m IZDAJA ZA GORIŠKO IJf BENEČIJO PRIMORSKI DNEVNIK n kjo^pTTstev. 256 (2252) GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEffiLJE OSVOBODILNA FRONTA PONOVNO ZAHTEVA, DA SE LONDONSKI DOGOVORI RAZVELJAVIJO, NEZAKONITI RIMSKI FUNKCIONARJI POŠLJEJO NAZAJ V ITA LIJO, A OBLAST IZROČI PREDSTAVNIKOM TRŽAŠKEGA LJUDSTVA OBEH NARODNOSTI. (Iz resolucije gladnega odbora OF) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, četrtek 23. oktobra 1952 Cena 20 lir j^RAJSKA »BORBA* O PE GASPERIJEVEM GO V O R U Jugoslavija ne da niti pednfa temije, na kateri živi njen živelj tokrat?808” SB sWicuje na mirovno oogodbo, ko želi dokazati svoie neobstoječe pravice na cono A. 0 Da se sklicuje na isto mirovno pogodbo, da bi ovrgel jugoslovanske obstoječe pravice v coni B rec* reorganizacijo kominformovskih stranic 22‘ — Pot* našlo-sl<>vian Gasperijeva proti-iBofw “Sotavlja jutrišnja zvezi j * članku v vorom Gasparijevim goli) u rimskem parlamentu, ^Predsednik rimske vlade etnih,, ;cn° Ponovil zahtevo o lije v ’^mei>tvi v korist Ita-“kot da »e Ga ^ 5» t ' b‘l° ze dovolj jasno It ohJr e Iredentistične iluzi- Mfe e na dokončen pro-Gasperijeve besede po- nadaljuje «Borba» — Ct%ll«v poskusa, da se ^ vprašanje reš, proti in- ^?Slavije- Da 0 tem Vi f J™* . govora, je bilo “°stakrat rečeno in Urjeno: I&LAVUa NE DA NI-* živ/ na KATE- v 1VI NJEN živelj«. * De Gasperijevo iz-i*)av0 ; brinja z Nennijevo tUjjL ‘®ta 1946, ko je Nenni razgovore z K ali k’ ^ “Borba« spra-^ De Gasiperi s te- dokazati, da želi ^ Jugoslavijo, in po- l * bh«3 ak° sa želi« ka" k° ta želja sklada z 2ST 1 Absurdnim stavkom o ntevo /^ejitvi, t. j. z za-Jugoslovanski coni delu te cone«. v Df _ >4 edino protislovje tl0UlfcpK *®«rijevem govoru, £ sklic *°orbai'' °e Gašper i r«l ^ "a mjrovno pogod-Ukazati svoje NE-^Ut«: ® Pravice na cono . Pa se sklicuje na mi-w 0^^°’ da bi ovrgel ^ g J'DJECE pravice v Jksiri “Pijansko postopno vj 3pc°ne A opravičuje z %sp^d.u^nti, s katerimi našo pravico, da tkS cq ^kPne v jugoslo--Nu , ni demokratičnemu ki je vezana' trdi De Gasperi, da je mirovna pogodba nelogična in neuporabna, hkrati pa nar pada ((jugoslovanskega partnerja« ker baje «ne priznava te pogodbe«. ((Stvar je jasna, zaključuje ((Borba«, postavlja se vpraša«-nje: Ali obstaja želja za sodelovanje v interesu miru v tem delu sveta«? Na to vprašanje De Gasperi ni mogel odgovoriti, raizen če ta odgovor ni bil negativen. Zato se moramo vprašati, kaj pomenijo naslednje besede predsednika rimske vlade: «Mar je mogoče misliti na prijateljsko sodelovanje, ko jugoslovanski partner ne priznava pogodbe, na katero se on prav tako sklicuje, v kolikor se nanaša na cono B?» Mar je s tem,j besedami De Gasperi hotel reči, da izključuje in odbija sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, razen pod pogojem, da Jugoslavija prizna njegovo tolmačenje mirovne pogodbe in tako imenovano etnično razmejitev? To bj potemtakem pomenilo, da De Gasperi izključuje vsako možnost sodelovanja, zaključuje «Borba». (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 22. — Jugoslovanski poslanik v Indiji in Burni dr. Jože Vilfan je prispel davi v Beograd. Na beograjski železniški postaji so ga sprejeli pomočnik ministra za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler, in številni predstavniki zunanjega ministrstva. Po krajšem bivanju v domovini se bo dr. Vilfan spet vrnil na svojo službeno dolžnost. Izjava šefa italijanske vojaške delegacije generala Testi-ja grškim novinarjem, da bi organizacija severnoatlantskega pakta morala razpravljati o vprašanju ponovne ustanovitve italijanskih baz v Albaniji, je izzvala presenečenje v Beogradu. Tukajšnji politični krogi ugotavljajo, da ta izjava dokazuje, s kakšnimi načrti se bavi italijanski generalštab. Izjava je karakteristična za zunanjo politiko današnje Italije, ker je iz nje jasno raz- viden napadalni duh, ki ga Italija izvaja v svoji politiki do vzhodnega Jadrana. Po vesteh Jugopressa bo v kratkem prišlo do reorganizacije vseh informbirojevskih strank. Ta reorganizacija je v zvezi z novim političnim kurzom Sovjetske zveze in s spremembami, ki so nastale v sovjetski hierarhiji po moskovskem kongresu. Reforme bodo po mnenju diplomatskih krogov v Beogradu zelo drastične in bodo imele za cilj povečanje sovjetske nadvlade in kontrole nad vsemi informbi-rojevskimi strankami. Nov politični kurz pomeni prekinitev z dosedanjo politiko Inform-biroja in sovjetske ekspanzije s pomočjo pritiska, ki je doživela zlom zlasti v odnosih do Jugoslavije. Informbiro je v fazi tihe likvidacije in iskanja novih organizacijskih oblik ter politične taktike. V tem pogledu bo obstajala razlika med informbirojevskimi strankami na Zahodu in strankami sovjetskih satelitskih držav na Vzhodu. Medtem ko se zahodnoevropskim partijam priporoča sodelovanje z vsemi elementi, ki so proti ZDA, in z elementi, ki se zavzemajo za revanžo «kakor na pr. z iredentisti), da bi na ta način pasivizirali odpor ljudskih množic proti napadalni politiki Sovjetske zveze, dočim so informbirojevske stranke sovjetskih satelitskih držav stvarno že priključene Sovjetski zvezi, čeprav imajo še formalno somastojnost. Poročajo, da je pred kratkim zbežalo v Jugoslavijo 8 romunskih državljanov. Vsi begunci so izjavili, da so se odločili za beg zaradi težkega ekonomskega stanja in terorja. ki vlada v Romuniji. Predsedniki ljudskih odborov Beograda. Zagreba in Skoplja, ki so na prijateljskem obisku v Turčiji, so danes izjavili, na tiskovni konferenci v Carigradu, da obstajajo vsi pogoji za utrjevanje gospodarskih kulturnih in drugih odnosov med Jugoslavijo in Turčijo in da so se prepričali, da goje v Turčiji velike simpatije do Jugoslavije, predsedniki ju- goslovanskih MLO se bodo danes z letalom vrnili v Jugoslavijo. Izraelska vojaška delegacija ki jo sestavljajo visoki častniki z brigadnim generalom Jo-sefom Avidarom na čelu. je prispela danes v Beograd. Na povabilo združenja turških novinarjev je davi z letalom odpotovala v Turčijo delegacija Zveze novinarjev Jugoslavije. Po tritedenskem bivanju v Turčiji bo pet novinarjev iz delegacije odpotovalo v Aieij Sirijo, kjer bodo teden dni gostje sirijskega novi- narskega združenja. Novi indijski veleposlanik v Beogradu Binay Ranjan Sen je danes izjavil v razgovorom z dopisnikom Tanjuga, da Indija s simpatijami spremlja napore Jugoslavije za ohranitev svobode in neodvisnosti. Indijski veleposlanik je dejal, da_ je , Jugoslavija ena redkih držav, s katero je Indija sklenila uradni trgovinski dogovor, in je izrazil željo da bi se gospodarsko sodelovanje med obema državama še dalje razvijalo. B. B. Avstrijska vlada .Polovičnozadoščenje" podala ostavko Kriza je nastala zaradi spora med obema koalicijskima strankama v zvezi s proračunom, ki bi ga bili morali predložiti parlamentu včeraj do polnoči ali kako sta delegaciji PSDI in PSVG na kongresu social.internacionale izsilili vsaj popolnoma spre-menjeno resolucijo,ki plebiscita sploh ne omenja DUNAJ, 22. — Avstrijska vlada je podala ostavko zaradi spora, ki je nastal v zvezi s proračunom. Vlada je skušala brezuspešno doseči sporazum o proračunu na seji, ki jo je imela malo pred polnočjo. Po seji sta Figi ;n Schaerf odšla k predsedniku Koernerju in mu uradno podala ostavko vlade. Možno je, da bodo zaradi sedanje krize vlade, ki je prva po letu 1945, volitve razpisane mnogo prej, kakor je bilo prvotno določeno, morda že v januarju. Kakor je znano, so bile volitve določene za 26. aprila. Na podlagi avstrijske ustave je treba proračun predložiti parlamentu deset tednov pred koncem ieta m ta rok je potekel danes opolnoči. Položaj se je še bolj zaostril zaradi bližnjih volitev. Obe stranki bi hoteli, da se proračun odobri, tako da lahko začneta volilno kampanjo, toda nihče noče pristati na kompromis pri vprašanju, ki bi lahko vplivalo na razpoloženje volivcev. Kompromis, ki bi zadovoljil obe koalicijski stranki, so Američani zavrnili. Uporabiti bi bili morali namreč šilinški fond Marshallove pomoči za kritje primanjkljaja med zneskom, ki so ga zahtevali socialisti, in onim, ki ga je zagovarjala ljudska stranka. Ameriški funkcionarji pa so sporočili, da bodo deblokirali šilinški fond samo, če bo proračun uravnovešen, in da se ta fond ne more uporabiti za uravno-vešenje proračuna. SEDANJI POLOŽAJ V KENIJI je posledica zatiranja afriškega prebivalstva izjave predstavnika Afriške zveze v Londonu - Številne aretacije - Tudi v Južnozahodni Afriki se je položaj zaostril - Bo sedaj so aretirali 7.00(1 oseb zaradi pasivne rezistence LONDON. 22. — Javljajo, da bo minister za kolonije Oliver Lyttleton odpotoval v torek 28. oktobra v Kenijo. Kakor že sporočeno, je minister včeraj v spodnji zbornici izjavil, da se namerava osebno prepričati o položaju, ki je nastal v tej koloniji zaradi zadnjih neredov. Tudi britanska vlada je včeraj razpravljala o zadnjih dogodkih v Keniji. Medtem se je izvedelo, da so oddelki britanske vojske ob podpori tankov preiskali vse afriške in azijske Četrti v mestu Nairobi ter are. tirali nad sto domačinov. Are. tiran je bil tudi Jomo Kenjata, vplivni voditelj «Afriške zveze«, ki šteje nad stotisoč članov. Akcija angleških čet in policije v Nairobiju se danes nadaljuje. Te akcije so se u-deležili tudi oklepni oddelki, ki so v ponedeljek prišli z letali v Kenijo s področja Sueškega prekopa. Predstavnik ((Afriške zveze« v Keniji Koinange je sinoči v Londonu objavil izjavo, v kateri poudarja, da je sedanji položaj v Keniji rezultat nezmožnosti kenijske vlade, da bi zadovoljila nujnim in zakonitim zahtevam afriškega ljudstva. V izjavi dodaja, da razglasitev stanja pripravljenosti nikakor ni bila potrebna, ker prebivalstvo, ki ni oboroženo, ni izvršilo nasilnih dejanj. Da. lje ugotavlja, da je sama kenijska vlada priznala, da tajna sekta Mau-Mau ne predstavlja afriškega ljudstva, ter poudarja, da je viada z aretacijo številnih nedolžnih Afričanov zgubila možnost, pridobiti si zaupanje in sodelovanje Afri. čanov v Keniji. Koinange izjavlja na koncu, da je jasno, da je reklama ki so jo dali terorističnim dejanjem sekte Mau-Mau. služila samo za krinko, ki naj zakrije povečanj: -vrivanja afriškega narodnega gibanja in to v interesu reakcionarnih belcev in v nasprotju s ponovnimi izja. vami britanske vlade, ki je zatrjevala, da je njen smoter doseči nagli napredek k avtonomiji afriškega ljudstva. Tudi v Južnovzhodni Afriki ^ločilna fazaSCELBA JE PREDLOŽIL Izgovorih o Sudanu foe$ediio volilnega zakona SlosoUv | a(h pooblastila sudanskega guvernerja, da izda raz nove sudanske ustave. General Nagib se še razgo-imi voditelji. Še vedno spor med Londonom in Kairom Boi!)1 •ttihic2.2, ~ Britanski t W^”.E-den. je.danes >8t .''tri* uan®s generalnega gu- fe lwjT.,*‘uen Je aane: š«? je hrt? spodnji zbor-C‘aju t ,ln egiptovski ■M»to dana generalni 6U' j*»0btitatifkaed Puiasnil, da je K^Slasa dana° za ot> » llve a- ana na podlagi *< >a£ida »edolofibe načr- >7? Keriernw?° na odno-S L “Stalim« guverner-,H:'waterih vladnimi or- t\ia noi, nstanovite la Vitl“stV“kJoCmad.eve kak°r egipfeetentni an- ^fe-da ttovi "fc‘}novitev pred- fta 'a uprav?1' Samo za ..Plet* sunan-m ->vprašanja kaa “sti kom a kakor Oo.) 1,1 eginto P entni 'C^l g!pt°vska vlada. doanačrti|že e8>Ptov-irvii av“ še m ,a za sudan- 5^°Pila ^ veljavo* nova sSK Se seda« Je zakliučil p. K?*1* vl«d?ri£:a«teJo na fcgco. k.b“ odgovorna Precj kT° i* uvoV Celoti sudan- h>t sna v poP0*no ne-Kska vladaSkega ljudstva S8S labko kin da bodo hC avl°nomik, uživaU r na M“rrison6ni zuna.nji mi-Cu4il . v°ie stran« 1Z)avil v ^1. d? Edenovonke' da bo *?e.dte« &.in.je »ti i. ■*( » sudan- ■s.ft.isr”1 VitS“e'1' ki Pnservativnemu j . p!-Praža'« do vtst y“ril odločit».81pt odobril 11.JH “Mi .)“ Eden .“h- >V — ’ “ti v ,.“stav h 9ga “Ven- Priznah » Ca1 ang?ešin nostran’ “ svojemu poročilu o tej diskusiji ki je bila «na meji absurdnosti«: »Mezza soddisfazione per Trie-ste«. Polovično zadoščenje PRIMORSKI DNEVNIK 2 — 23. oktobra 195J SP Danes, četrtek 23. oktobra Božidar. Živka KS? Rafael, Blagosta _ GORICA, 22. — «Mednarodna politika», jugoslovanska revija za proučevanje važnih mednarodnih, vprašanj, v katero dopisujejo poleg jugoslovanskih tudi znani inozemski časnikarji in politiki, je objavila članek o življenju slovenske narodne manjšine v Italiji. Članek navaja, poleg drugih diskriminacij na slovensko škodo, tudi ravnanje goriškega anagrafskega urada, ki ni hotelo pri pokrajinskih volitvah vpisati na kandidatno listo nekega slovenskega kandidata, ker je bil obsojen od posebnega fašističnega sodišča na dolgoletno zaporno kazen, ker je bil protifašistični borec. Zadnja nArena di Pola» polemizira s člankom «Medna-rodne politike« pod naslovom aUlteriori buffonesche accuse sul problema dele minoran-zev. Glede zgornjega nesramnega postopka goriškega anagrafskega urada ironično ugotavlja, da bi morala po našem mišljenju predstavljati obsodba posebnega fašističnega sodišča nad italijanskim državljanom slovenske narodnosti zanj junaštvo in da bi moral biti obsojenec še nagrajen z odlikovanjem za zasluge. List nadaljuje: «Kdo ve, če Titov režim izkazuje spoštovanje in odlikuje ustaše, četnike, domobrance in belogardiste, ki so sodelovali s tujcem in se borili proti komunizmu ter bili zato obsojeni od ljudskih sodišč?» Fašistični urednik «Arene di Pola«, ki je imel toliko poguma, da je objavil tako pisanje, ne vidi nobene razlike med Slovencem, ki se je bori! za svobodo svojega naroda in bil zgolj zaradi tega obsojen od fašističnega posebnega sodišča, in tistim jugoslovanskim fašistom, ki je od ljudstva prejel za svoje pro-tiljudsko zločinsko delo zasluženo kazen. Njegovi logiki se ne upira dejstvo, da povojna deinokrščanska oblast ni dopustila od posebnega fšistič-nega sodišča obsojenemu Slovencu vpis na kandidatno listo. Ravno nasprotno izhaja iz njegovega pisanja neprikrito zadovoljstvo, da sedanja oblast ne popravlja fašističnih zločinov in da zvesto nadaljuje po poti pokojnega dučeja. Ce tako pisanje in misije nje avtorja članka v uArena di Pola« samo malo pazljivo prečitamo, tedaj nam bo takoj stopil pred oči izrazito fašistični lik pisca navedenega članka. In takih piscev v Italiji ne manjka, zlasti ne, kadar je treba udariti po Slovencih in jim odrekati njihove najosnovnejše pravice. V svetu odkrito govorijo o italijanskem neofašizmu, o italijanski uradni nezmožnosti v borbi proti organiziranju in o vedno hitrejšem naraščanju fašizma. Vse to pa je bolj kot naravno, če imamo v Italiji ljudi, ki zagovarjajo obsodbe posebnega fašističnega sodišča. Italijanski politiki so že sedaj v veliki zadregi zaradi nastajanja 'fašizma, toda njihova zaskrbljenost bo toliko večja, kolikor dolgotrajnejša in zagrizenejša bo protijugoslovanska kampanja italijanskih uradnih krogov. V Rimu so dovolj slepi, da ne vidijo, kako pogubonosna je njihova protijugoslovanska robota. Dovolj so zaslepljeni s šovinizmom, da ne vidijo kako daje njihovo malo miroljubno rovarjenje najugodnejšo priliko za delovanje fašistov, za nove fašistične podvige, ki so v prvi vrsti naperjeni proti interesom Italije in njenemu ugledu, v drugi vrsti pa proti mednarodni varnosti, kajti kdo jamči, da bi neo-fašizem na oblasti bil pohlev-nejši od premaganega! Te resne nevarnosti, naj rajši pregledajo v Rimu pa bodo sprevideli, kako slepa in škodljiva je njihova politika do jugoslovanskega soseda in do naše manjšine še posebej. 465 MILIJONOV LIR ZA GRADNJO JAVNIH DEL V OBČINAH GORIŠKE POKRAJINE GORICA, 22. — Ministrstvo za delo je na podlagi zakona Tupini odobrilo občinam go-riške pokrajine vsoto 465 milijonov lir za gradnjo javnih del. Poleg številnih del, ki jih bodo začeli s tem denarjem, je tudi napeljava električnega toka na Vrh. Napeljava elektrike na Vrh je edino delo te vrste. Zanj so odobrili milijon 417.000 lir. Kdor je pobliže zasledoval prizadevanja sovodenjske občinske uprave za izvedbo tega načrta, ta je moral priznati, da požrtvovalni občinski možje niso zamudili niti ene ugodne prilike, ne da bi kakorkoli vložili svoje sile, da se načrt uresniči. Ze v samem volilnem programu Demokratične fronte Slovencev za Sovodnje je poudarjeno na vidnem mestu, da je napeljava električnega toka na Vrh med najvažnejšimi nalogami. Zadana naloga je bila uresničena, odnosno dosežen je bil največji uspeh, ker so oblasti priznale potrebno vsoto denarja. Nedvomno bodo Vrhovci vest pozdravili z velikim zadovoljstvom. Uresničila se bo njihova davna želja, svetiti si v domači hiši z elektriko. Treba bo verjetno premostiti še morebitne manjše prepreke, toda požrtvovalna občinska u-prava v Sovodnjah bo temu nedvomno kos. Želeti bi bilo, da bi z napeljavo čimprej pričeli, da bi Vrhovci uživali blagodejnost elektrike že v zimskih mesecih, ko so dnevi tako kratki, noči pa dolge in še c'ajše če si morajo svetiti s petrolejkami. Občinska seja v Gorici GORICA, 22. — Čeprav je goriško županstvo najemniško pogodbo za prostore na Korzu, v katerih naj bi bile v bodoče občinske seje, že podpisalo, je bila današnja seja še vedno v dvorani deželnih stanov na go-riškem gradu. Razpravljali so o številnih navadnih upravnih zadevah,- Proti »predviaevainjtif se je dnevni red razširil. Med dodanimi točkami dnevnega reda je trimiHJonSki prispevek občinskemu podpornemu društvu, gospodarske izboljšave upokojencem, dva nakupa zemljišč za razširitev Ul. Čampi in Ul. Palladio. Razpravljali bodo nadalje o dodelitvi nagrade petim občinskim delavcem in odobritev obračuna občinskih podjetij za leto 1951. Skrajni čas je bil, da se je občinska uprava spomnila na mestno periferijo in da je sklenila nakupiti neznaten del zemlje v Ul. Čampi. Tista ulica je namreč na nekem mestu zelo ozka in poleg vsega nevarna, ker je na najožjem kraju na eni strani ceste pločevinasta ograja, ki je zelo nevarna. Z odstranitvijo dveh neznatnih pasov pa bo postala vidna v vsej dolžini in bo o-mogočala boljši promet Seja je bila med zadnjimi, saj se upravna doba občinskega sveta bliža koncu in bodo nove volitve. O poteku seje bomo točneje poročali v prihodnji številki. Okrasimo grobove padlih partizanov Pred dnevom padlih 1. nov. so pri nas opravili na glavnem mestnem pokopališču že veliko dela na partizanskih grobovih. Doslej so popravili že okoli 70 grobov. Na tak način se naše ljudstvo oddolžuje padlim partizanom, ki so svoja življenja nesebično položili na oltar domovine za svobodo in boljšo bodočnost slovenskega ljudstva. Zveza slovenskih žena v Gorici priporoča vsem okoliškim prebivalcem, naj zbirajo cvetje in ga prinašajo Fefki v Standrež od koder ga bodo pravočasno odnesli na pokopališče in z njim okrasili grobove. Ce v kateri vasi nimajo možnosti za nabavo cvetja, naj po možnostih zberejo denar za nakup sveč. Oddolžimo se našim najboljšim padlim sinovom! Cepljenje proti tifusu Visoki komisariat za javno zdravstvo sporoča vsem tistim, ki do sedaj še niso bili cepljeni proti tifusu, da to čim prej opravijo. Cepljenju proti tifusu so podvrženi varnostni uslužbenci in tisti, ki imajo posla v kuhinji, pri razkuževanju, snagi in čiščenju bolnic ih sploh vseh javnih in zasebnih bolnic; uslužbenci, ki imajo posla pri razkuževanju predmetov, v javnih pralnicah, pri prenašanju bolnikov in uslužbenci za sebnih zavodov; uslužbenci, ki imajo posla za pripravljanje vode in zbiranje in oddajanje mleka. Vsj prizadeti naj se obrnejo na Higienski urad v Ul. Mazzini št. 7 vsak dan od 9. do 12. ure za podrobnejša pojasnila. BENECANKA Kako obsežne bodo akcije v Beneški Sloveniji za izboljšanje splošnega gospodarskega položaja Po tolikih pritožbah, ki smo jih bili prisiljeni dati zaradi težkega gospodarskega položaja in bede, ki vlada v Beneški Sloveniji, smo končno vendarle nekaj dosegli. Videti je, da so oblasti spoznale, da težke, ga položaja ne bodo mogle iz- je. Poleg tega je bil odsoten tudi župan občine Rezija, ki je po etničnem in ekonomskem položaju povezana z o-stalimi občinami Beneške Slovenije in bi tudi ona morala biti deležna pomoči vlade. Spada pa pod Karnijo. Torej boljšati, če ne bodo podvzele je komisija, ki je ugotovila, obsežne akcije. Pokrajinski svet za gorsko gospodarstvo je imel te dni v Vidmu novo sejo za vse župane Beneške Slovenije. Prisotni so bili torej župani občin Prapotno, St. Peter Slove-nov, St. Lenart, Grmek, Dreka. Srednje, Sovodnje, Podbo-nesec, Torjan, Fojda, Ahten, Neme, Tarčent, Gorjani, Brdo in Tajpana. Manjkal je župan občine Čedad, kar je razumljivo. ker ta občina nima enakih gospodarskih pogojev kot o-stale občine Beneške Sloveni- KRATKE VESTI iz beneških vasi Grobove je čas osnažiti in popraviti do 28. oktobra ‘ Mestno županstvo v Go-ritr sporoča. da je treba s snažen jem in popravili grobov na glavnem pokopališču zaključiti do 28. t. m. Po omenjenem roku ne bo nikomur dovoljeno, da bi se ukvarjal z omenjenim delom na pokopališču. Brdo Občina Brdo je bila nekaj časa brez zdravnika, ker je prejšnji odpotoval drugam. Končno je prišel novi. Ljudstvo gleda vanj z zaupanjem, ker je prišel v našo občino prostovoljno. Upajo, da se bo bolj s srcem posvetil svojemu poklicu, kot pa se je prejšnji zdravnik, ki je komaj čakal, da zapusti naše kraje. Tajpaua Bivši desetar italijanske vojske Mario Bucco iz naše občine bo sojen v odsotnosti pred vojaškim sodiščem v Bolognji. Obtožen je, da je povzročil smrt nekaterih oficirjev v koncentracijskem taborišču v Tuli v Sovjetski zvezi. Bucco je pisal iz Belgije pi-smoi v katerem trdi, da je nedolžen. Trdi, da ne le da hi povzročil smrti nikogar temveč niti najmanjšega zla, am- j pak da je v tistem času moral mnogo pretrpeti. S tem se bodo strinjali naj- ] brže tudi vsi. bivši vojaki,>5 ki [ so jih poslali na bojišče, italijanski imperialisti. Toda vojaki bodo mbVžrfi^ p6tem ko šd pretrpeli toliko vojnih grozot plačevati še sedaj za ponoven dvig aristokratskega duha oficirjev. Podbonesec Občinski upravi v Podbone-scu je bilo nakazano posojilo v višini 1,325.000 lir, s katerim bodo morali kriti primanjkljaj lanskega obračuna, ki je precej visok. S takim načinom, kot so posojila, je jasno, da ne bo mogla občina nikoli uravnovesiti svojih računov, posebno še. ker bo poleg rednih izdatkov občina obremenjena še s procenti. ki jih bo morala dajati na posojilo. Trbiž Prejšnjo nedeljo je bil v okolici Bele Peči velik lov, ka. terega se je udeležilo 22 lovcev. V okolici je bilo mnogo divjačine, tako da so prišli lovci na svoj račun. Vlovili so 4 gamse, jelena, lisico in zajca. Govorili so, da bodo v teh predelih ustanovili nekak nar cionalni park, v katerem bodo pustili, da se posebno gamsi in jeleni razmnože. Zato nas čudi, da so se lovci spravili ravno na to divjad. Kakor dovoljujejo oblasti, da sekajo gozdove, tako je videti, da se tudi ne brigajo, da bi se divjačina v teh planinskih in gozdnatih predelih ohranila, kar prav gotovo ne bo koristilo turističnemu razvoju teh tako lepih krajev. katere občine so lahko štete med gorske, izločila nekatere naše občine, čeprav bi tudi one po svojem gospodarskem položaj o imele pravico do pomoči. Na tej seji so sklenili, kakš*-no ozemlje bo zajela ta ugodnost in da bodo to pokrajino imenovali Alpsko predgorje. Kot je videti, so tudi ti gospodarstveniki in politiki morali priznati enotnost Beneške Slovenije, ne samo etnično temveč tudi geografsko in ekonomsko, saj so v to področje vključene, samo občine Beneške Slovenije. Na seji so močno poudarili težak gospodarski položaj teh predelov. Tako so sprejeli načrte za pomembna izboljševal-na dela. Mogoče bo prebivalstvo Beneške Slovenije končno le doseglo izboljšanje svojega gospodarskega položaja. Prispevek vlade bo pri teh pomembnih delih dosegel 92 odst. celotnih stroškov. Toda kljub temu nas ne sme prevzeti optimizem. Potrebno je, da dajo višje oblasti vso kateri bodo sledile volitve. V tem času bodo pripravljali načrte, saj za delo takega obsega je to tudi nujno potrebno. Toda ali bodo, potem ko bodo volitve za nami, tudi res izpolnili vse obljube in uresničili vse velike načrte? Toda potrebe gorskih občin so velike, priznali so to končno tudi v Rimu, načrte za velika dela pripravljajo in kljub vsemu upajmo, da jih bodo tudi uresničili. Obvestilo delavcem Vabijo se delavci, ki bi bili pripravljeni oditi v Brazilijo, da se prijavijo. V poštev bi prišli specializirani delavci, in sicer kovinarji, zidarji, rudarji, delavci lesne stroke itd. Delavci, ki se mislijo prijaviti. so lahko neporočeni, stari od 18 do 35 let. lahko pa tudi poročeni, iste starosti ne smejo pa imeti večje od tričlanske družine. Odhod delavcev bo v kratkem, družinski člani pa se bodo izselili pozneje. Prednost bodo imeli delavci-begunci. Potovanje po morju jz Italije v Brazilijo bo brezplačno. Dnevna plača za osemurni delavnik za kvalificirane delavce. mehanike, električarje, slikarje, inštalaterje, kovinarje, podporo ustanovitvi komisije j tiskarske delavce itd. znaša od za Beneško Slovenijo. Potreb- ! 30 do 150 cruzeirosov. (Brazil-no je tudi, da začne ta komisi- , ski cruzeiros je 18 do 20 itali-ja uresničevati načrte takoj in jjanskih lir). Delavci, ki žele oditi v Brazilijo, morajo predložiti delavsko, knjižico, osebno izkaznico in ostale dokumente, predvsem izkaz o svoji strokovni usposobljenosti na Pokrajinski urad za delo, Videm, Ul. Li-rutti 36 od 10. do 12. ure, vse dneve razen nedelj. z največji odločnostjo. V najkrajšem času bi morali napraviti podroben načrt. Torej, pomoč je obljubljena, zdaj samo čakamo, da bodo začeli z delom. Neka stvar nas pri tem spravlja v dvome. Kmalu bomo v predvolilni kampanji, ko vi r tekrista«Si» Robin Hoo» celo vrsto sinov zna"lh l bi kov smo te videli. C«d* . bilo, da bi filmski proiJ. jalci med vsemi tem P0'. ljubi’ li na sina dr. Jekylla. Zgodba je nekako «aW vanje znane le««# spremeni » Mr. Jekyllu, ki se nekega napoja odurnega in Pošaf^9^&nl sinu, ki se hoče "počene dediščine ter oif'love. tovo ime tra®lC”eBp|etlja;ih n„ dolgin ‘rr .. -i. Hvdeja. Pripoved^, ^ .opet Prika2‘ sinu sa. Po kjer se nam ,irtu ven' obraz Mr. HvdeP,£ prei. dar to uspe "1 * ^ tedaj sodkov, ki so imen do prebivalci noVO živ- njega, lahko za ■' Uenje. .,..,Uo r*m ~ ' rikazan(l 1 bila že veikra?-,^ 0 "jem S° • filM u že skupno s prikazovali na Zgodba dr. ^ na „ila že večkrat f ^ platnu. Prvi bene-„»2 u režij' šleem festivalu 1'sino m- Mamouliana. ^ , yir. deli še «Dr. Jekv n v reiH’ Fleminga. m__ vrsti še njegov s ■ reko!' krut se zgodi, “ rtt kot o očeta, v tem P fiV štirih zgoraj naV 0Hlo. mih, pa se to n *nja ocf mi, ki opisujejo ■ boli*1’ tov, so neprrmern o Posebno moramo ti za film, okoter«»J> ki se nikakor « čico iste zgodb ranus^' pod naslovom W. Murnaua. Gorjani Natečaj za gozdarske nadzornike Te dni je bil razpisan natečaj za 10 nadzornikov, ki bodo na poskušnji pri višjem tehničnem osebju državnih gozdnih čuvajev. Za pristop je potrebna diploma iz gozdarstva. Za potrebne informacije naj se interesenti zglasijo pri lokalnem gozdarskem nadzor ništvu. Vozni red avtobusov V veljavo je stopil nov vozni red avtobusov na progi Moli-no vecchio - Čedad - Videm. Odhod iz Molino vecchio za Čedad je ob 6,30 in 14 (ob praznikih ob 13), Odhod iz Vidma za Čedad ob 12.15 in 18.35 (tudi ob praznikih) ter iz Čedada v Molino vecchio ob 13 in 19.10 (tudi ob praznikih). Tudi uprava- občine Gorjani je dobila odlok o 'odobritvi j posojila v višini 960.000 lir. Tudi ta vsota mora služiti za izravnavo bilance lanskega leta. Za to občino je treba poudariti, da če bi ne bilo tega zadnjega primanjkljaja, bi se obračuni še nekako spravili v sklad. Občino Podbonesec mislijo ukiniti, toda druge občine. ki bi morale sprejeti nekatere vasi iz Podbonesca. nočejo sprejeti dolgov prejšnjo administracije. Delovanje Rdečega križa objekt pogostih kritik javnosti Previsoke tarife za prevoz bolnikov in zdravstvene preglede • Številni odpasti uslužbencev IZ SODNIH DVORAN Zamotana kupčija likerjev proste cone GORICA, 22. — Lanskega marca je podjetnik Rabottj Ita-lo, ki ima destilacijsko podjetje na Solkanski cesti, pooblastil svojega uslužbenca 25-letnega Cecovinija Bogdana iz Sveto-gorske ceste 67, da je kupčeval z likerji proste cone, oziroma proizvodi svoje tvrdke. V ta namen je Cecoviniju poveril manj šo zalogo, v kaie.i . je bilo /.a 172 tisoč lir blaga. Cecovini se je s pogodbo obvezal, da bo zastopal tvrdko in likerje razprodal. Cecovini se je bil takoj lotil dela in v nekaj tednih je iz omenjene zaloge že prodal za 147.000 lir likerjev in prejeti denar ter pobotnice redno polagal pri upravi tvrdke Rabotti. Toda ko je Ralbotti nekaj mesecev nato osebno šel do svojih odjemalcev terjat denar, je izvedel, da so nekateri med njimi že plačal; Cečoviniju. Ta je v Rabottijevem imenu kasiral pri orožniku na Svetogorski cesti 11.500 lir, v umobolnici 11.500 lir, v baru Zotti v Standrežu 24.600 lir in v baru Inter v Sesljanu pa 10.000 lir. Ko je Rabotti zahteval od Cecovinija denar in mu je ta odgovoril j da mu ničesar ne dolguje, gt je Rabotti prijavil sodnim oblastem in ga obtožil, da si je pridržal 34.600 lir. Cecovini je pri današnji razpravi na kazenski sodniji z izjavami v svoj zagovor precej zamotal vso zadevo. Povedal je namreč, da likerji, ki mu jih je Rabotti poveril v prodajo, nisi. bili vredni več kot 150.000 lir ter da je od izterjanih vsot ff’. •« • *>i •; vrnil tvrdki 19.500 lir. Pri tem JlUtV tH Cliam je trdil, da je izterjal mnoge ^ . manj, kot je Rabotti prijavil tei Ithimolmi dnevnik / da je * preostalim denarjem I plačal prevozniku likerjev skupno 17.000 lir in prišel do zaključka, da je tvrdki dolžan samo 9000 lir. Po zaslišanju avtopodjetnika Jožefa Pangosa, ki je prevažal likerje, in drugih prič ni okrajni sodnik dr. Vizzini vedel komu dati prav in je zato Ceco vinija oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Vinski bratec in sestrica pred sodnikom GORICA, 22. — Preteklega maja so morali bolničarji Zelenega križa na pomoč 65-letne-mu Cavalieriju Filippu iz Ul d’Annunzio 19, ki se je spotak- VSAKODNEVNE OBJAVE PROSTOVOLJNIH prispevkov ZA »DIJAŠKO MATICO* SO MERILO VISOKE KULTURNE ZAVESTI NAŠEGA LJUDSTVA. nil na pragu gostilne «Pri novi luni» in se ranil v glavo. V mestni bolnici, kamor sc ga pripeljali z rešilnim avtom, so mu morali najprej pomagati iz akutne vinjenosti. Služ toujoči agent si je Cavalierijevc «bolezen« zabeležil in ga na slednjega dne prijavil sodninr oblastem. Danes je Cavalieri na kazen ski sodniji odločno odklonil ob tožbo, da se je vinjen mudil ' gostilni in trdil, da je na pragu padel zaradi nenadne omotice Oprostili so ga zaradi pomanjkanja dokazov. Cavalieriju je na zatožni kio pi sledila 60-letna Tacco Antr nija iz Ul. Baiamonti 22. Nanj , so agenti javne varnosti naie teli neke noči preteklega julija, ko je vinjena spala na Trgt sv. Hilarija. Taceo jev ponižne priznala svojo krivdo. Obsod:l so jo na plačilo 4 tisoč lir glo be in poravnavo sodnih stro škov. Dve nesreči v predilnici GORICA. 22. — Včeraj zjutraj so bolničarji Zelenega kri-ži nudili pomoč 40-ietni tkalki Zezlin Štefaniji iz Standreža, ki je zaposlena v podgorski predilnici. Delavki je pri delu zašel mezinec desne roke v statev. Stroj ji je odnesel del prsta. Ponesi;ečenko so z rešil nim avtom odpeljali v ambula torij zavarovalnice v Ul, Roma Popoldne pa so morali bolni čarji Zelenega križa na pomoč 43-letni delavki Miusi Valeriji iz Krmina. Tudi Miuseva se j pri tkanju ranila v desni komolec. Z rešilnim avtom so jo pripeljali v mestno bolnišnicc Brigata Pavia, kjer so ji rano obvezali. Ozdravela bo v enen tednu. DEŽURNA LEKARNA Podnevi in ponoči bo nepretrgoma poslovala lekarna pr Sv. Justu na Korzu Italia 106 tel. 31-52. KINO VERDI. 17: «Neustrašnl mašče valci«, R. Conte. CENTRALE. 17: «Sin dr. kylla», J. Lavvrence. VITTORIA. 17: «Humbert C. Battisti. MODERNO. 17: »Nevihta na Indijskem oceanu«, B. Craw ford. Je- D». Pogosto je bilo v časopisju in na raznih sejah in konferencah postavljeno vprašanje delovanja Rdečega križa povezano z raznimi protesti nezadovoljnih, mnogokrat ogorčenih Tržačanov nad visoko ceno. ki jo Rdeči križ zahteva za prevoz bolnikov in ponesrečencev ter nad zelo površnimi zdrav, niškimi pregledi v ambulantah Rdečega križa. V. časopisju so bile omenjene tudi druge stva. ri v zvezi z delovanjem italijanskega Rdečega križa, kot na primer afera s poneverbo denarja, ki naj bi jo izvršil neki uslužbenec. Čeprav »mo mislili, da bo vsa stvar razčiščena, je polemika v zvezi s tem dejanjem naenkrat utihnila; stvar bi bila šla tako v pozabo, da ni bil postavljen na vodstvo tukajšnjega Rdeče-ga križa komisar, ki je bil poslan iz Rima in ki vodi sedanje delovanje, kar pomeni, da vsa stvar vendarle ni bila iz trte izvita. Kot smo izvedeli lahko Rde. či križ tudi brezplačno prepe lje ponesrečenca ali bolnika, ali pa opravi brezplačno tudi zdravniški pregled, če ugotovi. da bi prizadeti predpisane tarife ne mogel plačati; izvedeli smo tudi. da nakaže občina letno miiijon lir za brezplačen prevoz bolnikov ter za brezplačne zdravniške preglede. So o tem obveščeni Tržačani in ali se zdravniki potrudijo proučiti posamezne prime, re ter temu primerno urediti plačilo vožnje ali pregleda? Poviški tarif, ki jih je vodstvo Rdečega križa uvedlo, je nezadovoljstvo med prebivalstvom je povečalo. Vodstvo se izgovarja, da so bile tarife po. višane na zahteva združenja zdravnikov (Ordine dei medici). Ce bi se s tem izboljšalo delovanje omenjene ustanove, potem bi bili ti poviški še k;\ likor toliko utemeljeni, tako pa imamo občutek, da so se odgovorni krogi brigali le 7..1 poviške tarif, medtem pa zanemarili vprašanje izboljšanja delovanja ustanove. Pravijo, da je sedaj poslovanje Rdečega križa izboljšano zato, ker mora biti zdravnik povsod navzoč in ker mora odgovarjati tudi na telefonske pozive, ki jih prejemajo razne ambulante. Mogoče da to drži, toda po številu protestov sodeč vsa zadeva še ne teče preveč gladko. Kljub dohodkom, ki Jih Rdeči križ pri svojem poslovanju prejema, je njegovo finančno stanje takšno, da so morali za-četi z odpusti uslužbencev. U radna vest sicer pravi da od pustov ni bilo. kar b» tormal no tudi držalo. Vodstvo je namreč uslužbencem, ki jih je nameravalo odpustiti z dela ponudilo določeno odpravnino če sami zapustijo službo — v nasprotnem primeru bi bili prav tako odpuščeni — brez odpravnine. 63 uslužbencev je tako «pro-I stovbljno« zapustilo službo, l drugih 20 do 25 bo to storilo v kratkem. Rdeči križ, ki je imel t;»ko skupno 185 uslužbencev, jih ima sedaj le 122, v bližnji bodočnosti pa jih bo samo 100, ali pa še manj. Dvo. mimo. da bo 'znižanje števila osebja pripomoglo k izboljšanju delovanja Rdečega križa, ki ga odgovorni krogi obljub, ljajo že dolgo časa. Rdeči križ je ustanovj. ki mora služiti vsem slojem prebivalstva in to smo že poudarili. Zato morajo njegovi usluž. benci, bodoči bolničarji ali zdravniki skrbeti, da nudijo brezplačno pomoč revnejšim bolnikom in ponesrečencem ter da so vestni pri pregledih, od katerih mnogokrat zavisi zdravje bolnika, ki se je v sili obrnil na Rdeči križ. 53. žrebanje posojila mesta Trsta iz 1.1899 Občina sporoča, da bo v sredo 5, novembra ob 1.0. uri v dvorani št, 202 občinskega po. slopja 53. žrebanje obveznic posojila mesta Trsta iz 1. 1899 po predpisih za amortizacijo. Izžrebane obveznice bodo izplačali 15. dan po žrebanju pri občinski blagajni v Ul. Nordio U po 60 lir za vsakih 100 ne-konvertiranih kron in po 100 lir za vsakih 100 konvertiranih kron. IZ STATISTIČNEGA ZBORNIKA INDUSTRIJSKE ZBORNICE ZAj \Jeliko število _ dokazuje slabšanje kupne moči tržaških potr1 _ ______________________ V avgustu niso potrošniki mogli plačati 1678 menic (v juniju 1106) ^ skoraj izključno iz nakupov na obroke - Porast brezposelnih ostalo v predmetov.^ K^jiijoii3.^ jto® V teh dneh je izšel statistični zbornik industrijske zbornice, ki obravnava gospodarski položaj Trsta v avgustu. Iz tega zbornika posnemamo samo nekatere pomembne številke nanašajoče se na obseg zaposlenosti in brezposelnosti, na porast življenjskih stroškov in na gibanje meničnih protestov. 31. avgusta je bilo vsega skupaj zaposlenih 88.872 oseb, od tega 63.912 moških, 19.057 žensk in 5.903 mladincev. Največ zaposlenih je bilo v industriji (37.058), v javnih službah (31.148 oseb, med katere so vključeni tudi civilni uslužbenci okupacijski sil - 6.408 in člani Civilne policije - 6.538), v trgovini (13.683), v pomorstvu (4.532), v kreditnih in zavarovalnih ustanovah (2.339) in v kmetijstvu (112). V primerjavi z julijem t. 1. se je število zaposlenih povečalo za 16 oseb, v primerjavi z avgustom 1951, pa se je zmanjšalo za 1727 oseb, ali za 1,91 odstotka. Brezposelnih je bilo v juliju 18.938 in od tega 8.787 moških, 8.102 žensk in 2.049 mladincev. Največ je brezposelnih v industriji in to 11.506, kar je za 1.359 več kot v juliju, v trgovi- PRED PRIZIVNIM POROTNIM SODIŠČEM DIIIM HUNOVIMI RAZPRAVI o umoru begnncain tihotapca luriševiča • Sodišče odredilo zaslišanje dveh prič, ki naj bi potrdili alibi obtožencev Peza in Oia Pred prizivnim porotnim sodiščem so včeraj razpravljali o prizivu, ki ga je obramba vložila zaradi obsodbe Danta Peza in Marija Oia in ki sta bila pod obtožbo, da sta septembra 1950. leta ubila istrskega begunca in tihotapca Emilija Juriševiča, obsojena na dosmrtno ječo. Oba zagovornika sta med obrambnim govorom prikazala sodnemu zboru absurdnost obsodbe, ko vendar ni bilo niti dokaov, da sta obtoženca res umorila begunca. Porotno sodišče pa je naredilo tudi veliko napako, ko ni hotelo zaslišati dveh prič, ki sta videla ob uri, ko je bil izvršen zločin, oba obtoženca v Kopru. Za odvetnikoma je spregovoril državni tožilec, ki je potrdil prvotno mnenje sodišča, da sta obtoženca umorila begunca, pač pa je izključil možnost premišljenega dejanja teina podlagi obsodbe dokazal, da ni bilo dokazov za potr zahteval, da sodišče spozna oba za kriva dejanja ter zniža kazen, ker odpade premišljenost dejanja, na 24 let ječe. Sodni zbor je po debati v sejni dvorani določil, da je treba še zaslišati dve priči in sicer nekega Gombača in Go-rello, ki sta videla v času ko je bil izvršen zločin, oba v Kopru. Istočasno je sodišče imenovalo izvedenca Gio-vannija Cotturja, ki bo moral ugotoviti v kolikem casu lahko dva človeka prevozita na istem kolesu pot iz Domja, kjer so našli ubitega begunca, pa do Kopra in sicer preko blokov. Zaradi tega je sodišče določilo, da delno obnovijo razpravo, ki naj bi bila 15. novembra ob 9.30. Odvetnika morata pripeljati pnce s seboj, ker jih sodišče ne more več uradno pozvati. Predsednik - Scomersi, sodnik * Gnezda, tožilec - Colotti, zapisnikar - Salimbeni, obramba - odv. Sardos P. in R. Cuc- ditev te obtožbe. Končno je i cagna. nj (5.449), med mornarji (1.460), neznatno pa je število brezposelnih v kreditnih ustanovah (76) in javnih službah (370). V primerjavi z julijem mesecem je avgust registriral 1.252 brezposelnih več ali 7,08 odst. Ce pa primerjamo število brezposelnih s stanjem 31. avgusta 1951. lahko ugotovimo neznatm izboljšanje in to za 84 oseb .ali za 0,44 odst. Močno pa se je zmanjšala brezposelnost med ženskami, ki predstavlja sedaj 42,8 odst., medtem ko je 31. avgusta 1951 znašala 45,04 odst. Največ brezposelnih je brez strokovne usposobljenosti. Takih brezposelnih je bilo 31. avgusta 1952 3.220 in med_ njimi večina žensk. Zelo močna je brezposelnost tudi v drugih strokah in zlasti med uradniki (2.961), kovinarji (2.034, med njimi 435 fantov), med mornarji (1.460). krojači (1.033 skoraj izključno ženske) in med trgovskimi pomočniki (825). Po podatkih urada za delo se je v avgustu teoretičen proračun življenjskih stroškov tipične družine sestavljene iz moža, žene in treh otrok zmanjšal za 0,37 odst, in znaša sedaj 39.653 lir. V primerjavi z avgustom 1951 pa so se življenjski stroski povečali za 2,62 odst. V letu dni so se dvignili vsi stroški razen stroškov za oblačilo, ki so se zmanjšal! za 19,4 odst., tako je prehrana porastla za 3.47 odst., kurjava in razsvetljava za 13,3 odst., stanovanje za 21,02 odst. in razni stroški za 3,87 odst. Poleg zgornjih podatkov da-ie relativno sliko stanju tržaškega prebivalstva v mesecu avgustu tudi število protestira-nih menic. Vsega skupaj nisp mogli plačati v avgustu 1.678 menic izvirajočih skoraj izključno iz drobnih poslov, predvsem iz nakupov na obroke. Velika večina teh menic se gla-sj na male vsote, saj 1199 menic ne presega 10.000 lir, 175 neplačanih menic se nanaša na vsote do 20.000 lir in le 104 na vsote do 30.000 lir. Vse ostale menice glaseče se na višje vsote pa so le maloštevilne. Posebno je žalostno dejstvo da število menic glasečih se na manjše vsote in zlasti menic do 10.000 lir, izredno hitro raste. Tako niso v juniju plačali dolžniki 1.106 takih menic, y juliju 1.175 ln v avgustu že 1.199. Ker izvira večina poslov iz kupovanja potrošnih predmetov na obroke, nam te številke govore, da je vedno več družin, ki s težavo izpolnjujejo svoje obveznosti in se morajo zato odpovedati plačilu vrniti potem predmet. Obseg poslov zaključenih v tržaški zastavljalnici (Monte di Pieta) se prav tako in to zlasti v letošnjem letu izredno naglo veča. Konec avgusta 1 vrednost misliti mora«?0' Je ir i* da JT v »ra**—..ta bl. r»7' decembra }9^j stavljalnici k» jtofl«? nec nih predme^ j0 k bra 1950 7®&0-cembra 19^ ( Stavka delavce* mlinarski Delavci ^P^so nJim.. -! _n.f,,ti oP.°. Jela]® i) v ,s V začeli stavkati oP^ , tistih ™li^0P‘UtrVaf noči in k. scurl ZJutr^e b včeraj ob 7.^ v jetje na lovJn%poi0db*;^%^ mu leta l^jfj l, 1. Tržaško o^^odbi 1949. Po^Hajfti f, j „ i -./-j o i alei de' lavcem živila Najprp) *°odSjetja lavcev m 1 . vpr Uradu za delo ri. 'Pnfa a tal iu’‘Va uspfj&n'1” rod>lfllnj SK1 delodajalci,1aoaJv“naturl.il(i ie' ‘ .astoP^li ^ kefP si- janja niso kopsv.- dii delavci n* stavk° da napovedo ler n j A do stavkali; d0*^ njihovim^ahtmiinarj^P jede poldne so s£upščm‘ sestali na s njCe. Delavske zbor" se Stavka ml‘n či končala. siH*' »BS «£?>» v poČaStK-^L daruj« "k*,,™*- —— TJovem0 »•lN 9' vivet v Opatifo 0 Novo eon g, Kanal ob*0 Sv . Luciio 9. 1952 Škociian 25 « $ pn 5-b • F. Severe primorski dnevntk . 55 3 TJ 23. oktobra 1951 Atonalistu Ostercu Všeč - Puccini = Množica poustvarjalnih V Ljubljani - Škerjančeva izredna plodoVitost ‘ Jrijateya P° dolgem i (kZ£?a-t tankom Ve£ >ia rfnk viharno drvi seda- »eser; i- 80 U leta kakor W0 a tedni!) je vedno r~, prijetno. Je že tako. se obrnejo pogledi po pr kantate, ki jo jati 0f°”enci. še. doigo tzua-(ili dtiof, P,crntnskih Prešerno-^l,„J’ker b° nove- ietio “date!i« nadkriliti glas-^m°B°t° te veličastne, ,cte. Pri i?, 0 Cvirne kan- ,e oino ^avirski koncert, da ‘'Kfoni??30™0 Negove Pete fine JSlJf mojstrsko obvla-bi ntu ° e skladbe, ki s^t‘iatoisnaTS‘-kater' evropski «*> f] ta.mda.1 njegovo ble- ent!, •-!cno dovršeno in-ilri8et» nS°' Kot dolgoletni * 3> 1° ,HS,tralneSa društva '«oj0 n j lahko, vendar pa s 'ličijo ®®*nP pridnostjo in *0iti „ Posvojil vse skriv. ^skem ?“ korpusa. V f ^tenTc obvladanju tega ^ractje Škerjančeve or- l&S" obletavali zdaj K ? Podrobnost starih l^sunmi ,?b,eTna vojnama. ^gi, j. , Osterc, pa še kdo Mati si. . m°ral na kraju f Pint rjancu vsaj tehnič-Wti_, njegove l Saj S£ 9ib' li »i ?n recl-Kiega proule- ben£a i&ffiopaden pod teh- Je inoencije. Glus- cii * 0 0 pojem dobro V, J5«! Srečuješ v stolp- kit; -Velin tovnih kritikov lWiiln Siof,; merilo nadarje- effa dotiinega skla- Wtuf?»0Tif- Škerjanc ne , 0 svojem Sl Mokr!l^lU^^M rak-Casova, Jelka Suhadolnik' Zalokarjeva, pa sedaj najmlajša dvanajstletna Tomšičeva, ki se trenutno nahaja po turneji po Angliji in Zedinjenih državah ter je pravkar prijavila Ljubljanski harmoniji Griegov klavirski koncert, skladba, ki je tolikanj stilno zahtevna. Kolikšna je vrsta violinskih mojstrov! Karlo Rupel, ta miniaturni interpret Glazunove-ga, Saint Saensovega, Beethovnovega, Mendehlsonovega in Brahmsovega koncerta. Zanj izvajati največje mojstrovine violinske literature ni problem zaigranja, marveč vprašanje podrobne, izcizelirane poglobit, ve. Vse te skladbe skuša dojeti globoko, izvirno ter v zanj tako značilni podrobni dovršenosti. Okrog se zbira mladina: Jelka Stanič ~r Krekova, Miran Vilhar, Albert Dermelj in Uroš Prevoršek, A v najnovejšem času Igor Ozim, odkritje angleškega pedagoga in virtuoza Kostala. Morda nam bo dano slišati izpod Ozimove-ga loka najnovejši violinski koncert Bele Bartoka, ki je vanj mednarodno občinstvo tako zaljubljeno. V prstoredu njegovega izvoda razbere poznavalec, kakšna pota hodi naš mladi Igor. Ne smemo pozabiti šestnajstletne Savine Skalar, jeve, ki bo igrala s Slovensko filharmonijo v novi sezoni pod taktirko ameriške dirigentke Brico Mendehlsonov violinski koncert. Kot glasbenike mojstrskega razreda naj omenim še člane Ljubljanskega kvarteta (Rupel, Pavlin, Zalokar, Lobetova) in Slovenski trio (Brandlova, Marjan Lipovšek, Oton Bajde). Oba skušata posredovati cvete svetovne komorne glasbe. Pa še drugi kvartet skuša doseči nove lovorike (Pfeiler, Dermelj, Šušteršič, Sedelbauer). Se kar prileže obnoviti vsa ta imena in jih primerjati s tem, kaj premorejo bližnja zamejska, če mnogo večja me■ sta kakor Ljubljana, postavimo na jugu ali na severu. Ta imena so močna jamstva poustvarjalne umetnosti, in prihodnosti, ki jo zmore in jo lahko pričakujejo že sedaj Slovenci brez stoletne preteklosti kakor drugi narodi. Zato pa _ je pri nas vse sveže, vse izvirno izgrajeno, dočim prehaja drugod ta poustvarjalnost v manierizem. Cisto naravno se razgovor sprevrača, kajti v naglem tempu švigajo misli od predmeta do predmeta. Naravno, zame najprijetnejši je bil razgovor o samem Škerjančevem izvirnem delu, o njegovih naj novejših skladbah. Bogata žetev, odkar si ga zadnjič srečal, Peti kvartet, kvintet za dve violini, dve violi in violončela. Škerjanc je zaljubljen v godala in kjer mu zmanjka v inštrumentih sočne miline in recimo liriene predanosti se ti tudi zateče k dve ma violama. Posebno toplo je občinstvo sprejelo njegovih sedem gazel za orkester, pa violinski koncert v novem, prede, lanem izdanju. V Luxembour-gu so izvajali njegov Allegro de concerto za violončelo. Zanimive so njegove najnovejše in pravkar izdane skladbe za eno roko, po tri za vsako roko. Violončela se je spomnil še v dveh skladbah S spremljavo klavirja. Koncert za fagot in orkester je zanimiva kombinacija. Vžgala je njegova scenična glasba za Rostan-dovega Cyrano de Bergeraca. A naš Škerjanc je tudi v teoriji edinstveno podkovan. Zadošča pogled v njegovo zasebno knjižnico. Kaj čuda, da je po prejšnjih teoretičnih delih o harmoniji in kontrapunktu, čeprav oblikovno v smislu re- Skladatelj Lucijan Marija Škerjanc. petitorija, pravkar izdal pri Državni založbi Sloveni je «Kontrapunkt in fuga«, prvi del, ki mu bo v kratkem sledil drugi. zaključni. Razgledanemu Čitatelju mora knjiga imporii-rati po svoji tehtni, vse gradivo do globine zajemajoči akri-biji in preciznosti. Škerjanca srečaš povsod, na cesti, ob vsakem času/ pa najde poleg kompozicije še časa, da je redni profesor na Akademiji za glasbo, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, upravnik Slovenske filharmonije in v neprestani korespondenci z zunanjim svetom, kjer utira pota slovenski glasbi. Pa sem se na kraju le radovedno dotaknil zadevščine, ki me že dalj časa moti, ko listam pn njegovih skladbah in se oh i duhovi, ki jim je njegovih liričnih izlivih sponi• I rika jedro njihovega nim njegove prve in edine sa-| nega čustva. mospevne zbirke. «Kako to, Škerjanc, da ne komponiraš za glas in klavir. Spomni se svoje zbirke. Saj bi že iz motivov svojih tolikšnih skladb laTiko izdal v predelani obliki -deset in več takih zbirk?» aDtijmi tekstov/» S tem lakoničnim odgovorom, mi je razodel bistvo svo-je ustvarjalnosti. Ta kipi pri j nj"m iz tajnih vrelcev, tcakrš-' nih so se posluževali kitajski liriki, __ francoski impresionizem Verlainove baže in kar je podobnih vrhunskih predstavnikov svetovne lirike. Takih, s podobno izvirnostjo in nežnostjo pa je malo. Podobna je tudi Škerjančeva glasbena tvornost. Takšno pa znajo primerno uživati in ceniti le te vrste lu Z ZASEDANJA GLAVNEGA ODBORA OF ZA TRŽAŠKO OZEMLJE OSMMUI FUNTI KOM POMOTI svoj odnos do delovnega človeka Prinašamo skrajšano organizacijsko poročilo. ki ga je podal tov. Stanko Bole. Delo in aktivnost Osvobodil, ne fronte se je v tekočem letu razvijala na osnovi sklepov in danih priporočil na seji Glavnega odbora z dne 9. decembra 1951. Tedaj so bile začrtane splošne politične smernice, dalje smernice borbe za nacionalne gospodarske in kulturne pravice Slovencev cone A. Istočasno pa je bilo ponovno podčrtano stališče Osvobodilne fronte do vprašanja enot. nosti slovenskega prebivalstva našega področja, ir končno Osvobodilno fronto, v | delavcev Osvobodilne fronte v meri zaposlile množič- j občini, odnosno na vasi. pa so znatni ne kulturno-prosvetne in šport, ne manifestacije, zlas.ti pa številni izleti, pri katerih je sodelovala ali jih neposredne organizirala. (Naj omenimo samo nekatere izmed teh; izlet 8 junija v Postojno ob priliki odkritja spomenika padlim borcem NOB, katerega se je udeležilo okrog 3.00Q ljudi. Za obletnico priključitve, ki jo je Primorsko ljudstvo praznovalo v Ajdovščini se je izleta u-deležilo 900 članov in nečlanov Osvobodilne fronte. Izlets v Skocijan. istotako ob odkrit- so bili sprejeti sklepi za pri- iu spominske plošče padlim lagoditev organizacijske struk. borcem okrog 800. Najpomemb lagoditev organizacijske strukture OF in njenega delovanja novim razmeram in potrebam na bazi. V zvezi z , gornjimi smernicami in važnejšimi dogodki tekočega leta, bo organizacijsko poročilo obravnavalo organizacijsko dejavnost Osvobodilne fronte, njenih okrajnih in osnovnih organizacij — odborov. Prikazani bodo doseženi uspehi, pomanjkljivosti in napake, kakor tudi dosedanje izkušnje, za zaključke, ki naj služijo ter podlago pri nadali-njem delu. Od seje Glavnega odbora v decembru preteklega leta pa do danes lahko razdelimo organizacijsko dejavnost vsaj v splošnem na tri važnejša razdobja; v zimski dobi, do meseca marca, je bilo delo usmerjeno pretežno na organizacijsko in številčno krepitev OF Ze v marcu in v naslednjih treh mesecih je bilo delo okraj, nih in osnovnih odborov OF posvečeno novemu položaju; marčnim in londonskim dogod-intim- j Som ter občinskim volitvam. I V nadaljnjih štirih mesecih ena Bolrfariia L V poldrugem letu se je moralo izseliti 185» tisoč bolgarskih državljanov turške narodnosti - Iznebiti so se hoteli tudi Ciganov in jih poslati v Turčijo - Sedaj so meje zaprte in bolgarski Turki obdelnjejo tobak, dobili pa so vzgojitelje iz Sovjetske zveze Sn,a o spoštuje vsako It ..4 !ed“ ^ tehtna, nrJS^Vna. Našega 1 110 pr širokogrud- vsa-festivalov, m le *".e.ških daČinstV0. 'tolikokrat ^irn svo^m molkom UpTororn> prizna w Vu *.C7ntt sodnh-no^,, „7,1 „ ■ \lU niegovo°dobnemu skla '«!> nor praznino. kmalu pr e- K o na« f j kem, k Ji ®iCnni Publiki "od •»f.-0 /llftl 3a nastnnr, , r>.. &oL;.n ° ,-Cn‘ ° med prvo K« smo tako v°ZZd,tiki’ ši‘ k'01 u Je Chopina. So^irski^l njegov na^n' ^aše občut-ho^ka^Potrdila stro- W^?t0»no *"• 2c Pred 6šeJc rnlaJ)‘0}J10 se mu n°0oč-«i Darjan Li-'kSusgij °dkrii’ rin mu ^e P°" \ » rLd.iriKS že ranj- , edi’o Hmnh študijskih "it,... J'"la Hilda Ho- Mednarodni begunski odbor Ženevi je razpravljal na svojih zadnjih sejah o vprašanju turških beguncev z Bolgarskega. To je pereče in hkrati zanimivo vprašanje, ki povzro-.č^ iuKšJci, ,vl^di, velik« skrili, , Bolgarija, ki ima nekaj malega nad 7 milijonov prebivalcev, šteje tudi 10 odstot., kar pomeni, okrog 700.000 Turkov. Poleg teh je tam 1.3 odst. Ciganov. — Turki tvorijo tri skupine: približno 150.000 tako imenovanih Pomakov. po materinem jeziku Bolgarov vendar muslimanske vere. i prebivajo največ v Rodopih, dalje nad 50.000 Ciganov muslimanske vere, ki j in imajo bolgarske oblasti za Turke, medtem ko od turške strani tega nočejo priznati in jih tudi nočejo sprejeti v svojo državo. Vsi ostali so pravi Turki po jeziku, poreklu in veri. Kot vidimo, tvori ta skupina pretežni del turške manjšine v Bolgariji. Leta 1925 sta Turčija in Bolgarija sklenile dogovor, po katerem se je ta obvezala, da ne bo delala nobenii neprilik svojim muslimanskim državljanom, če se bodo hoteli izseliti v Turčijo. Pomisliti moramo, da je tedaj dve leti prej Ata Turk po zmagoviti bitki severno od Smirne prepodil Grke z maloazijske obale in sklenil z Venizelosom (očetom sedanjega grškega politika) pogodbo, ki je postala morda usodna za grški del Makedonije in s tem za bolgarske težnje priti na Egejsko morje ne samo iz gospodarskih temveč tudi iz narodnostnih razlogov. Grki so se iz zgodovinskega stališča nekako odpovedali kra. jem ob obali Male Azije s tem, da so pristali na izmenjavo prebivalstva, kjer so bili živeli že od klasične dofce, in-se morali izseliti v Grčijo. Prav tako so,morali Turki, ki soj Rivali tedaj v Grčiji, zapustiti ta tla in se umakniti v Turčijo. Toda Venizelos je po vsem velikem porazu svoje domovino napravil vsaj moralni dobiček; rojakov iz Male Azije ni naselil po velikih grških mestih ali jih poslal v taborišča, ampak jim je dal v roke plug in zemljo ter jih poslal v grški del Makedonije, ki je bil naseljen takrat povečini s slovenskimi prebivalci — Makedonci. Hkrati se je rešil on-dotne turške manjšine in tako heleniziral Makedonijo, ki jo je dobila Grčija po Balkanskih vojnah 1912—13, kajti priseljenci iz Male Azije so ustvarili v Trakiji grško večino. Tako so izgubili Bolgari važen razlog za prisvojitev grške Ma. kedonije. Ostane še njihova zahteva po gospodarskem izhoda na Egejsko morje. Mirovna pogodba po prvi svetovni vojni jim je priznala svobodno cono v Dedeagaču, to je v pristanišču ob doljnjem toku Marice, ki ga je dobila Bolgarija kljub neugodnemu izidu po drugi balkanski vojni. Danes ni veg Ata Turka in Turčija vsaj začasno ne želi, da bi se njeni sinovi preselili iz Bolgarije, ker pri vseh drugih gospodarskih vprašanjih nima sredstev za rešitev tega vprašanja. Toda Bolgarija je smela pošiljati po pogodbi iz leta 1925 letno največ 1500 Turkov v domovino, od koder mu ravnanju, vendar njihovi so prišli pred približno 5Q0 le- protesti niso zalegli. Poleg teti. Sprva jim je dovolila, da ga Turki sumijo, da so jim z so vzeli seboj premičnine in bolgarske strani vtihotapili ve-živino s poljskim orodjem, ka- liko število kominformovskih kor je doldčala pogodba. agentov. Vse 4o je dovetjlo do Pred dvemi leti pa so Bol- 'tega. da' so Turki v oktobru gari odpovedali to pogodbo in 1351 zaprli proti Bolgariji svo-so pozvali 250.000 Turkov, da ie meje, tako da je že nad le-morajo takoj zapustiti bolgar- to dni. vsak promet z Bolgari-sko zemljo in se preseliti v 3° ukinjen. Turčijo. Turško državno u- Sedaj. so. začeli protestirati pravo je ta ukrep spravil v Bolgari, kar je bilo zopet za-zadrego in gospodarske težko- man, in končno so se bolgar-če zlasti še, ker so izgnani ski vladni krogi vdali. Ni iz-Turki smeli vzeti s seboj sa- ključeno. da so začeli gledati mo obleko. j na turško manjšinsko vpraša- Tako je v poldrugem letu j nje drugače, kot pa s.o ga gle-število teh izseljencev pre- i dali sprva, prej jih je verjet-seglo 158.000 . Turkov, ki jih ‘ “ *■”* turške oblasti niso naselile kjerkoli v Anatoliji, temveč povečini zopet na narodnostno osporavanem ozemlju okrog Odrina. V glavnem so bili ti begunci do sedaj poljedelci, ki s--) obdelovali predvsem tobak. Zato so jih naselili ob obali Egejskega in Črnega morja ter v okolici večjih mest, ki so središča turške tobačne industrije. Delavci in rokodelci so osta'i v Carigradu, ostali dal je šel v notranjost Turčije. Turška vlada je dobila med- no vodila misel, da se znebijo Turkov iz narodnostnih ozirov in da ustvarijo narodnostno enotnejšo Bolgarijo, Giede Ciganov je treba pripomniti, da so za vse države, zlasti na Bal. kanu in na vzhodu, precejšnja nadloga. Pravi Turki niso bili dovzetni za kominformov-sko propagando in so se v svojem političnem pojmovanju ravnali tudi po Turčiji, ki je sprta s Sovjetsko zvezo. Ker pa imajo v Bolgariji vso oblast v roki razni sovjetski «de. f-\:,a i» kot na primer Roko- narodne podpore 30 milijonov sevski na Poljskem, šo postali turških funtov, da je lahko bolgarski Turki hkrati nasprot- vsaj deloma rešila gospodarsko stran naselitve svojih ro jakov. Toda, ko je trajalo izselje. vanje že vej mesecev, so Tur ki opazili, da se skušajo Bol- niki bolgarske vlade. To je bil nadaljnji razlog za njihovo preselitev. Toda s tem da so se izselili številni producenti tobaka, je bolgarsko gospodarstvo občuti- gari iznebiti tudi velikega šte-, lo posledice. Zavoljo tega vila Ciganov, ki niso turškega I Sofiji ne silijo več Turkov, naj porekla. V ta namen so se Bol. I se izselijo; dali pa so jim no-gari posluževali potvorjenih j ve vzgojitelje, ki so prišli iz listin in osebnih podatkov. Tur. j sovjetsicega Azerbejdžana. Ti ki so protestirali proti takšne-1 so muslimani in znajo tud/ turški. Ker ima Sovjetska zveza prav na tem odseku svoje meje razne spore s Turčijo, poznajo novi vzgojitelji do dna obseg taktike, :ki jo uveljavljajo Rusi med Armenci in samimi Turki proti predstavnikom turških oblasti v Ankari. Vse to daje slutiti, da bo izseljevanje Turkov iz Bolgarije vsaj začasno prenehalo. Vsekakor pa preživljamo čase vračanja Turkov v Azijo. nejši izmed vseh pa je bil izlet na partizanski tabor v Dolenjske Toplice, Udeležilo se ga je okrog 2.000 bivših borcev, njihovih svojcev, članov OF in raznih množičnih organizacij. Med njimi znatno število italijanskega in slovenskega delavstva iz tovarn. Temu je sledil še posebni vlak s 700 izletnikov na Zagrebški velesejem. Končno naj omenimo še današnji izlet v Tomaj, ki ga je organizirala Osvobodilna fronta Bar-kovlje, odnosno I. rajona, katerega se je udeležilo samo s področja omenjenega rajona pr.'k'} 300 pristašev OF in prosvetnih društev. V celoti pa pevski zbor in godba iz Bar-K.oveij ki sta nastopila ob tej priliki.) Reorganizacija V prvem razdobju so zasedale okrajne skupščine, na katerih so bili izvoljeni širši in izvršilni okrajni odbori. S tem so bile v odborih odstranjene znatne vrzeli, ki so nastale tekom dveh let zaradi smrti, preselitve in drugih podobnih razlogov. Tako je prišlo do številnega in vsebinskega oja-čenja okrajnih širših in izvršilnih odborov, kar bo nedvomno pripomoglo k uspešnejšemu delovanju OF v okrajih in na bazi. Z okrajnimi skupščinami na podeželju, pa je obenem prišlo do reorganizacije Osvobodilne fronte po upravno — administrativnih enotah — ob. činah. Kakor je bilo že ob drugih prilikah objasnjeno, je bila reorganizacija v tem smislu potrebna in nujna predvsem iz dveh razlogov. Prvič zato da se odstranijo nemajhne ovire tehnične narave, ki jih je povzročala krajevnim organizacijam zastarela teritorialna razdelitev in organizacijska struktura po. okrajnih odborih; drugič zato, ker zadnja organizacijska ureditev po upravno — administrativnih enotah — občinah je mnogo bolj prikladna, in nudi več' pogojev za uspešno politično — organizacijsko delovanje osnovnih organizacij, kakor tudi za pritegnitev vedno večjega -števila članov v krog aktivnih so- V sedanji krizi iranske proizvodnje petroleja stopa v ospredje Irak. Angleške cevi za iraški naftovod. V zvezi z reorganizacijo je sedanja razdelitev in organizacijska struktura sledeča; V mestu oziroma na področju Tržaške občine imamo 5 rajonov s širšimi in Izvršilnimi odbori. Sem spada tudi openski okraj, ki sicer zajema vasi gornje okolice, ki pa so sestavni del Tržaške občine. Ravno tako imamo tudi na podeželju 5 organizacijskih enot z odbori z naslovom «Odbor Osvobodilne fronte za občino Zgonik, Dolino«, itd. — Pomembnim organizacijska preureditev je bi. la v tej dobi izvršena tudi v zvezi s tako zvanim poklicnim aktivizmom. Vsi rajonski in občinski odbori Osvobodil- ne fronte, z izjemo dveh, ki pa bosta že v prihodnjih mesecih izvršila enako pre- osnovo so sestavljeni iz članov ’ • niaii e fronte, ki so po svojem vsakdanjem delu in razpoložljivem času posvečali aktivnost v okrajih in na bazi. Odprava poklicnega aktivizma i j neavovnno veliK korak naprej v smeri prenosa odgovornosti in aktivizacije vedno širšemu krogu članov Osvobodilne fronte, v odborih in izven njih. Obenem pa bo to prispevalo k vedno večji povezavi okrajnih in občinskih odborov z bazo. Vzporedno z gornjimi preureditvami je bilo znatno število sektorskih in krajevnih odborov spopolnjenih ali po vsem obnovljenih. Poleg tega so zlasti mestni rajoni, z izjemo nekaterih sektorjev, izvedli z dobrim uspehom akcijo za obnovo članskih izkaznic in u-reditev zaostalih in tekočih članarin. Število članstva se viša. Vendar ne moremo reči, da se ne bi s sistematičnim delom in z odstranitvijo nekaterih napak in pomanjkljivosti dalo več doseči. Zato bo predvsem potrebno, da se v odborih mestnih rajonov preide iz sistema nalaganja odgovornosti na enega ali dva člana izvršilnega odbora, v kolektivno prevzemanje dolžnosti in izva, janje tekočih nalog. Isto velja za občinske odbore OF na podeželju. Se vedno obstajajo številni sektorski in krajevni odbori ki se zaradi organizacijskih pomanjkljivosti, ki največkrat izhajajo iz slabega sestava istih omejujejo na lažje sektor, je dela in zanemarjajo važnejše naloge. Zato jih je treba primerno reorganizirati, spopolniti in pravilno usmeriti. Končno spada sem še vprašanje pridobivanja članstva v vrste Osvobodilne fronte. V zvezj s tem lahko trdimo, da smo,,d.aleč odr tega da bi bile z dosedanjim delom izčrpane dejanske možnosti, zlasti v po. deželskih občinah. V tej dobi pa je med našim prebivalstvom prišlo tudi do nadyse pomembne humanitarne in solidarnostne akcije v prid tolminskega prebivalstva in onega v Slovenski Benečiji zaradi prizadetosti po snežnih plazovih. Akcija je zadobila tak razmah, ki je spominjal na ono dobo pred kominformom, ko je bilo delovno ljudstvo enotno, in ko je zavestno in z razpoložljivimi materialnimi sredstvi podpiralo delavstvo, kot je bil primer dvanajstdnevne stavke. Pobudo za to akcijo so dale žene na bazi, ki pa je že v nekaj dneh zajela vse množične organizacije in zadobila tak razmah, da je sklenilo Podpor, no društvo prevzeti skrb za njeno koordinacijo. Kljub strupenim in šovinističnim izjavam tržaškega župana Bartolija, da se ne more zavzeti za stvar, ker gre za tu. je prebivalstvo, itd., in kljub molku kominformovskih vrhov in časopisja, je akcija zajela vse prebivalstvo podeželja in z njimi občinske svete (dolinskega in miljskega, sicer nekoliko pozneje), kakor tudi na tisoče družin mesta slovenskega in italijanskega prebivalstva. Zajela je celo nekatere tovarne. Naravno je. da so bi- Minil III lllllllll Itll IIIH lllfllllllllllll IIIIII IIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIlllllllllllltlllllllllimilllllllllllllllilllllllllllllltlllllllllllllll "IH...........................................................................mil ................................................................................................................................... .Illlllllll.. Milovan djilas se Stelin vrH v krogu? K^dalž ib fct^nih1 SSlo l< >n *'■ se nadaf ok' l» inu‘rJev nadalje r;lzvi. Vb» ^ržavnnW. ok‘-at- jV^Voj » preslabe, tud‘ £ po poti-’« ™«°. ^‘j^^cio^biektivno^i je l bi svarila s^a /lJ’ sv- ih 8a £ ustva'rn°-pa Ka je V?<°gresivnegZa Vr,d0b' S,aj CV^m.tPnPadT; ni ln ne flv^itaii^unizem -marveč dostaviti S1 eden Vltl svetovni trg, da bi si mogel po njem zagotoviti posebne profite, drugi pa razbiti svetovni trg ter ustvariti lastno tržišče da bi mogel ohraniti svoj držav-nokapitalistični sistem na o-snovi nizkih mezd, ropa podjarmljenih narodov in nerentabilne proizvodnje. To pa pojasnjuje tudi nekaj drugega, mnogo važnejšega: namreč da ni točna Stalinova trditev zasnovana na analogijah druge svetovne vojne, fnedtem ko je še obstajal svetovni trg, trditev, da so v praksi nasprotja med kapitalističnimi državami večja kakor 'fted njimi in Sovjetsko zvezo, zato so tudi spopadi med njimi verjetnejši kakor med nji-nu in Sovjetsko zvezo. To spet P°>neni. da nasprotja med kapitalističnimi državami ne 2!ej° rasti in da ne bodo na-dscala, niti da ne bodo povzročila konflikta, toda vse do-Kler ne bo kolikor toliko enotnega svetovnega trga, bo osta-'o nasprotje Vzhod-Zahod, v ^rajm liniji ZDA-ZSSR prevladujoče, to pa more in mo-»na tej in na oni strani pri-govati v svoj krog razne dr-ve celo ne glede na njihov notranji sistem (ker ne gre za spr°tje kapitalizem - soeiali-• m, marveč za razbijanje sve-ovnega trga, česar sodobne proizvajalne sile ne glede na to ali so ali niso kapitalistične, ne morejo vzdržati, ne da bi propadale). Izhajajoč iz postavke, da je po razbitju svetovnega trga zožena možnost za plasiranje blaga in kapitala, je Stalin tudi smatral za zastarelo Leninovo tezo o tem, da sodobni (zahodni) kapitalizem «tudi vzlic gnilosti kapitalizma... v celoti raste mnogo hitreje kakor poprej«. Ta trditev je vsekakor točna za vrsto kapitalističnih dežel, toda šele solidna statistična in drugačna ekonomska analiza bi mogla pokazati. ali to drži tudi za kapitalizem v celoti, se pravi za kapitalizem vzet neodvisno od narodnostnih meja. Vsekakor drži da kapitalizem v celoti še nadalje razvija proizvodnjo. Vse te postavke o sodobnem kapitalizmu, ki se drže bolj ali manj — toda samo formalno — klasičnih Leninovih postavk, starih štirideset let kakor da se ni v kapitalizmu nič spremenilo, so osnova Stalinovi zunanji politiki in njegovi trditvi, da so nasprotja med kapitalističnimi državami praktično večja kakor med zahodnim in vzhodnim blokom, S tem v zvezi vsekakor da objasniti možnost, da vlada ZSSR ne bo začela prva agre- sije, marveč da pritajeno čaka na razvoj nasprotij v kapitalističnem taboru; s tem pa njena agresivna politika in agresivni ter reakcionarni značaj družbenega sistema ZSSR še nista prenehala objektivno obstajati kot taka. S tem se dejansko razlaga kot možnost samo tole: Sovjetska zvez? more biti začasno zadovoljna z dosedanjimi osvojitvami, ker glede na sorazmerno nizko stopnjo svojih proizvajalnih sil in zaradi notranjih težav na poti k nadaljnji krepitvi državnega kapitalizma ne more naglo prebaviti tako izdatnih zalogajev. Toda to more biti samo «miroljubna» faza v njeni vsevdilj isti osvajalni politiki, ki izhaja iz notranje narave njenega sistema. Nizke realne mezde, nerentabilnost proizvodnje ter z vsem tem povezani sistem zatiranja in izkoriščanja delovnih množic v ZiSSR, ob tem neomejen in stihijski porast birokracije, birokratske despotije in birokratskih privilegijev — vse to bi spravilo sistem kot celoto v popolno zagato, če bi ne mogel ropati drugih narodov in izvajati agresivne, osvajalne politike. (12) V resnici pa vse to kar se dogaja v ZSSR. vsa ta idejna zmeda in duhovni zastoj na vseh področjih čedalje manj prikrito falzificiranje socializma, čedalje manj brzdano ki-tenje z revolucionarnimi in socialističnimi frazami tudi ni nič drugega kakor simptom, da se je že začela pritajena in nevidna kriza «sovjetskega'> sistema in da je ni mogoče trajneje obrzdati z nikakršnimi ukrepi, marveč da jo bo nasprotno prav ostritev birokrat- skega kurza čedalje bolj širila in poglabljala. Omenjeno Stalinovo delo potrjuje vse to jasneje kot kar koli drugega, kar je bilo objavljeno v tej deželi po famozni resoluciji Kominforma 1948 proti socialistični Jugoslaviji, V takih mednarodnih pogo' jih obstoji za socializem in za socialiste edina, in to dobro znana pot: boriti se proti vsakršni izoliranosti, proti ropanju, zatiranju in podrejenosti boriti se za rentabilnost proizvodnje, a se tudi braniti pred rentabilnejšo kapitalistično proizvodnjo, k;adar ta ogroža še slabotne socialistične sile in socialistični razvoj; ne se vmešavati v način življenja in v razvojne oblike drugih narodov, toda braniti lastne oblike in svojo razvojno pot; boriti se stalno in odločno za demokracijo za to. da ta dobi realno ekonomsko vsebino to* da boriti se vztrajno tudi proti vsem oblikam monopola v demokraciji: boriti se za demokratične, enakopravne odnose med narodi, državami in gibanji, nenehno razvijati sodelovanje med njimi; boriti se za mirno poravnavo sporov, toda tolči se do zadnje kaplje krvi za svojo neodvisnost, svobodo itd.; skratka — sodelovati z vsemi, povsod in v vsem, toda ne gar, nikjer in spodarja. Kapitalizem moreta danes drug ob drugem. Pogoji so takšni, da na svetu ne more več obstajati samo čisti kapitalizem. marveč se ob njem poraja tudi socializem, ali se vsaj poraja kot oblika na pre- priznati niko-nikdar za go- in socializem mirno živeti hodu iz starega kapitalizma k socializmu (pri nas pa tudi kot socializem); kapitalizem in socializem ne le moreta, marveč tudi morata živeti vzporedno. Toda državni kapitalizem in kapitalizem ali državni kapi-talizmi mbrejo samo začasno vzdrževati mirne odnose med seboj. Čeprav tarejo človeški rod najstrašnejša, najbolj surova najbolj pošastna nasprotja gre vendarle enotnosti, enotni in skupni zgodovini naproti. To je stvarnost, lepa ali grda, kar ni važno za tok zgodovine — pa čeprav je ljudem še tako težka, Ako se hočejo rešiti iz te in takšne stvarnosti, jo morajo spremeniti. Zaključil bom razglabljanje o tem, kakšen je vrhunec Ruth, D. clark’6^-. ((DiDlomat. Filodrammatico. l6.oa , ski kurir«, T. Arcobaleno. 15,30: «Z?ydn^rj. tene«, A. Murphy, Y. ters, Bette Davis. skrjvno' Astra Rojan. 16.30: «Tr sti», E. Parker, Camiin, Alabarda. 16.00: «D_ . Armonia. 15.30: Pointa«, R. Reagalh.nka vsct.b Ariston. 16.00: ^ Aurora. 14.15: M. St* Garibaldi. 15.00. «Cl J vens A. Nicol, k. . flazza-Ideale’ 16.00: ri G. Lollobrisi^p^povedarrf Impero. 16.15; mož», B. Davis. mu0», Fef* Italia. 16.00: «D® nandel, G. Cervi. j^nl Biale 16.00: «1™Ser’ konj», R. Rogey* jZgubli«11 Kino ob morjii. is.-«-spomini«, G. ^ „,^101 kralj® Moderno. 16.00: «RTt oranž« Salamona«, D. Ker(J^aterlo0jsl! Savona. 15.00: faylpr. most«, W. Leigh. ^ Vittorio Veneto I6p na ljubezni«, ,RaZkropl)*1' Azzurro. 16.00: pleme«, U. GreJ’' ar nor0*1* Belvedere. 16.00: Marconi. 16.00: «Z jaro#®* Massimo. 16.00: « za dve», B. Hutt° . • t0 1$ Novo cine. 16 :.n^revVS. .. noro srce«, D. A zjljl*l^ Odeon. 16.00: »Sanj® ins cev«, A. Todd tt ” Radio. 16.00: «Ana rd. Goddard, B, Crawi RADIO C O N E T M 254,6 m ail 11 5.4} 5.30 Prva jutranji1 * » Jutranja gl^a' 6’ &<*>&<#. nes novega. 7.w 30 pon* Slovenske narodne. . nes, 1 • Ja. 13.45 Od včeraj do « Domači zvoki. Jju^eLiji krog. 18.30 iz >i luoije. 18.40 V np rojila. okrog sveta. 19-* , 23$^ Glasba za lahko noc. poročila. TUS T k 306,1 in ali 980 ij0C 11.30 Lahki ork«tr'-rt vi svet. 12.10 godbe North:stal (iflpl polka. 12.45 P oroM3‘0 pC*j. venski motivi. I' nii&j! potO’ razdelitvi fržaškež? ,^30 13.40 Lahke metod* mi. ^ čila. 14.15 KlavirsK 0\t Plesna glasba. predavanje, lo.*-’ jg.i? 19.00 SlovMiščiP3 uta 19.20 Pestra operna > pi ^ Poročila. 20.00 K°n2o.20 ‘L**-Gojmira DemSarJ . nia S m na medigra. 20.« JniK, ^er»l 21.00 Namišljen1 23oO Vjjofr igra v 3 dejanj1 ■ 23.32 ples. 23.15 Poročena glasba. , Melodični ork*?«« ra G. Cergollja. * Vjiasfien® Rave^ Amerike. mel0^* zartov.h, Brf&iiag, £ vih del. 20.35 ^ 2I.OO ra(jij- iz Culver CltyKU>a^V; zaklad«, igra. "^pina^ stvom Nina ^el ska igralska^-^jja, 212.« ,jD harlem. 327,1 nr/, .^oac^jjž 12.00 Opol^f^ojeta.^ ^ 12.40 kvintet «Nih2.t 13.15 vokalni kvartet. ^ l6jfi ^ .n medigre 1 zab»' je rekel gospod Weller in takoj nato je prihitela gospa Wellerjeva v sobo. «0, ti si se torej že vrnil?» je rekla gospa Wellerjeva. «Ja, draga moja,» je odgovoril gospod Weller In si znova basal pipo. «In gospod Stigglns se 5e ni vrnil?« je vprašala gospa Wellerjeva. «Ne, lubca, ni se Se vrnu.» je odgovoril gospod Weller im si prižigal pipo tako, da je vzel s kleščami žare?, ogel lz ognja in ga pristavil k pipi, cin kar je Se ve£, draga moja, prou miren bi preživu, če b se sploh ne vrnu več.» «0, ti zanikrnež,* je odleglo gospe Wellerjevi. «Hvala, draga,» je odvrnil gospod Weller. «Ampk, ampk, oče, le nubeneh zakonskeh Spetiru pred tujci! Puglej, tlela prhaja prečastit gspud.» Ko je to slišala gospa Wellerjeva, sl Je brž obrisala solze in gospod Weller Je nejevoljno potegnil svoj stol v kot k ognju. Ni bilo pretežko, pregovoriti gospoda Stiggimsa, naj sl spet postreže s pijačo lz anamasa. ruma In vode, ter Se enkrat in dvakrat in tretjič ln da bi se okrepil z majhno večerjo, pred katero je seveda spet pridno pil. Sedel Je na Isti strani, kakoa: gospod Weller, ki je vselej, če Je le mogel tako, da žena ni videla, kazal svoje notranje občutke s tem, da je s stisnjeno pestjo grozil nad glavo Častitega duhovnega pastirja, kar je pripravljalo njegovemu sinu neizmerno veselje in zadoščenje, tem bolj, ker je gospod Stlggins mimo pil svoj grog, ne da bi količkaj slutil, kaj se godi. Glavni del razgovora Je bil med gospo Wellerjevo in gospodom Stigginsom In glavni predmet je bilo slikanje čednosti ln vrlin duhovnega pastirja ter bogaboječnosti njegove Črede in grehov ln krivic vseh drugih — razprava, ki jo je gospod Weller večkrat prekinil s polglasnimi opazkami o nekem gospodu, imenuvanem Walker, ter podobnimi vsakdanjimi sen-tencami. Ko so se slednjič pojavili na gospodu Stigginsu nedvomni znaki, da je izpil že toliko groga, kolikor ga je Mo vanj, je Stlggins pobral klobuk to se poslavljal; takoj nato je peljal oče Samu k njegovi postelji. Ta poStenl mož Je iskreno stisnil sinu roko in bilo je videti, da bi mu rad nekaj povedal, toda, ker je ravno pristopila gospa Wellerjeva, Je opustil svoj namen in mu brž voščil lajhko noč. Drugo jutro Je Sam že zgodaj vstal, hitro pozajtrkoval ter se začel pripravljati k odhodu v London. Komaj je stopil lz hiše, je že stal pred njim njegov oče. «Ze gre‘n Sam?» Je vprašal gospod Weller. «Hmal bo treba.> je odgovoril Sam «Zelu bi, de b uzeu saba tud Stiggimsa,» Je rekel gospod Weller. «Verjem, de me je sram zate, prjatu,* je očital Sam, «ker ga pstiš, de utika soj rdeč nus u gustilna pr mark;zu.» Starejši gospod Weller se Je resno ozrl na sina in rekel potem: «Ker sm uženjen, Sam, ker sm uženjen. Kedr se ti uže-niS, Sam, boš razumu marsikaj, kar zde j na razumeš, ampk "e se splača tuik skuz nardet, de se tku mal naučiš, kokr je reku učene, k je pršou na kane abecede, verjem, de je tu le stvar ukusa. Ampk jest b reku, de se tu me splača.* «Dobr,» je rekel Sam, «pa z Bogom.» «Pučakl, pučaki, Sam,» je klical oče. «Samu tu sm Se hotu re je protestiral gospod Weller in stiskal k sebi sinovo roko, «tu b ti sturu, Sam — kaj ne?» «Ja,» je odgovoril Sam, «u začetke b na biu najn preveč krut, samu u sod vode b ga stisnu in pukriu, pol pa, k b vidu, de nima smisla 2» lubeznivast, b poskusu druga sredstva.* Starejši gospod Weller se je zagledal vanj z globokim, nepopisnim občudovanjem, mu stisnil še enkrat roko in počasi odhajal, premi51juj6 o raznih stvareh, na katere ga je privedel sin s svojimi nasveti. Sam je gledal za njim, dokler ni zavil na cesto proti Lom-donu. Spočetka je premišljal o mogočih posledicah svojega nasveta in o možnosti ter memožnosti, ali bo oče njegov nasvet sprejel. Potem pa je to misel pregnal in se potolažil s tem, da bo čas vse pokazal — in ta nasvet priporočamo za vse primere tudi ljubeznivim čltateljem. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO — UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI 5t 6 III nad. — Telefon Številka 93-808 In 94-638. — PoStnl predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20. — Telefonska Številka' 73-38 — OGLASI: od 8.30 . 12 m od 15 - 18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak min vlSIne v Sirim 1 stolpca: trgovski 60, tiiiančiio-upravnl 100, usinrtnlet »0 lir — Za FLKJ 1» vsak mm Slrlne 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski navod ZTT — PodruJ: Gorica Ul 8 Pellico l-II., Tel. 33-82. — Rokopisi se ne vraCalo. OSEMINDVAJSETO P°GLA^® 0 r Veselo poglavje, ki vsebuje razen tega Q°J ftaK°r * drugih veselih običajih, ki so prav tako Q vil * se jih ljudje ne drZe tako P0*0 " Jtag, d«; Tako hitro kakor čebele, če ne take1 1 vamdv9J® so se zbrali naSl štirje Plcwickovci zjutraj d 0ved<>v.?cft] 8%. cembra tistega leta milosti, ko so se vern^^ vrati v Ut?XIlUlčt tlSl/CSO. AUtcv A***--------- — -- _ vrav* ri dogodile in končale. Božic je bil 2e P dosti inSV preprostosti in presrčnosti; to je bil Oas ra da s* ^ staro leto se je pripravljalo, kakor star ^jja jn je prijatelje in med hrupom godovanja W » ter ves«1 ^ in tiho. Bil Je radosten, vesel čas; in ste -1 grCi ki vsaj četvero src od tistega velikega »tev božiča. . h02u vsaj ^ In res, mnogo Je src, ki Jim prinaša b srllde, ir. vospHp. Koliko rodbin se o boži< u sp v ueP sll p* sr*' ni so bili razpršeni, razmetani po s1™01? bla2eIie žvljenjskem boju. In zopet se srečajo v te ^ jateljstva ln dobre volje, ki je vir ustega ^ sel j a. brez vseh skrbi In težav ilvlje^3"' ^eJ’lh L-itt ...........................................najsm ,,k0 si**1 civiliziranih narodov in tradicija jeta ta čas med najbolj blažene trenutke^ Kolik0 i nov in koliko spečih čustev prebudi ’ jjeni od m sre J Ko pišemo te vrstice, smo milje o veseleifl , je "J smo se leto za letom srečavali ta da” hn0 krogu. Mnogo src, ki so takrat tako 2 n0 za pflar nehalo biti, mnogo pogledov, ki so ta ^ jel sveSellf ejft več, roke, ki smo jih stiskali, so oleden < s0ka, P 11. so ugasnile v grobu; in vendar *»>* ^njSe. ^ vi. smejoči se obrazi, Bale, smeh^ ^ malenkosti, ki se nanašajo na 5eie vrtinči naSe misli, kakor da smo se ^ad^eva Sele NAROČNINA: Cona A: meseCna 350, Četrtletna 900 polletna 5700, celoletna PoStnl tekoči ratun *a STO . ZVU: Založništvo triaSkega tiska, Trst 11.5374, Mubllana TvrSeva 34 tel 200' tpkoCi rafun ori Komunalni banki v Ljubljani fi-!-»0332-» — Izdaja ----------- nese{11° t. *ed. ljud. repuo. Jug0^itijne7» ,,l°Zpz(U ' Jugoslavijo: ^nclj.^ d^ tlsM