PRIMORSKI DNEVNIK PoStnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 40 lir Leto XIX. St. 294 (5669) TRST, četrtek 12. decembra 1963 POPOLDNE^ SE ZAČNE V POSLANSKI ZBORNICI^ RAZPRAVA O ZAUPNICI Moro se predstavi danes v parlamentu s programsko izjavo vlade levega centra Centralni odbor PSI je zavrnil zahtevo po sklicanju izrednega kongresa in izvolil v vodstvo stranke: Codignolo, Colomba, Lauricello, Lezzi ja, Matteot-tija in Tolloya; pred glasovanjem je levica zapustila sejno dvorano RIM, 11. — Jutri ob 10 bo predsednik vlade Moro prečitnl v poslanski zbornici progransko izjavo nove vlade levega centra, ob 12 pa bo prečital isto izjavo še v senatu. Popoldne se bo v poslanski zbornici začela razprava o tej izjavi. Prvi tovornik bo Facciardi (PRI), za njim pa bo govoril Bertinelli (PSDI). Predsednik poslanske zbornice je poklical k sebi predstavnike parlamentarnih skupin, da bi se sporazumeli glede razprave v parlamentu; v pri- meru sporazuma, se razprava utegne zaključiti že v soboto, razprava v senatu pa bi se v tem primeru začela v torek 17. t.m. še preden se je začelo zase danje centralnega odbora PSI, na katerem so pristaši levice zapustili dvorano pred zaključkom zasedanja, je bilo več lo čenih sestankov avtonomistov in levice, na katerih so imenovali delegacijo avtonomistov in delegacijo levice, ki sta skušali doseči poravnavo spora; a tudi ta poskus ni uspel. Na sestanku avtonomistov so zagovarjali stali-žče, da mora tajništvo stranke prevzeti De Martino in ogromna večina je glasovala za ta predlog. Lombardi in njegovi somiš- ljeniki so se vzdržali glasovanja. Hkrati so zavrnili zahtevo te.'ice po sklicanja izrednega kongresa, preden bi preverili v praksi ve. ljavnost politike in programa le-vega centra. Zasedanje centralnega odbora PSI je bilo zelo razburljivo. Najprej je Nenni sporočil, da zapušča vodstvo stranke skupno s Corono, Pieraccinijem, Mancinijem, Cattanijem in Gattom, ker so prevzeli funkcije v novi vladi nato pa je pripomnil, da sodelovanje socialistov v vladi ne pomeni, da se stranka s tem odreka svoji avtonomni vlogi m se ne odpoveduje svojim smotrom, ki zadevajo zgraditev socialistične države in družbe. V imenu levice je Vincenzo Gatto ponovil povsem negativno oceno- vladnega sporazuma in postavil zahtevo po izrednem kongresu stranke «v imenu 35 po- . ■■■■■■■m ■■■„,......mu,n,im,,nuniiiiiim,limimi „„„ iimiimmi mi NOVICE IZ JUGOSLAVIJE Industrijsko - tehnično sodelovanje med Jugoslavijo in Romunijo Komemoracija narodnega heroja Momčila Popoviča, ki so ga lani smrtno ranili ustaški zločinci v Bad Godesbergu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. — Danes je odpotovala v Bukarešto delegacija jugoslovanske industrije, ki vrača obisk romunski delegaciji, ki je februarja letos' obiskala Jugoslavijo. Med svojim bivanjem (do 23. decembra) bo jugoslovanska delegacija obiskala več romunskih industrijskih podjetij in inštitutov in z odgovornimi romunskimi zastopniki proučila možnosti za industrijsko sodelovanje in specializacijo na področju strojegradnje, metalurgije, kemijske industrije in petrolkemije. Pričakuje se, da bo kot rezultat razgovorov podpisan protokol o industrijsko - tehničnem sodelovanju med Jugoslavijo in Romunijo. Jugoslovansko delegacijo vodi podtajnik v zveznem tajništvu za industrijo Vinko Hafner. Zastopniki zveznega in mestnega odbora Združenja borcev NOV Jugoslavije, zastopniki kolektiva tajništva za zunanje zadeve in kolektiva jugoslovanskega zastopstva v Bonnu so položili danes vence na grob narodnega heroja Momčila Popoviča, ki so ga 29. novembra lani smrtno ranili ustaški zločinci v Bad Godesbergu. S tem je ob obletnici njegove smrti Počaščen spomin hrabrega parti- zanskega borca, ki je zgubil življenje, ko je skušal preprečiti zločinski napad ustašev na jugoslovansko zastopstvo v Zahodni Nemčiji, Ob tej komemoraciji mora Jugoslovanska javnost z obžalovanjem ugotoviti, da zahodnonemške oblasti niso doslej nič ukrenile, da bi preprečile ustaško delovanje, ki po svojih metodah ne zaostaja za nacističnimi. Nasprotno, tolerantno zadržanje oblasti v Zvezni republiki spodbuja ustaške elemente na nove zločine. Kaže, da Je vzdrževanje ozračja terorizma proti Jugoslaviji in njenim državljanom sestavni del prakse nekaterih odgovornih zahodnonemških krogov, ki so proti pomiritvi razmer na svetu. «Jugoslavija, poudarjajo v Beogradu dosledno izvaja svojo politiko miru in razumevanja med narodi tudi v odnosu do Zvezne republike Nemčije, s katero po njeni krivdi nima diplomatskih odnosov. V Bonnu mogoče tolmačijo, da je konstruktivna jugoslovanska politika in potrpežljivost, s katero Jugoslavija čaka rešitev nekaterih vprašanj s strani Zahodne Nemčije, znamenje «slabosti» Jugoslavije. Kolikor v Bonnu tako mislijo, tedaj so njihove kombinacije popolnoma napačne in nerealne.» B. B. krajinskim federacij». Nato je naštel minimalne zahteve levice: 1. sklicanje izrednega kongresa v čim krajšem roku; 2. reorganizacijo tajništva stranke, uredništva «Avanti!» in predsedstev parlamentarnih skupin in 3. izjavo centralnega odbora, ki naj jo osvoji novi tajnik, in v kateri naj se potrdi, da PSI nasprotuje večstranski atomski sili. ponovno potrdi nevtralistična obveza PSI kot temeljna točka socialistične politike. Pod takimi pogoji bi levica revidirala svoje stališče glede zadržanja v parlamentu, ne da bi se s tem odpovedala svoji oceni vladne , politične operacije, o kateri bi se moral izreči kongres; v primeru pa, da večina odkloni te «minimalne» zahteve, pa levici ne preostane drugega, kot da zahteva sklicanje izrednega kongresa in da vztraja pri svojem negativnem stališču glede zaupnice vladi. De Martino je poudaril avtonomno stališče stranke nasproti vladi, kar pomeni, da bo stranka podprla z vsemi svojimi močmi uresničenje vladnega programa, po drugi plati pa bo, skladno s svojimi načeli :n razrednim značajem, nadaljevala svojo borbo proti družbenemu sistemu za uveljavljenje socializma. Kar zadeva politično izjavo, ki jo zahteva levica, je De Martino pripomnil, da je vladni program povsem v skladu s sklepi kongresa, tako kar zadeva zunanjo politiko, kakor tudi kar se tiče gospodarske politike. Kar zadeva končno reorganizacijo tajništva, uredništva «Avanti!» in parlamentarnih skupin, je De Martino dejal, da mora ta vprašanja rešiti novo vodstvo; kongres stranke pa je moč /dicati le, če bi to zahteval razvoj dogodkov, ki jih danes ni moč predvideti; sklicati kongres sedaj, pa bi povzročilo negotovost v javnem življenju, kar bi koristilo le desnici. Valori je izrazil nezadovoljstvo levice nad govorom De Martina, njegov predlog, da bi novo vodstvo proučilo jutri vprašanja v zvezi z reorganizacijo vodstvenih organov, pa bi bil sprejemljiv, če ne bi zaključili zasedanje centralnega odbora in bi ga nadaljevali v petek, zlasti še, ker je levica predložila formalno zahtevo po sklicanju izrednega kongresa, o čemer mora centralni odbor odločiti pred zaključkom zasedanja. Cattani je poudaril, da mora centralni odbor zaključiti zasedanje pred začetkom razprave v parlamèntu. Med odmorom je poslanec Pao-letti izjavil novinarjem, da je levica sicer ustno zahtevala sklicanje izrednega kongresa, vendar pa da ni predložila po statutu predvidene dokumentacije. Večina je to zahtevo odklonila, potrdila P.a je, da je pripravljena razpravljati o vseh drugih vprašanjih. 59 članov centralnega odbora je predložilo resolucijo, v kateri je rečeno, da «centralni odbor potrjuje popolno veljavnost sklepov 35. kongresa stranke in svojih sklepov od 26. novembra; izpopolnjuje vodstvo s tovariši Codignolo, Colombom, Lauricello, Lezzi-jem, Matteottijem in Tolloyem; poveri vodstvu nalogo, da sporazumno prouči pogoje za ohranitev enotnosti stranke». Po odmoru je Vincenzo Gatto predložil prepis zahteve.35. federacij po sklicanju izrednega kongresa, ni pa predložil izvirnih zapisnikov o tej zahtevi. Centralni odbor je zavrnil zahte. vo o sklicanju izrednega kongresa in odobril predloženo resolucijo večine. Pred glasovanjem je levica zapustila sejno dvorano. V zvez: s sodno preiskavo pisarne demokristjanskega poslanca Dossettija v Reggio Emiliji, so demokristjanski in komunistični poslanci predložili danes predsedstvu poslanske zbornice vprašanje, v katerem zahtevajo, naj pravosodni minister pojasni — če so ustrezne časopisne vesti točr*e — kakšne ukrepe namerava sprejeti spričo tako hude kršitve demokratičnih institucij in imunitete članov parlamenta. Dvajsetletna pogodba med SZ in CSSR o prijateljstvu in sodelovanju Zatišje za božič v Južnem Vietnamu HANOJ, 11. — Kaikor poroča severnovietnamska tiskovna agen-cija, so vse enote južnovietnam-ske narodnoosvobpdilne fronte do. bile nalogo, naj za božič prekine, jo ogenj za 24 ur. Uradno sporočilo pravi, da bo zatišje trajalo od 12. ure 24. decembra do 12. ure 25. decembra, «da se omogoči katoliškim vojakom narodno-osvobodilne fronte, da gredo v cerkev ali da obiščejo svoje družine na osvobojenih področjih» Sporočilo dodaja, da so ta ukrep sprejeli «v skladu s človečanskim duhom in s svobodo veroizpovedi». V ponedeljek se začne zasliševanje 94 obtožencev na milanskem procesu PRAGA, 11, — Predsednik pre-zidija vrhovnega sovjeta SZ Leonid Brežnjev in predsednik: češkoslovaške republike Antonin No. votny sta danes podipisaia 20-let-no pogodbo o prijateljstvu m sodelovanju med SZ in CSSR. O pogodbi so se pogajali prejšnji mesec v Moskvi in pozneje v obeh prestolnicah. Odobrila sta jo centralna komiteja obeh partij. «Rude pravo» objavlja ob tej priložnosti uvodnik, v katerem poudarja bratstvo in solidarnost ljudstva SZ in CSSR med vojno in po vojni ter «veljavnost integracije gospodarstva obeh držav, ki — kakor predvideva sedanja pogodba — temelji na socialističnih načelih». «Ta integracija, dodaja list, bo omogočila CSSR, ki je industrijsko napredna dežela, da ne bo več odvisna od tujine, kar se tiče surovin.» Južnotirolski obtoženci v dvorani porotnega sodišča v Milanu MILAN, 11. — Na današnji razpravi proti skupini južnih Tirolcev so sklenili, da se bo zasliševanje obtožencev začelo v ponedeljek zjutraj. Predsednik je namreč predlagal, naj tudi jutri ne bo razprave zaradi napovedane stavke na severnih železnicah in osebja v prevozništvu, zaradi česar ne bi mogli ljudski sodniki in tehnično osebje, ki vzdržuje mikrofone v dvorani, priti v Milan. Obramba je predlog sprejela. Zatem je sodišče po treh urah posvetovanja sporočilo, da so sklenili vpoklicati spise tridentinskega sodišča v procesu proti desetim osebam ter spise bocenskega držav- nega pravdnika proti obtožencu Stoffenu. Končno so sklenili Izločiti akte proti Kofflerju, proti kateremu se sedaj vodi preiskava v Bocnu zaradi drugih dejanj, katerih je obtožen. Razen tega Je sodišče ukinilo postopek proti nekaterim obtožencem glede nekaterih manjših prestopkov in to zaradi amnestije. Takoj zatem se je oglasil advokat Politi, ki zastopa družbo Montecatini kot civilno stranko ter je prebral dolgo izjavo, v kateri protestira proti pisanju avstrijskega tiska, ki primerja sedanji proces s stalinskimi procesi. Dolga izjava advokata Politija Je zavzela povsem političen značaj, zaradi česar ga je predsednik prekinil in zahteval naj preneha, ker da je zašel v politično polemiko. Vendar pa je advokat lahko končal, ker je bil že pri kraju. V imenu obrambe pa je advokat Nuvolone izjavil, da se hoče v dvorani začeti prepiranje. Omenil je, da gre predvsem za novice, ki prihajajo iz tujine, zaradi katerih bo eventualno naloga drugih oblasti, da reagirajo. Poudaril je izjavo advokata Sanda že v začetku razprave, da na sedanji proces ne smejo vplivati zunanji činitelji, in prav tako tudi ne tisk. Nato je bila razprava prekinjena in odložena na ponedeljek. """"............................................................................................................................umilili............................................................................................................ Poseben odbor OZN bo še dalje nadzoroval položaj v Južni A friki glede diskriminatlje SZ zahteva za 20-letnico OZN predsedstvo skupščine za eno od komunističnih držav - Poslanica U Tanta ob 15. obletnici izjave o pravicah človeka DANES NEW YORK, 11. — Politični odbor skupščine OZN je sino» či soglasno odobril resolucijo skupine afriško-azijskih in 'a-tinskoameriških držav, ki poziva posebni odbor za «apartheid», naj še dalje nadzoruje položaj v Južni Afriki in naj predloži poročilo skupščini in Varnostnemu svetu, kadar se mu bo zdelo potrebno. Razen tega poziva resolucija države članice, naj izvajajo prejšnje resolucije skupščine in Varnostnega sveta v zvezi z Južno Afriko. V posebnem političnem odboru je sovjetski predstavnik Fe- ■lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||lllff|||tllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l||||||||llllllllllll|||||||l|||||l|||ll|||l|l,|||ll,lltni|||,|||||||||||||| RUŠENJE OSTANKOV KOLONIALIZMA Dve novi neodvisni državi v Afriki Razpuščena Srednjeafriška federacija Jomo Kenjata predsednik prve kenijske vlade - Velike slovesnosti v Nairobiju m Zanzibaru NAIROBI, 11. — V Afriki'sta te dni nastali drugi dve neodvisni državi, in sicer Zanzibar in Kenija. Zanzibar je postal neodvisen opolnoči od 9. na 10. decembra. Kenija pa nocoj opolnoči. neodvisnost predstavnik V Zanzibaru so razglasili, ko je kraljice Elizabete vojvoda E-tiimburški izročil novi vladi spis britanskega parlamenta, s katerim se Zanzibar razglaša za neodvisno in suvereno državo. Takoj zatem so na glavnem trgu spustili britansko zastavo in dvignili zanzibarsko. Ogromna množica, ki se je zbrala na trgu in ulicah mesta, je navdušeno vzklikala. , Zanzibar je 33. neodvisna država na afriški celini. Dobila je neodvisnost po 73 letih britanske vladavine. Računajo, da bo Zanzibar še ta teden sprejet v OZN kot 112. članica, Kenija pa kot 113. članica. Predsednik zanzibarske vlade Mohamed Samte Hamadi je izjavil, da želi Zanzibdr dobre odnose /, vsemi državami. Poudaril je, da Zanzibar ne bo pripadal blokom ter bo vodil neodvisno zu-hanjo politiko. Proslave za neodvisnost Kenije so se začele že danes v Nairobiju. Proslavam prisostvujejo predstavniki 68 držav. Jugoslovansko de-Mgacijo vodi predsednik zveznega izvršnega sveta Veljko Zekovič. Kenijsko ljudstvo slavi zmago, ki Je rezultat njegove osvobodilne borbe, ki se je začela pred več kot desetimi leti. Ta borba je ne-razdružno povezana z voditeljem kenijskega ljudstva Jomom Ke- njato, ki je prvi predsednik kenijske vlade. Na današnji proslavi v Nairobiju so podelili častno meščanstvo vojvodi Edimburškemu in predsedniku kenijske vlade Kenjati. Župan Nairobija je v svojem govoru govoril o delu Kenjate in o njegovih zaslugah za neodvisnost Kenije. Predsednik sovjetske vlade Hru-ščov je poslal Kenjati brzojavko s čestitkami in pravi, da želi Sovjetska zveza navezati diplomatske odnose s Kenijo. Na koncu pravi brzojavka, da je razglasitev neodvisnosti Kenije nov in važen dogodek v procesu osvoboditve vse Afrike izpod zadnjih ostankov kolonializma. Tajništvo italijanske Splošne zveze dela (CGIL) je poslalo kenijskim sindikatom brzojavko, s katero izraža solidarnost in izreka voščila za uspehe delavstvu in ljudstvu Kenije, ki je dobilo neodvisnost po dolgi slavni borbi. PARIZ, 11. — Včeraj so razpustili parlament centralno-afriške zveze, v kateri so Njasa ter Severna in Južna Rodezija. 31. decembra bodo razpustili tudi federacijo, te dežele pa bodo dobile-notranjo samoupravo, kmalu zatem pa tudi popolno neodvisnost. Njaso bodo razglasili za neodvisno 6. julija in se bo imenovala Malavi. Severna Rodezija bo dobila avtonomijo 31. decembra letos in se bo imenovala Zambija. V deželi se že pripravljajo, da bodo 24. januarja prihodnjega leta izvolili prvi parlament, ki bo imel 75 članov. Kar se tiče Južne Rodezije, pa je položaj povsem drugačen. Tu si okrog 250.000 belcev prizadeva, da bi čim dlje obdržali oblast v svojih rokah. V tej deželi je nad tri milijone črncev. Velika Britanija bi hotela izročiti oblast belcem, kar bi pomenilo, da dežela ne bi postala neodvisna, temveč bi padla v roke rasistom, kakršen je predsednik razpuščene federacije Welensky. Naser obišče Irak BAGDAD. 11. — V iraški prc-stolnici se je zvedelo, da bo predsednic Naser obiskal v začetku prihodnjega leta Irak. Važna iraška delegacija se bo 17. decembra udeležila v Port Saidu pro-slav obletnice evakuacije franco, skih in ameriških čet leta 1956. Iraški zunanji minister Sobi Abdelhamid, ki je na obisku v Kairu, je imel sinoči dolg razgovor s predsednikom Naserjem, kateremu je izročjl pismo predsednika iraške republike Arefa. Po razgovoru je minister izjavil, da imata Irak in ZAR enake po glede na vse arabske zadeve, in da je iraška vlada pripravljeno izvajati izjavo od 17. aprila o sir. sko-irašiko-egiptovski federaciji. Toda do sedaj ni bilo govora o obnovitvi pogajanj o taj zadevi. dorenko danes zahteval, naj fco leta 1965, na 20-letnico OZN dodeljeno predsedstvo glavne skupščine predstavniku ene od komunističnih držav, kar se do sedaj še ni zgodilo. Fedorenko je poudaril, da vzhodna Evropa ni pravično zastopana v organih OZN. Za prihodnje leto pa je Fedorenko predlagal a-friškega predsednika glavne skupščine. Delegata Gane in Liberije sta že kandidata. Sovjetska zveza je že pred časom predlagala, naj se zasedanja skupščine leta 1965 udeležijo najvišji predstavniki držav članic. Včeraj, na dan 15. obletnice izjave o človeških pravicah je glavni tajnik OZN U Tant poslal posebno poslanico narodom sveta. V poslanici se poudarja, da je moč zagotoviti mir in blaginjo človeka, samo de se zagotovi priznanje ih spoštovanje dostojanstva človeka. Med drugim poudarja U Tant, da se je v zadnjih letih vedno boli okrepil pomen izjave o človeških pravicah, ki je postala sestavni del ustave nekaterih držav. Dalje poudarja, da ne dvomi v končni rezultat borbe za uresničenje vseh idealov, ki jih razglaša ta izjava in dodaja, da človeštvo nima danes druge alternative nego, da kaže strpnost in da živi v miru. U Tant je tudi sporočil, da se bo posvetovalni znanstveni odbor OZN sestal 21. aprila prihodnjega leta v Taškentu v Uzbekistanu (SZ). Zasedanje bo trajalo dva dni. To bo prvič, da se neki organizem OZN sestane v Sovjetski zvezi. Ta odbor je pomožni organizem glavne skupščine. Včeraj so delegacije afriško-azijskih držav in jugoslovanska delegacija predložile skupščini vrsto resolucij, ki se tičejo ozemelj pod britansko upravo. Kar se tiče Adena, poziva resolucija Veliko Britanijo, naj prizna pravico do samoodločbe za prebivalstvo tega ozemlja ter naj se organizirajo volitve pod nadzorstvom OZN za sestavo predstavniške vlade. Glede Bazutolanda, Bečuana Svazilanda in Figijskih otokov, se zahtevajo volitve, ki naj privedejo do neodvisnosti teh ozemelj. Neka druga resolucija izraža tipanje, da bo v najkrajšem času priznana neodvisnost Severni Rodeziji po volitvah, ki bodo v tej deželi januarja prihodnjega leta. Kar se tiče Njase in Malte, pozivajo resolucije, naj se prebivalstvu teh ozemelj izroči oblast na dan, ki je bil določen za njih neodvisnost, in sicer 6. julija za Njaso in 31. maja za Malto. Odbor za skrbništvo je odobril poročilo o položaju v Omanu. V ponedeljek je odbor odobril resolucijo latinsko-ameriških držav, ki predlaga ustanovitev začasnega odbora, v katerem bi bili predstavniki petih držav in ki naj bi še dalje proučeval položaj v O-manu. V posebnem političnem odboru OZN je sovjetski delegat Fedorenko včeraj izjavil, da se je sovjetska vlada posvetovala s Kitajsko in na podlagi tega posvetovanja ne more glasovati za načrte o spremembi listine OZN, da bi zvišali število članov Varnostnega še predstavništvo afriškim in azijskim državam. Kitajska vlada je namreč na zadevno vprašanje negativno odgovorila, in zato noče Sovjetska zveza sprejeti nobenega sklepa brez privolitve kitajske vlade, ker je Kitajska stalna čla nicg Varnostnega sveta, čeprav njeno mesto nezakonito zavzema Cangkajšek. Varnostni svet je odobril resolucijo, ki obsoja dejstvo, da Portugalska ni priznala svojim afriškim ozemljem pravice do sam», odločanja, ter poziva na prenehanje dobav orožja Portugalski, ki bi ga mogla uporabiti za zatiranje osvobodilnih gibanj na teh o-zemljih. Francija se je vzdržala. Arabci in Izrael z namenom, da pripravi skupno strategijo, da se prepreči izraelski načrt o preusmeritvi vode iz reke Jordan. Na zasedanju so pripravili poročilo, ki preurejuje načrte iz leta 1961. Načelniki glavnega štaba so pripravili tudi nekaj resolucij, ki jih bodo predložili v o-dobritev vrhovnemu svetu Arabske lige, ki se bo sestal konec meseca ali v začetku januarja. Ministri za obrambo in zunanji ministri arabskih držav se bodo ob tej priložnosti posvetovali skupno z načelniki glavnih štabov. Arabski načrt iz leta 1981 proti izraelskemu načrtu o delni preusmeritvi vode iz reke Jordan je določal koordinacijo morebitne akcije arabskih armad in preusmeritev vode iz dotokov reke Jordan, da se Izraelu odvzame voda. KAIRO, 11. — Svet za obram-bo Arabske lige, ki ga sestavlja-sveta ter gospodarskega in social- jo načelniki'glavnega štaba arao-nega sveta in s tem omogočili šir- skih držav, je zasedal štiri dni tMiiliiuiiliilliliiniiiillilliiiilMiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiilllmriiiiiiiliiiiiiiiiiiiii Zaostritev med Parizom in Bonnom zaradi kmetijske politike „šestih“ V Bonnu pravijo, in postavlja Francija nosprojomljivo zahteve BRUSELJ, 11. — Na zasedanju sveta ministrov zahodnoevropske gospodarske skupnosti, kjer razpravljajo o kmetijski politiki, je prišlo do zaostritve spora med Francijo in Zahodno Nemčijo. Francoski minister za kmetijstvo Pisani je včeraj izjavil, da je treba do konca decembra dokončno določiti skupno kmetijsko politiko, kakor je bilo sklenjeno. Pisani Je izjavil, da so ta datum določili že zdavnaj, in kljub temu nekateri prihajajo v Bruselj brez pooblastil za pogajanja in celo brez volje do pogajanj. To je nedvomno veljalo bonski vladi, ki je poslala v Bruselj samo nekatere izvedence. Včeraj pa je prišel podtajnik za kmetijstvo, ki je takoj odgovoril Pisaniju ln je dejal, da je treba s pričo novih dejstev obravnavati zadevne probleme. Pisani pa je odgovoril, da se o teh problemih razpravlja že dve leti in niso novi. Tudi na današnji seji niso med razgovori v ničemer napredovali. Francoski minister za kmetijstvo Pisani, ki je prišel iz Bruslja v Pariz, je danes poročal na seji vlade. Po seji je predstavnik vlade Peyrefitte izjavil, da vlada ne misli kazati prevelikega pesimizma zaradi nastalih težav. Dejal je, da smo 11. decembra in da je še 20 dni časa do konca leta. Samo tedaj bo moč potegniti zaključke o izidu sedanjih pogajanj. Pripomnil je. da je 31. december edini datum, ki velja. Tudi bonska vlada Je imela danes sejo, po kateri je objavila izjavo, v kateri pravi, da bo moč zapadlost 31. decembra spoštovati, samo če se bodo našle rešitve za nerešena vprašanja, ki. bodo zadovoljile vse države članice skupnosti. Bonska vlada trdi, da rimska pogodba določa 31. decem ber 1969 kot konec prehodnega razdobja, v katerem je treba določiti skupno kmetijsko politiko, in da ni bil sprejet noben sklep o spremembi tega datuma. Dalje pravi izjava, da je bilo letošnjega maja sklenjeno, da je treba sprejeti skupno stališče do prihodnjih pogajanj o zmanjšanju carin z ZDA. Podtajnik bonske vlade von Hase je na tiskovni konferenci Izjavil, da za nemško vlado obstaja medsebojna povezanost med rešitvijo kmetijskih vprašanj skupnosti in določitvijo skupnega stališča do prihodnjih pogajanj v okviru «Kennedy round». S tem v zvezi je dejal: «Ni moč zahtevati od nemške vlade koncesij, ne da bi v zameno kaj dobila. Treba je torej istočasno uresničiti sporazum tudi glede «Kenne-dyjevih» pogajanj za znižanje carin.» Kar se tiče cene nemškega žita, je von Hase izjavil, da namerava bonska vlada sporočiti še pred koncem leta v Bruslju predlog za kmetijsko poslovno leto 1964-65, dodal pa je, da vlada nt še sprejela dokončnega stališča do Mansholtove-ga načrta, ki predlaga poenotenje cen žita. To bo lahko storila po skrbni proučitvi In po posvetovanju s pridelovalci. Zatem je von Hase na vprašanje, all vidi v francoskih zahtevah ultimat, odgovoril, da ne, ln da se morajo vsi truditi za rešitev, tudi za-’adi tega, ker povezanost med kmetijskimi vprašanji in carinskimi pogajali postavlja selo važen politič- ni problem. Von Hase je dalje dejal, da «postavljati nespremenljive zahteve glede kmetijstva pomeni zavlačevati uspešen zaključek poga. janj v okviru «Kennedy round». Zelo napeto v Boliviji LA PAZ, 11. — Zatrjuje se, da je vlada dala rudarjem na področju Catavi drugih 48 ur časa za izpustitev talcev, ki jih imajo zaprte. Med temi so štirje Američani, en Nemec in en Holandec, ostali so bolivijski višji uslužbenci iz oddelka za tehnično pomoč. Rudarji zahtevajo izpustitev treh zaprtih sindikalistov. Vlada grozi, da bo začela vojaško akcijo, če ne bodo talci izpuščeni v 48 urah. V ta namen je zbrala na tamkajšnjem področju 4.000 vojakov,, ki so opremljeni z oklepnimi vozili. Rudarji, ki jih je okoli 6.000 in ki stavkajo že več dni zaradi aretacije omenjenih sindikalnih voditeljev, pa so ustanovili svojo oboroženo milico. Bolivijski predsednik Estenssoro je časnikarjem izjavil, da skuša doseči izpustitev talcev. Podpredsednik republike Juan Lechin, ki je te dni odstopil In ki je med stavkajočimi rudarji, je izjavil, da je naklonjen posredovanju za rešitev spora. Ponovil pa je zahtevo za izpustitev aretiranih sindikalistov, katere obtožujejo umora in nezakonite prilastitve denarja. Lechin je izjavil, da so te obtožbe izmišljene. Lechin je začel odkrit boj proti vladi in zahteva, naj predsednik Estenssoro odstopi. Danes dopoldne bo predsednik vlade Aldo Moro prebral programsko izjavo, ki jo je predvčerajšnjim odobrila na seji nova vlada levega centra. CK PSI pa je včeraj izvolil šest članov vodstva za nadomestilo tistih članov, ki so v novi vladi postali ministri oziroma podtajniki. Novi člani vodstva so Codignola, Colombo, Lauricella, Lezzi, Matteotti in Tolloy. Hkrati je CK PSI odobril resolucijo, ki poudarja popolno veljavnost sklepov 35. kongresa stranke kakor tudi sklepe od 26. novembra letos glede sodelovanja PSI v vladi. Pripadniki manjšinske levičarske struje so pred glasovanjem zapustili sejno dvorano. Potem ko je bila predvčerajšnjim v Milanu na procesu proti skupini južnih Tirolcev prebrana obtožnica, je bilo včeraj sklenjeno, da bodo začeli zasliševati obtožence šele v ponedeljek zaradi stavke železničarjev in osebja v prevozništvu. Zastopnika zaradi atentatov oškodovane družbe «Montecatini» je predsednik sodišča prekinil, ker je odvetnik za-šel v politično polemiko. Opolnoči je postala Kenija neodvisna država in v Nairobiju so se že začele proslave, katerim prisostvujejo predstavniki 66 držav. Opolnoči med 9. in 10. decembrom pa je postal neodvisna država tudi Zanzibar, in sicer po 73 letih britanske vladavine kot 33. neodvisna država v Afriki, ki bo verjetno še ta teden sprejeta v OZN kot 112. članica. Včeraj pa so razpustili parlament Centralno-afriške zveze, v kateri so Njasa ter Severna in Južna Rodezija. Njaso bodo razglasili za neodvisno 6. julija in se bo imenovala Malavi. Severna Rodezija bo dobila avtonomijo 31. decembra letos in se bo imenovala Zambija. V Južni Rodeziji pa je okrog 250.000 belcev, ki bi hoteli obdržati še nadalje oblast v svojih rokah, čeprav znaša število črncev nad 3 milijone, toda kljub temu bi hotela Velika Britanija izročiti oblast belcem. Politični odbor generalne skupščine OZN je predsinočnjlm so-glasno odobril resolucijo skupine afriških, azijskih in latinsko-ameriških držav, ki poziva posebni odbor za «apartheid», naj še dalje nadzoruje položaj v Južni Afriki, in države članice naj izvajajo prejšnje resolucije skupščine in Varnostnega sveta v zvezi z Juž-no Afriko. Predvčerajšnjim so delegacije afriško-azijskih držav in jugoslovanska delegacija predložile skupščini vrsto resolucij, ki se tičejo samoodločbe v Adenu, neodvisnosti v Bazutolandu, Bečua-nalandu, Svazilandu in Ligijskih otokih. Včeraj sta Sovjetska zveza in CSSR sklenili dvajsetletno pogodbo o prijateljstvu in sodelovanju, ki vsebuje predvsem določbe o «integraciji gospodarstva obeh držav na socialističnih načelih » Specializacija v kmetijstvu vzhodnih držav, članic SEV Čeprav je bila večina držav ilaniv SEV ob vatopu na pot ao-ciaKttičnega razvoja agrarna, se je vendar v vsem povojnem razdobju razvijala vse Intenzivnejša mednarodna delitiv dela tudi na področju kmetijstvaj Y povojnih letih je bila Sovjetska zveza odločilni dobavitelj žita in bombaža za skoraj vse druge države, članice SEV. Okrepil in razvil se je tudi položaj Poljske. CSSR in DR Nemčije kot izvoznikov sladkorja, predvsem v Sovjetsko zvezo, prav tako pa se tudi Madžarska In Romunija usmerjata na izvoz siadkorja. Poljska, Madžarska in Romunija izvažajo velike količine živine, mesa in mesnih izdelkov. V razvijanju mednarodne specializacije znotraj držav članic SEV zavzema važno mesto razvoj pridelovanja povrtnin, sadja in grozdja, in sicer v južni skupini vzhodnoevropskih držav, od koder poiiljajo te pridelke v DR Nemčijo, CSSR in Sovjetsko zvezo. Zaradi takšne situacije so se predstavniki komunističnih in delavskih partij držav članic SEV, na sestanku februarja 1961 ukvarjati predvsem s problemi kmetijstva in so upravičeno postavili zahtevo, da se raziščejo nadaljnje možnosti razvoja mednarodne specializacije v kmetijstvu. To je upravičeno zaradi tega, ker še daleč niso izkoriščeni prirodni in ekonomski pogoji za najracionalnejše vključevanje posameznih držav v mednarodno delitev dela v tej dejavnosti, in ker mednarodna socialistična delitev dela v kmetijstvu nikakor ne more biti kopija svoje zgodovinske predhodnice iz dobe kapitalizma. Ta bi naj postala čini-telj za izravnavo ekonomske ravni držav, a ne nasprotno, kot je to bilo in je še v svetovnem kapitalističnem sistemu. Toliko več pozornosti ji bo morala posvetiti tudi ekonomska znanost, in toliko manj se ravno na tem področju lahko improvizira. Eden od osnovnih problemov kmetijstva držav, članic SEV je žitni problem, s katerim je neposredno povezan razvoj živalske proizvodnje, predvsem proizvodnja, jajc, perutnine za klanje, svinjskega mesta idr. Žitni problem se kaže v tem, da v posameznih državah članicah vse bolj zaostaja razvoj pridelovanja žita v primerjavi z rastočo potrošnjo, tako da žito v vse večjih količinah uvažajo predvsem v severno skupino držav, tj. na Poljsko, v DR Nemčijo in CSSR, katere so prav v povojnem razdobju postale velike uvoznice žita. Tudi v Madžarski, Bolgariji in Romuniji se v zadnjem času kaže potreba po uvozu krušnih žit. Glavni dobavitelj žita za te države kot celote, je postala Sovjetska zveza, katere letne dobave so se približale 5 milijonom ton krušnih in krmnih žit. Na ta način so se razvili mednarodni ekonomski odnosi, do katerih je prišlo v prometu z žitom in ki ustvarjajo aktivno ali pasivno vključevanje te ali druge države v mednarodno delitev dela. Treba je poudariti, da nobena od navedenih držav, pa tudi ne CSSR,'ni bila v tej dejavnosti v predvojnih letih pasivno vključena v mednarodno delitev dela. Izjema Je bilo morda ozemlje Nemške demokratične republike. Statistični podatki posameznih držav nam omogočajo, da lahko ugotovimo neposredni vzrok teh sprememb, in sicer znaten porast potrošnje žit kot tudi relativno nizki porast obsega proizvodnje žita, ki je rezultat določenega porasta hektarskega donosa ob sočasnem zmanjšanju setvenih površin. Obenem z rastočim primanjkljajem v žitni bilanci navedenih evropskih držav, članic SEV, se je povečal tudi primanjkljaj v žitni bilanci evropskih oblasti Sovjetske zveze, kar se je pa reševalo s povečanjem proizvodnje z' obdelovanjem ledin Zahodne Sibirije in Kazakstana. Zaradi tega pa so podaljšanje prevozne razdalje pri izvozu žita v nekaj tisoč km in zato tudi ni izključeno, da je potrošek družbenega dela v proizvodnji in transportu tega žita večji od tistega, ki je nujen za pridelovanje tega pridelka v krajih same potrošnje, tj. v državah uvoznicah žita. V vseh teh državah so dane ne le agrotehnične možnosti za pol do trikratno povečanje donosa, (povprečni donosi osnovnih vrst žita so se gibali od 1. 1956 do 1. 1960 13 stotov v Romuniji do 24 stotov v DR Nemčiji), ampak je ta intenzifikacija, čeprav ne v vseh, vendar verjetno v večini primerov ravno tako pogoj za zmanjšanje potroška družbenega d"la "na stot žita. Pasivno vključevanje teh držav v mednarodno delitev de a ni bilo v nobenem prmeru izzvano s prtrodnimi pogoji (relat vn0 nrradostne površine zemljiškega sklada neugodni pndnebi pogoji, itd.), ampak z nezadostno intenzifikacijo pridelovala žita, ki v danih prirodnih pogojih omogoča tako porast proizvodnje žita v Sovjetski zvezi in d-ug h državah članicah SEV. To pa tudi dopušča predhodni zaključek. da je močnejši promet •< i!t: v okviru držav članic SEV po«ledfca sistematičnega neizpol-n levanja planiranih nalog znotraj posameznih držav, kar pa seveda ni bila ekonomsko najugodnejša rešitev vse bolj perečega žitnega problema Mednarodno sodelovanje znanstvenikov in ekonomistov je pri tem ne le koristno ampak tpdi nujno. Vendar m treba misliti, čeprav se dokaže ekonomske nekoristnost tiMe vessante roedxiarottae 4efct«e à*ì» » lovanju žit« v državah člimicah SEV, ki se je rezvila v razmerah 50 let in ki se ne more «ukiniti» v teku enega ali treh let (v kratkem razdobju 3 do 5 ali prej, Romunija, Bolgarija in Madžarska lahko postanejo avtarkične), da bo najugodnejša varianta za njeno rešitev popolna avtarkija posameznih držav, da se ne morejo najti drugačne, mnogo ugodnejše variante, ki ne bi izključevale, ampak nasprotno, ki bi izhajale od planskega izkoriščanja racionalne mednarodne socialistične delitve dela. V prihodnosti, ko bo število prebivalstva še nadalje naraščalo, v glavnem, kadar se bo dvigala raven potrošnje do mej, ki so določene z znanstvenimi normami prehrane (okrog 8 stotov žita ali nekaj več na prebivalca, od tega 1/7 dol/6 krušnega) postane relativno mala površina zemljiškega sklada v nekih državah (najprej v DR Nemčiji, potem tudi v CSSR) objektivni vzrok njihovega žitnega primanjkljaja, čeprav bodo dosegli maksimalno možne donose. Se prej pa bo treba razmišljati o pogojih izkoriščanja velikih rezerv, katere ima v pridelovanju žit ves evropski del držav, članic SEV, ali v ožjem obsegu pridelovanja žit 6 držav, in sicer: Bolgarija, Romunija, Madžarska, CSSR, Poljska in Demokratična republika Nemčija. Tu je več kot 25 milijonov ha zasajenih z žiti. Povečanje povprečnega hektarskega donosa za 2 stota na teh površinah omogoča, da se objektivno likvidira sedanji primanjkljaj žita vseh teh razsežnih območij, ki imajo skoraj 100 mili jonov prebivalcev. Z večjimi napori teh držav bi lahko bila ta naloga izpolnjena v dveh do štirih letih, izkoriščajoč pri tem najugodnejše prirodne pogoje, vi-, re delovne sile, mehanizacijo, ki so namenjeni za razvoj proizvodnje žita jn drugih ekonomskih pogojev. Dejstvo, da je sedanja raven intenzivnosti pridelovanja žita posredno sorazmerna prirod-nim pogojem, upravičuje predpostavko, da bi ustrezno mednarodno razmeščanje novih in intenzi-fikacijskih vlog bilo mnogo bolj učinkovito kot njihova samostojna realizacija v posameznih državah. Prirodni pogoji tega dela svetovnega socialističnega sistema povsem zadostuje za zagotovitev potrebnih količin žita, kljub veliki potrošnji, po znanstvenih normah prehrane, ni to tudi ob današnji možni agrotehniki in najmanj v dveh do treh desetletjih. Vendar to ni možno brez planskega razvijanja mednarodne socialistične delitve dela, ki daje znatne možnosti v prihranku družbenega dela in ki je tudj pogojena z ugodno rešitvijo problema izvora intenzifikhcij^kih vlog, z njihovo 1 mednarodno razporeditvijo, dalje z mednarodnim razmeščanjem živalske proizvodnje, živilske industrije (približevanje surovinskim osnovan «bazi živilske krme») kot tudi s smotrno uporabo prometnega omrežja in z rešitvami drugih vprašanj. Na koncu pa ne smemo pozabiti na možnost za hitro rešitev žitnega primanjkljaja te skupine držav na podlagi razvijanja mednarodne delitve dela v širšem, svetovne merilu, tj. s kupovanjem žita od glavnih svetovnih pridelovalcev žita v čezoceanskih državah. Ekonomska koristnost take variante ni odvisna samo od svetovnih cen, ampak tudi od teritorialnih smeri teh zvez, strukture izvoza blaga, namenjenega za nakup žita in glede na odnos nacionalnih in svetovnih cen izvoženega blaga. So namreč možnosti, da se doseže največji ekonomski učinek s kombiniranjem več takšnih variant. Vendar morajo biti te kombinacije plansko usmerjene. VISOKA POČASTITEV SLOVENSKEGA ZNANSTVENIKA --------------j-----------——■ Akademik Josip Plemelj dr. h. c. ljubljanske univerze Rektor mu Je obenem izročil Red republike z zlatim vencem, s katerim ga je odlikoval predsednik republike LJUBLJANA, 11. — Akademik prof. dr. Josip Plemelj je bil danes proglašen za častnega doktorja matematične in tehnične znanosti ^ljubljanske univerze. Promocijo je opravil rektor ljubljanske univerze dr. Maks Žnuderl, ki je istočasno izročil dr Plemlju Red republike z zlatim vencem, s katerim ga je predsednik republike maršal Tito odlikoval za njegovo dolgoletno znanstveno delo. Josip Plemelj, prvi rektor ljubljanske To novo naselje v Skopju so pripadniki JLA zgradili v 99 dneh. V naselju, ki ga kaže slika, je prostora za 5000 ljudi univerze,' je prejel za svoje znanstveno delo več priznanj, med njimi tudi Prešernovo nagrado 1954. Na slovesnosti so bili navzoči tajnik CK ZKS Miha Marinko, predsednik skupščine Slovenije Ivan Maček, predsednik izvršnega sveta Slovenije Viktor Avbelj, predsednik A-kademije znanosti in umetnosti Slovenije Josip Vidmar, številni člani republiškega izvršnega svete in druge osebnosti. «NAJLEPŠE DARILO ZA ŠESTINŠTIRIDESETI ROJSTNI DAN» Za ISO milijonov so agrabiteiji Franku Sinatri vrnili sina Porodilo se je vprašanje, ki zanima davkarijo: ali lahko Sinatra odpiše milijone, ki jih je moral plačati za sina, od obdavčljivega dohodka LOS ANGELES, 11. — Frank Sinatra mlajši se je vrnil v hišo svoje matere danes ob 3,10 (ob 12.10 po italijansKem času). Njegov oče je moral zanj plačati odkupn no. Oče Frank Sinatra je časnikarjem povedal, da so bile prve besede sina: «Zal mi je». Povedal je še, da se sin c-obro počuti, čeprav ni mnogo jedel. Povedal ie tudi, da je plačal 240.000 tisoč dolarjev (skoraj 150 milijonov lir). Mladi Sinatra je še precej zmeden, po uspavalnih praških, ki so mu jih ugrabitelji vsiljevali, da imam živega in zdravega — vašega' sina». STATELINE, 11. — Frank Sinatra je včeraj zvečer z letalom odpotoval v Burbank (Kalifornij . , ja), kjer živi njegova bivša žena, Sedaj, ko se ni troha več batu j\jancy Barbato, od katere se je po rojstvu sina Franka 1. 1947 ločil. Znani pevec in igralec je na da bi se ugrabitelji znesli nad «talcem», je policija spet bolj stis- bi bil bolj slab. Pa tudi sicer so ga ti trije dnevi nekoliko izčrpali. Počiva v stanovanju svoje matere Nancy Barbato, pa tudi njegov cče je pri njem. Jutri bo njegov rojstni dan in pevec je dejal : «Nisem mogel dobiti lepšega darila». Frank Sinatra ml. je ena izmed ne prav mnogih žrtev ugrabitve, ki je bila živa in zdrava osvobojena. Zaradi utrujenosti ni mogel mnogo govoriti. «Precej časa sem bH ve»-preplašen», je dejal, «potem sem se pa opogumil, ko sem videl, da se moji ugrabitelji boje bolj kòt Jai». . .i *■ > nila svoje zanke. «Journal Ame- j )etaijgge v Burbanku prispel ob rican» govori tudi o neki aretacji jg (p0 krajevnem času, ki odgo-v zvezi s tem pnmerom. Do are-. varja 4 uri pri nas) in se je ta-tacije je baje prjšlo v okviru de-. jj0j p0tjal proti stanovanju bivše javnosti pravosodnega ministrstva žene. Nek Sinatrovi prijatelj le «pod osebnim vodstvom ministra1 izjavil, da je igralec «ču.til potre-Roberta Kennedyjajv Ministrstvo pomiriti Nancy» v zvezi s si- Frank Sinatra ml. je pripravilo načrt, piše list, ki se je začel izvajati takoj po osvoboditvi Sinatrovega sina. Bankovci’ za odkupnino pa so bili baje obdelani s posebnim , kemičnim proizvodom, tako da bodo banke lahko te iMrtkovce takoj prepoznale. Ugrabitelji so bd Franka Sinatre zahtevali samo denar, niso mu pa stavili kakih pogojev, kot n. pr.; da bi o tem ne smel govoriti. Ugrabitelji so očetu večkrat. teJefqiiirali, vendar ne vedno na isto mesto. Ro je šel na zadnji telefonski «sestanek», se je odpeljal iz garaže z ugasnjenimi lučmi in z veliko naglico, tako da mu novinarji, ki so ves čas oblegali hišo niso mogli slediti. Telefonski pogovor je imel Sinatra v nekem javnem telefonu blizu bencinske servisne postaje. Kmalu nato je neki «kurir», o katerem Sinatra ni hotel kaj podrobnega povedati, odnesel denar nekemu drugemu emisarju ugrabiteljev. Tri četrt ure pozneje je bil Frank Sinatra ml. doma. Pobral ga je na neki cest1 po'i-caj, ki je slišal neki vzklik. Zagledal je Sinatro ml., ki ga je takoj prepoznal. Policaj mu je dejal, naj se spravi v prtljažnik njegovega velikega avtomobila. «Te dni ne delam drugega, kot da se vozim v prtljažnikih», je pripomnil mladi Frank. Toda to se je kmalu izkazalo za koristno, kajti na ta način je lahko agent pripeljal Franka mimo novinarjev na dvorišče vile. Ko je pritekla Nancy Barbato, ji je javil: «Gospa, v prtljažniku .......... n,..... V Parizu bodo mogoče imeli mineralno vodo kar iz pipe PARIZ, 11. — Do revolucionarne zamisli je prišel profesor medicinske akademije Jean Boyer: mineralna voda naj bi bila napeljana kar v stanovanja in se po 3 stotinke točila iz pipe. Kot je znano, so v zadnjih časih že številni jtrokovnjaki opozorili na nevarnosti, ki jih z® zdravje Parižanov predstavlja voda, ki se Jim sedaj nudi. Sedaj bi pa po načrtu prof. Boyera vsaka družina imela na razpolago dnevno 30 litrov mineralne vode; spustiti bi bilo treba samo en frank v «nabiralnik», povezan s pipo. Neki občinski svetovalec, ing. Ducatei, je sestavil načrt za dvojno napeljavo, ki ne bi zahtevala velikih stroškov, in neka zasebna družba je pripravljena takoj lotiti se dela na lastne stroške. Ce bo občinski svet načrt potrdil, se bodo lahko dela pričela prihodnjo pomlad. Z dvojno napeljavo bi najprej opremili dve ali tri pariška okrožja, v katerih je voda, ki se sedaj razdeljuje, še zlasti zdravju škodljiva. V petih letih bi se lahko mineralna voda napeljala po vseh stanovanjih mesta, ir». dvajsetkrat ceneje od vode v steklenicah, ki jo Parižani želj kupujejo. Ta načrt, zatrjujejo njegovi avtorji, bi lahko rešil vprašanje v»oie v prestolni»* za kakih sto :SiL RačusaV» nanute«, da tu virila- mineralne vode v okolici Pariza dovolj bogati, da bi zadostovali za to dobo, tudi če bi se prebivalstvo Pariza podvojilo. Poseben zakon za Jacqueline Kennedy WASHINGTON, 11. — Ameriški senat je odobril csnutek zakona, po katerem bi Jacqueline Kennedy bila dosmrtno oproščena plačevanja poštnine, kakor bi z istim zakonom njen in njenim otrokom bila za dve leti zagotovljena tudi zaščita od strani varnostne službe. Osnutek zakona, ki ga je že odobril parlament in bo zdaj odposlan v podpis predsedniku Johnsonu, omagoča vrhu tega vdovi pokojnega predsednika za dobo enega leta še poseben urad in lastno tajnico, kakor tudi vsoto 50.000 dolarjev za plače uradnikom omenjenega tajništva in pa vsoto ’3 tisoč dolarjev za stroške predsednikovega pogreba. «Daily Kerald» bo izginil LONDON 11. — Edino glasilo britanske laburistične stranke, «Daily HeraJd», ho verjetno v teku nadaljnjih 18 mesecev ukinje- Generalni tajnik «Trades Unions Congress» (ki poseduje okrog 49 odstotkov delnic), je po končanem razgovoru z predstavniki «International Publishing Corporation» angleškega časopisnega magnata Cecila Kinga (51 odstotkov delnic) izjavil, da je ustanova, ki jo predstavlja, v primeru zadovoljivega finančnega sporazuma pripravljena odstopiti svoje interese pri omenjenem časopisu. «Daily Herald», ustanovljen leta 1929, je izhajal z naklado okrog 1.300.000 izvodov. Časopis je izhajal, kot je bilo moč izvedeti, z okrog 830.000 funtov šterlingov (skoraj milijardo in pol Ur) letnega primanjkljaja. Ta deficit je v glavnem v zvezi g stalnim nižanjem dohodkov eri reklame, kar v prvi vrsti pripisujejo stikom, ki jih je časopis imel z laburistično stranko. King ima namen časopis radikalno spremeniti in napraviti iz njega «moderen dnevnih, ki bo v skladu s potrebami levice šestdesetih let», obenem pa prost vseh vezi s sindikati. RIM, 11. — Kardinal Gregor peter Agagianian, prefekt sv. kongregacije propaganda fide, je z letališča Fiumicino odpotoval z letalom v Pariz, kjer bo prisostvoval proslavi tristoletnice ustanovitve organizacije francoskih misijonarjev. nom in da se namerava še v teku jutra vrniti v Reno, mesto v Nevadi, kjer se je nahajal zadnja dva dni v pričakovanju vésti o sinu. Potem, ko se je sestal s svojo bivšo ženo, in to v njenem stanovanju blizu Hollywooda, se je Frank Sinatra, skupaj s še tremi osebami, odpeljal v avtomobilu neznano kam. Kmalu zatem pa »e je ponovno vrifl v stanovanje Barbatove. Približati se mu ni mogel nobeden od novinarjev, da bi ga povprašal pc novicah. Naknadno je pevčev, . oziroma igralčev prijatelj in glasnik, Jim Mahoney, predstavnikom tiska izjavil! «Upamo, da bomo že danes zvečer prejeli ugodne vesti. Položaj se zdaj zdi bolj spodbuden. Sinatra se nahaja v stanju skrajne živčne napetosti». Mahoney je tudi pojasnil, da se obe Sinatrovi hčerki, triindvajsetletna Nancy in šestnajstletna Tina, nahajata že z očetom, kakor tudi, da se Sinatra namerava vrniti v Reno še v teku noči ali pa v prvih jutranjih urah. Obenem je policija države Nevada sprejela ukrep, na psno-vi katerega bodo odstranjeni vsi bloki na državnih cestah. Ta u-krep je bil sprejet eno uro po razgovoru med Frankom Sinatro in načelnikom FBI v Renu. Opirajoč se na omenjeni razgovor, -je nek policijski agent izjavil, da je policija optimistična. Serif Carlson pa je od svoje strani izjavil, da se zasledovanje ugrabiteljev mladega Sinatre nepretrgoma nadaljuje. Se pred tem se je v mestu Stateline razširila vest, da so Sinatro mlajšega našli, vendar te vesti niso bile potrjene. Se včeraj zvečer so v mestih Stateline in Reno v zvezi z usodo Sinatre mlajšega krožile najbolj nasprotujoče si vesti. Po razgovoru z načelnikom FBI v Renu, ki je trajal kake četrt ure, je Frank Sinatra izjavil: «Počutim se nekoliko bolje». To so nekateri razlagali talco, češ da je gotovo dobil kake vesti, ki mu omogočajo upanje, da je njegov sin še pri življenje. Neki agent FBI iz Rena je dejal: «Je nekaj novic. Smo optimisti». Po drugi plati pa bi po nekaterih virih življenje Sinatre mlajšega bilo v nevarnosti. Serif Carlson iz Eldorada je še isti večer, v razgovoru z novinarji, zagotovil, da se zasledovanje ugrabiteljev nadaljuje z nezmanj šano intenzivnostjo, zraven pa je pripomnil, da t i natančnejših podatkov o razvoju zadeve, pa tudi ne glede mesta, kjer naj bi se nahajal mladi Frank. Neznani so tudi razlogi, ki so policijo navedli, da je odpravila bloke na področju Lake Tahoe (Nevada). Serif Carlson glede tega ni hotel dati nobenega pojasnila. Prav tako ni hotel komentirati vesti, po katerih naj bi ugrabitelji postavili zahtevo po določeni odkupnini in da bi okrog sto agentov zdaj preiskovalo hišo za hišo. Vendar je izjavil da se mu zdi, da se ugrabitelji še vedno nahajajo na področju pokrajine. V teku 36 ur po ugrabitvi mladega Franka, se je Robert Kennedy, minister za pravosodje, kar trikrat telefonano razgovarjal s Sinatro, da bi mu s tem zagotovil svoje osebno zanimanje. Za vso zadevo pa se je začela zanimati tudi davčna služba Združenih držav (Internai Revenue Service). Predstavnik te službe je danes zvečer dejal, da še ne more reči, Profesor Plemelj je doma z Bleda, Ker mu je oče kmalu umrl, nadarjeni fant ni mogel takoj v višje šole. Končno pa je le prišel v gimnazijo in ko je bil v četrti šoli je že pomagal maturantom pri reševanju njihovih matematičnih nalog. Po maturi 1894 se je' vpisal na filozofsko fakulteto dunajske univerze. Nameraval je študirati matematiko in astronomijo, profesor Escherich, ki se je zelo čudil njegovemu znanju in ga je takoj določil za akademsko kariero, pa mu je svetoval, naj študira samo matematiko, češ z astronomijo ni kruha. Leta 1896 je Josip Plemelj na Dunaju promoviral. Študije je nadaljeval najprej v Berlinu, potem pa v Gottingenu. Leta 1902 je postal docent na dunajski univerzi, leta 1907 je bil imenovan za izrednega profesorja na univerzi v Cernovicah, čez eno leto pa za rednega profesorja! Leta 1919 je postal redni profesor na ljubljanski univerzi, ki je bila tedaj ustanovljena; na njej je ostal do leta 1957, ko je prešel kot profesor na Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Bil je prvi rektor slovenske univerze. Od leta 1923 je dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, od 1930 dopisni član Srbske akademije znanosti, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti je od njene ustanovitve 1938; leta 1954 je bil imenovan za dopisnega člana Bavarske akademije znanosti v Miinchenu Profesor Josip Plemelj se je zgodaj uveljavil v znanstvenem svetu. Poglavitna področja njegovega matematičnega raziskovanja so teorija linearnih diferencialnih in integralnih enačb, teorija po- tenciala in funkcijska teorija; s teh področij je objavil številne razprave. Ob začetku 20, stol. se je začela v matematiki naglo razvijati še teorija integralnih enačb. Med prvimi, ki so tu dosegli lepe uspehe, je bil prof. Josip Plemelj. Njegove razprave so zbudile pozornost v matematičnem svetu in mu na mah prinesle priznanje tedanjih najuglednejših matematikov. Najpomembnejše delo profesorja Josipa Plemlja pa je dokončna rešitev tako imenovanega Reiman-novega problema, ki so ga matematiki reševali petdeset let. Ključ do rešitve problema je prof, Plemelj našel v izreku o robnih vrednostih regularne analitične funkcije. Ta izrek je sam malo prej odkril. Formule, ki dajo robne vrednosti, so zdaj znane pod imenom Plemljeve formule. Seznam Plemljevih znanstvenih dognanj pa s tem še daleč ni izčrpan. Ob devetdesetletnici življenja zre akademik prof. Josip Plemelj na pot, zaznamovano z velikimi stvaritvami svojega duha in z nesebičnim delom za napredek svojega rodu in svoje domovine. Slovenci in Jugoslovani smo nanj upravičeno ponosni; takih mož se tudi velikim narodom rodi le malo. Slovenski oktet na sprejemu pri V. Avblju LJUBLJANA, 11. — Predsednik izvršnega sveta Slovenije Viktor Avbelj je sprejel danes člane Slovenskega okteta, ki so se pred dnevi vrnili z uspešne turneje po ZDA, včeraj pa z zelo uspelega koncerta v Trstu. Na sprejemu so bili navzoči predsednica glavnega odbora Socialistične zveze Slovenije Vida Tomšič, predsednik Slovenske izseljeniške matice Ivan Regent in podpredsednik izvršnega sveta Beno Zupančič. ! !3 rjlnbbu ^ ì/Ì/ui’i.'jIj'o ali bo Frank Sinatra lahko odbil od svojega obdavčljivega dohodka tistih 240.000 dolarjev, ki jih je moral plačati za rešitev sina. IRS ne obravnava javno davčnih zadev posameznikov, pretresa pa določila, ki se lahko uporabijo v posameznih primerih. Govorilo se je o možnosti, da bi omenjeno vsoto vnesli pod «tatvino» ali «izgubo v poslih», vendar se zdi, da tolmačenje zakona po črki tega ne bi dopuščalo. Pač pa si je Internai Revenue Service (zelo naivno!) na jasnem; da bodo morali ugrabitelji denar, ki so ga prejeli od Sinatre, prijaviti, kajti zakon pravi, da je treba prijaviti tudi dohodke iz ilegalne dejavnosti. Zaradi mučenja obsojen podčastnik CALW (Schwartzwald), 11. — Desetnik Hans Dieter Raub, bivši padalski inštruktor čete letalske pehote Bundeswehra, ki se je nahajala v Nagoldu (Baden Wuer-temberg), obtožen mučenja vojakov, je bil za svoj prestopek obsojen na osem mesecev zapora. Javni tožilec je zahteval zanj leto dni zapora, vtem ko je obramba predlagala, oziroma zahtevala, da se obtoženi kaznuje samo z navadno disciplinsko kaznijo. Akademik prof. dr. Josip Plemelj je včeraj slavil 90-letnico 1,11111..Hlinili...Illllllllllli............MIIIMIIII1IIIIIII.IM.Illlllll.Ulil II IM II Hlini Ml UMI HHHHIIHHHHHIHHIHI m aa ...... se strast‘ t(,d Se vedno niso umi- MMffCT© ''*** tjlOtSViI§*#€*n evro, skr naseljenci ki so sc 'n leku stoletjih razvili v umvrisko ljudstvo Vsakdo ki bo prebral to knjigo, bo lahko ugotovil da je odkril nekaj unvegi iv da ie sro-Je znanje resnični hb galli Z a nas ki živimo daleč od Karih skega morju •n od tamkajšnjih otokov tei ljuasiev. bo knjigo pravo odkritje Ne bo pa nam samo prikazalo 'eh dežel m ljudi temveč nas bo tudi poučila, kako m kje se je i> veliki men od 16 pa do 19 stoletja odločala usoda svetu, iato je la knjiga resnično originalna, -zanimiva m prebiranja vredna. Sl. Ru. German Arciniegas: Karibska rapsodija Državna založba Slovenije izdaja knjige s področja zgodovl ne v posebni knjižni 2kirki «Kultura in zgodovina», katere okvir je tako ‘širok, da tovrstne izdaje pritegujejo strokovnjake, zadovoljujejo pa pred, vsem vse tiste ljudi, ki si žele razširiti svoja obzorja ne glede na poklicno usmerjenost. Vse binsko v tem okviru, formalno pa izven zbirk, je izšla zdaj pri isti založbi knjiga «Karibska rapsodija», ki jo je napisal German Arciniegas. Ta zgodovinska knjiga je vsekakor neka« posebnega in nenavadnega, kat kaže tudi njen podnaslov «Bo-grafija morja». Nenavadno pa je to obsežno delo tako po suo ji vsebini kot po obdelavi snovi in formalnem prikazu. In če na začetku našega poročila te takoj povemo, da je to odlični knjiga, potem smo za uvod povedali dovolj. Karibsko morje se razprostira med Severno in Južno Ame. riko, tam kjer leže znani otoki kot Kuba, Haiti, Jama tea, Bn-hamsko otočje, Veliki in Mali Antili in še cela vrsta malih in večjih otokov. To morje z vsemi koščki kopne zemlje se je v Hi. stoletju uključtlo v svetov, no zgodovino: Šestnajsto stolet je je bilo za nekatere evropske države, za Španijo, PortugalsHo. Anglijo, pa tudi za Franc, jr zlati vek. To je stoletje Cervantesa, Shakespeara in Rabelaiia. Bil pa je to tudi čas, ko je bila vsa tedanja zahodna Evropa okužena z vročico pustolovstvu, željo po odfcrionnjti tujih dežel iskanju zlata, plenjenju in ropanju. In ko so prvi svetov ti potniki v 16. stoletju odboj tii preko morja proti zahodu, so na svojih poteh proti neznanim deželam naleteli na prej na o-toke Kanbskegu morja in na tamkajšnje Indijance, na njihovo zlato, koruzo, tobak in druga bogastva. S teh otokov s j raziskovalci in plenilci odhaja h na druge otoke m slednjič na samo ameriško celino Taro je Au-ibs-kci morje postalo tisti del nase zemlje, na katerem so se zar udi naravnih bogastev m želje po osvajanju odvijali krvavi spopadi m dogajale naj večje kJ določnosti. Tu so s" izvajali največji pokoli domačih prebivalcev, tu so se skozi sto.e.'a spopadale vojske evropskih o-žav, tu se je v veliki meri kroj,'a usoda sveta Spanci, Portugalci, Francozi, Angleži, Skoti, Nizozemci in ce- lo Nemci ter Dane. jo se skozi štiri stoletju borili z«, oblast na teh predelih. In ko sc svoje spopade prenesli tudi na Fiondo in druge sosednje, južr.e bale severnoameriške celine so ti spopadi odigrali veVko vlojr tudi pri osvoboditvi nekdanjih c-i• gleških kolonij in nastanku Združenih držav Amerike. Prvi naseljenci so umirali od indi janskih pušče, od divjih živa> Naslednji pa so umirali pred vsem zaradi medsebojnih spo padov vojska evropskih kraljet ki so si za vsako ceno hoteli pridobiti oblast nad deželami, v katerih so slutili opromna bogastva. predvsem pa povsod iskano zlato. Dolga štiri stoletja so trajali ti spopadi in terjali veliko žrtev med domačini m evropskimi priseljenci. In kot vemo še iz dogajanj zadnjih dni, Četrtkova črtica Hoški in deček «Pravite, da so ga povozili? Koga? Sina starega Ephraima? Ste videli avtomobilsko številko?» Glas v slušalki je bil osoren m komaj razločen: «Ne, nisem mogel. Prenaglo je odpeljal dalje. Vendar vem, da gre za nekega prekletega belca. In če ga najdem, tedaj....» «V redu,» je policist prekinil pogovor, «pridem.» Zavil je v ulico Ellersy Park. Pred veliki hišami z gostimi vrtovi, kjer stanujejo bogati belci, je srečal skupino temnopoltih delavcev. Vsi so bili zaposleni na nedokončani zgradbi v soseščini. Njihovi glasovi so izdajali srd in nemir. Ko se je približal, so umolknili in ga gledali. Čokat mladenič, gol do pasu m z batom v roki, mu je stopil nasproti. «Poslušaj, kar ti pravim, Con-stable! Ce je fant mrtev, bom belca po glavi s tem batom!» Dvignil je težki bat. kakor i-gračko. «Le mirno, prijatelj,» ga je miril policist. «Takšen pogovor mi ni všeč. Le vedeti hočem, kaj se je pravzaprav zgodilo.» «Vedeti hočeš, kaj se je zgodilo? Prekleta bela svinja se ni hotela zaustaviti. Im čemu tudi naj bi se? Mar zaradi črnega jan-tiča? Tako je! Kajti belec meni, da je črnski otrok vreden manj kakor pes. Fanta je samo pogledal in odpeljal dalje, še preden ga je bilo moč zaustaviti ali zapisati si številko.» «Si videl nesrečo?» je vprašu.1 policist. «Nisem, toda videl jo je Ben-ny. Lahko ti pove.» «Da,» je mrmral stari delavec, «vse besede so resnične. Sredi ceste je stal pes. Deček pa — prav takšen kot Ephraimov sin — je stal na robu pločnika. In nenadoma sem videl, kako se je avtomobil izognil psu m p uvozil otroka. Se preden sem utegnil skočiti z odra, sem videl drugega belca, ki je zaustavil avtomobil m odnesel vanj dečka. Tudi oni, ki ga je samo pogledal, je stopil v avtomobil in oba sta se odpeljala z največjo brzino.» Benny je pljunil in zagodrnjal: «Cim bosta otroka odnesla v bolnišnico alt kam drugam, nihče ne bo več vedel, kdo ga je povozil.» Policist se je ozrl kvišku, proti zgradbi: - «Je tistole oder, kjer delaš?» «Ùa» je rekel Benny. «Mar ti drevo ne zapira pogleda na ulico?» «Drevo mi sploh ni na poti. DobrQ sem videl, kako je belec povozil dečka.... Toda kaj ti je,, Cohstàble, pozabljaš, kakšne polti »i, da držiš z belci?» Iz skupine je bilo slišati, godr-j njanje in delavci so z jeznimi ijob.tdnj obstopili policista. . . L'; k Prostor, vi tu..,. Ves pločnik ste zasedli.» Skupina se je razmahnila in vi-, sok bel moški ostrih potez je stopil k policistu. V rokah je vrtel palico, ko je stopal med skupino . delavcev. «Dober večer, Constable. So-■ dim, da ste prišli zaradi prometne nesreče. Lahko vam pomorem. Videl sem malega smrkavca, kako se vrti po ulici. Ce boste želeli mojo izjavo za zapisnik.... Ime mi je polkovnik Brunswick in stanujem v rdeči hiši onkraj ceste.» Polkovnik je hotel dalje, ko je policist s kotičkom očesa zagledal moškega z batom, ki se je drenjal med skupino in se približeval polkovniku. Odprl je u-sta tn videti je bilo, da je pripravljen na najhujše. «In kaj bi hoteli izjaviti? Cernu tega ne storite takoj, kar tukaj?» Polkovnik je obstal, premeril moškega in odšel dalje. Toda de- lavec se je razkoračil pred njim s spuščenimi rokami in utripajočimi nosnicami. «Kdo ste, za vraga? Mislite, da ste boljši kakor jaz, ker imate belo polt? Cernu ne poveste tega, kar želite, tako da bi vsi slišali? Ce želite, kar koli skuhati skupaj s policistom, bo tudi on dobil svoje. Vsakdo je videl, kaj se je zgodilo: belec je povozil fanta.» «To je nesramna laž. Ti, črna svinja. Mali berač je sam stekel pod kolesa. Kaj .drugega tudi ni zaslužil!» Delavec je jezno pogledal polkovnika in mu pljunil tik pod noge. Belec je zardel in dvignil palico. Policist je naglo stopil med nju. «Ti, prekleta svinja», je vpil polkovnik. «Prostor za takšne, kakršen si ti, je za rešetkami. Prekleti razbojnik!» «Cernu me ne skušate spraviti v zapor?» je izzivalno vprašal delavec. Policist je spoznal, da sta pripravljena planiti drug proti drugemu. Ugibal je, kako dolgo ju bo lahko že brzdal. Nenadoma je za hrbtom zaslišal nenavadno blag glas. «Constable, lahko bi vam povedal, kako je prišlo do nesreče.» Vsi so se ozrli v govornika in policist je začutil, kako pritisk z obeh strani popušča. Moški je gledal policistu naravnost v oči, ne da bi trenil. Bil je črnec in obleka, ter način, kako je govoril, sta izdajala, da gre za uradnika. «Ste videli, kako se je pripetila nesreča?» je vprašal policist. «In kdo je kriv?» je godrnjal moški z batom. «Mislim, da ni kriv nihče,» je odgovoril mož z blagim glasom. «Le poslušajte belega črnca!» je nekdo zavpil. «Celo takšno obleko nosi, kakor beli gospodje. Tudi palico ima, pa vse drugo, kar spada k temu.» «Mir,» je ukazal policist. Nato se je obrnil k prišleku: «Kako se je zgodilo?» «Fant je hotel spraviti s ceste svojega psa in se je ponesrečil. Slišal sem, kako je to rekel vozaču.» «Lažeš,» je siknil moški z batom. «Cernu je torej vozač izginil? Naprej, daj, pojasni mi!» «Ste videli psa?» je policist vprašal lepo oblečenega črnca. Črnec je okleval: «Ne toda....» «Kaj sem dejal?» se je posmehoval polkovnik. «Ta fant bi bil videl psa, ko bi le obstajal. Vse je jasno — kakor sonce!» «Ne natanko...» je začel črnec. «Vse to je prekleta slepčeva zmešnjava,». je vzkliknil delavec in mahal z batom. «Constable, čemu dopuščaš, da tale 'lažnivec, za-praulia tvoj čas? Bi rad vedel, čemu ni videl psa? Zato, ker sploh ni bil na kraju dogodka.» Približal se je Črncu z blagim glasom in mahal z batom pred njegovim nosom. «Prisegel bi, da niti ne veš, kakšen je' bil deček! Saj sploh ne veš, če je bil Kitajec, Japonec, črnec ali belec?» Mirni črnec ga je gledal z blagimi, nepremičnimi očmi in njegov glas je bil blagozvočen in opravičujoč: «Prav imate,» je rekel. «Ne vem, kakšno polt sta imela in kakšne rase sta bila deček in moški, ki ga je povozil. Zame sta bila moški in deček. To sem razbral iz njunih glasov.» Se dolgo potem, ko se je skupina razšla in so se ljudje mirno vrnili na delo, polkovnik pa odšel na sprehod, je policist slišal — tap — tap — tap — udarce palice, s katero je slepec tipaje hodil po mirni ulici. NEILL CAMEROON Radio Trst A 7,00: Koledar, 1,8 0: Jutranja glasba; 11.30- Šopek slovenskih; 11.45: Mali ansambli; 12.15: Za smeh tn dobro voljo; nato Za vsakogar nekaj; 13.30; Glasba po željah: 17.00: Gianni Safred na marimbo; 17.20: Glasbeni kalei-itcskop; 18.00: Italijanščina po radiu; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Solistični koncert; 18.50: Hammond orgle; 19.15: Lepo pisanje: nato Znani pevci; 20.00: Sport; 20.30: Večer s C. Cavallaro, A. Maietti-jem in J. Doreilijem; 21.00: «Kot leto dolg dan», radijska drama; 21.50: V ritmu cha cha cha; 22.30: Nežno in tiho; 22.50: Svobodna glasba. Trst 12.00: Plošče; 12.25; Tretja st,ran; 13.15: Uspeli motivi; 13.40: Furlanski glasbeniki; 13.55: Simfonični koncert. Koper 6.15: Jutranja glasba: 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 9.00: Oddaja za delovne kolektive; 9.30: Glasbeni zmenek; 11.00: Otroški kotiček; 11.30: O-perna glasba; 12.00 in 12.50: Glasba po željah; 13.40: Ritmi; 14.00: Glasba po željah; 14.30: Aktualnosti; 14.40: Melodije- 15.30: Na programu «Svatba» Strawjnske-ga; 18.15; Tretja stran: 16.30; Simfonični koncert: 17.40: Pevci lahke glasbe; 18.00: Prenos RL; 19.00: Kitare; 19.30: Prenos RL; 22.15: Trio Andre Previn; 22.40: Pesmi v ritmu: 23 00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Naš pozdrav; 8.50: Strani iz albuma; 9.15: Pesmi; 10.00: Operna antologija: 11.00: Sprehod skozi čas; 11.15; Koncert; 13.25: Ritmi; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Glasbena beležnica; 15.45: /=aj5l — Si slišou a, Jakec, kaku so tam u Ameriki ukradli sina od tistga pevca Sinatra? — E znaš, u Ameriki je velika tradicija krast ledi. Tu ni miga ta prvi bot. Znaš, uani tam anga ukradejo, mu dajo lepu za jest jn vse jn pole pišejo žlahti: če nam daste tolko in tolko dnarja, vam ga damo lepu nazaj živga jn zdravga; če pej ne plačaste, ga ne boste vidli več, zatu ke- ga bomo fen-tali. E, dragi moj, u Ameriki so forte naprej. — Videš, tu je difarenca. Tle u Europi krademo dnar, tam pej ledi. — Ma zdej ta bot so ukradli anga peuca. Zatu ke tudi sin od Sinatre je bivi peue. — E, se vide, de u Ameriki peuce forte po-šacajo. Ne miga ku tle. — Ne stoj govort takut Kej nisi vidu, kašen hudič je biu u Gorici? Kej nisi vidu, kolko peucou je pršlo vkep. Ma tudi ledi! Jeh je blo, ku škovac. — Kej ne znaš, če so šli kem kej mazat? — Ne, neč nisem slišou. Ma znam, de je blo vse forte lepu jn jest mislem, de vsi, ke so bli, bojo an drugi bot še radi pršil in magari še delali propagando, de pride še kašen. — Ja, mene se je forte lepu zdelo, ke Smo bli tam lepu vkep Taljanj, Furlani, Slovenci jn prfina Austrici jn se vsi lepu zastopli jn šle de-kordò jn se martrali, de be pojali aden lepše ku ta drugi. Jn vsi ; smo se radi jemeli jn vsi smo bli kontenti. — Ma tudi Slovenci smo se dobro skazali. So raši zbori dobili kej jest znam kolko premjdu jn vsi so rekli, de tudi Slovenci znajo pojat jn dostikrat tudi prou lepu jn ne samo, kadar smo pjani. Postaumo reč prvčerajšnjem tisti od okteta z Lublane — Znaš, mene me mote ano: Ce kašen drugi kej nardi al organizira, pridemo tudi Slovenci vkep jn od vseh kolorjev. Ma de be sami pršli «FoV: zx 22 tn - 22 bojo pojali tudi slovenski zbori jn po slovensko, Jn tu u tisti dvorani od telovadbe. Jn tista dva. rana u Gorici je pej glih taku sveta, koker naš plač tle dol jn be se tudi ne smelo govort po slovensko, še mejn pej pojat. — E, ma tisti, ke so vso reč organizirali, so se pej dobro zavedli, da tu ni kar taku jn de be bla velika blamaža, če be nardili internacionalno tekmovanje jn pole pej de ne be različnem narodam pestili pojat u njeh jeziki. Al pej de be jem rekli: tisti, ke poje po ta- ljansko al latinsko, nej poje tle u dvorani; tisti, ke pojejo drugače, pej nej grejo ven na andit. Jn tako so se koražno postauli za de- mokracijo jn rekli: mi bomo nardili taku, koker ke smo odločli. Jn za vsak slučaj so denili nomalo vahte po vseh prostoreh. Jn mišini so se nardili lepu u hlače. i nas česte izkoristet, 'de vi se česte hvalet ku sraka z našem pavjem perjem jn samo tako. — E, mn vselih jest rečem, de če be tašne reči rihtali sami peuci, de be že kej nardili. Ma je slabo tu, ke se drugi mejšajo vmes, — Ma jest be reku še več. Jest mislem, de prfina politika be šla dosti bulše, če be jo rihtali peuci. Ke če be bli peuci politiki al pej politiki peuci, be rekli, kadar se ne be kej zastopli: zveste kej, pej dejmo ano zapojat, tisto lepo od Gallusa «Adolescentulus» al pej «Mur-ke». Jn pole be vidli, kaku lepu štimajo pr petji jn be rekli: Ma če znamo tako lepu vkep zapojat, zakej ne be znali tudi zrihtat ta druge probleme. Jn be se denili Z dobro voj o jrl be nardili vse. — E, ti forte lepu govoriš. Skoda, ke si same Mihec! VIDKO VREMEC: Uprli so se fašizmu VIII. Pokrajinska konferenca KP aprila 1940 in akcijski program V začetku 1940 je zahtevala razvojna stopnja ilegalnega gibanja, da bi analizirali pridobljene izkušnje in izdelali smernice za nadaljnje delo. Na obzorju so bila , vidna ' zhanienja bližajoče se vojne vihre, zato so dogodki narekovali nove delovne metode in «krajno budnost.. Pinko je bil nenehno na delu po Primorski. Tokrat je šlo za izredno pomembna pota in navezovanje novih stikov. Vodilni komunisti so sklenili, sklicati posvet določenega števila komunistov zaradi priprave pokrajinske konference. Za kraj tega posveta so zbrali slabo obiskano podeželsko gostilno v Dolu pri Repen-tabru. Prvo nedeljo v februarju 1940 so prišli povabljeni udeleženci tistega srečanja ob devetih dopoldne v gostilno kot navadni nedeljski izletniki. Pinko je prišel v spremstvu še nekega z vlakom iz Trsta, ostali pa s kolesi. Okrog gostilniške mize v posebni sobi so bili zbrani! Pinko Tomažič, Alojz. Budin, Srečko Colja. Ar- ....""""""""I""""’..............iiiiiiiii.i.,„i„„M,„„1.«mm.mim.mmmmiimm.mirnim..murnu.mi, OD DANES KENIJA NEODVISNA DRŽAVA Zastava svobode na najvišjem planinskem vrhu Danes ponoči — vsaj tako je bilo predvideno — je skupina planincev na planini Keniji, nekaj nad 5000 m visokem vrhu, imela zapičiti drog s črno-rdeče-zeleno zastavo. Pot na ta vrh ni brez nevarnosti, ker je njen dober del prekrit z debelim snegom in večnim ledom, v dolino pa nenehoma grme snežni plazovi. Napor planincev naj bi simbobilično priklicali v spomin kenijskega ljudstva njegovo dolgotrajno in z žrtvami posejano pot v njegovi borbi za svobodo, vse do 12. decembra I. 1963, ko je Keniji bilo usojeno, da postane neodvisna dežela. Tega dne so v Nairobiju prisotne delegacije 78 držav, kjer prisostvujejo izjemni svečanosti: Džomo Kenijata bo nam- reč z lastnimi rokami snel britansko in izvesil kenijsko zastavo In s tem bo tudi zaključeno dolgotrajno ter tragično kolonialno poglavje te svobodoljubne afriške dežele. Oseminsedemdeset delegacij tz najrazličnejših dežel — to je kar nenavaden dokaz solidarnosti. Pojasnjuje pa, koliko prijateljev je v svetu imela kenijska osvobodilna borba. Začelo se je pred štiridesetimi leti, ko je Džomo Kenijata postal član, zatem pa generalni sekretar Centralne zveze Kiku-ju. Pred enajstimi leti se je bil začel oborožen upor zatiranih, ki so ga kolonizatorji imenovali «upor mau-mau teroristov». Na tisoče pripadnikov kenijskega plemena Kikuju je bilo v teku štiriletne neenake borbe ubitih in mučenih. Džomo Kenijata ČETRTEK, 12. DECEMBRA 1963 Ital. pesmi; 16.00: Program za najmlajše; 16.30: V diskoteki; 17.25; Skladbe G. Scuderia; 18.00: Dogodki doma in po svetu; 18.10: og' Bolezni napredka; 18.30: Kitarist M. L. Ramos; 21.00: G. Cenzato: «Zaljubljena žena»; 22.30: Plesna glasba. //. program 7.35: Jutranja glasba; 8.35: Mario Abbate; 9.00: Ital. pentagram; 9.15; Ritem in fantazija; 10.33: Nove ital. pesmi; 11.00: Vesela glasba; 12.00: Romantično potovanje; 14.05: Pevci; 14.45; Nove plošče; 15.00: Neapeljskega pesem; 15.15: Kolesa in motorji; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00: Rapsodija; 16.35: Operetni program; 17.00: Ameriška pesem; 17.35: Mala enciklopedija; 18.35: Enotni razred; 18.50: Vaši izbranci; 19.50: Najnovejše plošče; 20.35: Beg s podeželja; 21.00: Beethoven: koncert št. 2; 21.35: Glasba v večeru; 22.10: Jazz. III. program 18.30: Gospodarskem rubrika; 18.40; Patologija ropota; 19.00: Bullove skladbe; 19.15: Portugalsko slovstvo; 19.30: Koncert; 20.30: Revija; 20.40; Bachove skladbe; 21.20: Glasbeni festival; 22.45: Priče sodobnega sveta. Slovenija 6.20: Tečaj ruskega jezika; 8.05: Opera in balet: 8.55: Radijska šo-la; 9.25: Zabavna glasba; 10.13: Pihalni orkester JLA; 10.30: Nova pesmica; 11.00: Pozor, nimaš prednosti!; 12.05: Zabavna glasba: 12.25: Dalmatinske narodne; 12.40: Lepe melodije; 13.30: Glasbeni sejem; 14.35: Naši poslušalci čestitajo; 15.15: J abavna glasba; 15.40: Nada Gabrovič: Most; 16.00: Vsak dan za vas;' 17,05: Ansambel Gurjter Friess; 17.15; Turistična oddaja; 18.00: Aktualnosti; 18.10: Divertimento in suita; 18.45; Kulturna kronika; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00; Narodne pesmi; 20.45; Lahka glasba; 21.00: John dos Passos; 21.40: Iz romunske glasbene ustvarjal- | Hitra popravila in prodaja TV aparatov I pralnih strojev I eleklrogospodinjskih predmetov I 5? Turinu». Fabbri je dodal, da ima o se- MiiiMiiHiiimimiiiiiimiiHiiMiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiftimiifintiii MEDNAPOPNI NOGOilET Zuerich v četrtfinalu pokala evropskih prvakov Po neodločenem izidu s Turki, žreb pripomogel Švicarjem k napredovanju RIM, 11. — Zueriška enajstorica si je z žrebom osvojila pravico do nadaljnjega nastopa v turnirju za pokal evropskih prvakov. V tretji odločilni tekmi osmine finala sta se Zuerich in turški Gala-tasaray, ki sta igrala na nevtralnem igrišču, znašla z neodločenim izidom. Sodnik se je odločil za aaiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiniiiiiiimiiiii'iiiiiiuiiiuMHmiiH Črno-bele kombinacije za letošnje zahtevnejše večere (Nadaljevanje s 3. strani) rokavih, ki so vedno tričetrtinski. Pod tako bluzo nosimo, seveda, poseben životek iz tafta, ki je lahko brez naramnic, ali pa z zelo ozkimi naramnicami. Do sedaj je bilo govora le o črnih oblekah, oziroma o oblekah, kjer so prišli v poštev o-kraski iz belega blaga. Toda letošnja večerna moda ni tako skromna, da bi se ustavila samo pri teh barvah, ki so sicer zelo lepe, a tudi že klasične. Letošnja moda zahteva tudi za večerne priložnosti tudi najbolj svetle m najbolj drzne barve, da jim le znamo najti primeren kroj in primerne dodatke. Vsi odtenki zelene barve so tukaj na prvem mestu. Sledijo nato vsi odtenki rumene, svetlomodre, rdeče, pa tudi vijoličaste barve. Takšne obleke so, seveda, zelo efektne, pa tudi zelo mladostne. Njih edina pomanjkljivost, oziroma napaka je ta, da jih nosimo lahko enkrat, največ dvakrat in se jim moramo nato odpovedati. Zato pa modni eksperti svetujejo, da si napravimo po možnosti dvodelno obleko in sicer tako, da nosimo lahko z drugo bluzo in bluzo prav tako z drugim krlom. Pridobile smo ker na štirih kombinacijah in rešile našo večerno garderobo za lep čas. Nekateri trdijo, da mora biti večerna obleka iz dragocenega blaga. Me nismo tega mnenja. Tudi obleka iz bolj enostavnega in bolj cenenega blaga je lahko zelo lepa in elegantna, če je lepo krojena in če nam tako po barvi, kot po brošah, ogrlicah, čevljih, šalih in drugih okraskih, ki jih nosimo k njej, pristaja. žreb in ta je pokazal na Švicarje. Tekma sama je potekala v znamenju enakovrednosti enajstoric, stavi postave popolnoma jasne ideje tudi v primeru prisiljene zamenjave če Burgnich ali Bulga-rolli ne bi bila sposobna za igro. Na vprašanje novinarjev je teh. nični komisar plavih izjavil, da današnji trening ni bil sklican zaradi taktičnih shem, temveč čisto enostavno za razgibanje. Fabbri je nato govoril o sporedu priprav za prihodnje dneve. Jutri bodo trenirali samo tisti, ki so danes počivali. Današnji trening, ki so ga imeli kandidati za italijansko reprezentanco je .bil proti mladinskemu moštvu Juventusa, ki nastopa na turnirju «De Martino». To moštvo sta ojačila Jantch in Domenghini. Prvi polčas, ki je trajal 40 minut.' se je končal . z 1:0 v korist plavili, za katere je bil v 26’ uspešejj Rivera. V drugem delu igre je Petris v 19’ podvojil rezultat, v 23’ t.j. tik pred zaključkom treninga pa je Domenghini dosegel za «trenerje» častni gol. V prvem polčasu je sodnik razveljavil zaradi offsidea gol «trenerjev». italijanskega ljudstva, je sledilo vprašanje, če ga je članek užalil' «Nikakor ne, tudi j pri nas časopisi pišejo' kar hočejo in večkrat tudi neumnosti». POKAL POKALNIH PRVAKOV DUNAJ, 11. — Pred odhodom v Turin je tehnični komisar avstrij- HAMBURG, 11. — Hamburg-Bar-celona 4:4 BELFAST, 11. — Lienfield - Fe-nerbahe 2:0. WREXHAM, 11. - Slovan - Bo-rough 1:0 (0:0). POKAL SEJEMSKIH MEST LIZBONA, 11. — Roma Belenen-ses 1:0 (1:0). V petek 13. t.m. bo ob 2030 v dvorani stadiona «Prvi maj» 4. REDNI OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA BOR dom: z naslednjim dnevnim re- 1. Otvoritev 2. izvolitev delovnega predsedstva In volilne komisije 3. Poročila a) predsednika b) tajnika c) blagajnika 4. Diskusija 5. Poročilo nadzornega odbora in razrešnica 6. Volitve 7. Razno NA MILANSKEM NAMIZNOTENIŠKEM TURNIRJU - — - - «- - ——■■ — ... ... V izredno ostri konkurenci B. KOŠUTA (BOR) TRETJI v skupini tretjekategornikov V doublu borovec peti s Tržačanom Ragusinom Letošnja namiznoteniška sezona je bolj skopa z vestmi. Le od časa do časa pronica do javnosti odmev delovanja tega odseka športnega združenja Bor. Tako stanje je odvisno od dejstva, da trenutno ni bilo skoro javnega delovanja in atleti se le pripravljajo za poznejše nastope. Rezultati redkih nastopov, ali bolje enega samega dosedanjega nastopa pa so bili dokaj žalostni in vsi se sprašujejo, kje tičijo vzroki tako ne- — pričakovanega padca doslej tako uspešnih Borovih predstavnikov. To temno ozračje bo vsaj deloma zdaj razjasnila novica . uspešnega nedeljskega nastopa Borove- ga namiznoteniškega igralca na milanskem turnirju državnega značaja. Prejšnjo nedeljo je namreč športni odsek družbe «Edison Volta» priredil tekmovanje za vse iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiii ODBOJKA ZA €JESENSKO PLAKETO 1963» BOROVCINOCOJ proti CRDA in VIS V zadnji tekmi večera A in B ekipa Bora med seboj Po začetnem zavrtljaju, ki je bil prejšnji četrtek v ske reprezentance Karl Decker is-j telovadnici šole pri Sv. Soboti, bo nocoj II. kolo pokrajin- javil, da ima njegovo moštvo v ‘ske fazf> odbojkarskega turnirja za jesensko n-lakcto 1963. tekmi proti tako močni ekipi koti., , . , . , . . - , .... je italijanska namen, da zapusti »or nastopa v tem tekmovanju z dvema ekipama mlajših najlepši vtis. Avstrijci bodo sku- sil. Prva ekipa je v četrtek zabeležila zmago nad VIS, dru-šali zastaviti vse sile in igrati lep ga pa je moraja položiti orožje--------------- Glfd"e:ez'uTt°ataa r-anase°^oZ vTd"ia, ! mladinci CRDA. Nocoj pa na igrišču. Trenutno ni mogoče j « b°s^, Šcstorki Bora zame-predvidevati ničesar», je zaključi I nJaU tekmec3. A moštvo DO Decker, ki je še pripomnil, da ni igralo proti CRDA, B pa proti * r . .... • : _ 11.. » : a : z. ittci si. i i _ c _ ( ^ . 'C p X Z p U filli • 1 j i- CM 11* * —. * — * *« J. * s- — * '— ki nista pokazali nobene posebne j mogoče že v naorej izključiti mož- VIS, medtem ko se bosta v tehnične znanosti. Prvi polčas se j n0st pozitivnega rezultata oziroma zadnji tekmi večera ekipi Boje končal brez gola, v drugem pa i zmage Avstrije. Deckerja so opo- ra anocriieli m°d sphni si je Von Burg prisvojil žogo, ki J zorili, da bo Nemec, v katerega J je ušla Turgayu in jo poslal v prazna vrata. Stiri minute pred koncem je Metin z močnim strelom iz 30 metrov izenačil, zaradi česar sta morali moštvi nadaljevati igro z dvema podaljškoma. Turki so prešli z Ugurjem v vodstvo, toda Leim-ruber jim je v drugem podaljšku z izenačenjem prekrižal račune. _________ _. ! ironično odgovoril, glede na pisa- ZAGREB, 11. Domači Dinamo ; „je nekega italijanskega časopisa, Je danes premagal v četrtfinalni ^a je trenutno tekma Italija-Av-povratni, tekmi turnirja za pokal strlja odveč: «Bomo skušali poka-pokalnin prvakov Celtic Iz Glasgo- zati najboljše, še posebno, ker nas wa z 2:1 (0:1). Kljub temu pa je , v Italiji smatrajo za trenersko Dinamo izpadel iz tekmovanja, ker moštvo». Odgovoru, da članek ene-je v prvi tekmi Celtic zmagal s 3:0. 1 ga časopisa ne predstavlja mnenje iimitiiiiiiinmiiiiiiiiimiiiiimmiiiiiiiifiiiMimiiiiimiiiiiiiiiiiitiitiiiimiimiiiimiMitiiiiiiiitmiiitiiiiiiiifii polaga precejšnjo važnost, dobro | Predvidevanja so tudi danes v zastražen od Italijanov. «To si tu- - prid prve Borove ekipe. V tej so di mislim. Toda v moštvu ni sa- 1 dobri igralci, ki bodo lahko v mn Nemec. To je namreč sestav- 1 kratkem upali na vstop v ekipo, ljeno iz 11 igralcev», je odgovoril ki }gra v b ;igi_ Nimajo pa šg Decker, ki je dal razumeti, da P°- j potrebnih izkušenj, do katerih se laga precejšnje upe na levo zve-| b do dokoDalj na teh turnirjih, zo Floegla in tudi na obe krili , . , . . , , . Koležnika in Viehboecka. Tehnič-| kjeT s0 b°rbe pra.v.. ‘ako. ostre. ni komisar Avstrijcev je nadalje | zanimive kot v višjih kategorijah. - * ------->-j- -- - = - Co bodo igralci odgovorili upom, gorije med Sonnyjem Listonom in Cassiusom Clayem bo 25. in ne 26. februarja 1964. leta, kot je bilo pr- | votno najavljeno. Dvoboj bo v Mia- | mi Beachu. < Odbojkarsko moštvo Robur iz Ravenne, ki je bilo prejšnjo nedeljo v gosteh pri drugoliga ški šestorki Bora iniiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KOŠARKARSKO PRVENSTVO I. MOŠKE LIGE VČERAJ OTVORITEV MEDNARODNIH TEKMOVANJ ŠVICAR FAVRE V VELESLALOMU bodo prav gotovo prišli danes do druge zmage. Boru B pa bo verjetno nocojšnja tekma prinesla drugi poraz, V tem moštvu so rajmlajši predstavniki športnega združenja, ki so šele pred kratkim začeli s spoznavanjem te panoge, zaradi česar ni nič čudnega, če se še niso bolje sprijaznili s tehniko igre. Brez dvoma pa pomeni za njih ta tur- Šele v podaljških Ignisa na igrišču zmaga Lazia Poraz Goriziane v mestu pod Vezuvom Slaba uvrstitev Italijanov VAL D’ISERE, 11. — S prvim snegom so se pojavili tudi prvi smučarji, ki so se začeli pripravljati za nastop na zimski olimpiadi, ki bo v Innsbrucku od 29. januarja pa do 9. februarja prihodnjega leta. Danes zjutraj je bilo otvoritveno tekmovanje najboljših smučarjev sveta, ki nastopajo v II. kri-teriumu prvega snega. Otvoritev je pripadla smučarjem, ki so se pomerili v veleslalomu. Zmagal je Švicar Willy Favre, medtem ko so se Italijani slabo uvrstili. Lestvica tekmovanja v veleslalomu je naslednja: 1. WILLY FAVRE (Sv.) 1’31”51 2. Jean-Claude Killy (Fr.) 1’32”05 3. Guy Perillat (Fr.) 1’33”22 4. Jimmy Huega (ZDA) 1’34”57 5. Joos Minsh (Sv.) 1’35’’04 6. Bud Werner (ZDA) 1’35”21 7. Georges Runefelder (Sv.) 1’35”46 8. Yvo Mahlknecht (It.) 1’35’’55 9. Paride Millanti (It.) 1’35”85 10. Stephan Kalin (Sv.) 1’36”02 11. Von Allen (Sv.) 1’36”14 12 Leo Lacroix (Fr.) 13. Pierre Stamos (Fr.) 1’36’’24 1’36”30 KOŠARKA PARIZ, 11. — Danes so določili datume prvih tekem osmine finala za košarkarski pokal evropskih prvakov. Tekme bodo po naslednjem razporedu: 19. t. m. v Helsinkih: HELSINKING - CHEMIE HALLE 20. t. m. v Antwerpnu: ANTWERPSE - SIMMENTHAL MI. LAN 21. t. m. v Istanbulu: GALATASARAY . STEAUA 24. t. m. v Beogradu: BEOGRAD - PARIZ Kdor same fcežno pogleda kon'ne izide nedeljskih tekem moške- zyeznega košarkarskega prvetistva' I. lige, bo videl le regular-nir odskočna deska za kasnejše in ne rezultate. Ko pa se bo le nq -.oliko poglobil v čitanje poročil, že samo dejstvo, da nudijo tek-1 bo * lahkoto spoznal, da je veči.ia tekem potekala zelo drugače mečem silovit odpor, govori njim J1404 Je bil° pričakovati pred sam.m začetkom, ter da je bila vodil-v prid. na trojica že na tem, da se mora odpovedati svoji osvajalni vlogi. Današnje tekme, ki bodo kot Ignis.se je morala zateči k po- «---------------------- prejšnji četrtek v telovadnici go- ' daljšku, da je strla odpor rim- posel le milanski Simmenthal. Gole pri Sv. Soboti, bodo potekale ! »*?*“ Lazia. Nastop Rimljanov pa stoval je v La Spezi! in le za las . . ^ Irmin vspmil np smemo Smatrati ni nnnnvnn rtricol Hn frnitpvilcnp. po naslednjem razporedu ob 19.30 BOR A — CRDA ob 20.00 BOR B — VIS ob 20.30 BOR A — BOR B NAMESTO UMRLEGA ZAULIJA Dr. Saini glavni tajnik CONI RIM, 11. — Izvršni odbor CONI, ki se je sestal danes, je imenoval dr. Maria Sainija za glavnega tajnika italijanskega olimpijskega odbora namesto umrlega dr. Bruna Zaulija. Saini je bil skupno z dr. Fabjanom podtajnik CONI. BOKS LOUISVILLE, U. — Dvoboj za naslov svetovnega prvaka težke kate- kljub vsemu ne smemo smatrati ni ponovno prišel do troštevilčne. kot pravo senzacijo, ker so atleti ga izida. v sedanji sezoni zaigrali dokaj Petrarca je prejšnjo nedeljo za-donosno in na znatno višjem nivo- beležila svoj prvi uspeh in tako ju kot v preteklosti. Ni Jih mo- prekinila negativno serijo. Njeni goče še primerjati z vareško pe- navijači so upali, da je zmaga torko, a prav proti tej so atleti vsaj , začasno dvignila moralo svo-Lazia eksplodirali, v drugem delu jih atletov, ki naj bi ponovili prvi tekme so celo prekosili svoje na- uspeh tudi ob srečanjih z ostalimi sprotnike ter bili zelo blizu zrnu- manj kvalitetnimi petorkami. Ven-®e- ,za'cJ),u<;nem žvižgu pa sta dar se Up[ njso uresničili. V tem imeli obe ekipi enako število točk koiu so m0rali padovski igralci1 in le y podaljških je Ignis, ki Ste- Spet položiti orožje, čeprav so v je v svojih vrstah mnogo več kva- nekaterih trenutnih le zadovoljili litetnih igralcev, le prisilila doma- številne navijače, ki so jim sledi-čine na predajo. ! h - v Biello. . ^0I?če Lenissima je P° osmih j Livorno spada med tako ime-anevih spet ponovila prekrasno, novane domače ekipe. Le-te nizajo 1fT0.' j *J0 P°*cn‘!.a’? prot1 Ignisu.. zpaage na svojem igrišču, ko jih A tudi to pot m imela sreče m spodbuja domača publika. Na tu-jg morala opustui vsako upanje jem so take ekipe brez hrbtenice j P921^lvnf2a rezultata proti go- jn ne zmorejo več igre, ki jih slujocemu Knorru, v katerih vr- .odlikuje na domačih tleh. Zato ni-stah iz kola v kolo pride vedno 1 so Livorčani predstavljali za va- bolj do izraza visok doprinos Lombardija, ki se polagoma razvija v 0(jličn|iga igralca. Od trojice velikih je imel lahek reški Algor nobenega resnega problema ter Toth in prijatelji so si že po nekaj minutah zagotovili končni rezultat. Rimska Stella Azzurra je šla po točke v Bologno. Ta izid brez dvoma predstavlja največje presenečenje tega sedmega kola. Doslej je Fides veljal za solidno ekipo, katere moč pride še posebno do izraza na domačih tleh. Po zaključeni seriji nemogočih tekem je bilo pričakovati in vsi so tudi predvidevali, da bo gori-ška ekipa pričela prav v tem krilu svojo pozitivno serijo. Neapeljska tekma ni bila za soške atlete «nemogoča». Sreča pa je obrnila hrbet tudi goriški petorki, ki se je morala v zadnjem trenutku odpovedati nastopu svojega dosedanjega najboljšega strelca. Prav v nedeljski tekmi je bilo. spoznati kolikor je Volpattov doprinos in njegova odsotnost se je negativno odrazila na končnem izidu, ker ekipa ni imela nobenega atleta, ki bi Znal uspešno zaključiti pripravljalno1 delo ostalih igralcev. I 21:16). kategorije. Med drugimi so nastopiti tudi trije tržaški tekmovalci, ki so branili barve tukajšnjih klubov ter bivši borovec Edi Košuta, trenutno vojak v Genovi, ki zato nastopa za tamkajšnjo ekipo San Siro. Razen borovca Borica Košute sta se udeležila tekmovanja tudi predstavnika UNI (Unione Nazionale Istriani) Ragusin in Floramo. S prvim je Košuta igral tudi v doublu tretje kategorije. Igralca UNI nista imela na tem tekmovanju sreče, saj sta izpadla v vseh kategorijah, kjer sta nastopila, že v prvem kolu. Tako je v tretji kategoriji Ragusin izgubil svoje prvo tekmo s Ballarinom, Floramo pa v drugi kategoriji z Menaldom. V najvišji kategoriji sta morala Floramo in Košuta ravno tako izstopiti že po prvem poskusu, vendar sta svojima nasprotnikoma nudila mnogo več odpora kot je bilo pričakovati. Na tekmovanju dvojic sta bila Ragusin in Košuta prisiljena na poraz šele v tekmi proti zmagovalcema in sta tako zasedla peto mesto. Njuna uvrstitev predstavlja prav časten rezultat, saj prej nista nikoli igrala skupaj in je bila njuna vigranost zelo problematična. Največji uspeh na tem prvenstvu pa je med Tržačani dosegel Boris Košuta, ki se je na tekmovanju posameznikov tretje kategorije povzpel do tretjega mesta. Ta podvig pa ni bil nepričakovan, saj ima mladi borovec v svojem tulu dovolj puščic za dosego takih ciljev. Zal od časa do časa mu odpove lok in meti niso odvolj točni. V soboto In nedeljo je zaporedoma premagal pet nasprotnikov, odigral je pet tekem v dvojicah ter še ostro srečanje v najvišji kategoriji. Ta «tour de force», kateremu ni bil pripravljen, pa ga je stal tekmo proti Tosiju in brez dvoma tudi prvo mesto na lestvici. Očividno mu je manjkalo rutine za tako zahtevno tekmovanje, ki je še enkrat pokazalo kako važna je atletska priprava tudi pri tej športni panogi. V III. kategoriji je nastopilo 128 tekmovalcev, to je dvakrat toliko kot jih ima pravico udeležbe na državnem prvenstvu. To tudi jasno kaže na hudo konkurenco milanskega turnirja. Izidi: I. kolo: Košuta B. - Magni 2:0 (21:9, 21:10). Ragusin - Ballarini 1:2 (21:12, 20:22, 15:21). Košuta E. - San Vito (19:21, 19:21). II. kolo: Košuta B. - Rota 2:0 (21:12, 21:12). III. kolo: Košuta B. - Demini 2:0 (21:14, 21:11). IV. kolo: Košuta B. - Abbiati 2:0 (21:11. 21:10). Četrtfinale : Košuta B. - Marello 2:0 (21:13, 21:13). Polfinale: Košuta B. ■ Tosi 1:2 (21:15, 18:21, 16:21). Lucchetti - Scarparo 2:0 (21:16, 21:19). Finale: Tosi - Lucchetti 2:1 (11:21, 23:21, 21:19). III. kategorija dvojic (tega tekmovanja se je udeležilo 50 parov) I. kolo: Ragusin - Košuta — An-derlani Odini 2:0 (21:13, 21:18). II. kolo: Ragusin - Košuta — Marciano - Bianco 2:0 (21:16, Tako je neapeljska Partenope z lahkoto prišla do svoje druge, a to pot povsem nepričakovane zmage. Izidi : Stella Azzurra — Fides 70:66 Simmenthal — DDM 98:44 Algor — Livorno 76:59 Biella — Petrarca 77:69 Ignis — GBC 80:75 Knorr — Fonte Levissima 84:78 Partenope — Goriziana 72:67 I. P. III. kolo: Ragusin - Košuta — Bertoldi • Martini 2:0 (21:16, 21:14). IV. kolo: Ragusin ■ Košuta — Luchetti - Federici 1:2 (19:21, 21:16, 16:21). Polfinale: Tosi - San Vito — Čerin - Zanetti 2:0 (21:10, 21:15). Luchetti - Federici — Massei -Mariotti 2:0 (21:12, 22:20). Finale: Luchetti - Federici —■ Tosi - San Vito 2:1 (16:21, 21:18, 21:15). IVAN PATRIZIO ALOJZ RAVBAR Vso to šaro bi en sam tank z lahkoto pomandral, vendar so se anarhisti počutili dokaj varne v njenem zavetju. Na vrhu barikade je stal drog, na katerem je prej visela cerkvena bandera, zdaj pa je na njem plapolala črna anarhistična zastava. Anarhisti so pravkar obedovali. Eden izmed njih je sedel na prevrnjeni spovednici in jedel nekakšno čorbo, ki jo je zajemal s srebrno žlico, na kateri je bil vrezan grb nekega nad-Škofa. «Buena comida, camarada!» mu je zaklical Oswald. Anarhist je v širokem loku izpljunil kos nagnitega krompirja in si obrisal ustnice s koncem črne ovratne rute z mrtvaško glavo, kakršne so nosili anarhisti. Potem se Je zahvalil Avstrijcu, ki mu je želel dober tek, in natepal dalje menažo. Pavel je na poveljstvu tega oddelka povpraševal po novicah, a mu tudi tu niso vedeli veliko povedati, kaj se pravzaprav dogaja na drugem bregu Ebra. Sicer pa je imel vtis, da vedo nekaj več, kot so mu povedali, da pa mu ne marajo povedati, To so res ljudje posebne vrste, je pomislil. Nikomur preveč ne zaupajo, niti lastnim soborcem ne. No, tudi takšni, kakršni so, so vsekakor že marsikaj storili za ohranitev republike, Je rekel sam pri sebi. Rodrigo je vprašal poveljnika, če ima kaj tobaka. «Nekaj italijanskih cigaret imam,» je rekel anarhist in začel deliti vsakemu po zavojček. «Naj bodo zaradi mene od samega vraga, poglavitno je, da so,» je menil Rodrigo ter poželjivo segel po zavojčku. Na koncu vasi je Pavel s tovariši zavil proti Ebru. Cez nekaj časa so zagledali nekaj frankistev, ki so tekli in streljali za nekim civilistom, ki je jezdil mezga. Ko je pridirjal do reke, je nagnal živinče v strugo. Mezeg je sprva nerad zabredel v vodo, nazadnje pa se je zapodil vanjo in jo bredel v sunkovitih zagonih. Vtem so frankisti pritekli k reki in še dalje obstreljevali s puškami civilista, ki se je skoraj ulegel na mezga, da bi se ubranil krogel, ki so sikale okrog njega. Pavel in tovariši so nekaj časa iz grmovja opazovali dramatično gonjo. Skozi daljnogled je Pavel ugotovil, da je jezdec mlad človek in da nima desne roke. Ce ga preganjajo fašisti, potem gotovo ni njihov, je sklepal. Ker so bili preveč oddeljeni, da bi s puškami lahko posegli vmes, je rekel mitraljezcu: «Dmitar, zaščiti begunca!» Dmitar in Oswald, njegov pomočnik, sta brž postavila mitraljez na ustrezno mesto. Nato je Dmitar spustil dolg rafal proti frankistom. Le«ti so najprej obstali, nato pa so začeli bežati nazaj. Ko je begunec prijezdil do patrulje, je skočil na tla in z vidno hvaležnostjo rekel: «Tovariši, hvala vam! Da ni bilo vas, bi me gotovo pobili, capini.» Pavel si je z zanimanjem ogledoval mladeniča. Bil je srednje rasti, vranječrnih las in plamtečih oči. Imel je kot ebenovina črne zalizke, ki so mu segali malone do podbradka. Obut je bil v nekakšne opanke, preprosto narejene iz neustro-jene kože kdo ve katere divjadi. Desni srajčni rokav mu je prazen visel ob telesu. «Kdo in od kod si, tovariš?» ga je vprašal Pavel, zatezaje podbradnico svoje čelade. «Sem Tancredo Mendez iz Villavieje,» je sproščeno povedal mladenič. «Tam je zdaj štab neke republikanske brigade. Komandant, ki me pozna, me je poslal na drugo stran Ebra, da bi malo pretipal teren. Pri tem sem naletel na tiste pasje duše. Ker je bil med njimi eden, ki ga poznam, so me napadli, in brez dvoma bi me sklestili z mezga, da ni bilo vas.» Ko je povedal nekaj važnih podatkov o sovražnikovih pripravah na drugi strani Ebra, ga je Pavel vprašal: «Kje si pa roko izgubil?» «Blizu Teruela.» «Si bil na fronti?» «Sedem mesecev, dokler nisem prišel ob roko.» «Imaš še koga svojih na fronti?» «Dva brata. Toda oba sta pri poumistih. Jaz sem po prepričanju socialist, onadva pa sta se že zdavnaj spajdašila s trockističnimi mrhovinarji. Brat Vincente je celo eden glavnih pri njih.» Nekaj časa je šel s Pavlom in tovariši ter jim zgovorno pripovedoval o tem in onem. Nekje je z nasprotnega brega prihajala pesem: Yo tenia un camarada de entre todos el mejor.., «Slišite?» je Tancredo napeto pogledal brigadiste. Da, slišali so. Frankisti so peli eno svojih popevk, ki je bila po besedilu in napevu pravi posnetek znane nemške vojaške popevke «Ich hatt’ einen Kameraden». «Bribones! Cochinos! Hijos de perro!» jih je togotno zmerjal Tancredo. «In ta pasja zalega naj bi nekoč vladala Španiji? Nikoli! Ne morem si predstavljati, kaj bi nastalo iz Španije, če bi zmagale te kanalje. Ko sem bil v vojski, me je med drugim zaneslo tudi pod Sierro de Gata. Ondod živi najrevnejše ljudstvo Španije. Jedo želod in razne korenine, kadar nimajo drugega. In to se pogostokrat dogaja, če bi zmagali fašisti, bi vsa Španija otepala želod in...» Prekinil se je in ogorčeno pljunil. Po presledku je pokazal proti podrtijam cerkve, ki je stala nad mrtvo vasjo Monteredondo, in povedal: «Tisto cerkev so pred nedavnim uničili sami vaščani, ker je župnik iz fa- rovža z brzostrelko streljal po neki republikanski patrulji, ki je šla tam mimo. župnika so nato hoteli ujeti, a jim je neka ko ušel in se zatekel k frankistom. Dva dni zatem sta dve fa-šistični letali do tal porušili vas in pobili polovico vaščanov. Nato so prišli falangisti in postrelili vsakega desetega od preživelih vaščanov. Pred neko hišo so streljali moške, ženske, otroke...» Z zamahom roke je prekinil samega sebe in se z» mislil. Taifi, kjer se Je pot odcepila proti Villavieji, Je rekel: «Zdaj pa moram v to smer. Srečno hodite, tovariši!» In je spodbudno sunil s peto mezga v vamp. Pavel je s tovariši prišel v Monteredondo. Nikjer ni bilo živega bitja. Ustavili so se pred hišo, kjer so fašisti streljali domačine. Omet na zidu je bil prevrtan od krogel, na tleh je pod tanko plastjo peska ležala velika mlaka strjene krvi. Na zid pa je okorna kmečka roka s kolomazom napisala: PARA-PETO DE LA MUERTE. Zid smrti. Ta čas Je po prašni cesti privozilo skozi vas sedem kmečkih voz. Na njih so sedele več ali manj številne družine. «Kam pa?» je vprašal Gaston moža, ki je stopal zraven zadnjega voza. Mož je ustavil konja, ki je vlekel star, razklopotan voz, na katerem je sedela žena s tremi otroki. Vsi so bili zaprašeni, oblečeni v cape, upadlih obrazov. Sedeli so na treh slam-njačah, pod katerimi je bilo nekaj posode in drugih potrebščin. Najstarejši deček je držal v naročju kletko s kanarčkom, drugi deček je tiščal v naročju marogasto mačko, punčka pa je sedela v materinem naročju. Ta družina je bila utelešena Španija, pomendrana, krvaveča, razbičana od nepopisnega gorja. utrujenosti legla na tla, kakor hitro se je ustavil voz. (Nadaljevanje sledi) _________!________________________________________________ URFDNISl VOi TRSI - UL MONTEGCH1 6 II. TELEFON 93-808 IN 94-63» - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S Pellico l-II, Tel 3382 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA St 20 - Tei. št 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 tir - Vnaprej: četrtletna 1800 Ur * polletna 3500 Ur, celoletna 64W Ur - SFRJ: v tednu 20 dni, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din letne 1920 din, polletno »60 din, četrtletno 4«0 din - oštn) tekoči račun: Založništvo tržaškega uska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, strttarieva ulica 3 l telef. 21928 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14 HlM-Kfi _ OGI.ASl: Cene oglasov: Za vsak mm * širini enega stolpca- trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 Ur — Mali oglasi 40 Ur beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravL -al J ’ Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst,