pač smešna in spada bolj med karikature in je kot reklama naravnost odvratna. Borovška okolica ie v očeh domačinov najlepši planinski produkt na vsem svetu. Do tega mnenja nas ie zavedla samo neodkritosrčna in laskava manira Angleža Humpbrya, čigar iziavo kažemo inozemstvu kq£ bombastično reklamo. Pre-tiranost ni nikjer in nikoli dobra In če smo skromni, lahko še vedno trdimo, da je borovška okolica pač biser med planinskimi biseri. Samo še ne pošteno zbrušen in moderno prepariran. Do popolnosti 'pa ga privede samo zainteTesiranje tujega sveta; ta tuji svet pa bi zainteresirali nailažie in naj-efektnejše na ta način, da bi se mednarodni sestanek planincev diplomatično dirigiral v Borovško ves. Borovška podružnica SPD je v zadnjem času pokazala silno energijo ki ie ne bi človek pričakoval od nje. Med vsemi našimi podružnicami je izkazala največjo delavnost, dasi je njeno področje zaradi pre-potentne nagajivosti naidelikatnetše. Pokazala je rutinirano taktiko in kliub ogromnemu delokrogu ima še zadosti zmisla za diplomatsko zastopanje borovških interesov napram zahrbtnim in lokavim mahina- cijam prefriganega soseda v črni srajci. Zato mislim, da ji ne bo težko, da kot prvakinja na nedeljskem sestanku izproži idejo o vseplaninskem shodu, ki naj se vrši v najkrajšem času prav v Borovški vesi, ki je edina izmed vseh naših krajev sposobna, da pošteno in efektno reorezentira jugoslovenski planinski svet, njegovo dušo, njegove običaje in kulturno naprednost. Koliko pomena bi imel ta mednarodni sestanek za napredek Borovške vesi in sosednih krajev, o tem pač ni treba razpravljati, ker je vsaka razprava odveč. Borovška ves se letos ne more izmotati iz prazvkov, ker je za njo letos vsak dan praznik. A planinski dnevi bodo za nio posebno svečani, ker so največji in najboljši del njene nature. Številni gosti iz vseh krajev domovine jo bodo za tri dni nroželi z novo svežostjo jn io obogatili z novimi idejami, ki jih bo poizkušala na vsak način reagirati. A med osnovo in realizacijo je strašno velik korak in brez gmotne in moralne pomoči nikakor ne gre. Borovška podružnica SPD je od naše strani pač malo pieveč izolirana in omalovaževana. Njen boj na zlobno okrnjenem svetu nam je popolnoma neznan in se vrši večinoma za kulisami našega življenja. Ta boi seveda zasluži vsaj nekaj priznanja, osobito, ker svobodna planinska ideja kategorično odklanja smešne osebnosti. Planinske praznike bo praznoval z nami vsak, komur sredi današnjega suhoparnega in prozaičnega življenja še ni srce zamrlo za silne utripe neizumetničene narave. Pozdravljen v našem krogu vsakdo, komur je licemernost še neznana veša. blodeča nekje daleč za Škrlatico, v dolini kier ne rastejo ne očnice ne ravšje in se plazijo samo bledi gadje po ožarjenem skaloviu. Josip Vandot. Kolonijalno pismo z Bola na Braču otrok, ki so danes vsi nameščeni v odličnih službah. Krajevna organizacija SDS Je izgubila kljub njegovi starosti 79. let zelo aktivnega člana. Ohranili ga bomo v najlepšem spominu! Avijatik Ristič - Srb iz Vojvodine Pred kratkim so listi sirom Evrope poročali, da sta dosegla nemška letalca Jovan Ristič in Edzard nov svetovni rekord v dolžini poleta, ker sta preletela 7000 km. Oba letalca nameravata v bližnjih dneh poleteti preko Oceana v Ameriko. Ker so inozemski listi pisali Rističa na vse mogoče načine in ga imeli zdaj za Madžara, zdaj za Nemca, bu gotovo zanimalo naše Sta-telje odkritje beograjskega »Vremena«. Po izjavi Rističevega strica Milivoja Rističa, direktorja pri hidrotehničnem oddelku v Somboru, se je rodil letalec Jovan Ristič 1. 1896 v Budimpešti. Njegovi starši Nikola in Sofija Ristič še žive. Od 1. 1922 je bival Jovan dve leti pri svojem stricu v Somboru. Ob tej priliki ie kot madižarski podanik vložil prošnjo za podelitev našega državljanstva, ki mu je bilo tudi podeljeno. Za časa svetovne vojne je Jovan Ristič absolviral avijatično-pilotsko šolo na Dunaju. Poslali so ga na rusko fronto, nato pa na njegovo lastno željo na italijansko, kjer je v kratkem času zbil na zemljo nad 40 italijanskih aeroplanov. Za ta svoja junaštva je prejel več odlikovani. V bojazni za svojega sina se je obrnila mati Sofija na cesarico Žito, da bi premestili njenega sina v zaledje. To se je tudi HARRY LIEDTKE LIL DAGOVER v velefilmu Po veseloigri Gustava Moserja. Sodeluje nemška filmska elita Evi Eva, Darry Holm, Ernst Veribes, Theodor Loos. Danes ob 4., pol 8. in 9. ari. Izborna moderna ventilacija! Pri vseh predstavah umetniški orkester! Kino Dvor. Telefon 2730. Pride: monumentalni francoski film: «Špijouka iz Balkana*. zgodilo, vendar pa proti volji sina Jovana. Postal je poslovodja vojaške tovarne aeroplanov v Budimpešti. V pismu, ki ga je Jovan predvčerajšnjim pisal svojemu stricu, se zanima za naše časopisne vesti o njem. Obenem hoče vejem življenju v Nemčiji. Obenem hoče vedeti, pod kakšnimi pogoji bi mu bilo mogoče kot avijatik vstopiti v našo armado. Upamo, da ti ne bodo pretežki in da ga bomo kmalu mogli pozdraviti kot letalca v naši službi. Bol. 9. avgusta Le prehitro so potekli počitniški dnevi prve skupine učiteljev, ki se je 1. t. m. vrnila v Slovenijo. Ostali, ki smo ostali zvesti Bolu, smo sprejeli nove koloniste, da jih uvedemo v naše življenje. V času našega letovanja smo uvedli redne tedenske sestanke, ker je bila naša želja, da se kolikor mogoče spoznamo s tovariši in tovarišicami, obenem pa s profesorji, ki se istotako mude na Bolu, in z ostalo inteligenco. Na prvem sestanku je predaval ruski profesor, ki so ga pregnali sovjeti iz Rusije in službuje sedaj v Novem Sadu. o »Predvojni in sedanji Rusiji« učitelj Mrov-lje pa o »Pokretu Slovanstva in Slovencih«. Na drugem sestanku ie predaval prof. Ku-rilič iz Hercegovine o srbski zgodovini in učitelj Mrovlje o slovenski zgodovini. Zanimanje za ta predavanja ie bilo precejšnje. Brezdvomno najlepša zabava je udeležba ribjega lova, ki se začne ob 18. in traja do 22. Ribiške ladje, na katerih so pritrjene velike mreže, dajejo obrežju s svojimi svetilkami izredno slikovitost. Večkrat ujamejo ribiči v eno samo mrežo do 50 q rib. včasi pa samo 1 q. Ribe, večinoma sardele. transportirajo največ na Vis. Preteklo nedeljo nam je dala »Jadranska plovidtoa« svoj parobrod na razpolago in tako smo napravili daljši izlet po morju. Ogledali smo si otok livar, najdaljši otok v Dalmaciji. Zelo prikupne so borove šume, pomešane z vinogradi. V duhu smo prisostvovali zgodovinskim bojem med Ilirci. Rimljani, Francozi in Angleži. Opazili smo več starih trdnjav, ki so jih gradili še Francozi. Ogledali smo si tudi najstarejše gledališče, ki so ga nedavno re-novirali V Hvaru pred razvalino stare gro-fovske palače »De Lupiš« smo se dali vsi izletniki fotografirati. Obiskali smo tudi še otok Vis, kjer smo bili deležni v špilju »Biševo« nepopisne naravne krasote. Tu se morje blišči v vseh mogočih barvah, da bi ga vedno hoteli gledati. Marsikdo izmed nas je sklenil, da bo vsaj še enkrat v svojem življenju obiskal to bajno špiljo. Kolonija Učiteljskega ferijalnega saveza na Bolu obstoji samo do 12.'t,-m. Kmalu se bomo tudi mi poslovili od .morja. Upaj mo. da bomo preuredili našo kolonijo druge počitnice samo za učitelje iz cele države, kjer bo v 4 etapah po 15 dni preživelo počitnice do 600 učiteljev. Naše kolonije pa hočemo ustanoviti tudi v izvenimorskih točkah, n. pr. v Ilidžih pri Sarajevu. O vsem tem bo sklepal kongres Ferijalnega saveza 20 t. m. v Novem Sadu. Mnogo pozdravov! Slavko Mrovlje Trboveljska deca ob morju Krasen pogreb Jožeta Mašeka Litija, 10. avgusta V torek smo položili pok. Jožeta Mešeka v hladno naročje zemlje. Smrt ga je dohitela v nedeljo v trenotku, ko mu je litijsko gasilno društvo izročilo za njegove zasluge častno diplomo. Preden je mogel izpregovoriti zahvalne besede, ga je zadela kap. Njegovo veliko popularnost je dokazala ogromna udeležba pri pogrebu. Litija še ni doživela tako impozantnega žalnega sprevoda v katerega so se že ob 17. formirale prav vse kulturne, strokovne, gospodarske in politične korporacije. Pred hišo žalosti je »Lipa« zapela žalo* stinko »Vigred«, nakar je sprevod ob 18. krenil proti cerkvi. Na čelu je korakal Sokol, nato rudniška godba iz Zagorja, ki ]e vso pot svirala žalne koračnice, in domače gasilno društvo, ki ie z veliko udeležbo dokazalo, kako visoko zna ceniti svojega ustanovnika in častnega člana. Z večiimi deputacijami gasilcev so bila zastopana tu- Kulturni pregled KarloTŠko pe«sko društvo »Zora« t Frankfurtu ob Meni. Karlovško pevsko dru-šivo »Zora; je odpotovalo te dni v Frank-furt ob Meni, kjer priredi koncert jugosiovenskih narodnih pesmi in produkcijo zborovskih skladb domačih skladateljev. V nedeljo bo pelo društvo, ki šteje 56 pevk in pevcev, tudi v frankfurtskem radiu. Mestna občina karlovška je subvencionirala to turnejo s 15.000 Din podpore. Rubensove slavnosti v AnversL V nedeljo dne 14. avgusta se začno v Anversi velike Rubensove svečanosti povodom 3501et-nice rojstva velikega slikarja. Slavnosti se otvorijo z razstavo, na kateri bodo razstavljena dela iz Anverse, Bruslja. Amsterdama, Rotterdama, Pariza, Le Havreja, Dunaja itd. Združene bodo podobe in slike iz zasebnih in javnih zbirk. Razstava bo združevala mladostna Rubensova dela, ko je še stal Rubens pod vplivom italijanskih mojstrov, slike iz razvojnaga časa ter dela iz zrelih let, ko je ustvarjal Ruben6 svoje najboljše slike. Razstavo sta aranžirala predstojnika anverškega muzeja Cornette in Muls. Kolekcija bo občinstvu dostopna do konca septembra. Šesta inscenacija Shakespearovega »Saa kresne noči« v Reinhardtovi režiji. Letošnje salzburške svečanosti so prinesle novo znamenito inscenacijo Shakespearovega »Sna kresne noči« v režiji Maxa Reinhardta. Prvič je Reinhardt insceniral to delo leta 1904., drugič leta 1905., obakrat v Berlinu. Tretja inscenacija je sledila leta 1919. tudi v Berlinu, četrta pa pred dvema letoma v Josgf-stadt. gledališču na Dunaju. Pozneje se je delo igralo še enkrat in letos se daje v šesti preureditvi. Dekoracije za dramo je ustvaril znani prof. Oskar Strnad, ki je insceniral komad docela v stilu pravljice. Izbral je za salzburško vprizoritev benečanske kostume poznega baroka, katere je izpopolnil z novimi stilizacijami. Pišejo, da je bila ta vprizoritev nekaj posebnega. Nezariden položaj naših likovnih umetnikov obravnava beograjska »Politika« od 7. avgusta ter ugotavlja, da ni bila na reprezentativni razstavi v Novem Sadu doslej prodana. niti ena slika, čeprav so bila razstavljena samo izbrana dela. 150 jugosiovenskih likovnih umetnikov ima torej dovolj vzroka, da razmišlja o težki krizi praktične strani njihovega poklica. di društva iz Trbovelj, Zagorja, Šrr.artna. Ribi in Zaverstnika. Za gasilci je spremljala svojega bivšega načelnika in častnega člana Gostilničarskn zadruga, za katero so se vrstili: pevsko društvo »Lipa«, zastopniki kr. o. SDS, občinskega odbora itd. Mnogo je bilo vencev. Za krsto je poleg domačih stopala ogromna množica ljuds-tva iz široke okolice. Na pokopališču je »Lipa« zapela »Pomladi vse se veseli« . . ., a godba ie ob zadnjem pozdravu gasilskih praporov zaigrala večno lepo »Vigred«. Nobeno oko ni ostalo suho Ko se je poslavljalo solnce za gore, je zemlja sprejela svoje. Občinstvo se je le počasi razhajalo, ker se je zavedalo, da je legel v grob mož-poštenjak, kre-menit značaj, ki je v svojem trudapolnem življenju ustvaril marsikatero dobrino v splošno korist in je imel vedno odprto srce za potrebne. Pokojni Jože Mešek se je rodil kot sin malega posestnika 1849 v Dobu pri Domžalah. Učil se je vrtnarstva. Po poroki je bil spočetka najemnik gostilne v Za-verstniku, nato v Šmartnem, končno pa Je v Litiji kupil posestvo in nadaljeval gostil-ničarsko obrt, ki jo je izvrševal nepretrgoma 50 let. Bil je 11 let litijski župan, soustanovitelj Okrajne posojilnice, gasilnega društva, Gostilničarske zadruge, Sokola in vseh ostalih narodnih društev. Bil ie tudi strasten lovec. Z neumornim delom in umnim gospodarstvom si je prigospodaril prav lepo imetje, poleg tega pa je izšolal 9 Gdč. Slapšakova, ki vodi in nadzoruje precej številno kolonijo trboveljske dece v Aleksandrovu, nam pošilja pričujočo sliko z naslednjim ugodnim sporočilom: Trboveljska deca se ob morju v Aleksandrovu prav dobro počuti. Solnčenje in morje ji izredno prija. Oskrba se je v lastni režiji imenitno obnesla. Imamo kuharico domačinko, ki prav Po materinsko skrbi za naše malčke. Vse so zdrave ln tehtnica izkazuje stalni prirastek na teži. Skoraj vse so se že priučile plavanja. Iz Omišlja se le kolonija preselila v Aleksandrovo, kjer je vzornejše kopališče. Doma- čini so nas z vso ljubeznijo sprejeli in nas vsestransko podpirajo. Srca domačih kakor tudi gostov pa si je deca usvojila z lepo slovensko pesmijo. »Pevajte, deca, pevaj-te!« se glase vzpodbujajoče prošnje hvaležnih poslušalcev. V obilici novih vtisov Je domotožje že kar prve dni skopnelo v vročem solncu in čistih valovih našega morja. Le žal, da se vsej slabotni deci naše doline ni moglo nuditi okrepčila in zdravila morskega zraka. Upamo pa, da bodo merodaj-ni faktorji z uspehi tako zadovoljni, kakor ie deca. in da bodo v prihodnje Trbovlje stalno vzdrževale svojo kolonijo ob morju. SSS- Nesreča lesnega trgovca iz Ljubljane V nedeljo se je g. Aleksander M-. Fried-rich, lesni trgovec iz Ljubljane, stanujoč v Langusovi ulici 32.. vozil s svojim motornim kolesom po oesti skozi Postojno proti Trstu. Na nekem predelu ceste blizu Postojne je pred seboj ugledal voz, v katerega je bil vprežen par konj. Friedrich radi ozke ceste voza ni hotel prehiteti, boječ se, da bi se na ozkem prehodu znašel z avtom, ki je z vso silo drvel za njim. Začel je torej za vozom voziti počasneje in ie obenem zadaj vozečemu avtomobilu dajal znamenja, naj tudi on začne voziti bolj počasi Toda avto ie brezobzirno divjal z neznansko brzino dalje. V kritičnem položaju mu je Friedrich dal znak, naj ga po voznih pravilih prehiti na levo Šofer tudi tega znaka ni ubogal, marveč se je z vso silo zagnal v motorno kolo. Radi silnega udarca je motorno kolo odletelo s ceste in zdr-čalo kakih 140 metrov globoko po obronku. Vozač g. Friedrich je nekako pravočasno odskočil, da ni odletel skupno z motornim kolesom, ker bi sicer bila smrt neizogibna, vendar je precej daleč odletel s ceste in dobil hud udarec v desno stran telesa. Posebno občutno je v kosti poškodovana njegova desna noga. G. Friedrich je dalje časa ležal nezavesten ob cesti, dokler niso prispeli na kraj nesreče nekateri sosedni kmetje, ki so ponesrečencu z vso požrtvovalnostjo nudili prvo pomoč. Oprali so mu rane in ga obvezali. Z vlakom se je g. Friedrich vrnil v Ljubljano, kjer se sedaj zdravi v domači oskrbi pod nadzorstvom veščih zdravnikov. Njegove poškodbe so tako občutne, da bo moral najmanj dva meseca ležati v postelji. Udarec ga Je tako pretresel, da g. Friedrich še vedno bruha kri. Kakor je Iz vsega razvidno, je bilo ravnanje avtomo-bilista naravnost zločinsko. Brezobzirni šofer je namenoma treščil v g. Friedricha, obenem pa je občutno poškodoval tudi oba konja in jo nato odkuril z vsem dirom dalje, kakor da ni nikomur skrivil niti lasu. Grozotna najdba na otočku sredi Ljubljanice Predvčerajšnjim popoldne so otroci iz okolice Zaloga pri kopanju v Ljubljanici zašli na neki otoček, na katerem je bilo nagromadenega na pesku in blatu obilo dračja ter še svežega vrbja. Otroci so se pričeli na otočiču igrati — igro pa je prekinila grozna najdba. Ko je neki dečko pulil iz blata vrbovo dračje, se je nenadoma zakotalila iz peska človeška glava. Iz blata je štrlelo še nekaj drugih človeških kosti. Grozotna najdba je otroke seveda pognala v beg v vas, kjer so opozorili na kosti odrasle ljudi. Ti so pripovedovanje otrok takoj sporočili orožniški Staniči v Vevčah. Na lice mesta, na otoček, se je takoj podal komandir stanice s patruljo. Orožniki so s previdnim odkopavanjem zbrali v blatu še več delov trupla neznanega utopljenca. Glava utopljenca je bila srednje velika ter je imela v ustnih kosteh na obeh straneh še dobro ohranjene zobe, dočim so prednji že izpadlu Med blatom so bili pomešani daljši lasje, kar zuači, da gre za utopljeno žensko osebo. Prsni koš je bil popolnoma razpaden. Noge so bile oblečene v dolge nogavice ter obute v visoke, dobro ohramjene čevbe na zadrgo s srednje visokimi petami, št. 36—38. Kosti rok pa se sploh niso našle na otočku. Pač pa so poleg trupla našli tudi predpasnik iz plavkastega blaga s krožki. Kosti so prenesli po končanem izvidu v mrtvašnico pri Devici Mariji v Polju, kjer so jih včeraj dopoldne pokopali. Najdeni predpasnik in čevlje hrani vevška orožni-ška stanica, ker se bo dala edino po teh kosih obleke ugotoviti identiteta utopljenke. Truplo utopljenke je ležalo v vodi gotovo že nad 6 mesecev, zato je najbolj gotovo, da gre za kako žrtev poplave lani V novembru. Domače vesti * Kralj na povratku iz Nemčije. Kakor nam javljajo z Bleda se kralj vrne nocoj iz Monakovega na Bled Po drugi verziji odpotuje še le v nedeljo iz Monakovega. * Šef generalnega štaba v Mariboru. Šef generalnega štaba, general Pešič, je predvčerajšnjim iz Rogaške Slatine prispel v Maribor, kjer si je ogledal vojaške objekte, popoldne pa lepo mariborsko okolico. * Naši letalci odpotujejo danes na letalsko tekmo v Curih. Ker se je letalcu kapetaou Markičeviču pripetil defekt, se je odhod naših letalcev v Curih odgodil. Kapetan Mar- kičevič je s svojim lovskim aparatom De-voitine moral pristati pri Dolnjem Mihpljcu, ker mu je zmanjkalo oiia in je motor odpovedal. Šele včeraj opoldne je kapetan Mar-kičevie prispel v Zagreb. Bržčas krenejo naši letalci danes, zjutraj preko Istre, Vidma in Milana v Curih. * Izpit; za profesorje trgovskih akademij. V ministrstvu trgovine in industrije je podpisan pravilnik o polaganju izpitov za profesorje trgovskih akademij. Sestavljena je izpraševalna komisija. Predsednik je g. David Korenič. * Ukinjenje carinarnic. Zaradi zmanjšanega proračuna v generalni direkciji carin je izdelan predlog o ukinjenju večjega števila carinarnic in njihovih Odsekov. Predlcg je že predan ministrstvu iinaic v odooritev. * Zadnji dan za vlaganje kandidatnih list. Kakor nam javlja predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani, je zadnji dan za vlaganje kandidatnih list za razpisane volitve v Narodno skupščino 16. avgust t. 1. Vložišče je odprto ob delavnikih od 8. do 13. in ob nedeljah od 9. do 12. ter na praznik od 8. do 12. ure. * Volilni shod v Jarenini bo v nedeljo 21. t. m. ob 7. zjutraj pod lipo pred gostilno Cvilak. Govorijo srezki kandidat dr. Gori-šek in drugi. * Volilni shod na Pragerskem se bo vršil v četrtek 18. t. m. ob 19. v prostorih gostilne A. Luršak. Poročajo dr. Pivko, Tum-pej in drugi. + Brivski kongres v Sarajevu. Kongres brivcev v Sarajevu, ki je trajat dva dni, je bil v pondeljek zvečer zaključen. Na kongresu se je razpravljalo o raznih stanovskih vprašanjih ter je bilo med drugim sklenjjno da se ustanovi skupna naravljama zadruga ter začne izdajati zvezni strokovni organ, tiskan v latinici in cirilici. Vprašanje delovnega časa se je odložilo, uikler .te postane aktualno vprašanje zakona o i fl'»vne>n času, Za predsednika nove uprave je bil izvoljen Peter Bogolagovič, za podpredsednika Tomislav Bakran in Štefan Krsn k, za blagajnika pa Simon Mečkič v Beogradu. * Otvoritev telefonskega prometa z Madžarsko. Med Slovenijo in Madžarsko je bil otvorjen telefonski promet, in sicer med Ljuhljano in Budimpešto, in Nagykanizso, med Mariborom in Budimpešto, Nagykani-zso in Vasvarom, končno med Ptujem in Nagykanizso. Pristojbina za enoto navadnega govora treh minut znaša v relacijah Ljub ljana-Budimpešta in M a r i'bor ->Budimp e š ta Din 39.60, v relacijah Ljubljana-Nagykanizsa M ar ibo r-N a g y k atn i z s a in Maribor-Vasvar Din 28.05, v relaciji Ptuj-Nagykanizsa pa Din 23.10. Pristojbina za pozivnice je ena tretjina pristojbine za navaden pogovor. * Himen. V torek, 9. t. m. sta se poročila strokovni učitelj g. Metod K u m e 1 j in učiteljica gdč. Vera Mohoričeva, hčerka sodnega svetnika dr. Franca Mohoriča v Ljubljani. — Bilo srečno! * Smrtna kosa. V Rogaški Slatini je v najlepši moški dobi star komaj 38 let, uinrl g. Alojzij Hvaleč. Bil je ugleden mož. Imel je restavracijo, mesarijo in lepo posestvo. Županoval je več let in je bil tudi predsednik krajevnega šolskega odbora. Vsi ki so ga poznali, so poleg njegovih odličnih sposobnosti cenili v njem kremenit značaj poštenje jn čvrsto narodno zavednost. Zadnji čase je bolehal in se je 14 dni zdravil v Slatini-Radencih. Ko se je že zdelo, da je okreval, so se predvčerajšnjim podali ponj z avtom, a je na povratku jedva 4 km pred svojim domačim pragom nenadoma izdihnil. Pokopljejo ga danes ob 17. na pokopališču pri Sv. Trojici. — V Trbovljah je v sredo zjutraj v starosti 32 let umrla gospa Mici M a r t u n o v a, soproga delovodje T. P. D. Bila je simpatična žena. dobra mati. Pokopljejo jo danes ob 15.30. Bodi pokojnima ohranjen blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Otvoritev koče na Zavižanu. Slovensko planinsko društvo vabi svoje člane in prijatelje planin na slavnostno otvoritev planinske koče na Zavižanu v severnem Vele-bitu. Kočo je postavilo Hrvatsko planinsko društvo v Zagrebu. Odhod iz Zagreba jutri ob 23.50, prihod na postajo Vrhovine-Plit-vička jezera v nedeljo ob 5.37, od tam z avtomobilom ali vozom do Krasna (37 km) od Krasna peš do koče 3 ure. Prihod v kočo okoli 17. V pondeljek ob 9. svečana otvoritev koče po predsedniku HPD Jos. Pasariču in cerkveni obred. Po končani slavnosti povratek ali razni izleti po Velebitu. * Slovensko planinsko društvo naznanja, da je pot skozi Kot in čez Rž na Triglav popravljena in na novo markirana. Poti so sedaj vse dobro popravljene in popolnoma varne. * Iz zdravniške zbornice za Slovenijo. V imenik zdravniške zbornice za Slovenijo sta bila vpisana dr. Franjo Labaš, županijski lizik v p., ter dr. Edvard Jemec, sanitetni poročnik. * Iz uradnega lista. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 85. številki pravilnik o zvišanih in izenačenih pokojninah (provizijah, podporah in miloščinah) bivšega monopolnega delavstva, njega vdov in sirot, nadalje uredbo o pobiranju oblastne takse od kinematografskih predstav ter natečaj za sprejem učenk v babi-ško šolo v Ljubljani. * Županstvo občine Trebnje razpisuje natečaj za izdelavo idejnih škic za novo uradno poslopje v Trdmjem. Razpis je objavljen v »Uradnem listu.« 1195 * Ameriški bi angleški izletniki v Dalmaciji. Po vesteh iz Splita so za drugo polovico septembra prijavili svoj dohod v splitsko luko trije veliki angleški parobrodi, ki so last društva »RoyaI Mail Line«. Ti parobrodi pripeljejo izletnike iz Amerike, Anglije in iz skandinavskih držav. Parobrodi posetijo luke v Boki Kotorski. v Dubrovniku in Splitu. * Nemški umetnik na letovišču v Sloveniji Pesnik in skladatelj Karel B1 ey 1 e, ki ga prištevajo med prvovrstne zastopnike moderne glasbe, je prispel iz Monakova ter se nahaja začasno v hiši g. Artmana v Št. Jurju ob j. žel. Njegovo ime je zaslovelo posebno s tem. da je uglasbil nekatera Nietz-schejeva dela, ter več komičnih oper. Njegovo plesno pesem »An den Mistral« so predvajali največji zbori, ne samo v Nemčiji marveč tudi v Angliji in Ameriki, s sijajnim uspehom. Bleyle bo v prihodnji sezoni v Augusteu v Rimu s svetovno znano simfonično pesnitvijo »Flagellasitenzug« otvoril simfonične koncerte. 401etnica Sokolskega društva v Novem mestu V nedeljo 14. t m. vsj na proslavo 40 letnice Sokolskega društva v Novem mestu! Nastopi več izbranih sokol-skih vrst z velezanimivim programom. Zvečer akademija in slavnostna razsvetljava na Krki. Pripravljen je velik prostor poleg telovadišča z številnimi paviljoni, kjer se bo moglo razviti naj-prisrčnejše narodno slavje. Na bratsko svidenje! Zdravo! Zletni odbor. * Z Lokruma pri Dubrovniku nam pišejo gospodične: Naša počitniška kolonija »Jadranske Straže« je priredila v pondeljek izlet v Cavtat. Odpeljale smo se 170 po številu iz Lokruma z izletnim parnikom »Brač« in dospele v Cavtat že ob 9. zjutraj. Tam smo s i najprej ogledale na vrhu polu-otoka mavzolej Račičev, krasno umetniško delo kiparja Meštroviča, na to smo odšle r.e katere v Zadrugo ženskih ročnih del, ki ji načeljuje gospa Pašičeva in slovj daleč po svetu s svojimi krasnimi izdelki. Druge pa so si med tem ogledale Bukovčevo sliko v frančiškanski cerkvi in posebno zanimivo Bogišičevo biblioteko in muzej, kjer so se jim odkrili veliki zakladi našega izrednega učenjaka, ki je zbral ne le vsa velika literarna dela, okoli 10.000 knjig, ampak tudi redkosti druge vrste iz vsega sveta. Slovenke so na to odšle z g. dr. I. Lahom na Bogišičevo vilo, kjer so bile pogoščene s smokvami, grozdjem, južnim sadjem in vinom in se veselo in zadovoljno vračale zopet na Lokrum. Čaka nas še izlet na Lo-pud Trsteno in Kotor. a Cavtat nam bo ostal vsem v lepem spominu. * Železniška nesreča pri Mikanovcu v Siemu. Včerajšnji jutranji brzovlak Beo-grad-Zagreb je imel znatno zamudo zaradi železniške nesreče pri Mikanovcu v Sremu. Na odprti progi sta namreč trčila skupaj tovorni vlak in brzotovorni vlak, ki je bil pomotoma dirigiran na isti tir. Pri trčsnju se je več vagonov popolnoma razbilo. Močno sta poškodovani tudi obe lokomotivi. Ne ve se še, če je zahtevala nesreča i ljudske žrtve. * Avtomobilska nesreča naših ljudi v Parizu. V nedelio zvečer se je avtomobil, v katerem so sedele štiri osebe, hoteč se izog niti nekemu drugemu vozu. zaletel v rob hodnika. Avtomobil se ie prevrnil in so vsi ki so se vozili v njem, g. Jelavič, uradnik jugoslovenskega poslaništva, g. Bogdanovlč uradnik pri Društvu narodov in zakonca Parker, zadobili večje in manjše poškodbe. Prepeljali so jih v bolnico. * Umor in samomor. KakoT poročajo iz Zibike v ptujskem okraju, so našli v pondeljek 70 let starega posestnika J. Obreža obešenega na njegovem skednju, njegovo ženo Rozo pa mrtvo v hiši. Imela je na glavi težke poškodb, vrat pa z nožem prerezan Skoraj gotovo je. da je starec umoril svojo ženo, potem pa Izvršil samomor. Kaj je vzrok groznega čina, ni znano. * Požar v tovarni za pohištvo v Karlov, cu. Sirene karlovskih tovarn so v četrtek zjutraj javljale, da se Je v mestu pojavil požar. Kmalu so začeli trobiti tudi gasilski trobentači in cerkveni zvonovi klicati na pomoč: gorela je tovarna za impregnirano pohištvo. Gasilci in delavci so razvili energično gasilno akcijo in se je končno posrečilo, lokalizirati požar. Kako je požar nastal ni znano, škoda je precej velika, ker so nekatera postranska poslopja popolnoma pogorela ter je tudi glavno poslopje močno poškodovano. * Težka nesreča v službi. V okolici Novega mesta, pri Zalogu je prošli torek že-lezinškemu uslužbencu Francu Bučarju odrezal roko vlak, ki ob enajstih ponoči prihaja iz Novega mesta. Bučar je pri mostič-ku prižigal luč, pri tem pa se je najbrže spotaknil in padel na tir v trenotku, ko je ptivozil vlak. Ponesrečenca so prepeljali v v bolnico v Kandiji. Roko so v sredo zjutraj našli na progi. * Katastrofalna železniška nesreča pri Nlšu. Kakor smo včeraj kratko poročali, se je v noči od torka na sredo na progi Niš-Beograd pripetHa katastrofalna železniška nesreča. Med postajama Praljina in Sudjič sta trčila skupaj dva tovorna vlaka. Strojevodji sta opazila nevarnost šele na daljavi 50 metrov, vsled česar so vsi napori za pre prečenje katastrofe ostali brez uspeha. Sunek je bil strahovit. Obe lokomotivi, sta bili razbiti, vsi vagoni poškodovani. Oba stro jevodji in en zavirač so mrtvi. 15 drugih oseb pa je ranjenih. Krivda zadene prometno osobje v Praljini. Promet je bil tekom dneva upostavljen, vendar so imel; vlaki šest ur zamude. Uvedena je stroga preiskava. * Volkovi zbežali zaradi požarov. Zaradi številnih gozdnih požarov v Bosni so se pojavili volkovi v dalmatinskem Zagorju. Prebivalstvo je v stiski, kako naj se ubrani volkov, ker nima orožja, a volčja zalega postaja vedno bolj nadležna. + Ne ve, kako le tuja ura prišla v njegov žep. Suljo Kadič iz Bihača je obiskal letos Ljubljanski velesejem ter je v onem času stanoval pri g. Rozaliji Boncelj. Ko je Kadič odpotoval v Zagreb, je opazila gospa, da. ji je bila ukradena ura. Pri zagrebški policiji !e Suijo priznal, da je vzel uro s seboj v pijanosti ter jo v Zagrebu zastavil nekemu natakarju. Izročen je bil sodišču. * Huda toča v okolici Radeč. Iz Svibna nam pišejo: V torek popoldne so se pripo: dili od jugozapadne strani temni oblaki, ki so prinesli Svfonu pri Radečah gosto, kakor lešniki debelo točo. Že dolga leta ni bilo take. V nekaj minutah ie vse uničila. Pone-, kod je celo pobila na oknih šipe. Posebno velika jo škoda v vinogradih in sadovnjakih kjer se je ravno letos pričakovala boljša letina. * Bojazljivost krvoločnega Prpiča Malega Preiskavo proti zloglasni roparski tolpi Prpiča Malega v Zagrebu vodi sodnik dr. Puš-kaš. Zaslišuje jih v zaporih, kjer jih lažje konfrontira, pri tem pa se ne vzbuja zanimanja radovednega občinstva, ker razbojnikom ni treba z verigami in okovi rožljati po hodnikih sodišča. Včeraj je preiskovalni sodnik Puškaš sprejel novinarje in jim podal zanimive informacije o dosedanjem poteku preiskave. Označil je kolovodjo Prpiča Malega kot figarskega bojazljivca. Dočim vsi drugi razbojniki lojalno priznavajo svoja zločinska dela in ne krivijo drug drugega, taji Prpič vse in pravi, da je pri tem ali onem umoru ali razbojstvu gledal, kar so drugi opravljali. Razdraženi radi takega strahopetstva so pričeli razbojnik; bolj natančno opisovati krvoločnost Prpiča Malega, ki -.e je obnašal kot Čarugtn naslednik in je vedno s samokresom izsiljeval disciplino in pokornost. Zasliševanje razbojnika bo trajalo do konca t. m. Nanaša se na 43 de-iiktov. Iz Osjeka prispejo dopisi o Carugi, ki tehtajo 18 kg. Sam Prpič Mali je po obe-šenju Čaruge in Prpiča Velikega izvršil 40 zločinov in to: roparskih umorov, ropov in ubojev, dočim ga trije večjj zločini težijo izza hajdukovanja s čarugo. Po končanem zasliševanju razbojnikov pridejo takoj i-a vrsto priče in Pnpičevi zavezniki, ki so tolpi nudili zavetišča ter ji dobavljali municijo in drugo. Njih število Je nekaj nad 100. Dr. Viktor Breskuor zopet redno ordinira. Damske peiilne obleke od Din 60 — naprej popellnaste obleke od Din 180' naprej dokler traja zaloga pri: F. in i. Goricar, Sv. Petra cesta štev. 29. 4 Samomorilec z dvema kamnoma. V Beogradu se je radi bede odločil v smrt uslužbenec finančnega ministrstva Mistar Gtujičič. Ker Pa ni zaupal sam sebi, da namreč v smrtnem boju ne bi splaval iz Save, kamor se je namenil, si je ob noge privezal dva velika kamna in Je tako obložen skočil s savskega mostu v vodo. Vrv, s katero sta bila kamna privezana, pa je naglo strohnela in voda je samomorilčevo truplo prinesla na breg. * Dirka na Krškem polju. V pondeljek dne 15. avgusta se bo vršila na Krškem polju velika konjska dirka (kmečki praznik). Spored je naslednji: ob 13. sprevod konjenikov, narodnih noš in okrašenih vozov z godbo na čelu na Krško polje. Ob 15. velika konjska dirka, katere se udeleže skoro vsi ko-njerejci Dolenjske. Po končani dirki ljudska veselica. Polovična vožnja po vseh žel. progah je dovoljena. 1200 * Pri bolečinah hemerokiov. telesnem zaprtju, natrgovanju črevesa, abscesih, krvavitvah debelega črevesa, siljenju na vodo bolečinah v križu, tesnobi v prsih, močnem utripanju srca, omotičnosti nam prinaša raba prirodne grenčice »Franc-Josef« vedno prijetno olajšanje, večkrat pa tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni dajo v mnogih slučajih vsak dan zjutraj in zvečer piti PO pol kupice vode »Franz- Josef«. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah In spec. trgovinah. * Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revoiatizmu, krčih, nevralgiiah (isehlas), pri živčnih in ženskih boleznih, pri zapne-nju žil, motenju preosnove. ostarelosti, kron. kožnih boleznih, svoje telo okrepčate fn pomladite, ako napravite kuro v starodavnem radioemanacilsketn termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36—38° C. Postaja Straža-Toplice (3 km). Sezona od 1. maja do 30. sept. Ves modern komfort. Prospekte na zahtevo Pošta, telegraf In telefon. 142 Sledeče srečke, kupljene pri Zadružni hranilnici r. z. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra cesta 19, so bile izžrebane 8. avgusta: Din 30.987, 91.714, 9.781, 48.545, 71.867, 9377, 61286, 71.867, 99,584, 8.000 št. 96.938; I.000 » 66.650, 300 » 76.701, 40.540, 40.592, 115.625, 115.681, II.516, 11.569, 70247, 86.384, 20.219, 70.247, 73.661, 70.250, 96.989, 24289, 70.250, 82.529. 97.794, 5.751, 66.684, 9.709, 20.846, 70.288, 110.187, 58.018. 70.288, 87.157, 99.594, 110.736. 24.282; 5.758, 91.712, 9.729, 47.725, 71.847, 39.142, 58.079, 71.847, 99.571, * Edino originalno Nigerol olje za softi-čenje Vas obvaruje solnčarice, peg in Vam naredi polt enakomerno zagorelo. Nudi dro- gerija Gregorič »Sanitas«, Prešernova ulica št. 5„ v Ljubljani. 1194 KUŠAKOVIČA KALODONT najboljša pasta za zobe. * JAD »Triglav« priredi počitniški sestanek v Ljutomeru v dneh 13. in 14. t. m! Vožnja polovična. Udeležba s trakovi. + Lovi občin Bolehnečici. Galušak, Gra-benoš, Ivanjci Kraljevci. Okoslavci, Slap-tinci, Sv. Jurij ob ščavnicj in Trbegovci se bodo oddajali v zakup za dobo šest let na javni dražbi, dne 20. avgusta 1927 v občinski pisarni pri Sv. Juriju ob Ščavnfci. 1199 Samo še danes: Huguette Duflos Jaque Catelaine v monumentalnem filmskem de'u Kdnigsmark Oba dela naenkrat. Predstave ob ,4. V48. in V410 uri. ELITNI KINO MATICA Iz Ljubljane u— Oddaja stanovanj v novi hiši na Ahacljevi cest j se je izvršila po gosp. vi. komisarju nadvse modro, tako da celo mestni uslužbenci niso bili upoštevani. Bilo bi gotovo samo pravično, ako bi se oziral g. komisar v prvi- vrsti na res potrebne mestne uslužbence, predvsem seveda na one, ki so brez stanovanj. Tako pa se je zgodilo, da nek: strojnik mestne elektrarne, Id živi vs!ed tega, ker nima stanovanja, s svojo ženo ločeno, ni bil upoštevan. Obrat v elektrarni kategorično zahteva, da so strojniki v neposredni bližini, saj dajejo mestni občini več dobička kakor pet vladnih komisarjev skupaj. Sicer pa ravno v elektrarni ni nekaj v redu, kaj, to bo vede lže gospod vladni komisar sam. Kakšne vrste greh je že ta: »delavcem ali najemnikom zaslužek odtrgovatj ali zadrževati?« Če ne veste, vprašajte gg. sosvetnike! Samo eno rečemo: Naša delegacija bo v bodočem obč. svetu ,pri elektrarni naredila tak red, da se bo marsikomu še v penziji bliščalo od samih električnih žarnic. Capi-to ?! u— Najdeno kolo. Višji stražnik Martin Erjavec je v sredo okrog 1. ponoči zapazi! stati ob zidu Josefinuma na Zrinjskega cesti moško kolo, ki je bilo zaklenjeno. Ker po celi uri ni nikdo prišel po kolo, je stražnik v prepričanju, da je kolo pustil tam kak tat, odnese! istega na stražnico. Kolo, ki se nahaja sedaj na policijski direkciji, je dobro ohranjeno, znamke »Torpedo« št. 350.945. u— Zopet dve tatvini koles. Izpred Se-verjeve trgovine na Starem trgu je pred-sročnjim neznan tat ukradel trgovcu Janku Vitrin u z Zaloške ceste 1800 Din vredno kolo znamke Styria št. 60.177. Istega dne je neki «kolesar», čigar opis policija že ima, ukradel 2000 Din vredno kolo znamke »Tribuna. Ivanu Tomšiču in sicer iz veže OUZD. u— Plevel je zažgala. Posestnica Ivana M. na Galjevici je predvčerajšnjim okrog 15. na svojem vrtu zažgala večji kup plevela, ne vede. da mora prej o tem obvestiti gasilno postajo. Še deloma sveži pleve! je povzročil velikanski dim, ki se je valil nad sadnim drevjem. Nekdo je, misleč, da gre za večji požar, skočil k telefonu na dolenjskem kolodvoru ter alarmiral gasilce, ki so odhiteli na lice mesta z motorno brizgalno. Gasilci pa so bili že na Dolenjski cesti informirani od stražnika, za kaj prav za Prav gre in so se vrnili. u—- Tatinski drobiž. Delavka Marija Med-ja iz Dvorske vasi je morala v sredo popoldne na svojo žalost ugotoviti, da niso poštenjaki vsi taki ljudje, ki radi posedajo po cerkvah. Medtem, ko je sedela v klopi v šentjakobski cerkvi, se je prislinila k njej neznana mlada ženska ter ji ukradla 75 Din vredno ročno torbico, v kateri se ie nahajalo še 120 Din gotovine. Marija Medja je tatvino zapazila šele ko je ženska že davno izginila iz cerkve. — V podstrešje hiše št. 8 na kralja Petra trgu se je nedavno splazil neznan uzmovič ter ukradel pleteno košaro z različno vsebino med katero so se nahajale tudi 150 Din vredne drsalke, last dr. Davorina Grosa iz Novega mesta. u— Najdba v skrivališču. Poštni uslužbenec L. C. je predvčerajšnjim popoldne, sprehajajoč se po gozdu za Hradeckega vasjo, naletel za ribnikom na čudno iz vej prirejeno skrivališče, v katerem bi bilo prostora za kake 4 osebe. Razgrnivši nekaj vej je C. zapazil na tleh dva stara zabojčka. ki jih ie vzel seboj ter jih izročil na cesti stražniku. Na stražnici so zabojčke odprli ter našli notri razna zdravila in maže, nož in nekaj drugih predmetov. V kako svrho in komu so služili vsi ti predmeti, bo dokazala uvedena preiskava. u— Drobna policijska kronika. V neko gostilnico Za Gradom je prišel predsnočnjim France N. z Gorenjskega ves lačen in žejen. Privoščil si je meseno klobaso, ki jo je zali! s četTtinko vina. Ko pa Je bil pozvan k plačilu, je ugotovil luknjo v žepu. Ker ni imel denarja, je moral v stražnikov! družb, na policijo. — Na Poljanskem nasipu je stražnik zapazil tavajočo brez cilja okrog 40 letno Marijo Z. po domače »Zabavnikovo Mico«. Preje je pridno delala v peščeni jami na Ljubljanskem polju, a se Je pred par dnevi sprla s »fantom«. Zdaj je posedala po senci kar nekaterim ni bilo všeč. fn n.o-rala je na policijo radi — viačugarStva. — ; Prijavljeni sta bilj zopet dve tatvin; koles, 1 tatvina drsalk, 1 tatvina ročne torbice, 1 prestopek pijanosti in razgrajanja. 1 prestopek obrtnega reda, 2 prestopka prekoračenja policijske ure, 1 najdba kolesa, 1 prepovedano zažiganje plevela tik hiše, 1 deloža-cija ter 12 prestopkov cestnega policijskega reda. Iz Maribora a— Stavka mizarskih pomočnikov se nadaljuje. Uspeh včerajšnjih pogajanj med mizarskimi pomočniki in delodajalci je ostal negativen. Razgovora se je udeležilo 5 zastopnikov delavcev, dva delegata Delavske zbornice, inšpektor dela in zastopniki Zadruge mizarskih mojstrov. Zastopniki delodajalcev so po triurnih razgovorih izjavili, da niso pooblaščeni za konkretne odločitve, pač pa so pripravljeni v soboto nadaljevati pogajanja, ko se bodo posvetovali z Za-diugo mojstrov. Pogajanja se bodo torej jutri nadaljevala. a_ Klub tiskarskih strofriikov v Ljubljani priredi 14. in 15. t. m. ekskurzijo v Maribor in na Falo. Tej družini se pridruži celokupni zbor «Grafike», ki bo nastopil na prijateljskem večeru, ki ga prirede mariborski tiskarji v čast gostom v nedeljo ob 8. zvečer v Ljudskem domu. — Prijatelji tiskarjev in lepega petja vabljeni. a— Alarmirani gasilci. Včeraj popoldne oktog 3. se je pričelo strašno kaditi iz hiše št. 11. v Slovenski ulici, kjer je v pritličju knjižarna Zlate Brišnikove. Alarmirani so bili gasilci, ki so v par minutah prispeli z vsem potrebnim orodjem na lice mesta in se podali z maskami proti plinu v zakajeno poslopje. Precej časa niso mogli ugotoviti od kod prihaja dušljivi plin. končno pa so se prepričali, da jc bušnila žveplena sopara iz sobe neke služkinje na podstrešju, ki si je menda hotela z žveplom pregnati golazen in je pred nezgodo zapustila poslopje. Škode ni bilo nobene. a— Najmlajši letoviščarji zopet doma. V sredo zvečer se je vrnila v Maribor skupina dečkov, ki jih je poslal Rdeči križ na enomesečno letovišče v Kaštel Lukšič. a— Nesreča motociklista. V sredo zvečer se je v bližini Vuzenice težko ponesreči! 40 letni lesni trgovec Franc Janisch iz Gor-tine pri Breznem. Na nekem ovinku je za-vozil na kamenje in v cestno ograjo ter padel s kolesa tako nesrečno, da si je zlomil spodnjo čeljust, nosnico, levi podlahek in pregriznil jezik. Rešilni oddelek v Mariboru je bil brzojavno poklican na pomoč in je ponesrečenca pripeljal v mariborsko bolnico. a— Prometne nezgode na cesti. Trgovec Miha M. je vozil s svojim avtomobilom z Aleksandrove ceste na dvorišče v hišo št. 26. Tik pred vhodom se je zaletel v njegov avto kolesar Ignac P. Avto ga je podrl na tla. Ker je zavozil šoier v zid, da prepreči težjo nesrečo, je tudi avto težje poškodovan Kolesar pa si je pokvaril le obleko. — Na Tržaški cesti je vozil, ne meneč se za cestne policijske predpise, Ivan D. po levi strani in zadel z nasprotne strani prihajajočega kolesarja Franca K. K sreči je poškodovano le Franoovo kolo. — V tretje gre rado. Ker ni vozil pravilno po desni strani, je zavozil v sredo na Aleksandrovi cesti hla pec Rudolf K. s svojim kolesom v tovorni avto, prihajajoč iz Kolodvorske ulice. Kolo se mu je močno poškodovalo, hlapec pa je imel neverjetno srečo, da je ostal nepoškodovan. Iz Celja e— Nov list. Z današnjim dnem izide v Celju nov list, glasilo samostojnih kmetov »Kmetski Glasnik«, ki ga izdaja g. Iv. Urek, kandidat na Združeni slovenski gospodarski listi. e— Zasačen žepar. Martin Plevnik iz Pilštajna v Šmarskem okraju je precej nevaren tiček. Ukradel je Alojziju Kovaretu iz Zagreba znesek 280 Din, Frideriku Sredov-niku iz Gaberja 100 Din in Martinu Gnusu 30 Din. Ker je bil pri zadnjem zasačen, ga je celjska policija aretirala in oddala v zapore okrajnega sodišča. e_ Nesreča pri popravljanju hiše. Na Glavnem trgu popravljajo fasado Josekove hiše. Delavci so pri delu ravnali tako neprevidno, da je omahnila dolga lestva in padia na mimoidočo 51 letno Antonijo Rešetar. Dobila je na glavi precej težko poškodbo, radi česar jc morala iskati zdravniške pomoči. e— Iz policijske kronike. V mesecu juliju jc bilo v Celju 7S slučajev prijavljenih policijski oblasti. Med temi 20 prestopkov novega cestnopolicijskega reda glede avtomobilov. Kaznovanih je bilo 20 oseb, in sicer 13 po 40 Din, 5 po 80 Din in 2 po 120 Din. e— Ribji tatovi. Pogosto opažajo celjski ribiči in kopalci, da plavajo po Savinji mrtve in omamljene ribe. Iz tega se da sklepati, da lovijo nepoklicani ribiči v gornjem delu Savinje ribe z razstreljivimi jn omam-Ijivimi snovmi. Zatorej se naprošajo vsi ribiči in tudi druge osebe, da pazijo na take kvarljivce, ki radi malenkostnega dobička uničujejo ogromno množino ribjega zaroda. Vsak primer na.i naznanijo ribarskemu društvu v Celju, ki bo ta naznanila s hvaležnostjo sprejelo in tudi nagradilo. Napisi na ploščah prevlečeni z radio»tinkturo, morejo se čitati tudi ponoči. — En primer. j« IN PRAVIC EK L J U t" 11 To ko lovi muhe AEROkON z laponcem, DOKAZANO NAJBOLJŠI MUHOLOVEC .... SVETA« Komad 1 dinar. Iz Novega mesta n— Umetni ogenj na Ferličevem vrtu. Za nedeljsko številno obiskano družabno prireditev Obrtnega društva v Novem me« stu je nabavil njega predsednik g. Filip Ogrič umetni ogenj iz Nemčije. V lepi me* sečni noči se je izkazal kot izredno učinko« vit, ker je navdušil zase več društev, ki si ga bodo nabavila za svoje društvene prirc* ditve. Govori sc tudi o slavnostni ilumi« naciji Novega mesta za veliko sokolsko slavnost 13. in 14. t. m. Iz Zagorja z— Preprečena žel. nesreča. Železniška proga od Zidanega mosta proti Ljubljani je radi skalnatih hribov vedno v nevarno« sti, in se večkrat pripeti, da odlomek ska« le prileti na žel. progo. Ko sta se pretečeni petek okrog 12.30 uri orožnika Jakob Pa« gon in Peter Kobau vračala službenim po« tom po žel. progi proti Zagorju, sta opazi« la med čuvajnicama 84 in 85 na progi lc» žati veliko skalo, ki se jc odtrgala od vi« sečega skalovja nad progo. Ker jima je bi« Io znano, da ravno v tem času vozi več vlakov, sa skalo k sreči sama pravočasno odstranila ter s tem preprečila nesrečo. z— Kolovdacija savskega broda. Komisi« jonelni ogled savskega broda, last g. Franca Grabnarja, onkraj žel. postaje, se vrši 18. avgusta ob 9. Novi brod je iz praktičnih in gospodarskih ozirov velikega pomena za občane iz Polšnika, ki hodijo v Zagorje, ker s tem odpade daljša pot preko savske« ga mostu. z— Obvestilo. Okraini katastrski urad l-o sprejemal dne 16., 17. in 18. avgusta v Litiji naznanila o izvršenih posestnih spre« membah. rekciji, ki naj bi uvedla letošnjo zimo tudi ponočni osebni vkk iz Ljubljane. Vlak naj bi odhajal iz Ljubljane po 23. uri in naj bi vozil vsaj do Kranja. Za to prepotrebno lokalno zvezo se zanima prebivalstvo vseh občin ob omenjeni progi, zlasti iz občin St. Vid, Medvode, Preska, Skofja Loka in Kranj. Zelo umestna bi bila skupna akcija zainteresiranih občin, ki naj bi zastopale želje svojega prebivalstva pri ljubljanski direkciji drfavnih železnic. Mimogrede bo« di omenjeno, da je bila pred vojno uvede« na na tej progi ponočna osebna železniška zveza. Iz Kranja r— Zopet nezgoda splsšenega konja. Pre tekla sreda je beležila kar dva slučaja spla« šenih konj; o pogibelji dveh splašenih konj smo poročali že v včerajšnji številki. Dru« ga nezgoda se je pripetila okrog 17. in ni zahtevala k sreči večje materijelne škode in človeških žrtev. Hlapec, uslužben pri me« surju Schiffrerju Francu iz Kranja, je pre« važal z cnovprežnim vozom pohištvo vpo« kojenega župnika Schiffrerja, ki sc je pre« selil iz Kranja na Huje. Na huianskcm klancu pa se je med vožnjo prevalila z vo« za na tla omara s takim ropotom, da se je konj splašil. Konj je zdirjal po klancu z vozom vred, s katerega so padali med di« rom posamezni deli pohištva. Končno se je posrečilo konja z vozom vred ustaviti in pomiriti. Hlapec pa jc spočetka tc dirke padel z voza in dobil znatne poškodbe, da je moral iskati zdravniško pomoč. r— Prvi bencinski avtomat. Anglo=jugo* slovenska petrolcjska družba, oziroma tr« govec Ignac Andrašič namerava zgraditi pred svojo hišo na vrhu Jelenovega klanca avtomat za podzemsko vskladiščen ie ben« cina. Komisijonelni ogled bo jutri ob 8. zjutraj. r— Smrtna kosa. Pretekli torek ponoči je preminul v visoki starosti g. Blaž Koc« mur. Pokojni je bil svoje čase tudi mest« ni stražnik, pozneje je vstopil v državno službo in skoro 30 let opravljal službo davč nega izterjevalca. Bodi mu zemlja lahka, žalujoči rodbini naše sožalje! r— Obrtno gibanje. Mesar Anton Jezer« šek je zaprosil mestno občino kranjsko za najemsko prepustitev mesnice »Na podrti« ni». Občinski odbor je na torkovi seji ugo« dil prošnji. r— Županske volitve v okoliških vaseh. V nedeljo so se vršile v nekaterih večjih okoliških vaseh županske volitve, katerim so prisostvovali tudi zastopniki tukajšnje« ga sreskega poglavarja. V občini Predoslje se je vršila zanimiva sprememba na župan« skem stolčku. Zanj sta se potegovala Franc Jenko, posestnik na Suhi in dosedanji žu« pan. Dasi sta oba kandidata pristaša SLS, so se oficijelni klerikalci potegovali za dru« gega kandidata. Izvoljen pa ie bil za župa« na Franc Jenko, pošten in kulanten mož, ki uživa tudi pri močni opoziciji v občin« skem odboru zaupanje in naklonjenost. V Šenčurju jc bil izvoljen z naprednimi glaso« vi za župana g. Jakob Šter. samostoini kme« tijec. Tudi v občini Sv. Ana nad Tržičem je bil ponovno izvoljen za župana nnpred« niak g. Ivan Ankcle. tamkajšnji gostilničar. V Železnikih, kjer je bila vložena le ena kompromisna lista z napredno večino, je bil izvoljen za župana g. Josip Globočnik, odločen pristaš SDS. V občini Sv. .Tošt ie bil proti dosedanjemu županu — klerikal« cu izvoljen za župana kmet Ivan Papler. V občinah Velesovo in Voglie. ki ima napred« no večino, se še niso vršile županske vo« litve. ker so vložili v obeh krajih klerikal« ci rekurz proti volitvam v občinski zastop. r— Prva beneška noč na Savi. Kakor na« znanjajo lepaki tukajšnje «Edinosti» po me stu. se obeta Kranjčanom in izletnikom pri« hodnjo nedeljo izreden užitek. Ob priliki poletne veselice na vrtnih prostorih gosti!« nc Knez v Strževem ob Savi bodo mladi prireditelji organizirali prvo beneško noč na Savi. Obrežje Save je tam zelo idealno, tik pod strmo šmarjetno goro. r— Ponočni vlak na gorenjski progi. Ker se bliža jcsensko>zimska sezona in ker se bo sedaj sestavljal zimski vozni red za na« še proge, smo prejeli iz' širokih plasti pre« bivalstva žc nešteto vprašanj o ponovni po« krenitvi akcije pri ljubljanski železniški di« Šport Pokalne tekme za poškodbeni iond LNP-a 14« in 15« t. m« LNP za svoje igralce. V korist podsaveznega fonda za pomoč igralcem, ki se pri tekmah ali treningih po« škodujejo, je razpisal LNP že spomladi po« kalne tekme za posebno prehodno darilo. Vsled raznih težkoč, predvsem vsled po« manjkanja terminov teh tekem ni bilo mo« goče izvesti v pomladni sezoni, temveč otvori LNP z njimi v nedeljo in na praznik jesensko nogometno sezono v Ljubljani. Tekme se vrše po propozicijah za tekme za prehodni pokal LNPa. Udeležujejo se jih letos klubi Ilirija, Primorje, Slovan, Hermes in Krakovo. V prvem kolu se src« čaj o v nedeljo ob 16. Jadran in Krakovo, ob 17.30 Primorje in Hermes ter v ponde« Ijek ob 17.30 Ilirija in Slovan. Vse tri tek« me se vrše na igrišču ASK Primorja. Semi« finale in finale se odigrata začetkom sep« tembra. Klubi bodo za to splošno koristno, huma« no akcijo podvzeli vse, da bo fmancijelni in moralni uspeh razpisanega tekmovanja tem večji. LNP apelira tudi na športno pu« bliko, da izpolni pri teh prireditvah svojo športno dolžnost in pokaže, da je priprav« Ijena podpreti vsako akcijo, ki služi splo« šnim koristim. Dirka in ocenjevalna vožnja avtomobilov in motociklov na Ljubelj Avtomobilska dirka na Ljubelj dobiva vedno bolj značaj mednarodne tekme. Pri« jave, ki se vedno bolj in bolj množe, ka« žejo, da se bo vnel hud boj med našimi in inozemskimi vozači. Nad vse zanimiva bo vsled tega hitrostna dirka avtomobilov, za katero so se dosedaj prijavili: dr. mg. Kari Imhof na Austro>Daimlerju, Filip grof Berckheim (grad NVeinheim, Nemčija) na Mcrcedes«Benz (daner najsijajnejša znam« ka v Nemčiji); komercijalni svetnik Lin« ninger (Graz) na Steyr=Supersport: Her« man Prinz zu Leiningen, Amorbach (Nem« čija) na BugattisSupersport Med našimi vozači bomo videli večkratnega zmagoval« ca: K. Cerriia iz Braslovč na A. D. 3 1 « Šport, najboljšega beograjskega vozača Ra« dovana Savatiča na AIfa«Romeo. znanega športnika iz Zagreba Eda Funka na A. D. M. » Šport in zmagovalca na zadnji zagrcln ški internacionalni dirki g. \Villvja Streh« lerja (Ljubljana) na Ansaldo«Sport itd. Za izletnike, ki želijo videti nedeljsko dirko, ki se začne ob 10. uri dopoldne, je I. in II, gorenjski vlak zelo praktična zve« za. Polovična vožnja je zagotovljena. Av« tomobilistom, ki si hočejo ogledati to za« nimivo tekmo priporočamo, da si pravočas« no preskrbijo nakaznice za parkprostore pri tajništvu Avtomobilskega kluba Sekci« je Ljubljana. Tekma se bo vršila približa no do 2. popoldne; zvečer ob 20. priredi Avtomobilski klub Kraljevine SHS. Sek« cija Ljubljana v svojih prostorih na Kon« grešnem trgu 1, razdelitev daril zvezano z družabnim večerom, pri katerem svjra znana Jazzband«godba Nagode. Vsi člani Avtomobilskega kluba in Motoklubov, ka« kor tudi prijatelji tega športa, so vablje« ni. da prisostvujejo tej prireditvi Lahkoatletsko prvenstvo Slovenije V ntdeljo in pondeljek se vrši na prostoru Ilirije, s pričetkom obakrat ob 16. lahko« atletično moško prvenstvo Slovenije za po« edince. Nastopijo naši najboljši atleti, pr« vaki in rekorderji. Tokrat se ne bije boj za točke, ampak boj posameznikov za do« šego visokega cilja — naslova prvaka Slo« venije za 1. 1927. Prijavila sta se k tekmo« vanju samo Ilirija in Primorje, dočim zu« nanji klubi niso poslali nikakih prijav. Ime« na dr. Perpar, Stepišnik. Slapničar. Gaber« šek, Gregorka. Zupan. Orehek, Slamič in drugi nam jamčijo za prvorazreden športni užitek. Pričakovati je na vsak način zbolj« šanja nekaterih rekordov. Vstopnina je mi« nimalna in pričakujemo vsled tega števil« nega odziva občinstva. Spor med Jugoslavijo in Madžarsko? Kakor poroča dunajski «Sporttagblatt», je sportski mir med Jugoslavijo in Madžarsko zopet ogrožen. Budimpeštansko jugosloven« sko poslaništvo je odreklo moštvu Ujpcst T. C„ ki naj bi v soboto in nedeljo igralo v Subotici, viza. Budimpeštanski večerniki naglašajo, da bodo pod takimi okolnostmi madžarski sportski forumi le neradi dovo« Ijevali gostovanja madžarskih moštev v Ju« goslaviji. — Upamo, da je spor nastal le vsled kakega nesporazuma, ki bo v kratkem pojasnjen. V interesu povzdige našega športa je brez dvoma, da dobimo čim več dobrih, v prvi vrsti seveda mednarodnih tekmecev. Naš nogometni savez bo gotovo storil vse, da pravočasno prepreči nadalj« ne zapletljaje. Stepanowski, a ne Cejnar bo sodil srednjeevropsko pokalno tekmo Rapid : Hajduk. HKB Sokol iz Zagreba slavi v nedeljo 14. t. m. štiridesetletnico obstoja. Ob tei priliki se vrše raznovrstne kolesarske pri« reditve, za katere ie dosedaj prijavljenih okoli 150 dirkačev. Službeno iz LNP Seja upravnega od« bora se vrši danes ob 20.30 v posebni sobi kavarne «Evropa». Pros! se polnoštevilne udeležbe. — I. kolo tekem za poškodbeni fond se vrši v sledečem redu: v nedeljo, 14. t. m. ob 16. uri Jadran : Krakovo, ob 17.30 Primorje : hermes in na praznik 15. t. m. ob 17.30 Ilirija : Slovan Vse tekme se vrše na igrišču ASK Primorja. — Tajnik I. Juniorske tekme za pokal SK Ilirije. (Službeno iz M. O.) Po sporazumu med so« delujočimi ljubljanskimi klubi se vrši Tc« tošnie tekmovanje med ljubljanskimi klu« b: po sistemu na točke (vsak klub z vsakim po eno tekmo), zmagovalec izmed ljubljan. skih klubov pa igra z SSK Mariborom po pokalnem sistemu. Razpored nadaljnih te« kem jc določen sledeče: Ilirija : Jadran v soboto, 13. t. m. ob 17.45 (službujoči odbor« nik g. Mahkovec); Krakovo : Mars v ne« deljo, 14. t. m. ob 8.30; (službujoči odbor« nik g. Gašpcršič); Ilirija : Krakovo na praz« nik. 15. t. m. ob 8.30 (službujoči odbornik g. Logar); Jadran : Mars v nedeljo 21. t. m. (službujoči odbornik g. Boštjančič). Vsak klub mora postaviti k svoji tekmi po 2 rc« ditelja in stranskega sodnika. — MO. SK Jedran. Danes ob" 19.30 sestanek vseh moštev v garderobi. Brezpogojno p;< morajo priti Bončina. Pokom, Rapc, Somer. V soboto ob 18. juniorska pokalna tekma z Ilirijo. V nedeljo tekma za poškodbeni fond s Krakovom. — Tajnik. ASK Primcrje, nogom. sekcija. Danes, v petek, trening s Slovanom na našem igri« šču ob 18.30 uri. Sledepi igralci naj bodo ob IS. v garderobi: Erman I, II, III, Pišek, Birsa, Sočan. Čamcrnik, Dramičanin, Uršič, Pečnik, Čebohin. — Načelnik. SK Slovim (noppm. sekcije). Danes toč« no ob 17.30 na igrišču Primorja: Skofic, Globeinik, Flack, Marchiotti I in II, Bur« ger, Bogel. Skalar. Volkar. Hiršman, Ra« kuš, Koschel. Strehovec, Bucik, Vrtačnik, Novljan in Osterman. Morebitno odSot« nost ali zadržek je javiti meni. Tekma ob vsakem vremenu. —- Načelnik. Poprsvek. Nedavno smo po netočnih informacijah objavili rezultat nogometne tekme med SK Vrhniko in SK Logatcem z 9 : 0. Tekma se je vršila med SK Orlom in SK Vrhniko in končala z istim rezultatom za isti klub. SK Logatec pa je istočasno igral v Logatcu s SK Diskom iz Domžal ter zmagal s 3 : 2. Pri tej priliki prosimo naše klube iz province, nai pošiljajo točne informacije, da nc bo treba pozneje po« pravljati. PRIZANAŠAJTE PLANINSKI FLORI! Krst (Na laškem ozemlju le« žeči vrh Mont Blanca je bil prekrščen na ime Benito Mussolini.) Mussolini: «Tako bel je! Kako bi mu neki oble« kel čmo srajco?» (tcMerle Blanc») Vremensko poročilo Meteorološki xa»»ri v t.niiilim" 11. avgusta 1927. višin« n.-in m« tr- t»» n. Kraj Cas jpazovanjo 1. 14. 21. i b. S 0» Ml.et 2 A® E 'r orzini V- o co £ • v to v » metrih /634 178 M N 1 0 760-.-S 284 54 E 1 8 759 8 J 32 73 S\V 4 5 762-9 21 0 78 11' fK 0 762-< 22-0 65 E 8 0 7626 220 71 NW 2 0 763-1 200 ti4 mirno 0 762-3 26-0 1 mirno 0 /609 ■4 0 38 E 4 0 7.-0-7 2K-0 42 SSW 1 0 761-5 17-C — SW 4 b Ljubljana (dvorec) . . . Maribor . . « Zagreb . . • . Beograd • • . Sarajevo ,. Skopi je ... Dubrovnik . , Split ... Prah« Solnce vzhaja ob 4.56, zahaja ob 19.44, luna vzhaja ob 18.45, zahaja ob 2.09. Najvišja temperatur« danes * Ljublian- 28.6 C, najnižja 15.2 C. Dunajska Tremenska napoved za petek: Le>o in toplo vreme bo ostalo dalje. Morda lokalne nevihte. Tržaška vremenska napoved za petek: No?nalni vetrovi. Nebo večinoma jasno. Temperatura od 23 do 32 stopinj. Morje mirno. Padavine Vrsta !» """ 'io i ar« Gospodarstvo Izredna glavna skupščina Hmeljarskega društva za Slovenijo V nedeljo dne 7. avgusta t. 1. se je vršila v Žalcu izredna skupščina Hmeljarskega društva za Slovenijo. Velika dvorana Roblekove gostilne je bila natrpano polna hmeljarjev cele Slovenije — le pet poverjeništev (Vransko, Mozirje, Šoštanj, Kokarje in Libeliče) ni bilo zastopanih. Po običajni otvoritvi glavne skupščine je predsednik g. R o b 1 e k posebno pozdravil kmetijskega svetnika inž. Z i d a n š k a, direktorja vinarske in sadjarske srednje šole Ž m a v c a, odposlanca ministrstva za kmetijstvo in vode inž. T e r z a n a ter oblastna poslanca Levstika in L o r b e r ja. Kdaj bomo pričeli obirati hmelj in ko. lika bo mezda za obiralce? Prvo vprašanje je prav enostavno, ker se hmelj pač obira, kadar je zrel. Vendar je potrebno, da se interesentom javlja oficijelen začetek občega obiranja. Po kratkem razpravljanju se je določilo, da se bo spodbiranje pričelo že tekoči teden, obiranje vobče pa 16. t. m. Glede mezde za obiralce se je glavna skupščina zedinila, da se bo plačevalo za 1 škaf (28 litrov) svežega hmelja pri trikratni hrani in primernem stanovanju 2 dinarja. Mezda pri obiranju brez brane se ni določila in je to vprašanje prepuščeno posameznim hmeljarjem. O stanju hmeljskih napadov doma in drugod je poročal društveni poslovodja. Vsled ugodnega vremena se vobče izboljšuje stanje hmeljske razstave za prekupce. kakor tudi za krčenje cen. Med tem ko letos oeronospora manj ogroža naše nasade in je upati, da bo otet precejšni del poznega hmelja, posebno tisti, ki je bil oravilno in pravočasno škrop-ljen, se pojavlja v nekaterih nasadih zaradi hude vročine rdeči pajek in povzroča bakreni palež. Po tej bolezni napadeni nasadi »go r I j o? in treba je prijeti s predčasnim obiranjem, da se vsaj nekaj reši. Zavarovanje hmelia ioper požar. O tem vprašanju je poročal g. predsednik ter navzočim hmeljarjem nujno priporočal, naj nikar ne opuste zavarovati svoj pridelek zoper požar. G g. poverjeniki bodo v kratkem dobili tozadevna pojasnila in tudi vprašalne in zslasilne nole v svrho zavarovanja. Navzoči so ta ukren toplo pozdravljali. Glavna skupščina je potrdila sklep društvenega vodstva, da se nai od 4. do ti. septembra t. 1. priredi v Žalcu razstava limelja. ki se prideluje v Sloveniji. Poslovodja je zbranim hmeljarjem razložil pomen hmelske razstave za orekupfe, kakor tudi za hmeljarje same. Prcčital se je načrt razstave ter i udi odobril. G t. poverjeniki, ki bolo dobili v kratkem načrte razstave, naj poskrbe potom osebne aaitacije. da se bo nameravana razstava vršila prav sijajno. Načrte razstave bodo objavliali tudi naši časopisi. 0 hmeljski kupčiji je poročal g. Franc Piki ml. Uvodoma je opozarjal navzoče hmeljarje na lepo obiranje, pravilno prebiranje in sušeive hmelja ter na poštenost pri prodali. G. Piki je nadalje v umljivi obliki razložil posamezne vrste hmeljske kupčije (komisijonalno, neposredno, špekulativno in eksportno). Njegovo poročilo so navzoči sprejeli z živahnim odobravanjem. Soglasno je bila sprejeta po g. Robleku prečitana resoluriia, ki se glasi: >Ker se le neznaten del naše hmeljske produkcije pokupi naravnost od pivovarnarjev, je življen-skega pomena za naše hmeljarstvo, da je solidna trgovina s hmeljem povsem prosta. Zlasti tudi da se inozemskim trgovcem, ki pokupijo pretežno večino našega hmelja, ne dela nikakršnih ovir, nasprotno, da se jih vsestransko podpira tako s strani naših oblasti, kakor tudi s strani naših strokovnih organizacij. (Konec jutri.) = Vprašanje ustanovitve industrije umetne svile v Jugoslaviji. Včeraj smo na kratko poročali o pogajanjih, ki se vodijo v Berlinu zaradi ustanovitve indu6triie umetne svile v naši državi. 0 tem vprašanju prinaša berlinska »Vossiache Ztg.« naslednjo vest: »Za razširjenje trgovinskih odnošajev z Jugoslavijo je važno, da se podpre industrijaiizaci-.ia te države, ki se nahaja v početku razvoja. V letu 1926. je znašal uvoz strojev v Jugoslavijo 22.926 ton v vrednosti 384.7 milijona Din. kar predstavlja 5«%. celokupnega uvoza, uvoz električnih strojev in aparatov pa je dosegel le 127.9 milijona Din. Udetetvovanju nemške industrije se tu nudi široko polje. Tudi nemška industrija umetne svile bi mo?la pod gotovimi pogoji napraviti dobre kupčije, posebno tedaj, če ji be s sodelovanjem jugoslovenskega kapitala uspelo pričeti s proizvajanjem umetne svile v Jugoslaviji sami. Izgledi, ki se tu nudijo, so izvanredno ugodni, kajti Jugoslavija producira sicer precejšnje množine celuloze, nima pa niti ene tvornice za umetno svilo (celuloza ie najvažnejša sirovina ■ za produkcijo umetne svile. Op. ur.) Tvornice. ki bi bile ustanovljene z nemškim kapitalom in katerih strojne naprave bi bilo mogoče dobaviti iz Nemčije. ne bi našle samo v Jugoslaviji dobrega tržišča, temveč bi mogle svoje proizvode izvažati tudi v druge balkanske države. Koliko smo poučeni, se vrši;n že tozadevna pogajanja med nekim nemškim konzorcijem in ju-goslovensko vlado.« = Ljubljanska borza ho v soboto poslovala. Ker odpade v ponedeljek zaradi praznika redni borzni sestanek, se bo isti vršil v soboto 13. t. m. = Proučevanje načrta o komereijalizaciji državnih železnic. V sredo se je v Sarajevu vršila konferenca načelnikov oddelka sarajevske direkcije državnih železnic, na kateri se je razpravljalo o vprašanju komercijaliza-oi^ državnih železnic in o tozadevnem projektu generalne direkcije, državnih želeenic. Posebno se je razpravljalo o težkočab in ovirah, ki jih v poteku poslovanja povzroča zakon o državnem računovodstvu. Po referatih posameznih načelnikov je bil izdelan obširen predlog, ki bo v kratkem predložen generalni direkciji v Beogradu. ^ Ukinienje daTka na deklaracije vina br iivoz v Avstrijo in iikinjenje carine na ^u-perfo9fat. Kakor poročajo iz Beograda, je finančni minister ukinil davek na deklaracije vina, ki se izvaža v Avstrijo. Pravtako je na predlog ministra za kmetijstvo in vode ukinil carino na superfosfat.. = Vplačilo drugega obroka na delnice Obrtne banke SHS. Vplačilo drugega obroka na delnice Obrtne banke kraljevine SHS mo. rajo izvršiti delničarji zadnji čas do 15. avgusta t. 1. Podaljšanje roka je po odredbi centrale v Beogradu nemogoče. Delničarji, ki bi drugega obroka ne plačali v zgorajšnjem roku, prenehajo biti delničarji in se njihove delnice v smislu § 12. bančnih pravil uničijo. Poživljajo se torej delničarji, da vplačilo drugega obroka v redu izvrše in nakažejo po poštni položnici, ki so jo prejeli od Zveze obrtnih zadrug, za vsako delnico po 10 Din. = Znižanje carine na tračnice in cevi ter vretenca i* kartona za predilnice in tkalnice. Z razpisom od dne 2. t. m. se zniža minimalna carina na tračnice (tar. št. 540, točka 1 b) od 10 na 1 Din in minimalna carina na cevi in vretenca iz kartona in papirne mase za predilnice in tkalnice (tar. št. 470, točka 1 a) od 50 na 2 Din. Ta odločba velja za dobo, dokler se ti predmeti ne bodo izdelovali v naši državi. = Povišanje carine na govejo živino v At-striji. Po pismenem dogovoru med avstrijsko vlado na eni strani ter jugoslovensko in švicarsko vlado na drugi strani bo v kratkem stopila v veljavo v drugi avstrijski carinski noveli predvidena carina na plemensko živino in živino za delo in sicer v višini 15 zlatih kron na 100 kg. = V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: »Berkoc, Bernik & Učak, modna trgovina za dame in gospode v Ljubljani; »Sveče«, družba z o. z. v Ljubljani, obratni predmet: razpsčavanje konsumnili sveč znamk »Gloriac, »Zora« in »Adriac obratni predmet: izdelovanje in razpečava-nje preparata zoper kotlovec »Juvenita«, po izumu H. Jurescha, ter izdelovanje in raz-pečavanje nadaljnih njegovih izumov in izdelkov. Izbrisale so se nastopne tvrdke: Kokol & Co., Celje, ter Zveza slovenskih trgovcev Cvenkel, Elsbacher in Ravnikar pri podružnici Ljubljanske kreditne banke v Ce!ju. 11. avgusta. Na naših deviznih tržiščih se je v zadnjem času pojavilo več privatnega blaga. Posebno v devizi na Newyork se opaža večja privatna ponudba. Na ljubljanski devizni borzi je Narodna banka krila danes le majhen del povpraševanja v devizah Curih in Praga. Devizi na Dunaj in Berlin sta za malenkost popustili. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tudi danes Vojna škoda zelo čvrsta. Napram včerajšnjim tečajem se je ponovno dvignila za dva dinarja. Promptna se je trgovala po 350 — 351.75, kasa pa po 351 — 352. V bančnih papirjih je bila tendenca dalje mlačna; tudi industrijski papirji so bili popolnoma zanemarjeni. Devize in valute. Ljubljana. Berlin 13.505 - 13.535 (13.52), Dunaj 7.9875 - 8.0175 (8.0025), Curih 1093.5 — 1096.5 (1095), London 275.8 — 276.6 (276.2), Newyork 56.38 — 56.88 (56.78), Praga 168.2 - 169 (168.6), Trst 308.3 — 310.3 (309.25 — 309.375). Zagreb. Amsterdam 22.79 — 22.85, Dunaj 7.0906 — 8.0206, Italija 30S.5 — 310.5, London 275.8 — 276.6, Newyork 56.7 — 56.9, Pariz 222.25 - 224.25, Praga 168.2 — 1G9, Curih 1093.5 -- 1096.5. Beograd. Pariz 219.95 — 223.95, Dunaj 7.985 — 8.015, Newyork 56.68 — 56.8S, Italija 308.25 — 310.25, Budimpešta 9.93 — 9.96, Berlin 13.515 — 13.545, Bruselj 7.91 — 7.94. Bukarešta 35 — 35.5. Atene 75.25 — 75.75. Dunaj: Beograd 12.4750 — 12.5150, Berlin 168.57 - 169.07, Budimpešta 123.72 — 124.02, Bukarešta 4.39 — 4.41, London 34.4525 — 34.5525, Milan 38.605 - 38.705, Newyork 708.65 — 711.15, Pariz 27.77 — 27.87, Praga 20.9975 — 21.0775, Curih 136.57 — 137.07. Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.33, New-york 518.375, London 25.21635, Pariz 20.335, Milan 2S.24, Praga 15.39, Budimpešta 90.55, Bukarešta 3.22, Dunaj 73.05. Beviza Beograd na ostalih boraah: v Berlinu 7.396, v Pragi 59.15. Efekti. Ljubljana. Celjska 197 — 199, Ljubljanska kreditna 142 — 0, Merkantilna 0 —90, Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 135 — 0, Stavbna 56 — 0. šešir 104 — 0. Zagreb. Državne vrednote: investicijsko 84.5 — 85, agrarna 50 — 50.5, Vojna škoda 351.25 — 352, kasa 350.5 — 352, za september 353.5 — 0, bančne vrednote: Eskomptna 90 — 91.5, Poljo 15.5 — 16.5, Kreditna Zagreb 91 — 92, Hipo 55 — 56, Jugo 90 — 91, Ljubljanska kreditna 142 — 146, Obrtna 39.5 — 39.75, Praštediona 850 — 855, Medju-na rodna 65.5 — 67.5, Zemaljska Sarajevo 125 — 130; industrijske vrednote: Našice Union 1750 _ 0, Drava 515 — 560, Dubrovačka 370 — 390, Šečerana Osijek 485 — 495, Isis 46 — 47, Osiječka Ijevaonica 165 — 0, Gutmann 240 — 250, Slavonija 13.5 — 16, Trbovlje 450 — 465, Vevče 135 - 142.5, Danica 155 — 165. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (11. t. m.). Les: Tendenca neizpremenjena; zaključkov ni bilo. — Deželni pridelki: Nudi se nova baška pšenica, 78 kg, 2%, brez doplačila, slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni, promptna po 347.5 — 350, za september po 3o5 — 357.5; nova sremska pšenica, 80 kg, slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni. promptna po 345 — 347.5; nova slavonska pšenica, 78-79 lig, 2%, slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni, promptna po 340 — 342.5: turščica baška, promptna, plač. 30 dni, slov. post., navadna tarifa po 265. mlevska tarifa pa po 260; moka >0«, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 515. Tendenca neizpremenjena; turščica je dalje čvrsta. Novoeadska blasovna borta (12. t. m.). Pšenica: baška. 78/79 kg 302.5 — 305: baška 78/80 kg 305 — 307.5; sremska 77/78 kg 300 — 302.5. — Oves: sremski 205 — 207.5; baški 202.5 — 205. — Turščica : baška 214 — 216; sremska pariteta Indjija. relacija Beograd 215 — 217.5. — Moka: banatska »0g< 445 — 450; baška »0g< 450 _ 455; baška »2« 425 — 430; baaka >5« 395 — 400; baška »6< 340 — 350: baška »7t 280 — 290, baška »8« 200 — 210. Dnnaj*ka borza sa kmetijske proiivode (10 t. m.). Ker je tendenca na inozemskih borzah postala nekoliko mlačnejša, je bilo povpraševanje na dunajskem tržišču slabo. Domača pšenica notira za 25 grosev nižje, dočim je cena rži ostala stabilna. V pšenici se trguje le avstrijsko in madžarsko blago, ker je cena jugoslovenski pšenici previsoka. Tudi v turščici je tendenca mirnejša, ker je cena turščici vt Argentini nekoliko nazadovala. Uradno notirajo vključno bla govnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 39 — 40. madžarska Tisa (80/82 kg) 43.5 - 44; rž: marhfeldska 37.25 — 37.75; ječmen prima 37 _ 41, madžarski 36 — 40: turščica: 285 — 29.5; oves: 29 — 29.5. — Moka »Ogg« v trgovini na debelo: domača 68 — 69, madžarska 68 — 09, j ugoslovenska 62 — 63. »JUTRO* št 189 6 = Petek 12. yill. 1927 Iz življenja in sveta Nov korupcijski škandal v Berlinu Kupčije s filmi, ki naj bi bilj nemška last, pa so jih prodajali Američanom. — Podpore iz tajnega fonda; podpisi vodilnih nemških osebnosti. — Velika bla- maža, nove senzacije na vidiku. družba na mesec tisoč mark plače. Poleg tega ji je kupil kapitan Lochmann na Liitzovem nabrežju hišo, za katero je plačal 900.000 mark. Uredil je svoji priležnici stanovanje z 12 sobami, od katerih je imela družba 6.25 zjutraj. Nadalje naznanjamo. da odpošlje odbor svoje odposlance tudi k slavnostni otvoritvi Sokolskega doma v Grosupljem: odposlanci se odpeljejo iz I.iubliane v nedeljo, dne 14. t. m. ob 13.38 pnDoldne. Pozivaimo člane in članice, da se tudi tej deputaciji pridružijo v čim večjem številu. Zdravo! Odbor Ljubljanskega Sokola. 1202 Sokol .ležica. Prvotno za 14. avgusta javliena javna telovadila našega Sokola se bo vršila drugo nedeljo 21. avgusta, na prostoru moderno opremljene gostilne »pri ?tirmw. Ves čas bn sodelovala priznana codba Sokola !.. ki odkoraka z ljubljanskimi gosti ob 14. izpred Narodnega doma na ležico. Zlet ie obvezen za društva I. ljubljanskega okrožja, sodeluje tudi matično društvo Sokol I. iz Tabora. Železniške zveze so jako ugodne. Zdravo! Sokol Litiia-Šmartno opozarja, da je za iavno telovadbo dne 14. avgusta t. 1. v Litiji dovoljena polovična vožnja cio železnici. (Odlok generalne direkcije državnih' železnic. Beograd, Br. 50031/27.) Zelo ugodno za izletnike, ki se okopljejo v Savi in notcm prisostvujejo telovadbi. Na svidenje! Zdravo! 1201 iSTonsiran granit Preganjanje jugoslovenskega tiska Trst, 11. avgusta, o. Današnja številka slovnskega tednika «Novice» je bila zopet zaplenjena. Vzrok še ni znan. Gorica, 11. avgusta, o. Tukajšnji prefekt je dal včeraj zapleniti «Goriško Stražo«. ji— Madžarska pojedina na Reki. V to» rek je priredil madžarski generalni konzul na Reki Štefan Rcvi:zky pojedino, katere sc udeležili številni zastopniki civilne, vojaške in ccrkvenc oblasti. Ob šampanj« cu je spregovoril madžarski konzul, rekoč, da je vzradoščen nad sprejemom, ki ga je bil deležen na Reki. Vse je bilo prisrčno in prijateljsko. Zadnje čase se je javnost mno* go bavila s trianonsko pogodbo. Madžari pri tem ne pozabljajo, da je bila Italija prva, ki se je uprla krivični. triatlonski po» godbi. Ako Madžare danes ena izmed kTs vavih ran manj boli in ako more Madžar* ska zopet zavzeti svoje mesto v evropskem koncertu, je to izključna zasluga Italije. Prefekt Vivorio se je klanjal madž«Tske= mu prijateljstvu in napovedoval italijan* sko»madžarsko združitev na latinskem bres gu na Reki za politiko miru, prospevanja in dela.-.. Madžarsko razstavo opisujejo fašistični listi na dolgo -in jo hvalijo na vse pretege. Madžari stojijo v ospredju, kakor da bi bili haš oni poklicani, da dajo Reki novega življenja. To oboževanje Madžarov odbija zanimanje za reški velesejem pri drugih sosedih in najbrže ne prinese Reki koristi. Rečane jc strah pred bodočnostjo in zato izvajajo: ako hočejo odslej gospo* dovati na Reki regnikoli in Madžari, mo» rajo stopiti domačini naravno popolnoma v ozadje. Reka pa si želi svojega, lastnega življenja! Razstavo posečajo na Reko dobi: regnikoli in gostje iz Opatije, inozem* skega obiska je malo. Dokler je bil dostop na Reko lažji, je ob takih prilikah mrgoles 1'. na Reki našega ljudstva: sedaj je to iz* ostalo. Pripravljen je tretji velesejem mno* go obsežnejše nego prva dva, ali uspeh bo najbrže manjši. p— Itaiijunizacija priimkov. V seji 8. t. m. je sprejela tržaška komisija od 111 pro* šenj za izpremembo priimkov 79. Novi priimki v italijanski obliki so med drugU' mi: Verčič Verzi, Verh Verri, Ujčič Uc» cini, Crnota Cernotti, Repič Repi, Kave ( auto, \Vatzke Vasco, Počkaj Poggi, Ka» talinič Catalini, Kersič Chersi, Blažen Bla= soni. Krive Criutti, črnič Cerni, Pollak Pol« ia, \Vachsmtn Vasani, Lapajovvker David Lapa rini, Kollatscher Collasero, Orlič Ors lini, Andrejčič Andreucci, Kocjančič Co» sciani. Antončič Antonini, Lechner Lenart di, Jankovič Gianmni, Rodnik Rodenigo, Renčelj Renzi, Bandelj Bandi, Senica Niz* zardi, Porok Porro, Gutman Bonomo, Gri» lanc Grillandi, Marsič Marsico... p— Tržaške pristaniške potrebe je pro« učila sedaj medtainisterijalna komisija pod predsedstvom dveh generalov. Komisija je poslušala interesirance in zabeležila vse že* Ije. Ko so se rimski gospodje poslavljali od Tržačanov, so zagotavljali, da bo nov spis o tržaških potrebah gotovo z uspehom sprejet v ministrstvih! Obljuba na obljubo, fascikelj o tržaških zahtevah v rimskem ministrstvu mora biti že precej obsežen in težak! Dopisi SLOVENJGRADEC. Naši agitoi dijaki društva »Malgaj« so nam pripravili zabaven večer z Molierovo igro »Scapinove zvijače«. V nedeljo so jo ponovili na Pre-valjah. Želi so obilo priznanja. ŠKOFJA LOKA. Od uvažene strani nam pišejo: Prosim Vas za sledečo spopolnitev Vašega poročila o občinskih in županskih volitvah v Škof ji Loki: Sedanji župan gospod Jože Hafner je predstavnik in nosilec prave in nepokvarjene SLS liste, katera je združila nase vse one voliice, kateri so brezobzirne komande iz župnišča siti in hočejo, da v občinski politiki odločajo le gospodarske in socialne potrebe in oni ljudje, ki imajo nepristranski smisel za obči blagobit. Na drugi strani pa je bila pokvarjena SLS, okrog katere so se zbrale tudi osebe, ki so daleč od programa SLS. To je menda v smislu politike vodstva SLS v Ljubljani, katera v svoji agoniji prevrača čudne kozolce — in se v zadnjem času čisto očividno prelevlja v ra- dikalsko podružnico v Sloveniji- Zunaj po deželi pa je proti takim poškusom nastal odpor, ker polteni pristaši SLS ne morejo razumeti takih najnovejših političnih modrosti. Sloveniji in posameznim njenim krajem bo to poradikaljenje povzročilo strašanski glavobol. Pošteni možje v vrstah SLS se temu upirajo in ee ne vstrašijo nastopiti tudi proti župnikom, ako isti hočejo imeti politično moč za vsako ceno. Josipa Jurčiča zbrani spisi Druga izdaja. Urejuje dr. Ivan Prijatelj. —H h I K H ime □mn R. Velepit trgovina s kurivom se je preselila iz Bohoričeve ulice št. 1 v Spodnjo Šiško na Sv. Jerneja cesto 25 ter se slavnemu občinstvu toplo priporoča. 8883 a 3X030C L. Mikuš Mestni trg štev. 15 Tvorniea dežnikov, zaloga sprehajalnih palic. CE I. zvezek. Platno Din 50.—, poliranc. Din 56.-. Urednikov uvod. Pesmi. Narodne pravljice in pripovedke. Spomini na deda. Prazna vera. Uboštvo in bogastvo. Je senskr noč med slovenskimi polharji. Juri Kozjak. Domen. Urednikove opombe. IL zvezek. Broš. Din 36___ platno Din 50.—, poliranc. Din 56.—. Uvod. Spomini starega Slovenca. Tihotapec. Juri Kobila. Dva prijatelja. Vr-ban Smukova ženitev. Grad Rojinje. Urednikove opombe. III. zvezek. Boš. Din 86.—, platno Din 50.—, poliranc. Din 56.—. Uvod. Kloštrski žolnir. Deseti brat. Urednikove opombe. IV. zvezek. Broš. Din 72.—, platno Din 86.—, polfranc. Din 92.—. Uvod. Golida. Hči mestnega sodni ka. Nemški valpet. Dva brata. Božidar Tir-telj. Kozlovsika 60dba v Višnji gori. Črta iz življenja političnega agitatorja. Sin kmetiškega cesarja. Sosedov sin. Ure dnikove opombe. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani. 7194 s Zahvala. Za mnogobrojne izraze globokega sožalja, ki smo jih prejeli prilikom smrti našega iskreno ljubljenega in predobrega soproga očeta, starega očeta, tasta, brata in svaka, gospoda Franceta Laorinšek posestnika in gostilničarja in za obilno spremstvo izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najtoplejšo zahvalo. Še posebno se najiskreneje zahvaljujemo prečastiti duhovščini, godbi požarne brambe iz Krškega, pevcem iz Krškega in Leskovca, požarni brambi iz Leskovca m Cerkelj, Krčanom za tako obilno spremstvo na zadnji poti in sploh vsem kateri so kakorkoli počastili spomin blagopokojnika. Leskovec, Krško, Cerklje, dne 10. avgusta 192?. Žalujoče rodbine: Lavrlnšek, Slmoočič, Vahčič. Globoko potrti naznanjamo pretužno vest, da nas je dne 10. avgusta po dolgi in mučni bolezni v 38. letu starosti za vedno zapustil preblagi mož, dobri in nadvse skrbni oče, stric in tast, gospod Hvaleč mesarski obrtnik in posestnik. Pogreb nepozabnega se bo vršil v petek, 12. avgusta ob 5. popoldne na tukajšnje pokopališče. Rogaška Slatina, dne 11. avgusta 1927. Žalujoči rodbini Hvalec-Stern. Krajevni šolski odbor v Rogaški Slatini naznanja, da je preminul njegov delavni predsednik gospod Županstvo občine Zdravilišče Rogaška Slatina naznanja, da je preminul velezaslužni župan, gospod Alojzij Hvaleč II Alojzij Hvaleč župan in posestnik v Rogaški Slatini Pogreb se bo vršil v petek ob 17. iz hiše žalosti na pokopališče pri Sv. Trojici. Rogaška Slatina, dne 11. avgusta 1927. Krajevni šolski odbor v Rogaški Slatini. posestnik, restavrater itd. Pogreb se bo vršil dne 12. avgusta ob 17. iz hiše žalosti na pokopališče pri Sv. Trojici. Rogaška Slatina, dne 11. avgusta 1927. Občinski odbor. Delniška glavnica Din 50,000.000 — Rezervni zaklad okoli Din 10,000.000 — CENTRALAs LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA PODRUŽNIC Ei Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Logatec, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novo mesto, Prevalje, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Trst. Brzojavni naslovi Banka Ljubljana Telefon štev. 261, 413, 502. 503 in 504. se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. ZADRUZNA HRANILNICA reg. pos. in gosp. zadruga z o. z. ¥ LJUBLJANI. Podeljuje vsakovrtne kredite, eskomtira menice, inka- Sprejema hranilne vloge na knjižice ali v tekočem Kot pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije sira fakture ter izvršuje razen deviznih in valutnih vse računu ter jih obrestuje po dogovoru najugodneje, vodi poseben oddelek za njih prodajo, poleg tega prodaja ■ v bančno stroko spadajoče posle ===== tudi srečke Ratne štete na obroke pod zelo ugodnimi pogoji 1 O. Cnrvood: 35 j preganjana žena Roman. »AH jo je našel — ali jo je našel?« je vzkliknila. »Po vseh teh letih jo je našel?« »Skoro da,« je mimo rekel Aldous. »Toda veliki sklepni prizor v živlienski tragediji Donalda Mac Donalda šele pride, Ladygray. Minirta, ko bo stal na drobnem belem pesku svoje votline, se bliža — in večkrat me izpreleti, ko mislim na io, da bom takrat zraven njega. Zame bo to nekaj strašnega. Zanj pa bo — kaj? Vse doslej je moral čakati te ure. Toda zgodilo se je, da se je Old Donald letošnjo spomlad vračal s severa ob času tajanja snega in je prišel do kolibe, v kateri je neznan človek skoro že umiral za kozami. Ta neznanec je bil mešanec De Bar. Dac Donald mu je stregel brez strahu. Rekel mi je, da ga je Bog sam poslal v tisto kočo. De Bar se je v svojih vročičnih blodnjah izdal, da je po naključju prišel v Zlato dolino, katere ie iskal Mac Dcmald štirideset let. Old Donald je uganil, da mora biti prava, zakaj mešamcu se je bledio o mrtvih ljudeh, o preperelih usnjatih mošnjah, polnih zlatih zrn, o razpadajoči tesanih kolibah in o drugih takih stvareh, ki se je vsaka beseda o njih kakor nož zarila v Donaldovo srce. Kako si je prizadeval, da bi rešil tega človeka! In končno je uspel. Nadaljevala sta pot proti jugu, da bi se opremila in bi se vrnila po zlato. Vrnila bi se bila takoj, pa nista imela ne živeža ne konj. Korak za korakom je naslednje tedne De Bar popisoval pot do skrite doline, tako da se je Mac Donaldu končno že zdelo, da bi lahko kreni!! tja. prav tako naravnost, kakor zi-eti orel v svoje gnezdo. Ko sta dospela v Tete Jaune, je prišel k meni. Obljubil sem mu, da pojdem z njim, Ladygray — nazaj v Zlato dolino. On jo je tako imenoval; jaz sem jo krstil Dolino molčečih. Ne zlato, ampak votlina z belimi peščenimi tli je tisto, kar naju vleče.« Jana se je vzravnala na sedlu. Njena glava je bila vzpognjeoa vznak, njene ustnice so bile razklenjeoe in njene oči so sijale kakor nekdaj oči Jeanne d'Are, ko je stala na čelu svojih vojska. »In tisti človek, tisti mešanec, se je prodal — zaradi ženske?« je rekla, strmo gledaje predse na upognjena ramena starega Mac Donakia. »Da, zaradi ženske. In zdaj me vprašate, zakaj se odpravljam? Zakaj se bom boril, ako nanese potreba?« Obrnila se je k njemu. Njenega obraza je bila sama prelestna zarja. »Ne, ne, ne!« je vzkliknila. >0h, John Aldous! Mar bi bila mož in bi mogla iti z vama in stati kedaj z vama dvema v tistem Svetem grobu — v votlini... Da sem mož, bi šla, in tudi jaz bi se borila!« Mac Donald se ie ozrl in je videl dvojico rok, kako sta se trdno držali preko ceste. Čez nekaj časa je pognal svojega konja s široke poti na ozko stezo, ki je vodila čez gorski greben. XV. Odkar je bila Jana slišala zgodbo starega Mac Donalda, se je zdela vsa izpremenjena. Kakor da ie izšla sama iz sebe, tako svobodna se je zdela zdai vsakršne bojazni ali tesnobe, ki io je morda nosila v prsih. John Aldous je shitil, da je to v neki zvezi z njeno potjo h grobu v Sawtoothskem pogorju in da se je že od kraja borila s strašno napetostjo živcev in duha. Z gotovostjo je pričakoval, da bo danes zanjo strašen dan; videl je davi njen napor, da bi se obodrila za nastopajoči odločilni trenutek. Naroolo, in, vsa, dopite,, ti£o£t,s t, malih, oglasov, ja- poslati, m, Oglasfiiod-daUk •Jutra,' Jjubljarui,, Vraštnunta^TaL št. 249Z Mali oglasi Vsa, pristojbin.* jt, vposia, Li, oOeA&m z. Aoročilzm,, j^, -c*r a oglasi, ** pryobčuo. čikov/u, račun, parim. Lra,-/ulsucs CjnktyflAa,Šl ttJ/2. I JLaLi oglasi, ki sluxijoroča pdbor. ' S3212 Kam v nedeljo? Vsi na veliko vrt.no vese-•iro pro~; ovojnega gasilnega dm?:va v Planini pri Rauteku. r.a vrtu p. Pet-ktrvšek. Cisti dohode« je namenjen la napravo novega gasilnega orodja. Vsfi, k) Fe hočete enkrat pošteno rabavati. prihitite v našo obmejno postojanko. — Odbor. 23154 <; k Mlinarja ta kmečko miev. tjetneca in poštenega sprejmem. — llaiia po dogovoru. Ponuu-bs pod «MIiar> na oglasni edaelek «Jntra>. 2S179 Potnika f-prejmem takoj pod ngoo-nim: pore ji za domače pie-t&D© industrijo, tudi takega. ki že potuje t kaS3 drup brani;. Ponudbe nglasrti oddeiek c Jutra* pod «venriran wtnik 156*. 2S151 Kmečko dekle »a kuhinjo in rirucs hišna dela sprejme Ljudmila Lapuh. trg.. Dobava pri Brežicah. 2514f Vajenca krepkega, poštenih =raršev, ♦ primeru'- šolsko izobrazbo. sprejme takoj trgovina t mešanim blagom. Našlo n * oglasnem oddelku Jutra. PrednoFt imajo sinovi ie-ezničarje-r. 231SS Služkinjo ki ima rada otrok* re.r rna šivati, ne rod 30 let staro *prejm«E "k 2 orrokoma. Predstaviti se je v trgovini Ignac AndraŠič v Kranju 23205 Blagaimčarko ta večjo trgovine * Beogradu iščem za takojšnji nastop. Ponudbe i referencami na oglasni oddelek <»lutra* i»od . 229S7 Ucenca za mehaniško. kovaško in ključavničarsko obrt iščem. Hrana pri podjetju. Prednost imajo samo talentirani in nepokvarjeni mladeničL Ponudbe na upravo cjutra* v Mariboru T>od «Učnina». 23112 Gospodinjo ki bi vodila vso gospodar-stvo in imela neka-j kapitala. sprejme pekovski mojster. Poznejša ženitev ni izključena. Na starost in zunanjo lepoto se ne oziram. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod " šifro € isZe Knjigovodja perfekten bilancist in korespondent. z večletno prakso. miad, vojaščine prost. dobrimi referencami, žel: primerne službe. Cenjena vprašanja na oglasni oddelek »Jutra* pod »Testen in zanesljiv«. 23146 Poduradnik finančne kontrole, vpoko-jpn. zeii službo inkasanta aii kaj primernega v Ljubljani ali kak »ie drugem ntfsru Slovenije. Ponudbe na oglasni oddelek od »Strokovnjak 30*. Strojna pletilja išče službo za takoj. Naslov iK>ve oclasni oddelek «Jutra*. ~ 23226 Notarski kandidat išče službo. — Sposoben za kulrurno-prosvetno delo. — t erjene dopise pod značko *Ab^olr>ran pravnik* na oglasni oddeiek »Jutra* K dobri šivilji ■m kot začetna pomoc-nira Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. ~ 23217 Absolventinja mabčanske šole in trgovskega tečaja želi primerne siužhf. r>op»f na oriasn5 oddelek »Jutra* pod ~ šifro ♦■Začetnica*. Potnik bivši trgovec išče stalno mesto potnika v katerikoli stroki ^ vso državo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra* pod šifro »Verziran potnik*. 23051 PruUM Otavo v košnji kuni Remec, Zs. Siika 9" 2S197 KupUm Brestove plohe vent. tudi brestove hlode kupim takoj. Ponudbe na rlasni oddelek »Jutra* pod Jrst 500>. 23136 Masivno kredenco dobro ohranjeno kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* i»od . " 2S211 /V/f// Posestvice obstoječe iz vinograda ter njive, v sredi enonadstropna hiša. poleg lep vodnjak ter 50 mladih dreves, prodam. Njiva tik kolodvora je pripravna za zidanje kake restavracije. Pred vsem je pripravno za kake reto-viščarje ali vpokojence. — Prodam tudi več maio rabljenih čevljarskih strojev Posestvice je oddaljeno I minut od kolodvora Straža-Toplice. Anton Mali. čev-Ijar. Gor. Straža. 23247 V najem Pekarijo na zelo prometnem kraju, na glavni c-esti oddam rad! bolezni z vsem inventarjem Naslov v oglasnem oddelku Jutra?. 23248 Preselitve izvršuje najceneje »Slove-nia-Transport*. sped. transportna družba v Ljubljani, Miklošičeva 36 — Tel. 27-18 23103 Stanovanje sobe in kuhinje ali sobo s štedilnikom išče mirna stranka (1 oseba). Naslov z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Stanovanje 11». 22086 2 sobi s kuhinjo in kopalnico želim. Pogoje b cenc na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Gorica*. 22991 2 mostni tehtnici eno za živino ter poslopje blizu kolodvora, t 40-^60 HP vodne moči prodam. — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*. 23150 Tračno žago 'Bandsage). premer 75 cm. v dobrem stanju, po zelo ugodni ceni proda L. Kristan. Zapuže, posta Lesce. Transmisijsko jermen je 5> kosi. 24 m dolgo, 12 cm široko, poceni naprodaj. — Nask»v v oglasnem oddelku »Jutrs*. 23254 Ključavničar išče primera* službe Vešč je r»ieselnrvir avtomobilov na bencin kakor tudi vs«b tovarnaškir. strojev te hišnih električnih napeljav. — Refiektir&ir: »smo ua* stalne službo, ^nairaj® v bližini Celja. Cemj. ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra* pod »irezna moč* 23195 Plačilna natakarica pridna, poštena iu zanesljiva. išče rfužbe v tnesm ali sa dsžet. Naslov v Bukovo oglje prvovrstne vilano. prodam, vsake vagon«e množine. — Dopise na naslov: Peter v Sav. dolini, pošti predse št. 4. 23245-a Moško kok) v dobrem stanru naprodaj «e 350 Din v" Zaiokarjevi ulici 7. 23216 Več obiek rabljenih, a dobro ohranjenih. za večjega gospoda, naprodaj v Ljubljani * Gle-dališks ulira 13. visoko nritličje desno. Zglasiti se je med 1.—2. uro popoldan. 232-40 Stanovanje obstoječe iz kuhinje in ene sobe. tudi na periferiji mesta išče mirna družina, obstoječa iz 2 članov. Najemnino piača tudi za rlaljšo dobo naprej. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod «Mirna družina*. 23228 Stanovanje sobo in kuhinjo oddam Zeleni jami št.' 220. 23215 Zračno sobo oddam. Na ogled med 10. in 12. uro dopoldne. Naslov v oglasnem oddelku Jut^.. 23252 Profesor sprejme v popolno oskrbo in stroge nadzorstvo dva dijaka nižj? srednje šole. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra*. " 23345 Opremljeno sobo v sredini mesta oddam takoj gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra>. 23140 Sostanovalca sprejmem § hrano in v-o oskrbo na Sv. Jakoba trgu št. 5 — Mesečno 650 I>in-22596 Lepo 3obo ? pu^ebnim vhodom in elek- Sobo strogo separirano. v sredini mesta želim za 14 dni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »14 dni*. 23255 Opremljeno sobo lepo in prijazno, s poset«-nim vhodom, v bližini drame oddam boljšemu gospodu.. — Nasiov pove oglasni oddelek »Jutra*. Opremljeno sobo po mogočnosti s posebnim vhodom reE samostojen gospod. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra* pod značko »Čistoča*. 23331 1285. Siguren 75. Soincni žarek. Srednje. Stalen zaslužek. Stalna 13. Sigurnost 338, Sameva. Sigurna vknjižba. Sreča 66. Tiha sreča 16. Tehnik, Trgovina 73. Takoj prosto stanovanje. Ubon. "Takoj 11, Takoj 41, Trgovka. Ugodna prilika. Usrjama. Vemran, Visoko pritličje. Vesten 47. Voziček. Verziran potnik 356. W0Ilpudel. Vila 94, IVertheim, Vesten 5. Vele-23165 posestvo 29000, Vzljubiva se. Vodna moč. Zelo udobno. Zvest. Zelo ugodno 229 Zanesljiv 92, Zračno 22396. Z. Zanesljiv 1927. Zračno. S7. Zaostal ptič. Zmožnost 216. Življenje ni praznik.. Gospoda sprejmem na hrano in stanovanje na Starem trgu st. 26,1HI. 23232 Opremljeno sobo oddam v sredini ine^ta solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 25206 Sobo f posebnim vbodom iščeta 2 gospoda z 20. avgustom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »B. A.» 23225 Dijaka iz boljše hiše sprejmem v bližini obrtne šole in realke na hrano in stanovanje. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra>. 23219 Kapital Z 10—50.000 Din si lahko ustvarite eksistenco. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Eksistenčno vprašanje*. 2S114 100.000 Din posojila išče prvovrstno podjetje proti 3(i*% obrestovanju. — Ponudbe na upravo »Jutra* v Mariboru pod »Rentabel*. 23118 100.000 Din posojila iščem na hipoteko, proti dobrim obrestim. Ponudbe na oglasni oddelek 7 j j*onudbe n« oglas, oddelek ' »Jutra* pod šifro »Avenir* Vloge na tekoči (žiro) račun sprejema in obrestuje po dogovoru Efektna banka v Ljubljani, Kongresni trg št 9 (na vogalu kino Matica) 22925 Gostilničarja spretnega in simpatičnega. si natakarja, ozir. poslovodjo, verziranega v svoji stroki, s kavcijo 50—60.00(1 Din sprejmem za prevzetje vsega obrata z veliko bodočnostjo in sicer večje fine gostilne sredi Ljubljane Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod nh-- -srce. I«opust, I>obra t^lača. Družabnik 22449. Daienu nn-jatelj. Eksistenca 48. fotoaparat. Gorenjec 43S96. Harmonija. Bvaleina. j. o. 2S04. Iščem srečo. IzvTFten. Jesen 20. Jeftina kupoja, J. K.. Inctrukcijf 21671. Joško 444 X. Kontnristinja. Krojač v trgovki hifc. Ku-vim taioj. Kavcija. Kraij. Lasten dom. Ida. hiša. Kimi dom. M 27. Mirna 50. Jfim; 75. Marijiv 327. Krna 43. Mediciljec.. Moj san. Mlark ?:viija. Koša. O. M.. 15fl.[KXi adkti^ina. Oficirska biuzs. Odkritosrčnost fC. Pošten in zmožen. J1.--feitna 21S~4, Pot-ebno snp Din. Plačan takoi H6. n«-tilja 21. PrilrAno«;. Prihodnost S3. Pošter zane--ijiv M. V.. Pridna 50. Kaz-pošiijaliira. Sožira Mari«^ tic« - Velenje. Skrbna go-»nodinia. Serijomo. Spoet^ Iben 96. sigurna vmi-ev. Samostojna gostihtičarka. i. duoiiu ™ fcn ... cui. : Soba 35. Stanovanja 19. osebama v Kolodvorski tti. j Spretna ii poštena, porodit. S4.H. wrvo 23255 'na dlša 12. Sabija. Sreča Naprave za sesalni plin 40—45 HP in '.0—25 HP kompletne rabliene garantirano pripravljene za tako,šnji Dogon ceno prodamo. Nove nap-ave, tudi bencnmotorji m parn motorji takoj na Tazpolago. Iščemo spretne zastopnike iDD. Emil P!ewo Wia XVII, Wattgasse 7S-8C Gospodinje! Kadar kupujete čevlje za sebe ali za svojce imejte vedno pred očmi dejstvo da se pri čevljih, ki j h kupite pri tvrdki .D o ko" prihrani lep znesek. Kako prav Vam bo povsod prišel. — Kupili pa boste najtrpežneiše čevlje, ki Vam bodo zopet radi svoje trpežnosti dali lep pr>hranek, „Dofeo" Prešernova ulica 9, Mttt Korespondentinja periektna slovenska hrvatska in nemška stenotipistinja s 10 ictno prakso, nameščena več let pri firmi v Siavon ji, žeii mesta za takoj v Sloveniji. Ponudbe poJ .Perfektna" moč" na oglasni oddelek ,Jutra". tilo.u.lKrjrr fcvurrij- O not-is-c atsmter«o Edino pravo električno brušenje britvic pri tvrdki G. Besednik in Drug, Ljubljana, Prešernova ui 5. Računskega uradnika s dajšo prakso sprejmemo za premogovnik. "■onudbe s spričevali in zanteiki poslati pod „Za 12.935" na Publicitas d. d., Zagreb, Gunduličeva 11. Zvitke (role) za računske stroje, ček in kon-tro.ne zvitke za blagajne vseh sistemov. -ma vedno v zalogi Lud. Baraga, Ljubljana, Selenbunrova ul. 6 t. e O" .'*(-, i Pazite na znamko! Tridesetletna iz-usnja dokazne, d* ^ to čase m aparati znamke WECK za vKuhavanje najzanesljivejši r j rad tega najeei-jsi. Zel. ugodne! cene' Tovarn ška zaloga ,WLCK t-jubljsna, Krekov trg It l radstr. (tvrlKa Fractusi. C E L J E i Josip Jagodic M A R I B O R i Carl uotz Prometni znuotf zo premog 11 LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenab in sčido na debelo samo na debel * domači m inozemski, za domače kurjavo ir indnstrijske svrhe E 242 - 27 Oklic. 8991 Dne 20. septembra 1927 dopoldne ob 10 uri se bodo pri podpisanem so . dišču prodale nepiem čnine vi. ši. ] k o. Ločica ležeče v \asi Jakovdol pr Vranskem obsto eče i i hiše, gospodar- | skega cositip a, ž tnice in iemijiščem i obsegu 22 ba 37 a 50 m!. Cen Ina vredoos znaša 100.17d ci- | narje- 95 p. Na manjši ponudek 66 782 Din Ostali dražbeni pogo;i se zamoiejo pied narokom vpogleda'! pri podpisa- | nem sodišču v sobi št 5 Oirafso sodišče ma Truskem dne 15 julija 19>7. Premog, Kovaški premog vseb vrsi Koks, .varniški, piavžarssi in plinski Brikete. prometni zavod za premog 9.1, Cjnbljaia, M kloš čevs ces a št 151 \ globoki žalosti naznanjamo i re uzdo vest, da je naš? predobra mati, žena, hčerka, sestn, teta, odn. svakinja, gosra Hiti Horton roj. Mav žena delovodjo T. P O. dan€S 10 avgusta ob 4. zjutraj po daljši mu epolni bolezni -reudena s toUeiii =vete vere. v s arosti 32 let mirna \ Gospod.- zžspaia Pogreb d age ^okunace bo >■ petek IZ avgurj iz hiš. žalosti Glažuta n' p_M- opaI;šč- v Troovl ah ob pol 4 pop. B.agDpofco nico priporočamo v priiazen spomin. Žalujoči rodb ni Hartun - Naroglav. Me) Isd»j» ra Kotuoiu; cjotru A doli Ribodkai. Z* Nmiodno chkazoo dd kot Prta Jesecšeč. Z* inset*£ai del je odgomec Aiojcj Novak. V* « Ljobbni,