MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK UradnIStuo In uprava: Maribor, doapoaka ul. 11 / Telefon uradnIHva 0440, uprava 2456 Izhaja razen nadalje In praznikov vaak dan ob 10. uri / Valja mesečno prajemaa v upravi aN po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Dla / Oglasi po oealku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra* v Ljubljani i Poštni čekovni račun ŠL 11.40« 99 JUTRA 99 Pomen našega tiska za naše interese BESEDA MARIBORSKI IN ŠTAJERSKI JAVNOSTI! Nikdar ni bil poimen dnevnega tiska tako velik za vso usodo narodov in držav, kakor je prav sedaj. Dnevni tisk je diplomacija nad diplomacijo, kajti preko njegovega mnenja ne more noben diploma*. Dnevni tisk je kakor najfinejši seismograf. Takoj registrira vsako vibracijo duše naroda in opozori nanjo one, k: so odgovorni za politiko, zlasti pa za ono veliko, od katere niso odvisne le postavke proračunov, temveč tudi usode generacij, celih narodov, celih držav. Centralni tiskovni uradi, ki jih ima vsaka vada, zbirajo vsak dan ta poročila er.! ekscerptu izdajo v posebnih bii-eni . le biltene najdejo ministri in vla-‘■ rji jsak dan zjutraj že pri kavi, da jim sf t ° to^n° in vern<>, kako sodi jav-” ; “ako reagira na posamezne dogod-e in kako tolmači interese naroda in izave po pojmovanju množic. In kakor aJe politika in diplomacija tisku poroči-a o Položaju, tako daje tisk politiki in 'Plotnaciji navodila za smernice dela. n ie medsebojna navezanost In odvis-“g Popolna. sm 2 *'ska ne nikoli tam, kjer k bili bi še v temi srednjega veka, 16 peščica mogočnikov odločala vse . brez obzira na podanike, njihove mnenja in čuvstvovanja. Zlasti ■ ‘‘k Pa je pomen dnevnega tiska sedaj, ko za. Se bije tako srdita diplomatska vojna . n°vo ureditev položaja držav in na-dov jn medsebojnega sožitja. Pa tudi e Pe segamo po najvišji politiki, Čeosta-J?0 le Pri manjših domačih zadevah, te u ° tak°i, da nuni je pred vsem po-,,eben močno fundlran tisk s časnikarji, «i s like ! Se zavedajo svoje naloge in svoje ve- ž t odgovornosti napram narodu in dr- Ves pomen bi pa mogla doumeti ši-javnost šele tedaj, če bi Izgubila je pač tako samoumevna stvar, .3 ic ne bi bilo treba poudarjati, če ne bi avnPst prav zaradi te samoumevnosti zabijala nanjo. Večini se zaradi te sa-PUirnevnosti zdi, da zato ni treba za jT* ničesar storiti in da se zanj ni tre-. brigati več kakor toliko, da vzamemo 0jf^)ike v roko in jih prečitamo in zopet . 'Ožimo. Zato ni odveč vprašanje: Kaj iavnost že storila za dnevni tisk, zlasti Za naš? ^Pomnimo se. koliko krika je, če je v Pfcvai] koli dr rnosti naše gledališče, če je kakor-ogrožena naša univerza ali katera dka slična ustanova! Ali se je kdaj jav- nost tako zavzela tudi za to, da bi naš dnevni tisk lahko še bolj napredoval, kakor je doslej? Nikoli! In vendar bi brez gledališča, univerze in marsikatere druge institucije vsaj nekaj časa prav lahko izhajali, ne da bi bili bistveno ogroženi naši nacionalni in državni interesi, brez svojega tiska pa ne bi mogli izhajati! Brez. svojega, poudarjamo! Kajti le naš tisk tolmači svetovne in domače dogodke tako, kakor je v našem interesu. Kdor bere n. pr. poleg naših dnevnikov tudi še dnevnike kakega drugega naroda, vzemimo nemške iz Avstrije ali Nemčije, ta bo videl takoj razliko. Zato se pa mora tudi naša javnost stalno zavedati dolžnosti, ki jo ima do svojega tiska. Zato mora tudi vedeti, da ni za naš tisk še prav nič storila, če ga bere v kavarni pri črni kavi in potem komodno kritizira. Pravico do kritike ima samo tisti, kj svoj tisk podpira vsaj s tem, da ga naroča in plačuje! Kdor ga pozna samo v kavarni, kjer je zastonj na razpolago, ni storil zanj ničesar. In vendar imamo prav med boljše in najboljše situiranimi ljudmi našega naroda največ takih kavarniških čitate-ljev! To se nam je zdelo enkrat potrebno povedati zlasti zaradi naših mariborskih razmer, kajti prav dobro vemo — brez ozira na posamezne slovenske dnevnike in ne da bi govorili le o pašem — da je v Mariboru v primeri s številom našega življa naš tisk sorazmerno skrajno slabo razširjen, kar pa velja še v večji meri za našo revijo in knjigo! In to kljub temu, da bije ta tisk dan za dnevom boj za naše najvitalnejše interese. Če pa že ni dovolj razširjen ljubljanski dnevni tisk, bi moral biti vsaj mariborski, lokalni, saj zastopa skoraj izključno le mariborske in štajerske zadeve! Vsako štajeriziranje je zato skrajno jalovo, če nima niti toliko realne zavesti, da bi vsaj podprlo in dvignilo svoj tisk, svoje glasilo, svojega advokata! Naš dnevni tisk bi se, če bi se javnost pravilno zavedala njegovega pomena, lahko vse drugače razvijal, kakor se je razvijal doslej. Zato upamo, da te besede ne bodo šle mimo ušes, temveč bodo dosegle svoj namen in se bo vsakdo zavedal, da je treh? tudi za svoj tisk nekaj več'storiti, kakor le seči po njem v kavarni! če m bo fn namen dosežen, potem bo nnš.hv o? paše interese dosti lažji in uspem?:'-’ ’• ' or ie bil doslej! BREZUSPEŠNA POGAJANJA MED FRANCIJO IN ANGLIJO. FRANCOSKA VLADA BO VES KOMPLEKS PROUČILA NA NOVO. KEDAJ BO PAKT PODPISAN ŠE NIHČE NE VE. PARIZ, 3. junija. Sinoči pozno zvečer ie bila sklicana konferenca, na kateri so razpravljali zastopniki Anglije in Francije o paktu štirih velesil. Na konferenci so sodelovali: angleški odpravnik poslov Canipbcli, francoski ministrski predsednik Daladier, zunanji minister Paul-Boncour in državni podtajnik na Ouai d’ Orsayu, Leve. Konferenca je trajala nad dve uri. Po konferenci je izjavil ministrski predsednik Dalhdier, da se je konferenca končala t)re/ sporazuma. Vlada bo ves kompleks teh vprašani ponovno proučila. Zunanji minister Paul-Boncour je izjavil zastopnikom tiska, da sta prejela francoska poslanika v Rimu in Londonu nove instrnkcije in je treba zato računati z daljšim trajanjem pogajanj. LONDON, 3. junija. »Daily Telegraph« piše v zvezi z včerajšnjo konferenco v Parizu, da so težave pri pogajanjih za pakt štirih velesil mnogo bolj resne, kakor pa se je doslej mislilo. Največja ovira je člen 3., ki se nanaša na razorožitev in na nemško enakopravnost. Nova nesoglasja so nastala tudi v vpra šanju člena 16. pakta Društva narodov. ki govori o sankcijah proti državi napadalki. Kakor se govori, bo fran coska vlada sporočila zagotovilo garancij, ki ga je dala mali antanti glede nedotakljivosti mej, tudi vladam v Rimu in Londonu. BERLIN, 3. junija. Poučeni in merodajni nemški krogi naglašajo, da Nemčija ni kriva, da se doslej še vedno ni mogel parafirati pakt štirih velesi!, Omenjeni krogi pravijo, da je Nemčija pristala na ta pakt, vendar sta Italija in Francija pozneje predlagali spremembe v besedilu pakta. Slovesna otvoritev ljubljanskega velesejma DOPOLDNE JE BAN Dr. MARUŠIČ SLOVESNO OTVORIL LETOŠNJI VELESEJEM OB NAVZOČNOSTI ZASTOPNIKOV VLADE. LJUBLJANA, 3. junija. Danes dopoldne je bil tukaj na svečan način otvorjen v nav zočnosti visokih državnih predstavnikov in odličnikov 13. ljubljanski velesejem. Ni, Vel. kralja je zastopal divizijski povelj nlk s. general Cukavac, ministrskega predsednika minister za socialno politiko In narodno zdravje g. Pucelj, trgovinskega ministra kot častnega predsednika u-stanove b»n g. dr. Marušič, notranjega ministra podban g. dr. Pirkmajer, vojnega ministra g. general Pekič, finančnega ministra direktor dravske finančne direkcije g. dr. Valjavec, prosvetnega ministra pa direktor ljubljanske železniške direkcije g. inž. CugmuS. Navzoči so bili pri otvo- ritvi med drugimi tudi knezoškof g. d?. Rožman, ljubljanski župan g. dr. Puc, mariborski župan g. dr. Lipold in zastopniki ostalih večjih občin iz dravske banovine. Predsednik velesejma, industrljec g. Bonač, je imel daljši otvoritveni govor, v katerem je podčrtal veliko važnost go-spodarskega dela v sedanji dobi splošne krize. Nato je proglasil ban dr. Marušič velesejem za otvorjen. Gostje, med katerimi so bili tudi zastopniki vzorčnih velesejmov iz Lipskega In Barija, so sl nato ogledovali razstavne paviljone in prisostvovali zakuski v svečano okrašenem paviljonu. Po zaključku konference male anUr V P°USKI PREDLOG ZA OSNOVANJE BLOKA SEDMIH. ZANIMIVA IZJAVA ROMUNSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA. j ^RlZ, 3. junija. Tukajšnji lisri ob* * v'i2io vest, da se bosta v najkra*šcm asu. sestaia v Praši češkoslovaški zu-tia J hiinlster dr. Beueš in poljski zu~ J™, minister Beck, ki bosta ob tej razpravljaj o poljskem projek-l0 ?n|fta sedmerice. Nekateri listi ce-uatrdiio. da je bil ta projekt omenjeno SosPa,ia. Posebni dopisnik varjai j°urnala« v Pragi se je razgo-strom £.r°niunsl°-godba obnovi, vendar sta t.a zakon oo trebni obe strani. Seda« ie vse prvJ-um od Rima. Kar sc tiče Madžarske. žeH Romunija z njo živeti v miru. Tilulcs-cu veruje, da je mogoče gospodarsko sodelovanje med obema državama, ah solidno nemogoča pa je vsaka revizija pogodb. Tudi Romunija trpi danes zaradi krize prav tako, kakor Madžar ska. Problem, ki ga je treba rešiti, torej ni obmejni probiem. Mala antanta pušča Madžarski široko odprta vrata. Z Rusijo le mala antanta istega mnenja v definiciji napadalca. Mussol ni v Morganovi aferi \VASHINGTON. 3. junija. Ogromno r.e PARI/j, 3, junija. Ncwyorški dopisnik »Petlt Parisiena« ugotavlja v svojem poročilu, da sc v vseh smereh ameriškega javnega mnenja občuti sprememba razpoloženja napram Evropi. Pristaši tesnejšega sodelovanja z Evropo izgubljajo na terenu, Izgloda. da ie glavni vzrok v tem. ker je ameriška javnost razočarana nad neznatnimi «11 sploh ničevimi rezultati, ki so bili doseženi ita ivashingtonski konferenci. Mimo tega se opaža v zadnjem času rahlo izboljšanje v gospodarskem pogledu. Splošno prevladuje vtis, da ie vrhunec krize že prebreden in da ie pričakovati kot nadali-no posledico inflacije še nov padec vrednosti dolarja in naraščanj^ cen. Iz vsega tega sklepa omenjeni francoski novinar, da je sedaj bolj kakor kdajkoli prej potrebno, da ameriški delegaciji v Londonu olajša sklenitev nekaterih sporazumov splošnega pomena, da se tako prepreči Združenim državam Amerike zopetni povratek k politiki izolacije. SESTANEK ROTARY-KLUBOV. LJUBLJANA, 3. junija. Jutri in pojutrišnjem bo na Bledu sestanek Ro-iary-klubov, ki sc ga bodo udeležili de legati .iz Jugoslavije. Češkoslovaške, Avstrije in Nemčije. Pričakuje sc mno legati iz Jugoslavije, Češkoslovaške, ške in Avstrije, dočim bo Nemcev sodelovalo malo. Rotarijci bodo priredili več skupnih izletov! nato pa bodo skupno odšli na Jadran. Iniciativo za ta sestanek je dal Rotary-klub v Ljubljani. OFENZIVA PROTI ŠILINGU. DUNAJ, 3. junija. Listi napovedujejo splošno ofenzivo proti avstrijskemu šilingu, ki so .io že pred več dnevi pričele švicarske in še nekatere druge borze z namenom, da se zruši avstrijska moneta. Prav tako je bila odkrita-velika tihotapska afera z izvažanjem avstrijskih bankovcev iz Avstrije čez mejo v Nemčijo. Nasprotno pa je v Franciji po šilingu veliko povpraševanje in so bili doslej le na ta način paralizirani ti nemški manevri- Dnevne vesti Pozdrav vitezom floreta in reketa Navdušena vas sprejema, viteze floreta in reketa, naš obmejni Maribor. Pri-vas pozdravlja vse, ki prihajate iz glavnih centrov naše države in vas, ki -prihajate iz tujine, da se pomerite z našimi. Slovenski Maribor vam želi vsem najlepših uspehov, kar najboljši počutek v njegovi sredini, kliče vam iskreno: »Dobrodošli!« Posebej pa pozdravlja Maribor pokrovitelja sabljaškega turnirja, ministra za telesno vzgojo g. dr. lianžeka, pokrovitelja teniškega turnirja, bana dravske banovine g. dr. Marušiča, podbana g. dr. Pirkmajerja, ministra n. r. in predsednika sabljaške zveze g. dr. Mažuraniča in celokupen odbor sabljaške zveze iz Zagreba. Želimo, da bi vsi udeleženci sabljaškega in teniškega turnirja odnesli nailepše vtise in spomine iz slovenskega Maribora! NAROČNIKOM IN ČITATELJEM! Zakadi praznikov izide prihodnja številka »Večeraika« šele v torek popoldne ob navadni uri. Iz kaznilniške službe! Pri moški kaznilnici v Mariboru šo bili vpokojeni: pod-narednik Anton Bizjak ter pazniki zva-ničniki Rudolf Bračko, Franc Vetrili in Miroslav Ferjančič. Iz Sremske Mitroviče je bil v Maribor premeščen paznik-zva-ničnik Lovro Bale novic, za* pazniške pripravnike pa je ministrstvo pravde imenovalo Ozvalda Tovornika, zasebnega u radnika iz Krčevine pri Mariboru, Joška Pistotnika, mizarskega pomočnika iz Maribora in Otona Lešnika, električarja iz Maribora. Praznik našlli nacionalnih železničarjev. Naši železničarji praznujejo današnji dan kot državni praznik v spomin na. dogodek, ko so na dan krstne slave carja Konstantina in carice Jelene prešle srbske železnice iz privatne v državno upravo. Delo je počivalo na današnji dan tudi v delavnicah državnih železnic. Izlet k Sv. Duhu na Ostrem vrhu je preložen. Izlet k Sv. Duhu na Ostrem vrhu, ki so ga nameravala prirediti mariborska nacionalna društva jutri na biu-koštno nedeljo, je preložen na praznik Telovcga. Kolesarski dan in medklubska dirka Del. koles, društva na Pobrežju za bin-koštne praznike odpade in se preloži na 2. julija t. I. Navodila' se pozneje objavijo. BIRMANSKE SLIKE FOTO JAPELJ Ljudska univerza v Mariboru. Predavanje našega rojaka misijonarja g. Jožefa Kerca je bilo za naše občinstvo velik dogodek! Dvorana je bila prenapolnjena in mnogo občinstva je moralo oditi. G. misijonar je govoril na podlagi prelepih sk[optičnih slik nad dve uri osvojili silno zanimivih doživljajih med Kitajci in je pri tem očrtal posebno dobo sedanjih večnih nemirov in velike anarhije. Njegova živa, dovtipna beseda je podala o vsem tem fascinirajočo sliko in znal jo je šeo-živeti z zlatim humorjem iti veliko dra-stiko. Koliko je bilo smeha! Zares, na prijetnejši, zabavnejši način se ne da zlepa povedati toliko poučnega iz nam tujega sveta. Da ugodimo želji mnogoštevilnih, ki še niso mogli slišati g. misijonarja, priredimo njegovo predavanje še enkrat, in sicer v četrtek dne 8. junija. Popoldne istega dne pa lio predavanje še za šolsko mladino. Proslava poroke Nj. Veličanstva kralja ln kraljice. Na slavnostni akademiji v proslavo desetletnice poroke Nj. Veličanstev kralja in kraljice 8. t. m. v Narodnem domu sodelujejo: II. dekl. mešč.šola pod vodstvom ge. prof. Oaherlovc, III. deška osnovna: šola pod vodstvom gosp. Horvata, gdč. Mayerhoferjeve in gosp. Bibianka, gojenca Glasbene Matice, mali harmonikarji pod vodstvom g. Šušteršiča in sokolske nitraščajnice, ki uvajajo ra-jalni nastop. Čisti dobiček lepe proslave bo v prid Počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju. Sedeži 15, 10 in 5 Din, stojišča 3 in 2 Din. Absolventke trgovske šole v Mariboru Iz leta 1923 naj prijavijo svoj naslov, kakor tudi eventualne predloge glede lOlet-nice Ljubici Cingeriovi v Mariboru, Aleksandrova 36. Svetovna prvakinja Ellena Preissova v Mariboru. Sabljaškega furnirja za državno prvenstvo v Mariboru se bo udeležila, kakor smo že poročali, tudi svetovna prvakinja: in olimpijska zmagovalka v floretu gdč. Ellena Preissova, ki je prispela danes v Maribor. Odlična prvakinja je u-čenka znane profesorice sabljanja in njene tete ge. Mine Verdnik-Neraličeve, žene pokojnega znanega našega rojaka Mice Neraliča, ki je bil pred vojno prav tako odličen in slovit sabljač. Z Elletio Preissovo pride v Maribor tudi ga. Verd-nik-Neraličeva, ki se bo udeležila turnirja. Verdnik-Neraličeva je svakinja g. Neraliča, ravnatelja mariborskega mestnega avtobusnega podjetja. Cestno policijski red. Predstojništvo mestne policije določa sporazumno z zadrugo izvoščkov jutri na dan birme naslednji cestno policijski red: dovoz m Slomškov trg iz I. mestnega okraja desno od Slovenske ulice in iz II. mestnega okraja levo od Aleksandrove ceste je po Slovenski in Gosposki ulici; dovoz iz III. mestnega okraja je po šolski ulici; dovoz iz II. mestnega okraja desno od Aleksandrove ceste in iz V. mestnega o-kraja je preko Glavnega trga in Stolne ulice. Odvoz pa je za I., II., in III. mestni okraj po gledališki ulici, za vse ostale o-kraje pa po Orožnovi ulici. Ta: policijski red velja tudi za avtomobile in druge zasebne vozove. Slava 32. artilerijskega polka. Mariborski artiljerijski polk proslavi na binkoštni ponedeljek ob 10. uri dopoldne v vojašnici vojvode Putnika svojo slavo. Slave naj se udeleže vsi rezervni častniki in bojevniki ter mariborsko občinstvo. Glasbena Matica iz Maribora priredi prihodnjo nedeljo v Brudermanovi dvorani v Marenberku velik pevski koncert. Zraven prvega* strogo umetniškega dela, in nekaj moških in ženskih zborov, se bo podalo tudi osem posebno karakterističnih narodnih pesmi iz jugoslovanskih pokrajin. Zatvoritev Vetrinjske ulice. Zaradi tlakovanja se zapre od 6. junija t. 1. do nadaljnjega Vetrinjska ulica med Grajskim in Glavnim trgom za ves prevozni promet. Z Mariborskega otoka. Danes dopoldne ob 9. uri je znašala temperatura vode v velikem bazenu 18 stopinj C, v srednjem 1.9 stopinj C, v malem 20 stopinj C, na zraku pa 21 stopinj C. Trgovske in prepisne knjige v največji izbiri, cene solidne: Zlata Brišnik, Slovenska ulica 11. Mestno kopališče bo jutri, na binkoštno nedeljo, kakor navadno ob nedeljah od 8. do 12. ure odprto. Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Mavcr-jeva lekarna »Pri zamorcu« v Gosposki ulici. Javna prošnja! Protituberkulozna liga v Mariboru prosi vse najemnike, da izročijo začetkom meseca dinarske prispevke hišnemu lastniku, hišne lastnike pa, da izroče zbrane dinarske prispevke s svojimi vred lteinim inkasantom. Dohodki mariborske carinarnice so znašali v preteklem mesecu skupno 3 milijone 826.906:25 Din in sicer dohodki uvoza 3 milijone, 819.861:75 Din, izvoza pa 7.044:50 Din. Umetniška razstava portretnih fotografov v Ljubljani bo prirejena na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 3. do 12. junija. V mogočnem razmahu fotografije se je tudi poklicni fotograf razgibal in si utrl pot v področje umetnosti. Nekaj agilnih fotografskih obrtnikov si je zamislilo razstavo umetniških fotografskih izdelkov, kjer naj bi razstavili prav vsi fotografi. Konstituiral se je pripravljalni odbor pod vodstvom fotografa Josipa Pogačnika, ki je organiziral vse potrebno za to razsta vo. Zbornica za TOI je na vso moč podprla to misel, hoteč pripomoči k uveljav' ljenju fotografov-obrtnikov v javnosti in 1/se tiskovine za trgovino, obrt, industrijo društva, zasebnike priporoča POBRAVSKA TISKARNA MARIBOR, GREGORČIČEVA ULICA 6 TELEFON 20-38 je dala na razpolago paviljon zavoda za pospeševanje obrti izključno samo za razstavo fotografij. Razstavljenih bo okoli 150 slik, raznih portretov, pokrajin, umetnih tiskov in dragih zanimivih del v fotografiji. Razstavljajo sledeči: Pogačnik Josip in Ivan, Hibšer Ilugon, Smuč Joško, Kunc Viktor, Kunc Franc, Holinsky Karl, Hudnik Franc, Mavec Jože, Mancini Tone, Bešter Veličan, Šlibar Minka, Kralj Franc, vsi iz Ljubljane. Pavlin Mila, Jesenice. Jug Franc, Kranj, Aparnik Franc, Kamnik, Blaznik Avgust, Šelhaus Janko, Škofja Loka, Dolenc Gvido, Novo mesto, Pclikcin Josip, Perissich Leopoldina, Celje, Dornik Josip, Kočevje, Weiss Stanko, Trbovlje, Pavlovčič Jakob, Brezovica, Bavec Vinko, Brežice itd. Razvoj fotografije bo nad vse nazorno pokazan v zbirki starih aparatov, objektivov in drugem primitivnem orodju, ki so ga fotografi uporabljali pred več desetletji. Beračeva nezgoda. Usodna je bila trnjeva pot 771etnega berača Ignaca Kre-jaca, ki jo včeraj popoldne padel tako nesrečno po stopnicah v neki hiši v Tat-tenbachovi ulici, da si je zlomil ključnico. Radi hudih bolečin je na mestu omedlel in so ga poklicani reševalci prepeljali v bolnišnico, kjer bo najbrže podlegel hudi poškodbi. Riziko dela. V Freundovi tovarni se je ponesrečil 421 etui usnjar Ivan Perko. Po nesrečnem naključju je vtaknil pri delu desno roko med valarje, ki so mu zmečkali tri prste. Ponesrečenemu usnjarju so nudili prvo pomoč mariborski reševalci in ga nato prepeljali v bolnišnico. Ukradeno tele. Trgovcu z živino Andreju Tomasu iz Zagreba je včeraj popoldne nekdo ukradel s tovornega avtomobila tele, vredno 500 Din. Trgovec Tomas je tatvino prijavil policiji. Birmanska darila, lepa in po nizkih cenah pri R. Bizjaku, urarju, Gosposka ul. št. 16. birmanske slike FOTO JAPELJ Grajski kino. Od danes dalje prvovrstna vojaška humoreska »Gospodična poročnik« (Ljubezen v uniformi). Izborna veseloigra, srčkano petje, prvovrstna godba. Ery Bos, Tibor von Halmay, Har-ry Liedke, Paul Heidemann, Hans Jun-kermann. Naš prihodnji vclefilm bo zopet senzacija za Maribor: veliko nravstveno filmsko delo »Plesalke za južno Ameriko se iščejo«. Dita Parlo, Harry Hardt. Kino Union. Od danes naprej predvajamo fenomenalno veseloigro »Pozdrav, poljub, Veronika« s temperamentno Ma-džarko Frančiško Gaal, znano iz filma »Paprika«, v glavni vlogi. Zopet očarujo-ča in šarmantna ima v tem filmu nalogo, da kot mala rezolufna cvetličarka očara svojega partnerja, Pavla Horbigerja, sovražnika žensk in si ga s svojo umetnostjo pridobi zase, pa tudi simpatije vseh obi-t skovalcev kina. i Pri nagnenju k maščobi, protinu, slad-kosečnosti, izboljšuje naravna »Franz Josefova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o presnavljanju zatrjujejo, da so dosegli s »Franz Joselovo« vodo sijajne rezultate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseli lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Na dopustu in počitnicah čitamo Karla Maya iz Cirilove knjigarne v Mariboru! Danes zvečer bo na verandi restavracije »Union« velika veselica »Nanosa«. Nad vse zanimiv je spored, po katerem nastopi naraščaj »Nanosa« s tamburaški-mi 'točkami. Tamburaški zbor je zelo močan, ker šteje okoli 20 do 14 let starih dečkov. Prvič se bo pokazal drevi tudi mešani zbor pod taktirko nad vse požrtvovalnega pevovodje g. Jos. Križmana, ki bo izvajal več težkih pesmi. Po sporedu ples s sodelovanjem orkestra društva »Triglav«. Dramski solonastop Liiidovita Crnoboregat Vljudno vabimo vse prijatelje našega društva na to našo prireditev! Velika tombola na Telovo na letnem telovadišču Sokola Maribor I. 18 tombol-skih in mnogo drugih dobitkov! Za sedeže preskrbljeno. Po tomboli veselica. Sokol Maribor I. poziva člane in članice, ki so se prijavili za izlet v Ljubljano* naj prinesejo do torka 27 Din za: legitimacije br. Cotarju v delavnico v Vetrinjski ulici. Prostovoljno gasilno društvo Pesnic* priredi na binkoštni ponedeljek ob 14. uri na vrtu tov. Kinga veliko vrtno veselico s pestrim sporedom ter vabi vse prijatelje gasilstva, da pohitijo ta dan na Pesnico. Svir,a priljubljena košaška godba. Če bo slabo vreme, bo veselica prihodnjo nedeljo. Odbor. Srečolov skavtov bo v torek 6. t. rti. Dobitki so razstavljeni v izložbenih lokalih v banovinski hranilnici in jih je nad tisoč. birmanske slike FOTO JAPELJ V »Kuharici« piše tako: Vzemi na 1 liter vode 3 žlice Kathreinerjeve Kneippo • ve sladne kave in 1 žlico pravega »Franckovega« dodatka; v hladni vodi ter kuhaj 5 minut! Na binkoštni ponedeljek velika pojedina piščancev ob dobri kapljici in veseli zabavi v gostilni Kostajnšek pri Sv. Martinu p. Vurberku. Ugodna avtobusna: zveza tja in nazaj! Slovensko planinsko društvo, podružnica Maribor, priredi 17. septembra, če bo slabo vreme pa 24. septembra veliko totn bolo, katere čisti dohodek bo namenjen za končno dograditev »Seniorjevega do* tna« pri Ribniškem jezeru. Novo življenje sredi mesta je nastalo v prenovljeni restavraciji pivovarne »Union« oziroma na njenem krasnem senčnatem vrtu. Restavracijo je prevzel znani strokovnjak g. Lojze Lisjak, čigar izvrstna klet in luksuzna kuhinja uživata upravičeno odličen sloves v vsej javnosti. Drevi bo pri Lisjaku zopet veliko veselje in rajanje na veselici društva »Nanosa«, ki se je bo udeležil nedvomno ves narodni Maribor. Sejem za prašiče. Na sejem 2. t. ni. so pripeljali 347 prašičev. Kupčija je bila precej živahna in je bilo prodanih 200. Cene mladim prašičem so bile naslednje! 5 do 6 tednov stari 120—150 Din; 7 do 9 tednov stari 180—220 Din, 3 do 4 mesece stari 250—350 Din, 5 do 7 mesecev stari 450—550 Din, 8 do 10 mesecev stari 650 —680 Din, leto stari 700—800 Din; kilogram žive teže so prodajali po 6.50 do 7.50 Din, mrtve pa po 10.50 do 12 Din. Vremensko poročilo mariborske m el®* orološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 15.9; minimalna temperatura i® znašala 12.6 stopinj C; barometer je kazal pri 16 stopinjah 741.8, reduciTan n* ničlo 739.8; relativna vlaga 52: vreme j® tiho in jasno; vremenska napoved pa pravi, da bo menjaje oblačno in topleje. Državno sabljaško prvenstvo 3., 4. in 5. Junija 1.1. v dvorani ,tUniona“ V pondeljek 5. junija od 20. ure naprej o* akademija s plesom Svira White star jazzband Nastopi svetovna prvakinja El c en Preissova SFran ■NMI Gibanfc našega obrtništva IZJAVA DRUŠTVA JUGOSLOVANSKIH OBRTNIKOV ZA DRAVSKO BANOVINO V LJUBLJANI. »Na članek »Zakaj se cepijo obrtniške vrste«, po ja snujemo resnici na ljubo sledeče: Sedanje neznosne gospodarske razmere so prisilile veliko število obrtnikov, da se bodo v bodoče samostojno zavzemali za rešitev njihovih obrtniških vprašanj, in to brez sodelovanja in pokroviteljstva industrije in trgovine, ki odločata pri zbornici za TOI kljub teinu, da ju obrtništvo po številu presega, kajti obrtnikov je v Sloveniji nad 25.000. V ta namen, na podlagi solidarnosti vseh obrtnikov, se je ustanovilo »Društvo jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino«, ki bo zastopalo včlanjeno obrtništvo v boju za ločene obrtne zbornice in skušalo tudi v drugih obrtniških vprašanjih pomagati svojim članom. Tudi veliko število mariborskih obrtnikov je. že uvidelo, da bo resni in jasni namen tega društva mnogo koristil in pripomogel k zboljšanju obrtniškega stanja, zato je vstopilo v to društvo in bo s prepričanjem dosledno sodelovalo za izvajanje in ustanovitev ločene obrtne zbornice. Prav ločena obrtniška zborni-cai v kateri zrcalijo vse upravičene težnje vseh jugoslovanskih obrtnikov vseh narodnosti, bo odstranila ono pokroviteljstvo industrijskega in trgovskega odseka v združeni zbornici, kjer se m eresi vseh treh odsekov križajo, zare-J uesar ne more priti do pravične re-S1 ve Posameznih križajočih se teženj. Kar se pa tiče jezikovnih vprašanj, Spoštujemo mi obrtniki in cenimo vsake-Sa obrtnika, ki zavedno in strokovno mi-slb četudi to izraža v nemškem jeziku. G-otovo je, da marsikaterim gospodom 'Ugajajo ne naše smernice ne naše de-°vanje, pa jjm ne moremo to všteti v . n’ ker ysak je sam svoje'sreče kovač a mj obrtniki za samostojno zbornico k nia sami skovali ono.ustanovo, ki bo ranila resnično naše obrtne koristi in ne 0 °dvisna od industrije in ne trgovine. Kaši podružnici v Mariboru in v Dra-taS'radu ob skrajnih mejah ncše države a v dokaz, da naše obmejno obrtništvo st, vstopa slov: v sklenjeno vrsto zavednih jugo-inskih obrtnikov, ki so v zvezi z vse-•! ostalimi narodnimi obrtniki jusoslo-,aR|ske države, .lasna in upravičena na-D. J. O. Z. D. B. bodo dovedla do °nčne zmage, kajti samo obrtnik z o-1'mlkbtm more dospeti do zaželjenega ft;?vljfinega si cilja, do samostojnih obrt-Jsv"*h zbornic, ki, bodo edine braniteljice upravičenih zahtev. 0 koliko v vednost .in na znanje vsem ^!ni obrtnikom, ki omalovažujejo naše kovanje in še do danes niso uvideli ^ave težnje skupnih zbornic, v katerih jj0 STT>atramo obrtniki zapostavljene v industriji in trgovini.« ki Zdel Pepek ra- se ji je prijazen in je ponižno re- ci p o m b a u t ed n i š t v a: O b ja vi j a-tno to pojasnilo, ki smo ga prejeli od ljubljanskega osrednjega društva »Jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino« in poudarjamo, da smo kar se tiče različnih mnenj in teženj v našem obrtništvu slej ko prej nepristranski. Stvar o-brtnikov samih je, da se pogovore in zedinijo radi svojih ciljev. Odločno pa odrekamo temu društvu v Ljubljani, dai bi razsojalo o naših nacionalnih zadevah v Mariboru in ob severni meji, ker jih ne pozna in nima o njih niti pojma, kakor ne večina Ljubljane. Naša tukajšnja nacionalna javnost ne more stati brez pomislekov na ,strani po-kreta, četudi stanovskega, ki si stavi pri podružnicah na nacionalno ogroženih mestih na čelo ljudi, ki po vsem svojem bistvu ne pripadajo naši narodnosti! Če hočejo že sodelovati, naj bodo navadni člani. V Ljubljani in na bivšem Kranjskem je to lahko vseeno, v Mariboru pa ni! Zato si je storilo ljubljansko vodstvo slabo uslugo, da si je izbralo pri nas za zastopnike nenacionalne ljudi, ki govore na zborovanjih nemško. Naša javnost bo slej ko prej ostala na strani tistih, ki so se 15 let častno borili za slovensko obrtništvo in obrt v Mariboru in zato poznajo naše interese, ki niso le stanovski, temveč tudi narodni! Pod firmo »jugoslovanski« smejo nastopati samo narodno zavedni Jugoslovani! Ob eni zbor Ljudske univerze Plodonosno delo te naše važne kulturne institucije. Sinoči je polagal obračun dela v pretekli sezoni odbor naše kulturne institucije, Ljudske univerze v Mariboru. Občni zbor je vodil predsednik g. inž. Kukovec, ki je uvodoma pozdravil vse navzoče, nato pa podal obširno poročilo, iz katerega posnemamo, da je imela Ljudska uni verza v lanski sezoni precej lepih uspehov. Lani je ,imela 52 prireditev, predlansko leto 41, predpredlansko leto pa 37. Obisk je dosegel v lanski sezoni skoro 8.000 obiskovalcev iz česar je razvidno, da se je vsake prireditve udeležilo povprečno 160 oseb. Razveseljive so te številke, ki jasno pričajo, kaso močno se je usidrala Ljudska, univerza na mariborskih tleh. V Ljudski univerzi je včlanjenih nad 3C.0 članov in je lani število članstva precej naraslo. Zanimivi so tudi podatki o predavanjih, ki jih jc priredila Ljudska u-niverza v lanski sezoni. Bilo je 35 prireditev v slovenskem jeziku, 7 srbohrvaških, 5 francoskih in 5 nemških. Nekaj prireditev pa je bilo v zvezi z češkoslovaško ligo in s francoskim krožkom. Zagx»xlo potom NWEA-treme-olia V-^ V Oboje, pospešuje zajjorenje kože in zmanjšuje nevar-t fcjb.; nost solnčarice. Pred sofnčenjem se je treba dobro namazati. Na ta način lahko uživate brez skrbi svetlobo in zrak. Zavidali vas bodo za vaš zdrav in športno sveži izgled. Nivea-crema učinkuje pri vročini prijetno hladeče. Nivea olje vas ščiti ob hladnih dnevih pred velikim ohlajenjem. Obe sta nenadomestljivi, neponaredljivi, kajti le ti vsebujeta eucerit. Crema: Doza Din 6-— do 25' Din 12*— in 17-—. tuba Ob koncu svojega poročila se je predsednik prisrčno zahvalil banski upravi za izkazano podporo, mariborski občini za brezplačno uporabo dvorane, Posojilnici v Narodnem domu za naklonjenost in mariborskim časnikarjem za veliko razumevanje in za pomoč pri reklami in propagandi. Tudi se je predsednik zahvalil Slovenskemu ženskemu društvu za izkazano prijaznost Prav tako ugodna so bila poročila vseh ostalih funkcionarjev in je bil soglasno sprejet predlog, da se da odboru za požrtvovalno delo pohvala in razrešniea. Pri volitvah je bil zopet izvoljen za predsednika g. inž. Kukovec, za podpredsednika prelat g. dr. Kovačič, za tajnika g. prof. Kos, za blagajničarko gdč. Ažmanova, za referenta glasbe g. prof. Druzovič, za referenta strokovnih tečajev in ekskurzij meščansko-šolski učitelj g. Sum!jak; zai odbornike pa so bili izvoljeni ga. Maistrova, minister n. r. g..tdr. Kukovec, prof. g. dr. Dolar, prof. g. Bogovič, prof. g. Šilih,, sodni svetnik gosp. dr. Travner in učitelj g. Šegula. Za preglednika' računov sta bila izvoljena inšpektor v p. g. dr. Poljanec in odvetnik g. dr. Rapotec. Lepo uspeli občni zbor je zaključil predsednik z optimistično perspektivo za bodočnost in z upanjem na vedno lepši razvoj te naše kulturne institucije. Ptuj Poročila sta se danes profesor g. Franc Otiič iz Ptuja in gdč. ŠlavaVučevičeva, profesorica v Ptuju. Kot priči sta fungi-rala profesor g. Franc Alič in sodnik g. Vlado Punčuh. Čestitamo! Občinska seja, V četrtek 1. t. in. se je vršila IV. redna seja občinskega sveta, ko ji je predsedoval župan ig. Ladislav Jer-še. Obravnavale so se razne važne občinske in gospodarske zadeve. Po poročilu župana se izdeluje pri banski upravi projekt za vodovod in kanalizacijo, kojo v Ptuju še pogrešamo. Novemu športnemu klubu »Drava« se je dalo v najem igri-, šče, ki ga je imel. doslej v najemu SK Ptuj. V domovinsko zvezo sta sprejeti Ana Kokolj in Marija Kos, zasebnici v Ptuju. V razpravi je bil tudi predlog za prenos tržišča iz Slovenskega trga na nanovo urejeni Tyršov trg. O tej zadevi se je mnogo govorilo in povzročila je že mnogo razburjenja ptujskega prebivalstva. Vleče se že čez pol leta, vršil se je celo plebiscit in tudi banska uprava v Ljubljani je bila naprošena, da poseže vmes. Sedanji živilski trg ne odgovarja namreč več sedanjim razmeram in je mestna občina uredila Tyršov trg v ta namen in investirala nad 200.000 Din. Proti premestitvi pa je nastal velik odpor enega dela prebivalcev, ki so vztrajno zastopali stališče, da naj ostane živilski trg na dosedanjem mestu. In tu je prišlo do spora tudi pri občinskih odbornikih, ko je bil stavljen predlog za premestitev. Po hudi debati je dal župan predlog. na glasovanje, ki je z majhno večino bil tudi sprejet. Nabito pojna galerija je z zanimanjem sledila poteku obravnavanja. in glasovanja. Živilski trg se torej prenese, dvomimo pa, da bodo prizadeti pridobitni krogi mirovali. Posledice pa bodo nastale tudi rna drugi strani, ker je bila kritika v debati z argumenti, ki menda niso bili oportuni coram puhlico, V bolnišnico so prepeljali 41etno hčerko posestnika, Marijo Jurančičevo. Na paši jo je krava zabodla z rogovi in obraz popolnoma razmesarila. Stanje otroka je nevarno. Žigosanje legitimacij na Ljubljanskem velesejmu. Posetnikom Ljubljanskega velesejme. se bodo žigosale, .permanentne legitimacije, ki upravičujejo tudi na polovično železniško vožnjo, pooenši s 3. junijem ves dan od 8. ure zjutraj do 20. ure zvečer pri glavnem vhodu v desni blagajni. Brez tega žiga v legitimaciji vozni listek ne velja za brezplačno vrnitev domov. Med služkinjami. Anica: če bi ti vedela, kako se moja gospodinja baha z mojo obleko!! Tončka; S tvojo obleko!!!??? Anica: Da, s tisto-, katero mi je obljubila za Božič! šY1,lsH sem ga prišla.« .p !° ba konec hodnika, j, čakajte!« Odprl je vrata. Čez čas yprišel drug gospod. Pepek je skozi “G zazrl polno gospodov, sedečih za del t P°‘tem so se vrata zaprla in je vi-. e zlata očala gospodova. tepno*1’ Je 'tovorila z gospodom, je po-v. ‘la Pepek a za rokav, lepo pozdra-*> nat« sita šla. Deček na ulici je imel Pddahnila si je. t,il "-1 ze sprejet, 'Pepek.« Nato se jc nag-bliže. »Ali si videl gospode? Ta bo vra„— na se je vstavil pred nekimi j «• Razred. Kakšen je le, ga je zaskrbe- ^VigjU ®Pek Pa se je vs,ttavil j Jj- Razred. Vrat a,rlhl° ’e pritisni! na kljuko. Odprl je bodnn k' 50 zaškripala in motila tihoto b. i„Ua' Klati je narahlo kriknila, Pepek z« jf, km hipu že videl vse, tablo, miši® mLsnP.;^ Zabrla. 7atl »T^ het so zaškripala, Se^trai ie > .klopi, po stenah pa polno slik. Ob e> takšen jc torej razred, je počasi ga je polomila od vrat in jih st so zaški 6*i' nataknjenec si." je šepetal«' in Vu°5,a ozirala po hodniku. in je £at.t0rci mestni razred, je i>omislil ie siju , veliko razočaranje. Zrušila se di' v Svle'c’ svetle učilnice, ki jo je zgra-Prvo hrepenenju. v-ko ime svetnika, obrti, stanu, lege in o-sebne lastnosti, ter vse ljudi, ki izhajajo iz krajev s tudi nemškim imenom za nemške. Pri tem se povrnemo zopet nazaj na začetek. Slovenec, ki je prišel z dežele v mesto, je moral skriti svoj podeželski značaj, če je hotel dobiti meščanske o-sebne pravice. In to je storil vsakdo, komur je bilo za svobodo in privilegije meščana. Da je to raznarodovalo imena, je jasno, in da je zaradi tega procent slovenskih meščanskih imen majhen, prav-tako. Po tem kar smo omenili pri posameznih rodbinskih imenih iti zlasti še če upoštevamo privilegirani meščanski stan proti podeželanu, moremo razumeti naša srednjeveška meščanska imena, ki ne morejo nikdar biti dokaz za narodnostni izvor posameznega meščana in katera v za Slovence najslabšem primeru kažejo na pisani izvor mariborskega srednjeveškega meščanstva. Kulturni vpliv nemštva na naše Podravje je bil samo vpliv meščanske civilizacije, ki je preko stanovske meščanske zavesti združevala narodnostno po izvoru slovensko in nemško meščanstvo v eno edmico. Tega kulturnegia vpliva pa ni vršil Nemec, ampak je posledica političnega sožitja Podravja z nemškimi pokrajinami pod Habsburžani. Za narodnostno usmerjenost je bilo to brez pomena! Kajti tista politična edinica v okviru katere je podravski človek razvijal svojo miselno orijemtacijo, ni bila narodnost, ampak dežela, pri nas v Podravju Štajerska. Stari Mariborčan je govorjl slovensko in nemško, ču til pa se ni ne Slovenca ne Nemca, ampak Štajerca, izprememba v tem pogledu nastopi šele po letu 1848. Dokazov za to bi lahko navedli celo vrsto ; omenjamo samo enega; Ko je v drugi polovici XIX. stoletja nastopila diferenciacija dotakratnih Štajercev v Slovence in Nemce, so zadnji poizkušali preprečiti narodnostno emancipacijo Slovencev prav s poudarjanjem štajerskega pokrajinskega čuta, iz katerega so tnožje 'kakor Seidl, zlasti pa Omtg razvili stranko štajercijancev. In na drugi strani je bil tak miselni Staj ere, po rodu sicer Nemce, M. Herman, celo prvi politični zastopnik štajerskih Slovencev! Z nastopom demokracije so prišla k nami nova politična načela. Meščan sc jc oklenil liberalizma, ki je njegovi zavesti najbolj prijal, krnet pa konservativizma. In sedaj je postalo politično prepričanje liberalizma tisto, ki jo strnilo meščana v eno politično in nacijonaiuo skupino, to je v nemštvo. Kajti izvor liberalizma je bil pri nas nemški. In tako so ljudje, za katere je bila kulturna usmerjenost več kakor narodnostna, prešli preko liberalizma v nemštvo. Na Kranjskem imamo tipičen vzgled v K. Dežmanu, na štajerskem pa v mariborskem, ptujskem in celjskem meščanstvu. Drugi Izvor je bil podravski socializem. Kot internacional na orijentacija, je ta pokret uspaval štajersko usmerjenega prišleka, da sc ni dvignil do narodnega prepričanja. Usodno za Slovence pa je postalo pri obeli pokretih, da nismo našli ljudi, ki bi dali liberalnemu in socialističnemu pokretu v Podravju slovenski značaj. Slovenci smo istovetili liberalizem) in socializem % nem štvom, kakor so Nemci istovetili kon servativizem s slovenstvom! In ko se je obenem s politično opredelitvijo med liberalizmom in ‘socijalizmiom na eni ter konservativjzmom na drugi strani izvršila v Podravju tudi narod-nostmai diferencija med Nemci in Slovenci, potem je volilna refonma v začetku našega stoletja osigurata Nemcem njih posestno stanje z mandati spodnještajerskih mest in trgov. Tako je avstrijski volilni red konzerviral podravsko in mariborsko nemštvo in mu pomagal s kultur-no-politično opredelitvijo mest asimilirati slovenske prišleke! Do 1848. poznamo v Mariboru samo meščane in Štajerce. Nato pa se obenem s kulturno-politično diferenciaciji med liberalizmom in konservativizmom izvrši tudi narodnostna diferenciacija med nem štvom in slovenstvom. Nemštvo v spodnještajerskih mestih je nato konzervirala volilna reforma 1906. Mariborsko nemštvo je staro manj ko 100 let. Styriacus. Odkrivanje prošlosti naše domovine ARHEOLOŠKE NAJDBE Skoraj v vseli krajih v mariborski o-kolici so doslej odkrili različna prazgodovinska in rimska gradišča in grobišča: tudi Pobrežje ni ostalo brez njih. Že pred vojno so tukaj našli prazgodovinske predmete iz latenske železne dobe, ■toda tudi znanstvenikom je ostalo neznano, kje je to grobišče prav za prav. Pred 6 leti so našli na Pobrežju žaro rimskih novcev, pred 2 letoma pa na istem mestu rimske kamenite grobove-sarkofage. V Dogošah in Brezju so pred več leti našli tudi neke rimske starine, o katerih Muzejsko društvo v Mariboru ni bilo niti obveščeno. V okolici pa so še neke rimske starine, tako iz poznoanti-čne, kakor iz srednjeveške dobe. Najprej so na Pobrežju našli latenske (Latenska doba ok. 400—500 pr. Kr.) grobove. To je bilo 1. 1901, ko je pokojni prof. F. Ferk daroval ptujskemu muzeju orožje iz omenjene dobe. Kupil jih je od nekega kmeta na Pobrežju, ki jih je našel pri oranju. Kdo je bil ta kmet, F. Ferk ni povedal, toda pravi, da je bilo orožje najdeno na Pobrežju, 1 km daleč od Drave in 1 km daleč od Maribora. Verjetno je torej, da so bili latenski predmeti najdeni na njivi kmeta Keka. (Pobrežje, Šolska ul. 3.) Tukaj sta bila najdena meč in puščica iz iste kovine. Meč je tenek, razmeroma dolg, oster in zelo špičast. Vsa latenska najdišča so dala meče popolnoma iste oblike. Puščica je v obliki elipse, zvinjena na sredini na isti način kakor meč. Ptujski arheolog V. Skrabar meni, da je ta puščica botivnega značaja, da torej nikoli ni služila v bojne namene, marveč so jo dali pokojniku le za spomin v grob. To mnenje končno ni neverjetno, vendar moramo upoštevati, da je latenska doba, v katero spada grobišče na Pobrežju, doba bojev in da v latenskih grobovih nahajamo predvsem orožje, le redko tudi nakitje. Od leta 1901 dalje tukaj niso ničesar več izkopali. Drugo najdišče je rimsko grobišče na Spodnjem Pobrežju, ob Zrkovski cesti, ipri kmetu Keku (ne pri onem v Šolski ul. 3; na Pobrežju sta namreč dva Keka!) Imenovani je že 1. 1926. ali 1927. našel na travniku za svojim gospodarskim poslopjem žaro z rimskimi novci. Kani je najdba izginita, je za sedaj neznano, vendar je verjetno, da se bo jdalo nekaj novcev rešiti za naš muzej. Šele leta 1931 jc imenovani našel zopet nekaj rimskih stvari, iti to okoli 40 metrov od najdišča rimskih novcev. Sklepati torej moremo, da je tukaj večje rimsko pokopališče. L. 1931 so namreč izkopali rimski sarkofag, to jc iz kamenitega koodra izklesan grob. Pravili so mi sicer, da niso našli zraven ničesar drugega, ali to je malo verjetno, da bi bil ta kenotaf (grob brez mrliča). V sarkofagu je bila gotovo žara s pepelom, kakšen moč ta novci, to so namreč najsplošnejši pridevki revnejših rimskih grobov. Sarkofag je ostal nato 2 leti ob pobreški cesti, letos pa-so gai prepeljali v mariborski muzej, kjer si ga je tudi mogoče ogledati. Sarkofag je okoli 'A m debel in 1 m širok. Na eni strani jc izklesana 1 dem globoka in 'A široka vdolbina, kamor so položili žaro s pepelom z raznimi pridevki, ki pa so jih kmetje pri kopanju gotovo porazgubili. Snov jc navaden kamen in tudi oblika je revna, da je težko natančno reči iz katere dobe je. Gotovo jc, da jc iz rimske dobe, toda ker je sarkofag popolnoma provincialno, kmečko delo in nima niti napisa niti kakšnih okrasov ter so sc pridevki izgubili, je natančneje določiti dobo (stoletje) mogoče Iq, ako primerjamo ta sarkofag z drugimi enakimi, v katerih pa so se ohranili še pridatki, kot n. pr. novci etc. Sicer pa izhaja najdba gotovo iz rimske dobe, med 1—4. stoletjem po Kr. r., polje in travnik pri Kekovem poslopju pa je večja rimska nekropola, na kateri bo Muzejsko društvo v Mariboru naredilo m jeseni nekaj izkopov. NA POBREŽJU. Pri Brezju so še tudi nekatere starine* za katere se sicer ne more reči iz katere dobe so, ali jih je vendar omeniti. Približno 5 minut od cerkve v Brezju v smeri proti Pobrežju so namreč v gozdu sredi travnika in polj zemeljski napisi in hribčki, ki bi nam dali misliti, da je tudi to 'kakšno gradišče. Okopi so sicer komaj % m visoki in so bili torej v obrambne namene brezpomembni; zato je verjetno, kar nekateri trdijo, da so okopi geološkega postanka, gomilam podobni hribčki pa so nastali v srednjem veku, ko je razsajala kuga in so tam pokopavali mrliče. Notranjost tega prostora je vsa prekopana in posejana z žgano opeko; tamkaj so namreč najbrže izdelovali v srednjem veku opeko. Vendar bi bilo zanimivo u- ; gotoviti, ali je to naredil človek, ali pa I je geološkega postanka. Vendar pa jezani : mivo iz zgodovinskega stališča, kakof tudi arheološkega ugotoviti in razjasniti vprašanje grobov, kajti 7 minut dalje od tega grobišča, v smeri proti Mariboru j« večji prekopan grob, o katerem pravijo kmetje, da so se v njem našli različni prazgodovinski predmeti. Deloma nam to potrjuje tudi kamenje, ki ga je še danes mnogo na gomili. Na županovi njivi VI Brezjah pa -so izkopali pred leti steber i * marmorja, visok 1 m, o katerem tudi trdijo, da je rimski. Na rujem je nekaj ornamentov, vendar je težko določita, iz ka* tere dobe je. Danes je cv cerkvi in služi za podstavek posode zia blagoslovljeno vodo. Pred 100 leti so tukaj izkopali novce iz novega veka, in sicer pod vaško lipo. Vprašanje grobišča in marmornatega stebra pa bi bilo treba rešiti. V Dogošah so leta 1926 ali 1927 izko-1 pald pri hiši kmeta Ptatmama okoli 200 srebrnih in nekaj bakrenih novcev, o k®' terih pravijo, da so iz rimske dobe. Vse novce so prodali nekemu zlatarju v Mariboru, tako, da je nemogoče ugotovili dobo, iz katere so. Prazgodovinskih ih rimskih starin je na Pobrežju v Dogošah in po vsem gornjem Dravskem polju še dovolj, in sistematična raziskovanja W odkrila gotovo še kaj zanimivega. Bojan Grila Nespametno strašenje otrok. Že zelo stara je navada, da matere ali varuhinje strašijo prežive ali poredne o-troke z izmišljotinami, češ, da. jih bo vzel stražnik, dimnikar ali pa celo sam črfli hudobec. Tako je neka otroška varuhinj® v Geldernu na sprehodu postrašila triletnega sinčka svojega gospodarja 7 grožnjo, da ga bo odnesel črn mož. V naslednjem trenutku se je izza vogala resnično pojavil dimnikar. Otrok se je črne postave tako ustrašil, da je planil v stran in padel v tamkajšnji ribnik, v katerem se jo utopil. Strašen požarna otoku Sahallnu. Na otoku Sahalinu je izbruhnil katastrofalen požar v ogromnih gozdovih, ki obdajajo večie in manjše človeške naselbine. Oblasti so izdale takdj vse potrebi odredbe za lokaliziranje ognja in reševanje ogroženega prebivalstva, vcndaf so bili vsi dosedanji ukrepi in gasita® akcije zaman. Oblasti menijo, da je naši® strašen konec v morju plamenov do stal že več sto ljudi, ter vsa živina. »Zakaj ato v zaporu"« »Ker sem bil zamudi) vlak.« (Da bi vas zaradi toga zaprli?« Da, Ce ga no bi bil zamudil, bi od*w#» val čez meto.« v mariDor o, dne 3. VI. 1933. Mariborski »VfTCITRTVTR« .Infra §9srt Sabljasti furnir : ^:,?WjpW3WSv., :'£ u HBPi r illliil -Vr MkX' X ’ *• sv ELLEN PREISS, /etovua prvakinja in olimpijska zmagovalka v floretu, ki bo nastopila pri akademiji v ponedeljek 5. t. m. v dvorani Uniona. Kot smo že poročali, se prične danes državno prvenstveno tekmovanje v sab- ij.nrti. (Jb ]5. urj |,0 y dvorani »Uniona« oivori ekmovanjc predsednik JMS, minister n, r. dr. Žel im ir Mažuranič, s po-va nV!1ilni govort|m, nato pa bo sledil boj prasl°v Prvaka v floretu in sablji. : rV! an tekmovanja se zaključi s epe- naraščaja, nato bo ob 20. še slav-. \ I11 °bčni zbor JMS v terasni dvorani betela »Orel«. i ckmovanje za državno prvenstvo se 0 nadaljevalo v nedeljo, in sicer od • a° 12. ure in od 14. do 19. ure v * 'noniis. v ponedeljek se tekmuje od siv v !>Unionu« za državno prven-°’ 14. do 19. pa bo rcvaožna mcd- vb° borba sabljačev dravske Jrano- sj! e Proti sabljačem avstrijske Štajer-a;e- Ob 20. uri bo v »Unionu« slavnostna ^etnija z razdelitvijo diplom in na-• Nato bodo sledile ekshibicijske bor-p,.. ni&d jugoslovanskimi in avstrijskimi ^•vaki. Med drugimi bo svetovna prv-a-B^alč. Ell-en Preissova nastopila pro-Našiin prvakom. ^Jj^krade za zmagovalce turnirja so raz- stavljene v izložbenem okrnit Prve hrvaške štedionice. Mednarodnetekmevrokoborbi Po enoletnem odmoru priredi ISSK Maribor letos zopet mednarodne tekme v rokoborbi, in sicer na verandi »Uniona«. Tekmovanje se bo pričelo 4. junija in bo predvidoma trajalo 10 dni. Konkurenca je tudi letos zelo velika. Nastopili bodo med drugimi že znana imena kakor: črnec Tom Sayer, Emil Bogner (Madžarska), Prane Oršovsky (Poljska), Franc Mr na (Češkoslovaška), Ignac Schvva-rz-bauer (Nemčija), nadalje Louis Catcheau (Francija), Ivan SemeHka (Zagreb), Aleksander Girilov (Rusija), Peter Grunberg (Finska), Markuš Machovvetz (Dunaj) in Dušan Mileunič (Beograd). Prireditelj je za zmagovalce razpisal nagrade v višini Din 10.000. Prva prireditev bo v nedeljo 4. junija ob 20.30 na verandi pivovarne »Union«. V ponedeljek 5. t. m. ne bodo rokoborbe zaradi sablja-ške akademije. Lahkoatletsko državno prvenstvo moštev. Danes popoldne ob 17. in v nedeljo dopoldne bo na igrišču SK Rapida tekmovanje mariborskih lahkoatletskih moštev za državno prvenstvo. To je največja in najštevilnejša prireditev naših lahko at leto v. Po novem načinu, uvedenem leta 1930, se vrši tekmovanje že četrtič. Paralelno z Mariborom bodo atleti tekmovali tudi v Ljubljani in v Zagrebu. Lani je SK Železničar dosegel 19.147 točk in tako zasedel 8. mesto v prvenstveni tabeli. Teniški turnir za prvenstvo Dravske banovine. Za najvišji teniški naslov se tekmuje letos v Mariboru, in sicer na teniških igriščih ISSK Maribora. Pod pokroviteljstvom bana g. dr. Marušiča se izvojuje nacionalno prvenstvo dravske banovine. Prvovrstna konkurenca daje prireditvi ISSK Maribora odlični značaj. Z napetostjo pričakovana tekmovanja obetajo vrhunske produkcije v tekmovanjih za častni in ponosni naslov prvaka. Idealne teniške naprave ISSK Maribora bodo pozorišče revije najboljših predstavnikov belega športa, ki bodo tekmovali v nedeljo in v ponedeljek od 8.30 do nastalega mraka. Prireditvam je zago- tovljen številen obisk iz Ptuja, Celja, Ljubljane in Zagreba. Velike mednarodne motociklistične dirke v Mariboru. Motoklub Maribor priredi dne 15. in 18. junija t. 1. internacionalne motociklistične dirke ter istočasno tudi tekmovanje za državno prvenstvo. Motoklub Maribor namerava presenetiti občinstvo z neprekosljivo senzacijo. Sodelovali bodo najboljši evropski dirkalci, kakor Kilkneyer, najuspešnejši avstrijski voznik po pesku, travniku in Dirt Track, bolgarski prvak. Hubmann, štajerski prvak, Soerenssen Niels, leteči Danec, Ma-hrama Toyo, egiptski prvak, črnec Tella iz Abesinije (Addis Abebba), in vsi znameniti jugoslovanski vozniki. Prijavljenih je preko 40 voznikov, med njimi tudi nekatere dame. Motoklub sc je moral odločiti iz različnih razlogov in računajoč na izredno veliko udeležbo, da. priredi dirke kakor doslej tudi letos na Teznem. Preskrbljeno' je, da bo prireditev nekaj posebnega te vrste. Nadaljnja navodila slede. ZNS, poverjeništvo Maribor, službeno. V sredo 7. t. m. ob 20. bo v restavraciji »Union« sestanek vseh sodnikov in kandidatov. Samomor dunajske pisateljice Kakor poročajo dunajski listi, je umrla predvčerajšnjim v neki tamkajšnji bolnišnici avstrijska pisateljica Helena Kle-petarjeva, ki je bila prejšnjega dne pripeljana v nezavestnem stanju s svojega stanovanja. Zdravniki so ugotovili, da je pisateljica v samomorilnem namenu za-vžila na jmanj 60 tablet veronala in je zato ni mogla rešiti nobena zdravniška pomoč, čeprav ji je bil takoj po prevozu temeljito izpran želodec. Helena Klepetar-jevia, ki je bila. stara že 51 let in je živela stalno na Dum ju, kjer je postala slavna po svojih romanih in novelal) ter izvrstnih prevodih iz skandinavske knji-, ževnosti, se sploh ni več prebudila iz nezavesti. Umetnica je trpela že dalje časa za duševno depresijo in je najbrže tudi v takem stanju izvršila samomor. Letalo padlo na avtomobilsko dirkališče. V nedeljo se je zgodila v Wiesbadnuo priliki velikih avtomobilskih, letalskih in motornih dirk nenavadna nesreča. Nizko nad avtomobilskim letališčem je' v času glavne avtomobilske dirke letelo v strnjeni formaciji več težkih letal, izmed katerih je eno nepričakovano strmoglavilo iz višine 15 m na zemljo in se popolnoma razbilo. Pilot in njegov spremljevalec sta bila na mestu mrtva, kos motorja pa je pri padcu odletel v nekega funkcionarja prireditvenega odbora in ga nevarno ranil. Sreča v nesreči je še bila, da dirkalni avtomobili niso zavozili v razbitine letala, ki je padlo na dirkalno progo kakih 20 m daleč od glavne tribune. Grof kot brivec in slepar. V soboto je bil pred budimpeštariskim sodiščem obsojen 31 letni grof Pavel Nikolaj Nyary, ki je po poklicu brivski pomočnik, zaradi raznih sleparij na dva meseca zapora. Grof Nyary je objavil v listih oglas, v katerem je iskal večje število nameščencev za neko veliko restavracijo. Obenem pa je zahteval od vsakega kompetenta večjo kavcijo, ki jo je seveda takoj zapravil. Ko so- njegove žrtve spoznale, da o kaki grofovi restavraciji ni ne duha ne sluha, so ga ovadile policiji. ___________ Tepeni belgijski župani. Socialistični mestni župani iz raznih belgijskih mest so se pred dnevi nezabeljeno nalezli obilnih vročih batin. Okrog 300 županov je prišlo v Bruselj z namenom, da bi se pri notranjem ministru pritožili nad slabim finančnim stanjem svojih mestnih občin. Minister je za to še pravočasno izvedel in jim je preprečil dohod v notranje ministrstvo s policijskim kordonom. Župani so bili nad tem postopkom užaljeni in so hoteli s silo pre biti policijske vrste. Tedaj pa so na odredbo notranjega ministra pričeli padaiti po županskih hrbtih trdi pendreki, ki so pognali nemirneže v beg. Kako se bo ta afera likvidirala, zaenkrat še ni znano. Pomoč nemškim kmetom. Nemška državna vlada je predvčeraj^ šnjim sprejela zakon o znižanju obrestne mere za kmečke dolgove. Obrestna mera je bila za omenjene dolgove znižana z dosedanjih 7 do 8 odstotkov oa 4 in pol odstotka. SOIOS. MARIBOR II. priredi na binkošfno nedeljo 4. VI. 1933 ob 14. (2.) uri na Trgu svobode glavni dobitek VELIKO TOMBOLO tt 5000 - 9 n j S kal a n: oceanopolis m I. 3na mesečine oceanske noči je obli-I ;i krov parnika »Primož Trubar«, ki « naSb rezal dve belogrivi brazdi in se ^ J in bolj oddaljeval od otoka Fera, za-j^ega iz skupine Kanarskega otočja. Pror°V,a: Mller iC bila “rnvnana točno Pio ■ za'h0 k) sem jih proučil, in vsi znaki glc)h0^ fU^' dolgih premišljevanj so me ki sem,° Pr.cl>ričali o resničnosti teorije, človek s' .io ustvaril. Domovina prvega bila mi.Va *u s tom tudi prve kulture qi le se ,er drugje, kakor v središču sedaj da naši avl’ične Atlantide. Toda Atknti-Ijic«, , T[Prednikom nikakor ni bila prav-Stari „a ’c današnjemu Človeštvu. ž S o v e i k e prostosti stojala na zahodu od severne Afrike velika celina, ohlagodarjena z vsemi pogoji za najmirnejši in najsrečnejši ratzvoj njenega prebivalstva. Pisani viri, ki so se nam o tem ohranili, so skrajno pičli in nepopolni. To je resnica. Ce pa ne bi bila poštalar žrtev plamenov oim znamenita knjižnica v stari Aleksandriji, bi danes gotovo vedeli vse tisto, česar ne vemo: in pravljica ne bi bila pravljica, marveč čista zgodovinska resnica. Trdno sem prepričan, da so bili v aleksandrijski knjižnici zbrani zgodovinski zapiski vse tja nazaj do prvih začetkov človeštva na naši zemlji. Knjižnica je zgorela in z njo je izginila v dimu in plamenih tudi skrivnost našega nastanka in prvega razvoja. Tako smo danes prisiljeni obnavljati vedo o svoji p-rOšlosti samo s pomočjo arheologije, geologije, descen-denčne teorije in vseh onih številnih znanosti, kakor jih pač že imenujemo. Toda vse kar moremo iz proučevanja starin spoznati, so lc majhni drobci, fragmenti, iz katerih sc nam najbrže nikoli ne bo posrečilo sestaviti celoto in tako razrešiti skrivnost poslednjega bistva.« »Zdi sc mi, da imaš popolnoma prav.« je dejal večji. »Cesto som že premišljeval, kaj nam pomaga ves ogromni razvoj naše kulture, vse poznavanje najrazličnejših zakonov prirode in vsega ostalega, če nam pa ostane poslednje bistvo veko-mai. ner-nzT-cšljiva uganka. Kako kratka je doba, o kateri imamo točne in zaneslji- ve zgodovinske podatke. Komaj pet tisoč let sega nazaj naše znanje o usodi narodov, ki so nam zgradili podlago za to, kar smo danes. In vendar je znanost na drugi strani ugotovila, da je mogel človeški rod bivati na naši zemlji že pred ■davnimi stotisočletji. Kaj je bilo pred u-stanovitvijo prve egipčanske države? Kaj je bilo pred kulturo Asircev in Babiloncev? Zdi se mi, da imaš torej prav in da je zibelka človeške kulture bila v resnici na nekem ozemlju, ki nam danes rii več dostopno in ki ga krije neskončno vodovje oceana. Vendar pa dvomim, da bi bila tvoja teorija do konca točna in pravilna, še bolj pa, da bi se ti posrečilo tudi s to sijajno in epohalno iznajdbo, kakor je najina nova potapljaška oprava, dospeti d« dna Atlantskega oceana in najti sledove potopljene celine. In naposled,, če boš tudi res dosegel dno v globini tisoč metrov, mar misliš, da boš res še sedaj našel kakršnekoli ostanke stavb ali česar sličnega? Atlantida sc je morala potopiti že pred davnimi desettisoč-letji, in v tej ogromni dobi je morje gotovo že davno zabrisalo vsako sled, ki bi mogla kakorkoli pričati, da je na njegovem dr.-.i nekoč živelo kulturno človeštvo.« »Morda imaš prav, je odgovoril manjši. Tudi sam često zadvomim. Prav za prav ti moram povedati, da se moja vera tem bolj razgublja, čim bolj se bližam tistemu kraju, ki naj za vselej potrdi ali ovrže moje domneve. Ko sem bil doma v Ljubljani zakopan med svojimi knjigami, starimi papirji in neštetimi črteži, sem bil tako trdno prepričan, da je vsa odprava na dno Atlantskega oceana le neznatna malenkost in da uspeh ne more izostati, da sem komaj čakal dneva, kdaj bom začutil pod nogami tla ladje, ki me popelje k cilju. Neomajna je bila moja vera tudi še ves čas, ko smo pluli po Sredozemskem morju. Čim pa je bila za nami ožinai Gibraltarja, je pričela moja vera polagoma pešati. Poiaščati se me je začelo neko bolno malodušje im nek ta-jinstveni notranji glas mi je šepetal, naj opustim svojo namero in se vraern. Strah, da bi doživel tudi na dnu Atlantskega oceana največje razočaranje, me muči kakor najstrahovitejša mrzlica. Ali naj se ves moj sen, sen skoro vsega mojega življenja, razbline nenadoma v prazen nič? In to se mora zgoditi, če ostane moje delo brez uspeha, aii če se celo potrdi tvoja domneva, da je morje v de-scttisočlctjih že popolnoma zabrisalo vsako sled o tistem, kar je nekoč prekrivalo njegovo sedanje dno. Tod-a zavest odgovornosti, ki sem io prevzel napram svoji domovini, svojim tovarišem in onim, ki so moje podjetje denarno omogočili, mi ne dovoljuje, da bi se vdajal malodušnosti in zapustil bojišče Še pred prvim spopadom. Morda stojim neposredno pred strašnim udarcem, ki bo porušil ne le vse moje -delo, marveč tudi mene kot upoštevanega in priznanega znanstvenika: morda pa me čaka na dnu tega silnega morja, v čigar valove sedaj strmiva, žalostna in neizbežna smrt... Nikoli nisem bil praznoveren, toda ko sem danes popoldne za nekaj minut Zadremal v svoji kabini, sem imel tako čudne in zmedene sanje, da se je moja moč nevarno omajala. Toda prosim te, dragi in-ženjer, ohrani to mojo slabost zase in ne omeni niti z najmanjšo besedico nikomur, najmanj pa kapi torni D (Se bo nadaljevalo.) New York, mesto nebotičnikov in starin Nastanek ogromnega muzeja Metropoli-tana. Prav tako kakor sovjetska Rusija, so itudi Zedinjene države v Ameriki nezveste starim tradicijam. Vendar pa ni v nobeni državi tolike manije za starinami, kakor prav v Ameriki. Newyork, mesto nebotičnikov in zemeljske popolnosti, ima ^največ starinarn izmed vseli mest na svetu. O newyorški'h starinarnah in o njihovih specialitetah bi lahko pisali knjige po stilu Balzacovih romanov. Trgovci s starinami so v Ameriki svojevrstni ljudje, ki imajo precej smisla za lepoto, imajo dober okus, a so v svojem poslu zelo spretni. V Newyorku najdemo danes zelo redko stanovanja, ki bi bila opremljena s steklenini ali jeklenim pohištvom. Amerikamec ne ljubi prostranih, moderno dekoriranih soban, kakor na primer Parižan. In vendar bi tako hipermoderno pohištvo in notranja ureditev odgovarjala moderni stvarnosti v notranjem pogledu nebotičnikov. Namesto modernih draperij in zaves krasijo amerikanČevo stanovanje svileni zastori in uprava v gotskem slogu, ki je vse drugo prej kakor praktičen. Povprečni Amerikanec si želi namreč kuriozi-tet. Za njega ima nenavadno vrednost kaka Madona, ki ji iz oči teko kristalne solze, ali stol z naslanjalom v obliki harfe. Amerikanec se navdušuje za posebnosti, katerim na primer Evropejec ne posveča nobene važnosti in se mu zde naravnost smešne. S posebnim ponosom in naglasom pripoveduje svojemu tovarišu o mizi ali o kakem drugem predmetu, ki je star 300 let. Ni torej čuda, če se je v Newyorku, kjer boleha njegovo prebivalstvo za manijo za starinami, v dobi 30 let osnoval največji muzej sveta. Muzej Metropolitan v Ne\vyorku nam kaže moč ameriškega dolarja, ameriške energije in podjetnosti. Temelj temu muzeju/je položil Piermont Morgan, ki ni bil zbiratelj, temveč kupec starin. On ni nikdar štedil, če se je nudila prilika za nakup kake posebnosti. Morgan je potoval v Evropo in privlekel s seboj ogromne množine dragocenih, pa tudi malo vrednih starinskih predmetov, ki jih je shranil v svojem muzeju. Njegovi zvesti nasledniki so bili Lorrillard, Havemeyer in Frick, katerih zasluga je, da ima danes muzej Metropolitan najlepša dela Velasqueza, Rembrandta, Van Dyka in drugih. Zbirke, ki jih hrani ta muzej, predstavljajo ogromno vrednost. ŠIRITE „VEŽERNIK!“ Rusija kupuje žito v Kanadi! Na angleškem trgu je bilo te dni sklenjeno veliko. sovjetsko naročilo za žito. Sovjeti so naročili preko londonskih trgovcev v Kanadi nič manj kakor 15.000 ton žita, ki bo poslano naravnost v Leningrad. Na angleškem trgu pričakujejo še nadaljnja slična naročila, kar je dokaz, da vprašanje prehrane v sovjetski Rusiji precej šepa. Iznajdljivost tatov. V Berlinu sta bila aretirana dva originalna prijatelja tuje lastnine. Tatinska bratca sta se najprej informirala pri pogrebnih zavodih, kje je kdo umrl in kdaj bo pokopan, nato pa sta med pogrebom vlamljala v stanovanja pokojnikov in jih izropala. Po dolgotrajnem zasledovanju ju je policija aretirala in flagranti. Skušala sta pobegniti, vendar ju je policija po prav filmskem dirkanju in lovu zgrabila in zaprla. Mali o Razno VAŽNO OPOZORILO občinstvu v Mariboru in okolici! Naznanjam, da izdelujem lesene hišice po najmodernejšem sistemu že za ceno od 35.000 Din naprej. Vsak interesent si lahko ogleda hišico že v naravi pri meni; kjer so na razpolago tudi vsi načrti in proračuni. Izvršujem tudi vsakovrstne nove zidane hiše, kakor tudi vsa tovrstna popravila stavb v te sarski in zidarski stroki točno, dobro, solidno in po najnižji ceni. Zglasiti se je pri podjetju Franjo Spes in sin, Tržaška cesta - Linhartova ulica 18., blizu vojaške bolnišnice, Maribor. _____2065 POHIŠTVO Jastnčga izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ul. 22, nasproti tvrdke V. Weixl. __________ Si ii ut! RABLJENE AVTOMOBILE raznih znamk, osebne in tovorne kupite zelo ugodno pri Ladislavu Kardošu, T rg svobode 1 (grad). 2031 VINOTOČ THALER^ Št. Ilj, otvorjent Najlepši razgled ob jugoslovanski - avstrijski meji. Izborno vino. 2032 JOS. TICHY IN DRUG. Konces. elektrotehnnično podjetje, Maribor, Slovenska ul. 16, tel. 27—56. proizvaja elektroinstalacije stanovanjskih hiš, vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroln-stalacijskega blaga po konkurenčni ceni. 519 VSE POTREBŠČINE za avtomobile dobite pri L. KARDOŠU, Trg svobode 1 (grad). 2030 VELIKI VRTNI KONCERT! Godba »Fanfari« del. kolesarskega društva na binkoštno nedeljo in pondeljek. Prvovrstno vino, dobra kuhinja v gostilni Krcn-Seifrid, Cesta na Brezje, Pobrežje. 2010 SPALNICE, JEDILNICE. KUHINJSKE OPREME, železne zložljive postelje, najceneje NOVAK, Vetrinjska 7 — Koroška 8 — Gl. trg 9. 2012 VEČJA KOLIČINA SLADKEGA SENA v balah, po dnevni ceni na prodaj. Vprašati pri hišniku, Jezdarska ulica 5.______2015 “AVTOMOBILISTI POZOR! Najcenejše pnevmatike kupite pri L. KARDOŠU - Trg svobode (grad). 2029 REFORM-HRANA, 10 dkg. Din 5.—. Z. Anderle, Maribor, Gosposka ul. 20. 2014 MLEKO. prvovrstno, vsak dan sveže, dostavimo na doni po 1.75 Din liter. Naslov v upravi Večeru. 1951 STARO ZLATO brilante in srebro kupuje po najvišji ceni Anton Kiffmann, Maribor, Aleksandrova cesta 11 (nasproti gostilne Spatzek »Pri grozdu«). 1930 ORIGINALNI amerikanski nadomestni deli za »Chevrolet«-avtomobile. — L. K a r d o š. Trg svobode štev. 1 (grad). 2024 PIJTE DNEVNO BRAZIL-MATTE-ČAJ. 1 zavitek Din 5.— pri Z. An-derlu, Maribor, Gosx>ska ul. 20. 1937 VINOTOČ CURK otvorjen. Vinarje (Rošpoh). 1927 ENTLANJE, 1 m 1 DIN in vso posteljno, moško in damsko perilo po meri, fino in po zmernih cenah, izdeluje Marica Petrovič, Maribor, Frankopanova ulica 51. 1876 MIZARSTVO. prvorazredno, za pohištvo ter ostala mizarska dela. Naročila pod ugodnimi pogoji. Ciril Razboršek. Maribor. Dravska ulica 4. 1819 STENICOL uniči stenice z zarodom. Dro gerija Kanc. 1403 VINOTOČ PUH. Meljski hrib, pri Dravi v Melju, otvorjen. Izvrstno vino liter 6.— Din. 2066 SPALNE in jedilne sobe, šperane, iz kavkaškega orehovega lesa, politirane, ter kuhinje in spalnice iz mehkega lesa prepleskane, po ugodni ceni prodam. Mizarstvo Aleksandrova cesta 48. 2081 RABITE DENAR? Zaupajte sploh svoje skrbi posvetovalnici »Marstan«, Maribor, Slovenska ulica 22, (Vpisnina Din 10.—). 2051 PRVOVRSTNO MLEKO ZA OTROKE. v steklenicah, dostavljeno na dom, oddaja Twickelnovo oskrbništvo, Tomšičeva ul. 1, Krčevina pri Mariboru. Telefon 2478,- 2045 PREKLIC. Preklicujem in obžalujem vse žalitve, ki sem jih izrekla! o g. Mariji Kurnik ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. — F. Štepec, Maribor. 2049 NOVA, MEHKA SPALNICA, iz jesenovega lesa, lakirana na prodai Miklošičeva ulica št. 6. 2050 OTVORITEV VRTA. Na, binkoštno nedeljo otvoritev vrta v restavraciji Kosič, Koroščeva ulica 54. Prvovrstna postrežba. Zmerne cene. Za obilen obisk se priporoča A. in F. Kosič. 2046 PRVOVRSTEN RIZLING 6.— DIN v vinotoču Ipavic-Reichenburg Košaki 62. 2053 20 LET LEGATOVE ŠOLE V MARIBORU. — 1913-1933. Začetek enoletnega trgovskega tečaja dne 9. septembra 1933. Lastni dijaški internat. Šolski programi brezplačno. Maribor, Vrazova ul. 4. 2056 POZOR! Zavarovanja vseh vrst: življenje, doživetje, nezgode, otročja za dobo šolanfa, po-srnrtniška, z zdravniško in brez zdravniške preiskave, stavbe, pohištvo, inventar itd. proti požaru, vlotnu, autp-nesreče, najugodneje lahko sklenete pri Ivo Klarič, Bet-navska 39, I., zastopnik Zavarovalne družbe za življenje »Feniks«. Zadostuje dopisnica, da pridem, na dom. 2086 PRI SVILENIH NOGAVICAH pobiram ijevidno zanjke. Kor-mann. Gosposka ulica 3. 2047 Fenomenalna veseloigra z ognjevito Madžarko iz velefilma * Paprika" Frančiško Gaal »POZDRAV, POLJUB VFR0NIKA“ ‘Od 2. do 7. junija - KINO UNION • Tel. 25-29 Prodam LUTKIN ODER. zložljiv. 20 kom. 45—50 cm velikih, lepih lutk, s celo opremo in inventarjem, se proda po ugodni ceni. Oblak. Delavska ulica 49. Maribor. 2033 NA PRODAJ mladi psi velike lepe pasme. Nemška doga. Andrej KOTNIK. na posestvu Kolman, Vuhred ob Dravi. 2014 VALVASOR na prodaj, tudi na odplačevanje. Pojasnila pri hišniku. Majstrova ulica 18. 2015 ENODRUŽINSKA HIŠA v predmestju Maribora se proti gotovini proda ali odda s 15. avgustom v najem. Natančnejša , pojasnila v upravi »Večernika«. 201S DOBRO IDOČO ŠPECERIJSKO IN GALANTERIJSKO TRGOVINO, 5 minut od glavnega kolodvora, izven mesta, takoj prodam. Ponudbe na upravo »Večernika« pod št. 15. 2003 RABLJENA MOTORNA KOLESA Tourjng in Šport, raznih znamk, brez in s prikolico, na prodaj. Tatra. Cankarjeva ul. št. 26, . 1905 PLETILNI STROJ »Regentin« poceni na prodaj. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Pletilni stroj«. NA PRODAJ! Nova zgradba: velika soba, kuhinja, gospodarsko poslopje. vrt. 22.000 Din. — Nova zgradba: 3 sobe, kuhinja, gospod. poslopje, vrt 1000 kv. metrov velik. Din 54.000. — Nova zgradba: 7 stanovanj, delavnica. Din 280.000. — Posestvo. 28 oralov, z vilo. Din 160.000. Vzame vsako knjigo. Nadalje tudi gostilne, trg. hiše. industrije, veleposestva itd. Posredovalnica »Rapid«, Maribor. Gosposka ulica 28. 2070 KOMPLETNO KUHINJSKO OPREMO po ugodni ceni prodam. Lepo, solidno izdelano ter belo emajlirano. Mizarstvo, Linhartova ul. 4. 2074 ENOSOBNO HIŠICO, 400 kv. metrov vrta. Pobrežje, 13.200 Din. — Posestvo, 20 oralov. Slov. gorice. Din 80.000, proda Posredovalec, Maribor, Frančiškanska ulica 21. 2083 SREBRNA URA. znamke »Omega« z obeskom se proda za Din 550.—. Naslov v upravi. 2082 PRODAM PARCELO v lepi legi v Počehovi. Sprejmem kot plačilo tudi knjižico. Trgovina Leskovar, Košaki, 2069 NOVA HIŠA z gospodarskim poslopjem, lepim vrtom, v bližin! Maribora, takoj na prodaj. Pojasnila da uprava lista. 207f OTROŠKI VOZIČEK poceni na prodaj. Vprašati, Studenci, Sokolska 11 2052 PRIMA ŠIVALNI STROJ prodam! ali zamenjam za pisalni stroj. Kot plačilo vzamem tudi hranilno knjižico. Vprašati pri »Singer« posredniku Ivo Klarič, Bctnavska 39, I.. Vetrinjska 8. 2087 Sobo odda LEPO OPREMLJENO SOBO oddam samo starejši gospe ali gospodu. Glavni trg 3. 2020 OPREMLJENO SOBO. lepo, z vso oskrbo, oddam. Gosposka ulica 52. 2011 OPREMLJENO SOBO s hrano oddam gospodu ali gospodični. Tezno. Cankarjeva ulica 7. 2004 PRAZNO SOBO takoj oddam kot sostanovalcu eni ali dvema osebama. Loška ulica 5. I. 2007 VELIKO SOBO s štedilnikom, lepo. snažno, oddam. Pobrežje. Zerkovska cesta 33. 1992 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, oddam. Vrbanova ulica 28. pritličje, desno. 2067 BOLJŠEGA GOSPODA sprejmem v celo, zelo dobro oskrbo. Soba solnčna s posebnim vhodom. Vrbanova ul. 28. I.__________________2068 "“opremljeno sobo. strogo separirano. oddam. Tattenbachova ulica 18. UL. 14. 2031 NA STANOVANJE sprejmem gospoda. Vojašniška ulica 9. 2048 Stanovanje ENOSOBNO STANOVANJE, solnčno, oddam s prvim julijem. Viktor Parmova ul. 1L 2017 SOBO IN KUHINJO, istotam dve sobi in kuhinjo oddam. Zerkovska cesta 24. Pobrežje. 2019 ENOSOBNO STANOVANJE. lepo, suho. oddam poceni v Pobrežju, Cesta na Brezje 99. 2008 STANOVANJE. dve veliki sobi, ena obenem kuhinja, oddam s 1. julijem. Taborska ul. 7. Najemnina Din 400.—. 2001 TRISOBNO STANOVANJE v sredini mesta, oddam v najem solidni, boljše situirani stranki. Ponudbe pod »Solnčno« na upravo._________2054 Lokal LOKAL ODDAM s 1. julijem. — Ponudbe pod »300« na upravo »Večernika«. 2016 Proizvaja zgradbe električnih central na vodno moč, clektr. omrežja vsake vrste ter hišnih tyt zunanjih inštalacij, stanovanjskih hiš, tovarn in drugih objektov. Dobava vseh električnih aparatov, motorjev, dinamo - generator-j e v. transformatorjev iz največjih svetovn. tvor-nic. 2017 Lastna . speci jalna po-pravljalnica aparatov, dinamov, elektromotorjev, transformatorjev. Prodaja inštalacijskega blaga, lestencev, svetilk, žarnic itd. — ILlC Vladislav, elektrotehnično podjetje, — MARIBOR, Aleksandrova cesta 24. Službo dobi TRGOVSKEGA UCENCA sprejmem. Trgovina, Stritarjeva ulica 17 2005 PRODAJAl.EC(KA) zmožna slovenščine in nemščine se išče za trafiko v Ma- j riboru za poldnevno. Samo ponudbe z referencami in; zahtevkom plače na upravo lista pod »1984«. 1993S • URADNIK ŽELEZNE STROKE. vešč vseh pisarniških poslov, samostojne slovenske, srbo-hrvaške in nemške korespon-. dence, ako mogoče tudi ustroj! be v prodaji se s 1. 7. sprej* me. Ponudbe s priporočili in zahtevo plače na Henrik' Kieffer. tovarna kos in srpov.’: v Sv. Lovrencu na Pohoriu. 1 2675 VALJAR (Tennisvvalze) železen, 450 do 500 kg. kupimo takoj. Ponudbe na upravo veleposestva Josipa Orniga, Št. Janž na Drav polju. 1950 OTROŠKO POSTELJO kupim takoj. Ponudbe na upr. Večernika pod »Otroška postelja«, 1952 Posojilo POSOJILO NA POSESTVO iščem. V poštev pride hran. knjižica Mestne hranilnice, vknjižba na prvo mesto. Naslov v upravi lista. .2021 Pouk KLAVIRSKI POUK, vestno in poceni. Vetrinjska ulica 11/II, levo. 2023 INSTRUKCIJE daje brezposeln dipl. učitelj. Ponudbe na upravo lista pod »Dipl. učiteli«. 1616 Vinotoč TISCHLER Meljski hrib št. 22 « je otvorjen J022 Žarnice znamke .»Tungsram'* in domače znamke ter vse potrebščine za elektriko kupite ugodno v novi elektro-trgovlnl K. Florjančič Maribor Glavni trg 23 ,BergovdvOr Pismena ali telefonična naročila se takoj izvrše. Telefon 24-28 Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih l Dražestne novosti pralnega blaga - Tekstilaha Biidefeldt Najfineiši rum Brandy Pristna slivovka En gros! in vse vrste likerjev i. t. d. En detail I telefon 25-80 in vse vrste likerjev i. t. d. En detail I JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 9 Tovarna likerjev, dezertnih vin in sirupov! Vabilo na veliko vrtno veselico katero priredi Prvo Jugosbv. kuncerejsko društvo v Mariboru dne 4. iunija 1.1. v gostilni Mraz, Obrežna cesta v Studencih. Svira jazzband „Drava“, obenem je mala razstava osem zajčjih vrst. Ribolov, šaljiva pošta i. t. d, Za dobra mrzla in topla jedila ter izborno kapljico je preskrbljeno. Pričetek ob 15. uri. Od 15. ure dalje vozi avtobus št. 2 do veseličnega prostora. Vstopnina Din 3‘—. Za obilen obisk se priporoča odbor. 2077 Krščansko katoliško vzgojevališče za dečke „M ARI ANUM v Gradcu, LeonhardstraBe 116, sprejema dečke in dijake v starosti od 6 do 20 let. Obisk šole je izvfen zavoda. Gojencem, ki obiskujejo v bližini se nahajajočo Elizabetno ljudsko šolo, realno gimnazijo in akadcmično gimnazijo, se nudijo v vseh učnih predmetih instrukcije. Pouk v glasbi v hiši. Zavod, vodi nad gojenci skrbno nadzorstvo. Dobra in redilna domača hrana. Kopanje in_ pranje perila doma. Mesečna oskrbenina od 60 šilingov naprej. Sprejem od 15. julija do 6. avgusta 1933. Prospekti se pošljejo na željo. Telefon 5451. Za predstojništvo: S. Vin. S c h ii I z. prednica. Dečje okrevališče »Marianom« St. Lconhard, GRAZ. 2013 ^estiio nač. mariborsko. Stev. 7728/1207 — 1933. Maribor, 27. maja 1933. Razglas o licitaciji Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje za izvršitev tapetniških in steklarskih del pri zgradbi po-^opja za carinsko pošto in carinske urade na gl. ^olodvoiMS v Mariboru Hi. javffi) pismeno ponudbeno licitacijo na dan 13. junija 1933 ob 11. uri dop. v. sobi štev. 5 mestnega gradbenega urada v Ma-^oru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti j^Čilu napravnih stroškov dobivajo med uradni -Hrami istotam, soba št. 3. ,. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstot-(tudi z besedami) na vsoto odobrenega prora-^Pa, ki znaša: 1. za tapetniška dela , . . . Din 24.553.— 2. za steklarska dela . . . . „ 168.273.88 Skupaj . .Din 192.826.88 , Pri II. licitaciji je bil dosežen za steklarska de-a Popust 0.5% na cene uradnega proračuna. Ponudbe je kolekovati po § 9. zakona o izpre-^ppibah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 24. 'Parca 1932, »Službene Novine« br. 70 — XXIX z 26. marca 1932. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o Imitaciji v »Službenih Novinah« in na razglasni des-* mestnega načelstva mariborskega. 2043 MESTNO NAČELSTVO MARIBORSKO. Mestni načelnik: dr. Lipold, s. r._____________ Prodam cirka 300 damskih plaščev od Din 190’- naprej cirka 400 damskih oblek od Din 54‘- naprej do najfinejše svilene vrste cirka 150 damskih raznov. bluz vsled letošnje neugodne se-zije po zelo nizki ceni. Prodaja se vrši na drobno in debelo od 6. junija naprej. TRGOVSKI POM, MARIBOR Ogled prosti Vte blago je ceneje TKANINE ZA POHIŠTVO IN SOLNCNE PLAHTE GRADL ZA MADRACE ŽIMA - AFRIK v specijalni trgovini WEKM1IB0R rastnim n Preselit veno naznanilo ! Agentura in zavarovalnica ]os. Baumeister se je preselila na Aleksandrovo cesto 44 Jos. Baumeister, Maribor protokolirana trgovska egentura Aleksandrova cesta 20. Kovček! za potovanje, damske torbice, denarnice, aktovke, vse po najnižjih cenah. J. KARLO, MARIBOR, Trg svobode 6 Naznanilo preselitve. Slikarska in pleskarska delavnica se nahaja sedaj na Jugoslovanskem trgu št. 3 ter se priporočam H. Coffou Kako si prihranite denar! Le, ako kupujete v bogato opremljeni zatogi tvrdke Justin Gustinčič. Prodaja in nakup rabljenih strojev, železa, kovin, peči, transmisij, orodja, vseh potrebščin za zgradbe, kakor traverz, cevi, ograj itd. Vsakovrstni nadomestni deli avtomobilov. Obračajte se po potrebi na nas, ker si s tem prihranite denar! Danes zvečer vsi na veselica Utva Janos katera sc vrši na verandi restavracije »Union« s plesom. Restavracija »Union« ima sveže unionsko pivo, prvovrstna štajerska vina ter izborno kuhinjo. Z mrzlimi jedili vedno preskrbljeno. — Cene zmerne, postrežba točna! 2055 Se ‘priporoča Lojze Lisjak, restavrater. Mehanična delavnica ^ za popravila koles, šivalnih strojev, otroških vozičkov gramofonov ter vsa v mehanično stroko spadajoča dela. Lastni zavod za poniklanje in emajliranje. Nadomestni deli vsakovrstnih znamk, koles, šivalnih strojev in gramofonov Justin Gustinčič, mehanična delavnica Maribor, Taltenbachova ul. 14 Citajte „Večernik“! FEIERTAG TURIST Telefon it. 28-24 ff pristen črn ržen kruh je zelo redilen! Ostane v največji vročini 8 do 10'dni svež in zdrav, ter se zato vsem turistom, restavracijam in delikatesnim trgovinam najtopleje priporoča. zaloga: Maribor, Betnavska 43 in Klavsi; trg, v trgovini Jos. Skaza, prej Sirk. Podružnica: Nova vas 2039 rosnim 1 1. 1 0. r. um hioohi m Ustanovljena i. 1882. Stanje hranilnih vlog 70 milijonov Din Rezervni zakladi 8,800.000 Din Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje. —■ Rentni davek plačuje iz svojega. Zidna in strešna opeka vseh vrst zopet v zalogi l Zidna opeka starega in novega formata, opeka za brezometno zidavo, strešna zarezna, dvozarezna prešana in bobrasia opeka. Votla in staničasta opeka velikega formata (»votlenjak«, »staničak« v 2X, 4X in 6X velikosti normalne zidne opeke za CENENO in LAHKO ZIDOVJE, ki dobro drži toploto. PLOŠČE ZA TLAKOVANJE podstrešja, LAHKE GRADBENE PLOŠČE »PORO-LITH« v debelosti od 3, 5 in 8 cm, cenejše in boljše kakor inozemske gradbene plošče za vse vmesne stene brez traverz in fundamen-ta, za toplotno izolacijo hladnih sten in za zunanje in vnanje ognja varne obloge lesenih sten. „ 2011 >>HOURDIS«-PLOŠČE za zidane vence in ognja varne strope. Prvovrstni in na najmodernejši način strojno predelani materijal od velike trdnosti in opornosti napram vremenskim vplivom. SKRAJNO KONKURENČNE CENE! DOVOZ k stavbi ali franko industrijski tir. Zahtevajte brezplačne cenike in prospekte! Opekarna laiteršperg, Franc Dervruschek, Košaki pri Mariboru. Sandale in modne čevlje nudimo v največji izbiri. TRGOVSKI DOM MURIBOR NaJtrpeinaJšI osebni in tovorni za naše ceste. — 2, 4, 6 in 12 ciiinderski, tiVOjne oiha8f*e OSI. brezokvirua šasija. Zagreb, Kustošija 6, TATRA-AVTO Maribor, Cankarjeva utica 26. Tvornica ovratnikov Močivnik & Drug, Rotovški trg 6 išče praktikanta za pranje in škrobljenje ovratnikov. — Mora biti jugoslovanski državljan, vojaščine prost. Kemičarji imajo prednost. . ,a6 Javna sodna draži. Dne 9. junija 1933, ob 9. uri predpoldne, bo pri sreskem sodišču v Mariboru, soba štev. 27, v kon-kurzni zadevi Martina in Josipine CVILAK, javna dražba posestva Jareninski dol. Podrobne informacije v zadevi daje konkurzni upravitelj dr. Kumba-tovič Filip, odvetnik v Mariboru, Kralja Petra trg štev.1. - 2054 HOGdVICE predtiskarija v veliki izbiri, kakor tudi vse ostale modne predmete, najcenejše v modni trgovini m Mara Kumše Maribor, Stolna ul. 1 10 11 13 1 2 Birmanske ure zlatnina itd. najceneje 9 pri urarja 3 IGNACU JANU Maribor, Glavni trg !3 e 7 6 S 4 Spomnite se CMD t Preselitveno naznanilo! Cenjenemu občinstvu in odjemalcem sporočam, da sem svojo trgovino avtomobilskih potrebščin, nadomestnih delov, pnevmatik, olja itd. preselil z Trga svobode 6 na Trg svobode štev. 1 (grad) Svoje dosedanje odjemalce prosim, da mi tudi v novem lokalu ohranijo svojo naklonjenost. Se priporočam — Ladislav Kardoš s m Za birmo! Za poto Vse v veliki izbiri in po solidnih cenah priporoča Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova 13 Veletrgovina z železnino PINTEE & LENARD MARIBOR Telefon 22-82 Brzojav: Pinlen Maribor *«ss Priporoča svojo zalogo po zmernih cenah Angleško blago 1515 najodličnejše kakovosti sodobnih znamk „Smartex“ za praktične, solidne športne, promenadne in potovalne obleke. „Ventex“ blago, ki je tkano na poseben način in vzbuja pri nošnji prijeten občutek ter združuje eleganco, všečnost in izredno trpežnost. „Picci triply“ najidealnejša kakovost za elegantne, lahke moške obleke v vseh najmodernejšihbaivah. Vse te vrste blaga ima vedno na zalogi FRANJO MAJER MARIBOR, GLAVNI TRG 9 ^|llllll|||||llll|||||llll||||l|ii|||||||l|||||||llll||||ll||||||||lii,;,,,....n.....»illlllllllllllllllll|lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllL: uin druvsie umi mm Podružnica : CELJE nasproti pošte prej jUZNOSTAJJaKSKA HRANILNICA Centrala: MARIBOR v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenske ulice Sprejema vloge nat knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju Najbolj varna naložba denarja, ker Jamči asa vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno llitllllillililllillllllli!llllllllllllllll!IIIIIIIIillllllllllllllllllllinii:ilMI(l!IIIIIIIIIII!ttll!MIIIIIIIII!l|lll!llllllllilllllllllllIllllllllllllll!!IIIIIIIIIIIllllllllIlllltlllllllllllllllllIlllllltIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIw^_ Moško perilo (tud Lastni izderi i 1 do meri! i. Tekstilana Btidefeldf Nizke čemel Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru, Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru \