PHIHOHSKI DHEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRCNI E SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEB3LJE Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din TRST čet tek 23. junija 1949 Poštnina plačana v gotovim , « ,n n QOO\ Spedizione in abbon. postale DlcV- ' Zakaj VU ne resi vprašanja političnih pripornikov? NOTA VLADE FLRJ VLADAM ZDA. ZSSR. VEL. BRITANIJE IN FRANCIJE Sklepi štirih so krivični in nesprejemljivi Vlada FLRJ zahteva ponovno preučitev jugoslovanskih pravičnih zahtev ter sprejem pravičnih sklepov s sodelovanjem in posvetovanjem predstavnika FLRJ Komentar »Tanjuga“ ^bdajijepolitičnj urednik Tanju-Wje med drugim: Na sejah zu- banjih ministrov in na konferencah (JJ^hikov so tr= velike države A m Velika Britanija in Franci-j.. Wvzele načelno negativno sta-‘,Ce do upravičenih zahtev Jugo. « *-e Br°W Avstriji ;n tudi glede l{0v~S slovenskega ljudstva na roškem do svobodnega življenja Zah?10 2 nJeSovlrni brati v FLRJ. i "“itevg Jugoslavije so obstajale v L ernerr|t>i avstrijsko - j.ugoslovan-y P.riključitvi Slovenske Sijati Južoslav'ji ih v repara-pj.1 ki bi jih morala Avstrija Iprn, 'Je pravične zahteve vlade like- ’ ^ so zadnjih dnj pari-Bist^ 2asedanja sveta zunanjih mi. L uživale uradno podporo vla-L so predstavljale skupno Luknjan nemške imovine v Loriji sporne točke mirovne po-U0 z Avstrijo, glede katerih so k.ie^®j imele vse konference na-f "bikov zunanjih ministrov no-Lr- 1 zaradi negativnega stališča rjodnih držav. L0aa. ko je zadnje dni začel svet panjih ^liati * P°godbi z 'str‘ štirih ministrov v Parizu raz-na tajmh sejah o mirov-Avstrijo, je med mi-velikih držav prišlo sporazuma o zadnjem spornem , a»anju, to je o vprašanju pla-(^.^Iškodnine Sovjetski zvezi za U“Ho imovino v Avstriji. Spora-.j* b‘1 dosežen na liniji, ki ne ls‘eva pravičnih jugoslovanskih . glede spremembe avstrijsko. ‘Slovanske meje glede politične. (®°darske in kulturne avtodomi-L ®hemu delu Slovenske Koroške, j|? “i ostala pod Avstrijo in glede ^"ijskih reparacij. Kot temelj za |0 vo mirovne pogodbe z Avilri- 0 'j- Štiri države sprejele negativ- so £,a zahodne dr-|; imele do tedaj glede jugoslo. *Wh zahtev, t. j. nedotakljivost ,3^ih avstrijskih meja iz leta i( ih oprostitev Avstrije sleher-M “Veznosti plačila reparacij Ju- 1 “ krivični sporazum štirih veli-'kor žav je toliko bolj težak, v ko-Vjv: ®a je odobril tudi predstavnik tTO < e socialistične zveze in ker stavi ja diskriminacijo ravno L* socialistične Jugoslavije, ki je ij N edina od slovanskih držav, vseh svojih narodov zdru-I),. v okviru meja svoje enotne kostne države. njmi sejami, se je jasno videlo, da se pogajanja ne vodijo na podlagi pravičn.h in demokratičnih načel glede jugoslovanskih zahtev, pač pa na podlagi mešetarjenja na račun malih narodov in njihovih sve-tih narodnih pravic. Svet zunanjih ministrov je poteptal pravico ljudstva do samoodločbe in ni upošteval neizmernih žrtev malega slovenskega ljudstva na Koroškem, ki se je borilo stoletja za svoj narodni obstoj proti pangermanskemu zatiranju in proti germanizaciji. Svet zunanjih ministrov ni hotel poslušati in upoštevati zahtev in pravic, ki jih stoletja potrjujejo in ki jih je zapečatila kri narodne manjšine v Avstriji, ki je s svojim trpljenjem dolga stoletja manifestirala svojo visoko narodno zavest, ki je junaško kljubovala stoletnemu avstrij-sko-nemškemu gospostvu in ki so jo z imperialistično versajsko mirovno pogodbo ponovno pahnili v naročje nemških zatiralcev, v suž-nost in brezpravnost. Zakonite pravice slovenskega ljudstva v Avstriji so tudi pravice Jugoslavije, ki se jim ne moro odpovedati. Potrditev imperialistične krivice v škodo Jugoslavije in koroških Slovencev, ki se je uresničila z ver-sajsko mirovno pogodbo, potrditev senžermenske pogodbe s strani štirih velikih držav in prepustitev koroških Slovencev šovinističnim krempljem avstrijsko - nemških služabnikov je napolnila narode Jugoslavije z bolestjo in zgražanjem. Narodi Jugoslavije se tudi globoko zgražajo nad krivično odločitvijo Sveta zunanjih ministrov, ki ie odbil jugoslovanske zahteve in odpustil Avstriji barbarstva, plenitve in uničenja, ki jih je izvršila med vojno na jugoslovanskem ozemlju. Narodi in vlada Jugoslavije se ne morejo odpovedati tej zahtevi za pravično povračilo škode, ki so jo povzročile avstrijske čete v okviru nacistične vojske med vojno v Jugoslaviji. BEOGRAD, 22. (Tanjug) — Prvi podtajnik ministrstva za zunanje zadeve FLRJ Vladimir Popovič je danes izročil predstavnikom ZDA, ZSSR, Velike Britanije in Francije noto sledeče vsebine : Glede sporazuma v svetu zunanjih ministrov o vprašanju pogodbe z Avstrijo ima vlada FLRJ čast sporočiti vladam ZDA, ZSSR, Velike Britanije in Francije sledeče: Vlada FLRJ se je trudila, da bi prišlo čim hitreje mogoče do sklenitve pogodbe z Avstrijo, in je večkrat izjavila, da je pripravljena na kompromis, da pride do sporazuma. Vendar so vlade ZDA, Velike Britanije in Francije trdovratno odbile sprejem zakonitih in utemeljenih zahtev FLRJ glede Slovenske Koroške in glede reparacij, zahtev, ki temeljijo na demokratičnem načelu svobodnega odločanja narodov in na pravičnosti. Svet zunanjih ministrov ZDA, ZSSR, Velike Britanije in Francije je sprejel na pariškem zasedanju od 23. maja do 20. junija 1949 sklepe, s katerimi se brez vsakega opravičila odbijajo zakonite jugoslovanske ozemeljske zahteve nasproti Avstriji, ki se nanašajo na one kraje, kjer prebivajo Slovenci, ter jugoslovanske zahteve po reparacijah, ki naj bi tudi v najmanjši meri poravnale škodo in plenitve, ki so jih jugoslovanski narodi utrpeli v zadnji vojni zaradi avstrijsko-nemške fašistične okupacije. Svet zunanjih ministrov je sprejel ta krivični in neopravičljivi sklep, ki je v nasprotju z življenjskimi interesi narodov Jugoslavije, ne S edvoi ni no je, da pariški spora-1^. u Avstriji predstavlja v luči fc velikih držav, da usmeri-Položaj k utrditvi sve-fc) ®a miru, pozitiven korak v ta«.,'slu. Ta dogovor je eden od 7aetniH rezultatov borbe za mir iivtt mimo sodelovanje narodov ern smislu beleži določen na-za utrditev mednarodnega kt] ‘)Vatlja. Predstavlja tudi va-IjL ^Prinos k bodočim naporom . m držav za mirno rešitev spo-Kvropj in svetu, Jk Jugoslavija, ki je globoko resirana na ohranitvi jniru in . Silv; konstruktivnega sodelo. med narodi, je neštetokrat Ho 9-'a svojo željo. jojiM Svet zunanjih ministrov itt,, 2a^el razpravljati o avstrij-^vi.vPr*šanju, je Jugoslavija u-ier>e<"en° Pričakovala, da bodo 1 rtii 2aMeve upoštevane, vendar tk^tri treh zahodnih držav Hijjj 'h razgovor z jugoslovan-, bit ^re^stavnikom in s tem iz-'!o j'Uiperialistično težnjo, da vsi-^ 8°slaviji avstrijsko mirovno lilij0 0 v obliki diktata, ter da >!■(.). hoprav-Uno, krivično in ne-t nr "Uivo rešitev. Enako stališče t j^^vnika jugoslovanske vla-pvj^i 0 jugoslovanskih zahtev je ™liij5 s°vjetski zunanji minister. ,'>«tr'0S* sovietskega ministra z 1 len,1 3re*' imperialističnih držav !r„ nezaslišanem diskriminacij-bljj^ Hosu do zavezniške in so- “ Pulim mrl BEOGRAD. 22. — Umrl jc znani jugoslovanski novinar, urednik «Politike» in predsednik združenja novinarjev Srbije Mihajlo Petrovič. V Belgiji bodo volitve prihodnjo nedeljo da bi se prej posvetoval s predstavnikom vlade FLRJ v Parizu, ki je bil na njegovo razpolago. Vendar pa so se ministri ZDA, ZSSR, Velike Britanije in Francije posamič sestali z avstrijskim predstavnikom Gruberjem. Tako postopanje in krivične odločitve sveta zunanjih ministrov povzročajo veliko krivico zavezniški državi, ki je dala velike žrtve v vojni ob strani protihiilerjevske koalicije. Ti sklepi so v nasprotju z načelom svobodnega odločanja narodov in odgovornosti za izvršene vojne zločine in plenitve ter zadajajo resen udarec mednarodnemu sodelovanju v tem delu Evrope. Na podlagi navedenega pošilja jugoslovanska vlada kot tolmač narodov FLRJ. viadam ZDA, ZSSR, Velike Britanije in Francije odločen protest proti tem sklepom sveta zunanjih ministrov, ki so naperjeni proti interesom FLRJ. Vlada FLRJ izjavlja, da smatra sklepe sveta zunanjih ministrov, ki odbijajo zakonite ozemeljske zahteve in reparacije nasproti Avstriji, za nesprejemljive in krivične, ter vztrajno zahteva, naj svet zunanjih ministrov zopet preuči jugoslovanske zahteve in naj se sprejmejo pravični sklepi s sodelovanjem in posvetovanjem predstavnika vlade FLRJ. Vlada FLRJ izjavlja, da se FLRJ noče in se ne more odpovedati svojim zakonitim ozemeljskim zahtevam po Siovenski Koroški, katere prebivalstvo je slovensko, ter svojim zahtevam za plačiio reparacij s strani Avstrije kot odškodnino za škodo, ki jo je utrpela v pretekli vojni, ter drugim zakonitim zahtevani nasproti Avstriji. Pred meseci je bilo v našem časopisju govora o nerednostih, ki se počenjajo na račun političnih pripornikov, ki se nahajajo v tržaških zaporih. Gre za italijanske in jugoslovanske državljane, katerim se ovira možnost, da bi se vrnili v svojo domovino in bili tam deležni vseh mogočih olajšav, katerih niso bili deležni samo politični ampak tudi sploh vsi drugi priporniki. Posebno nas zanima primer tovariša GODNIČA, ki je bil — kol smo že poročali v našem dnevniku, obsojen za «sequestro di personan na teritoriju, ki sedaj pripada Jugoslaviji in sicer pri Komnu. Ta tovariš je bil obsojen in je ob prizivu kasacijsko sodišče razveljavilo že pred skoraj dvema letoma njegovo obsodbo in sedaj ne ve, zakaj je prav za prav v zaporu. Nihče ni odgovoren za njegovo pridržanje. Vsak se izgovarja in baje’ je stvar nekje v arhivih rimskega sodišča. Ne znamo si tolmačiti drugače kot, da tukaj namenoma pridržujejo v zaporu tovariša Godniča kot partizana in kot jugoslovanskega državljana še posebej. Obrnili smo se tudi do jugoslovanskega Rdečega križa, ki nam je sporočil, da je zadevo Godniča kot kričeč primer javil ne samo jugoslovenskim oblastem, katere že nad pol leta zahtevajo rešitev tega vprašanja pri ZVU, kjer pa ne dobijo nikakega pozitivnega odgovora. V zvezi z zadevo Godniča je tudi zadeva treh partizanov iz Lokve. ki so tudi bili sojeni za dejanja, ki naj jih bi izvršili v Lokvi, t. J. tudi na sedanjem jugoslovanskem ozemlju. Isto tako je za te tri tovariše jugoslovansko zastopstvo v Trstu iskalo možnosti bodisi izme-njave ali kar koli, da bi jih vrnili v njihovo domovino. Tudi tukaj je po dolgih mesecih postalo očitno, da ZVU noče rešiti teh perečih vprašanj. Od strani jugoslovanskega Rdečega križa nam je bilo povedano, da se je postavilo to vprašanje tudi Mednarodnemu Rdeče-mu križu, ki bi moral intervenirati na merodajnih mestih. V zaporu Coroneo je tudi skupina tovarišev iz Furlanije. Tudi oni bi ne spadali v tržaške zapore. Napravili so potrebne korake pri oblasteh, da bi jih premestili v Italijo, kjer bi po možnosti uživali ugodnosti raznih amnestij. _ Tudi tem se je negativno odgovorilo od strani kompetentnih oblasti. Vprašamo se, ali je res, da je za znane fašiste bilo mogoče intervenirati tako, da so ti sedaj na svobodi v Italiji in drugod in da se za ljudi, ki so antifašisti in partizani, deli pravica z roko krutega gospodarja. Cas bi bil, da bi se te zadeve rešile, ker nikakor niso v čast tisti opevani demokraciji širom po svetu. Zvedeli smo tudi, da se jugoslovanske oblasti brigajo, da bi izmenjali tudi navadne pripornike, katerih je mnogo, ki so v povojni dobi bili žrtve razmer jn to tako kot se to dela z drugimi državami. FRAKCIONASKl & is osmi obletnici hiiAer/evsftcffa napada Počastitev spomina padlih borcev RA v Beogradu - Komentar „Borbc" in „Pravdc" BRUSELJ, 22. — V junija bodo Belgijci 26. nedeljo drugič po osvoboditvi volili. Izbrali bodo 212 poslancev in 187 senatorjev, od katerih jih bo 106 izvoljenih neposredno že 26. junija, volitve 46 po. krajinskih senatorjev pa bodo 11. julija. Ostali senatorji bodo imenovani po otvoritvi parlamenta. Rezultati volitev bodo praktično znani v noči 26. junija in naslednjega dne bo Spaak podal princu-regentu ostavko svoje vlade. V volivni borbi so štiri velike stranke: krščanski socialisti, socialisti, (ti dve stranki sta skupno na vladi od marca 1947) in pa liberalci ter komunisti, ki so obojni v opoziciji. BEOGRAD, 22. - Ob B. obletnici hitlerjevskega napada na Sovjetsko zvezo in da počastijo spomin junaških borcev sovjetske vojske, ki so padli v borbj proti fašističnemu napadalcu, so predstavniki vlade FLRJ. jugoslovanske vojske, vlade LR Srbije in ljudskega odbora mesta Beograd položili danes zjutraj vence ob spomeniku padlih borcev Rdeče arjnade na trgu Republike v Beogradu. V imenu vlade FRLJ sta vence položila minister za težko industri. jo Franc Leskošek In minister za poljedelstvo Todorovič; v imenu jugoslovanske vojske gnneral Danilo Lekič; y imenu vlade LR Srbije podpredsednik vlade Života Djermanovič; v imenu izvršilnega odbora LO mesta Beograd predsed. nik Niko Petrovič. Slovesni ceremoniji so prisostvovali poslanik ZSSR Lavrentijev, poljski poslanik Wende, bolgarski poslanik Eelovski, romunski posla, nik Rudenko, češkoslovaški odpravnik poslov Meisner, madžarski odpravnik poslov Marjaj, albanski odpravnik poslov Krojini, sovjetski vojaški atače generalni major Si-dorovič, češkoslovaški vojaški ataše komandant Gal, bolgarski vojaški ataše kap. Matkov ter funkcio. narji diplomatičnih misij omenje nih držav. Komunistična partija Jugoslavije nj čakala ugodnega trenutka, pač pa je 22. junija 1941 pravilno smatrala, da je ura. na katero je bila pripravljena, prišla. Zato je povedla ljudstvo v oboroženi bor. bi proti okupatorju. «Borba» poudarja, da pogoji za borbo v Jugoslaviji niso nikakor bili lažji kakor pogoji Y drugih okupiranih državah. V Jugoslaviji je bil en sam ugodnejši pogoj za borbo proti fašizmu v primeri z drugimi državami, in sicer granitna in revolucionarna Komunistična partija Jugoslavije, trden blok prekaljen v izkušnjah. V osvobodilni vojni so se narodi Jugoslavije naslonili na borbo Sovjetske zveze in navezali svojo usodo na usodo prve socialistične države. Na koncu omenja «Bor bat ovire, ki se sedaj postavljajo za graditev socializma v Jugoslaviji in poudarja, da se z borbo Jugoslavije za graditev socializma utrjuje proti-imperialistični blok, in da se ta borba vodi tudi za zjnago načela komunističnih odnosov med socialističnimi državami, za zmago pra. vice in morale v mednarodnem delavskem gibanju. Moskovska »Pravda« piče ob tej priliki, da Sovjetska zveza, ki je rešila svet pred nevarnostjo nacističnega barbarstva, koraka sedaj na čelu vseh demokratičnih sil sve. ta. ki se borijo za trden mir proti ostankom fašizma in proti netilcem vojne. Zaman se sile mednarodne reakcije trudijo, da hi kolo zgodovine preokrenili. Kapitalizem je obsojen. Njegovo kraljestvo gre h kraju. «Izvesti j a» poudarjajo uspehe sovjetskega ljudstva v povojnih letih, «Krasnaja zvezda« pa poziva sovjetsko ljudstvo, naj bo budno in naj utrjuje silo države :n vojske proti spletku.i netilcev noye vojne. GOVOR MOŠE PIJADA V TITOGRADU Nedopustno vmešavanje v notranje zadeve FLRJ TITOGRAD, 22. (Tanjug) — Na velikem ljudskem zborovanju v Titogradu je Moša Pijade izjavil, da vse, kar Sovjetska zveza in ljudske demokracije delajo proti Jugoslaviji, predstavlja nedopustno vmešavanje v notranjo zadeve druge države. Sklicujoč se na obletnico zloglasne resolucije Informacijskega urada je Moša Pijade izjavil: Leto, ki je od takrat preteklo, je pokazalo, da so bile razne laži in izmišljotine, objavljene v resoluciji, napisane samo zato, da se prikrije pravi smisel, da se prikrijejo pravi nameni podlih napadov proti KPJ, proti našim voditeljem, našim narodom in naši državi. Po enem letu od onega dne do danes je vsemu svetu dovolj jasno, kaj se je prav skrivalo za to resolucijo. Sovjetska zveza, Poljska, CSR, Bolgarija, Madžarska in Romunija so z Jugoslavijo prekinile politične odnose in tudi kulturne in gospodarske odnose. Od vsega tega ni ostalo skoraj nič. Vse te vlade go- vorijo o prijateljstvu, o vzajemnem sodelovanju in so prav one, ki sc to spremenile v mrtvo črko na papirju. Namesto tega je ostala samo zagrizena in divja kampanja laži in klevet proti Jugoslaviji, proti KPJ in njenemu vodstvu. Težko je najti v zgodovini tako strašne laži in tako podle klevete. Velika Rusija in šest drugih držav so se trdno organizirale za borbo proti Jugoslaviji z namenom, da menjajo njenp vlado, da ustanovijo režim, ki bi njim bil prav, da uničijo petletni načrt, ker želijo, da bi se v tej državi napravilo vse, kar pade njim v glavo. Ne brigajo se za naše blagostanje. Pod teorije, ki je pravilna kadar se misli s pametjo in se pošteno dela, pod teorijo, da morajo biti interesi nekaterih narodov in držav podvrženi skupnim interesom vsega sveta, svetovne revolucije, pod tem geslom se danes skriva nekaj drugega. Vse, kar oni delajo proti Jugoslaviji, predstavlja nedopustno vmešavanje v notranje zadeve druge države. Poslednja pot pesnika VI. Nazora ZAGREB, 22. — Danes je bil v Zagrebu svečan pogreb velikeg.i hrvatskega pesnika Vladimirja Nazora. Žalni sprevod je šel po glavnih mestnih ulicah. Za krsto so šli člani jugoslovanske vlade, predsed nik hrvatske vlade Bakarič, člani prezidija Sabora LR Hrvatske predstavniki jugoslovanske vojske predstavniki prezidija drugih ljudskih republik Jugoslavije, pred stavniki, množičnih organizacij tet tisoči zagrebških delavcev. Ogromna množica je tvorila špalir, ko je šel sprevod mimo, in se je poklonila velikemu sinu jugoslovanskega ljudstva. Predsednik Zveze pisateljev Jugoslavije Ivo Andrič je pred grobom v govoru poudaril, da bo borba Vladimirja Nazora vedno vzor borbe za domovino. Njegovo junaštvo, ki ga je pokazal kljub svoji starosti, ni v čast samo njegovemu spominu in hrvatskemu narodu, pač pa tudi vsem narodom Jugoslavije in se bo vedno navajalo kot svetel primer. Na tej poti, ki jo je edino smrt lahko prekinila, ni prenehal biti s svojim ljudstvom v najtežjih dneh njegove zgodovine. Ostal je na tej poti do konca ter je do zadnjega zastavljal svoje pero v obrambo svoje domovine, njenega državnega vodstva in partije, Pisatelji Jugoslavije vidijo v delu Vladimirja Nazora, v njegovi volji in v njegovi veri zgled, ki mu morajo slediti pri svojem umetniškem ustvarjanju in pri svojem delovanju za socialistično domovino. Ob pogrebu so govorili tudi minister jugoslovanske vlade in član CK KPJ Božidar Maslarič, general Milan Kuprešanim in predsednik vlade LR Hrvatske Vladimir Bakarič. . iH uje države je globoko zade-iVg.]/1'*** narode Jugoslavije in sDo ^Uti5lvo na Koroškem. t0lj,ra;iUni v škodo Jugoslavije 1 ^10° k°{J značilen, v kolikor J Zflhtevam Sovjetske zveze °dnlno za nemško imovino **Jev V zncsku 150 milijonov IS, ' Hakor tudi drugim zahte-B Vni .Se nanašajo na gospodar-g 1 riodSailia- Zanimivo je ugolo- » zte-ravno v j , „V(, . hipu, ko Sovjet J Ucad ln države Informacijske-rel n Vod'j° divjo kampanjo k°’ da " ^u6°s'aviji in zatrju-J Z j Jugoslavija sporazume- d glisti, je bil skle LNi Ho zvezo in tremi u Sov.. bpUalističnimi drža\ v škodo socialistične Ju a>°r .ne da'b. to vprašali za S naai' /a njeno sodelovanje s« Ssejij, fudlagi navadnega diskri JS. postopka v njeno 5$ fcf -<,e3,tva. r,a d, aVijj ki mečejo značil kampanjo klevet proti Ko je Svet ministuiv 'd ulu avstrijske pogodbe javnosti in začel s taj Sindikalni in gospodarski položaj v Italiji Splošna stavka kmetijskega delavstva in pomorščakov preti, da bo zavrla vse gospodarsko življenje države Sindikalni položaj v Italiji ga označuje splošna stavka kmečkih delavcev. Ogromni mezdni spor, ki traja že 93 dni je obstal pri zahtevah /.a povišanje družinskih doklad, pri obveznosti izplačevanj priboljškov in pri ureditvi odkazov dela. Borba je ostra in dramatična. Vsa italijanska javnost, it- im-presionirana. Vlada je morala posredovati in postavila ie predloge, katere pa je delavstvo odklonilo, Sovražni odpor Confide. ki ga ščiti konservativna vlada, postavlja v zadrego Saragatove ministre Romito in Siloneja. Ves levičarski in demokratični lisk se strinja v presojevanju položaja, da nepopustljivost veleposestnikov spravlja v r.evarnost narodno gospodarstvo ,n da grozi žetvi. Italijanska splošna zveza dfla jc mobilizirana pri podpiranju borbe kmetijskih delavcev. Velika razredna borba se odraza na mednarodnem polju in Svetovna zveza demokratične mladico je sprožilu kampanjo solidarnosti z italijanskimi stavkajočimi delavci, Življenje in delovanje stavkokazov je ogroženo in otežkočeno s strani razjarjenega delavstva kljub intervencij; in izzivanju Scelbove policije, vsi mestni centri izražajo svojo solidarnost 3 tovariši v borbi. Veliki sindikalni dogodki 30 na dnevnem redu na sejah vlade, parlamenta in senata. Iz Ligurije prihajajo pobude za konkretno solidarnost s težaki v Padski nižini in v Venetu, ki jim pošiljajo živež in ga razde-ljujejo družinam delavstva, ki se bori za zboljšanje svojega položaja. Ljudske množice razbijajo pojave škvadristov in v Emiliji je že mnogo ranjenih, Ro vse,n po deželju Italije vršijo polici: ke sile v lužbi veleposestnikov stotine aretacij in v zadnjih dneh je več mrtvih in desetine v jenih. Vlada in Confida sta obtoženi, da sta za takšen položaj odgovorni in delavstvo opozarja, da bo žetev v vsakem primeru rešilo prebivalstvo samo. V to orjaško sindikalno borbo se vključuje stavka pomorščakov in nobena ladja ni še odplula iz Genove, Neaplja in Savone od 17. t. ip. zjutraj. Pomorščaki zah- tevajo primerno povišanje starostnega zavarovanja (sedaj 4.000 lir namesto predvojnih 300. lir mesečno), izplačilo nagrade za vzajemnost pomorščakom, ki odstopijo službo brezposelnim. Saragat, minister trgovske mornarice, izdaja apele z obljubami. Pomorščakov se vse to ne prime in stavka se širi. Tisoči potnikov ne morejo odpotovati. Le bratje Cosulich, ki so specialisti v organiziranju stavkokazov, so uspeli, da so njihove ladje odplule z inozemskimi posadkami, med katerimi poljska «Jagel-lo», ker jih upravljajo oni. Na splošno je postal položaj italijanskih delavcev težji. Življenjski stroški so se povišali' in od 25. junija bodo zvišane železniške tarife, od decembra pa bo podražila najemnina od 50 do 100 odst., med tem ko sq se delovne ure znanjžale za 10 odst. in 40 odst.. Državni nameščenci prejemajo na pr. tridesetkratno plačo od predvojne, železničarji pa še-stintridesetkratno, med tem ko so se življenjski stroški povečali šestinpetdesetkrat. Brezposelnost se je ponovno povečala, med tem ko vlada ščiti velike monopole, ki širijo svoj vpliv na celotno gospodarsko življenje Italije, Špekulanti pa vlečejo neizmerne profite od De Gasperijeve vlade, med tem pa — kot v časih Mussolinija — vlačijo po sodiščih desetine delavcev zato, ker so stavkali v beneški predilnici. Vse to je posledica zasužnjen ja italijanskega gospodarstva ameriškim monopolom in krize zaradi gospodarske depresije, ki se razvija v ZDA in preti, da se bo spremenila v zelo težko splošno gospodarsko krizo v vseh marša liziranih državah. To potrjuje tudi predsednik Truman, ko priznava točnost a-nalize revije «Economist» o padanju proizvodnje, u zmanjšanju obsega zaključenih poslov in o pol milijona brezposelnih, ki se pridružujejo ostalim trem milijonom. No, med tem pa Italija ne bo morala proizvajati niti železa niti jekla. B. P. Češki škofje ovirajo sporazum med cerkvijo in državo PRAGA, 22. — Voditelji še nedavno ustanovljenega odbora katoliške akcije so objavili včeraj poročilo, v katerem «z žalostjo u-gotavljajo sovražno razpoloženje nekaterih visokih cerkvenih dostojanstvenikov napram novi katoliški akciji«. Nadalje pozivajo ško fe, naj ne ovirajo naporov katoličanov, da bi prišlo do sporazuma med cerkvijo in državo. Zagotavljajo tudi, da bodo nadaljevali svoje napore, da duhovniki in verniki nq bodo vodili protivladne politične borbe. Kakor pred nekaj dnevi v Pra gi, tako je bil tudi v Bratislavi ustanovljen odbor katoliške akcije. Za tajnika za Slovaško je bil iz. voljen poslanec Toeroek, glavni tajnik češke katoliške akcije. 0 sprejemu novih členov ■■ LAKE SUCCESS, 22. — Na včerajšnjem zasedanju Varnostnega sveta je sovjetska delegacija predložila resolucijo, na podlagi katere naj bi v OZN sprejeli vse države, katerih prošnje so bile do sedaj odbite, bodisi ker niso dobile 7 potrebnih glasov, kakor tudi zaradi veta. Francoski delegat je dejal, da bi moral Varnostni svet preučiti vsako kandidaturo posebej. Arne. riški delegat se je z njim strinjal in pripomnil, da ameriška vlada nc bo glasovala za sprejem Madžarske. Bolgarije m Romunije. Argen. tinski delegat, ki je predložil resolucijo, ki priporoča sprejem Cei-lona. Portugalske, Irske Transjor-danije. Italije, Finske in Avstrije, je iziavil, da je treba vsako prošnjo slavije z bolestjo in zgražanjem. Seja Varnostnega sveta je bila nato odložena na petek. Zakrknjeni jrakcionali po tvar. jalci resnice so včeraj zapisali: uNota jugoslava contro il trattato di pace austriaco«, medtem ko je tudi vrabcem na strehi znano, da mirovna pogodba z Austrijo še ni bila sklenjena. Dokler pa mirovna pogodba še ni sklenjena smatramo anche senza il permesso dei {ra-zionisti — da ima Jugoslavija_ kot vojni zaveznik in naravni zaščitnik pravic koroških Slovencev pravico povedati in zavzeti stališče do sporazuma štirih zunanjih ministrov, zlasti še, ker je ta sporazum na očitno škodo koroških Slovencev in Jugoslavije. To je prvo. Frakcionaši lažejo dalje: «(la nota) alferma che la completa accel-tazione di tali richieste (jugoslave) e la condizione p rima per una pace durevole in guesto settore delVEu-ropa«. V. poročilu zunanjega ministrstva pa stoji: «Mirovna pogod. ba z Avstrijo se ni mogla do seda} skleniti, ker so vlade ZDA, Velike Britanije in Francije trdovratno odklanjale priznanje teh pravičnih in zakonitih zahtev FLRJ in Sovjetske zveze, (podčrtali mi), zahteve, ki temeljijo na demokratičnih načelih svobodnega odločanja narodov in na pravičnosti. Ugodi-te v tem zo.hte.vam je bil (torej, (teras in ne «e») prvi pogoj za vzpostavitev trajnega miru v tem delu Evrope.» To je drugo. Frakcionašem pa laži ie ni dovolj, in potvarjajo: «11 M in iste ro degli Esteri del povemo jugosla-v o ha emesšo un cotnunicato ufj i-ciale in. cui si dichiara che la Ju-goslavia non riconosce ne accetta le decisioni adottate dai quattro Ministri degli Esteri a Parigi in merito al trattato di pace con VAu-strias. v poročilu zunanjega ministrstva pa stoji: f ,ve„%oPfi zamatt pel i slavo nad nK‘ jjift zmago, kajti občani so ”°ept isti pot/ nadaljevati borbo > j0f vi m sovražnikom miru i” pa ljudstva. O tem s o se ; pričali tud naši sovaščanl. J* jitjj znali pravilno oceniti de’*1• :Cp j odločiti za enotnost, > skupno borbo proti s,(Upi,nia° vratniku in ne za medsev vraštvo. Zato bomo znali na POj šenj votivne propagande volitev nadaljevati trdo d , tri uspešno borbo in prepr‘\ Cs da nam bodo sledili iC občani. ggitP Metode prepričevanja in pritisk na jugoslovanske oficirje v Sovjetski zvezi MILOVAN' DJ1LAS Moskovski radio in ostala in-formbirojevska propaganda skušata prikriti ravnanje z jugoslovanskimi oficirji, ki so do konca julija 1948 študirali v Sovjetski zvezi. Pačita resnico in govorita celo o .tem, da so jugoslovanski oficirji, ki so se izrekli proti resoluciji, moralno in politično pritiskali na tiste posameznike, ki niso omahovali ali pa so se izrekli za to tvorbo bukareških modrijanov. Jugoslovanske oficirje obtožujejo, da so vodili protisovjetsko propagando in da so celo z orožjem grozili, da so malodane rušili sovjetski red. Tako je v pismu peščice jugoslovanskih dezerterjev, ki ga je dne 5. maja objavil moskovski radio, med drugim rečeno, da je «na sestanku študentov major Mileusnic z roko na revolverju zahteval od njih privolitev, da bi poslali brzojavko, ki jo je sestavil in v kateri je izraženo soglasje s politiko Titove klike. «Nekateri študenti«, pravijo ti klevetniki, «so pod to grožnjo popustili in primorani so podpisali brzojavko«. To je smes-no, a takih absurdnih trditev in klevet pmti oficirjem Jugoslovanske armade, ki so študirali v Sovjetski zvezi, je mnogo, na pretek. Kar zadeva orožje, je znano, da so jugoslovanskim oficirjem na poligonu Mulino blizu Gorkega odvzeli orožje pod častno besedo sovjetskega oficirja, da jim bo pozneje Vrnjeno. Generalmajorju Radivoju Jfovanoviču pa so vzeli celo lovsko puško. . Mi smo doslej menili, da lahko objavljanje resnice o tem, kdo )e na koga pritiskal. =amo škoduje ugledu sovjetskih oficirjev predavateljev in sovjetskih odgovornih ljudi, torej tudi Sovjetske zveze. Zato smo molčali o tem. Ker pa radio Moskva objavlja v zvezi s tem ne-resnice in kleveta naše poštene ofi-cirje, smo primorani pribiti resnico, kakršna je. Vsi jugoslovanski oficirji, ki so Študirali v Sovjetski zvezi izvzem-ši peščico izdajalcev in demoraliziranih tipov, so se vrnili v svojo domovino, da bi služili _ %X0]-_eiyal ljudstvu, Partiji in vojski. Nekateri izmed njih so dali izjave, v katerih so navedli protijugoslovanske ukrepe odgovornih sovjetskih ljudi po objavi resolucije Inform- biroja. Jugoslovanski oficirji so bil y glavnem izpostavljeni, dasi v raznih vojnih šolah in akademijah, istemu načinu prepričevanja, da bi se izrekli za resolucijo In-formbiroja. V MOSKOVSKI VOJNOPOLITICNI AKADEMIJI «LENIN» 29. junija 1948 je prišel med jugoslovanske oficirje, slušatelje a-kademije, sovjetski podpoikovrffll Busehin, ki se je predstavil za poverjenika za kadre, čeprav to v resnici ni bil. Začel je obrekovati najvišje jugoslovanske voditelje, Češ da so «njihove zveze z impe-rialisti znane že od prej». Istega dne je podpolkovnik Boroda, vo i-telj aspirantov, govoril našim tovarišem, da so maršala Tita dvignile množice, da baje nima nobenih posebnih zaslug, da ga kot delavca ni mogoče primerjati z Gott-vvaldom, ki je profesor. Nekoliko pozneje je prišel med naše tovariše še podpolkovnik Mažorov, ki jim je govoril, da fanatično slede Titu zato, ker se je boril, kar po njegovem mnenju ne pomeni mnogo, ker se je boril tudi de Gaulle, pa je zdaj zagrizen reakcionar. Drugi dan so načelnik akademije generalmajor Kovalevski, načelnik Politoddelku akademije generalmajor Grubič in njuna namestnika pozvali aspirante, naj se izrečejo za resolucijo. Pri tem jim je Kovalevski ponudil svoj avto za izlete in denar, čeprav prej nikoli ni bil tako radodaren. Drugi dan voditelji akademije jugoslovanskih aspirantov niso več klicali po skupinah, marveč sta jih generala Kovalevski in Grubič klicala k sebi posamez. ...... Jugoslovanski major Maričič ie stal na partijsko - teoretičnem sestanku katedre za splošno zgodovino, kjer so ((obravnavali« resolucijo, na stališču Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije. Ko je Maričič prišel k generalu Grubiču. mu je le-ta rekel, da je predrzen in nesramen in da naj pazi. kai govori, ker je med stenami leninske politične šole v ZSSR. Prav tako je general Kovalevski govoril majorju Krnja cu. majorju Markoviču in kapitanu Kosanoviču, da zagovarjajo onortu-nistične, bu^arinske in trockistične pozicije CK KPJ. Razen tega je rekel, da je naša politika na vasi nepravilna in da je ustanavljanje obdelovalnih zadrug v Jugoslaviji «levi£;irMvo». General Kovalevski ni le napa-dal naših najvišjih voditeljev, marveč je tudi vsakemu jugoslovanskemu oficirju posebej govoril, da nič ne zna. da je zastonj tri leta jedel kruh, da sploh ni razumel teorije marksizma - leninizma. P<’ teh lekcijah pa je vsakega drzno napodil ven. General Kovalevski je skušal omehčati posamezjic naše tovariše z izsiljevanjem. Jako je hilo z majorjem Markovičem, k' ima v Moskvi za ženo Rusinjo in z njo otroka. «Ko sem prišel h gene ralu Kovalevskemu«. pravi major Bragoslav Markovič. »me je vprašal, ali sem svoje mnenje spreme-nil. Ko sem odeovoril. da ga nl' sem, je rekel, da sem komunist, komunisti pa skrbe za svoje druž'-nfc. in la moram tudi jaz skrbeti ra ženo in otroka- Kovalevski je ?aUe rekel, da je star član Bolj-šcviške partije, da ima mnogo izkušenj in da lahko očetovsko svetlo, naj mislim na svojo družino. Odgovoril sem mu, da je za starega člana Boljševiškc partije 8ra mota, da podreja splošne interese Partije svojim osebnim interesom Rekel sem mu celo, da bi po tej logiki dal partijo za ženo. Začel je kričati name in me zmerjati z «nahalom» (nesramnež). Kričal je: „Tri leta smo te zastonj redili”. Odgovoril sem mu: „Niste me zastonj, saj je naša vlada plačevala za nas”. Ko pa general Kovalevski tudi tako ni mogel pridobiti jugoslovanskega oficirja za resolucijo, mu je rekel, da se je drug jugoslovanski oficir, ki je pri generalu Grubiču, izrekel za resolucijo in da se akademija «Frunze» strinja z resolucijo. Toda vse to ni bilo res. Razen majorja Kuranova, docenta zgodovinskih ved, sta na jugoslovanske oficirje pritiskala tudi podpolkovnik Kosjanenko, sekretar partijske celice v akademiji, in polkovnik Spirin, načelnik katedre partijsko - političnega dela v Sovjetski vojski. Podpolkovnik Kosjanenko je rekel, da mi ustanavljamo kolhoze blizu madžarske meje, kar lahko baje negativno vpliva na madžarske kmete. Polkovnik Spirin je prepričeval kapitana Antoliča, da ga bodo po vrnitvi v Jugoslavijo vrgli v ječo, ker je proučeval marksizem - leninizem, in da čaka takšna usoda tudi vse druge jugoslovanske oficirje. Protijugoslovanska gonja odgovornih sovjetskih funkcionarjev pa naših oficirjev ni mogla omajati. Preden so odpotovali iz Moskve v Jugoslavijo, so jim predlagali, naj bi ostali v Sovjetski zvezi. Temu vabilu se niso odzvali. Tedaj so jim sovjetski oficirji govorili, naj ne nosijo s seboj marksistično - leninistične literature, češ da je ne bodo mogli prenesti čez jugoslovansko mejo in da bi jih utegnil: zaradi nje aretirati. Pri tem so tudi trdili, da so tiste oficirje, ki so se vrnili iz ZSSR, aretirali in da sta si dva že končala življenje. Ob odhodu so naši tovariši prosili voditelje akademije, naj jim dovolijo posloviti se od aspirantov. Toda voditelji akademije so to prošnjo odbili. Se več, jugoslovanskim oficirjem so dali vozne listke samo do Kijeva, od koder so morali potovati brez njih. Kapitana Kosa-noviča pa so razorožili na meji, v Ungenu, čeprav prejšnja leta z na-Šimi oficirji niso ravnali tako. V TANKOVSKI AKADEMIJI «STALIN» V MOSKVI Kakor v vojnopolitični šoli, tako so tudi v tankovski akademiji vojaški in politični voditelji uporabili ysa sredstva, da bi jugoslovanske oficirje zmedli in omajali. Namestnik načelnika posebne fakultete I- Gorin je takole propagi. ral med jugoslovanskimi slušatelji: «Vaš Tito nima posebnih zas-lufttd Wj« vojfti» M *#pkiti no obračunal z notranjimi sovražniki albanske ljudske demokracije ter z zarotniško in špijonsko mrežo imperialistov. Ko je prišlo do resolucije Informbiroja, je — v duhu sklepov večine članov Politbiroja — sprejel resolucijo in jo javno zagovarjal. Bil je prepričan, da je resolucija resnična, ker je prišla na iniciativo iz ZSSR, in disciplinirano jo je zagovarjal. Toda menil je, da bi proti Jugoslaviji ne smeli uporabljati laži, kajti laž nasprotuje samemu bistvu komunizma in komunistične morale. To je zadostovalo, da ie parazitska klika o-krog Enverja Hodže poštenega, toda naivnega Koči Dzodzeja v imenu resolucije in lažnega prijateljstva do ZSSR polagoma izrivala, odslovila, oklevetala in naposled posadila na tajno zatožno klop. Koči Dzodze ni imel nobenih stikov in odnosov z Jugoslavijo in njenimi voditelji, razen tistih, ki jih je imel v času sodelovanja med Jugoslavijo in Albanijo Politbiro CK KP Albanije. To njegovo delo je bilo javno in opravljal ga je z znanjem in dovoljenjem partijskega in državnega vodstva. Toda med njim in Enverjem Hodžo so bile že takrat razlike. Prav tako, kakor je bil neizprosen do razrednega sovražnika in odločen x borbi za utrditev Partije, je bil Kcči Dzodze za odkritosrčno, brat; sko sodelovanje z Jugoslavijo. Enver Hodža pa se je pridružil zaroti proti svoji Partiji in svojemu narodu, ter seveda tudi proti Jugoslaviji, z namenom, da bi jo izkoristil in osleparil. Koči Dzodze ni takoj spoznal vse globine konflikta, ki ga je sprožila klevetniška gonja proti Jugoslaviji, ni odkril, da je zarota proti Jugoslaviji hkrati tudi zarota proti Albaniji in njemu samemu kot predstavniku revolucionarno delavske struje v Partiji. Govoril je: če je bila naša politika do Jugoslavije napačna, sem jo zakrivil samo toliko, da sem uveljavljal sklepe CK Partije, za katere je vedelo in jih svojčas odobravalo tudi vodstvo ZSSR. Ni pa hotel, niti mogel priznati, da je izdajalec svoje dežele in trockistični bandit. Sklenil je umreti ne-omadeževan. In tako je tudi umrl. Tako lahko umro samo veliki ljudi je in veliki revolucionarji. Smrt Koči Dzodzeja mora poslati nauk za demokratično in revolucionarno gibanje. Ta smrt mora odpreti oči vsem tistim, ki se boje, da ne bi škodovali internacionalni proletarski enotnosti, če se ne bi odkrito borili proti krivici, ki jim je očitna. Smrt Koči Dzodzeja mora odpreti oči tistim, ki naivno mislijo, da bodo organizatorji obre-kovanja in zakulisnih intrig spoznali resnico in se spametovali. V delavskem gibanju je lahko doslej zmagal samo listi, ki se je odkrito in pošteno boril za resnico. Molk poštenih komunistov, ki v svetu spremlja smrt Koči Dzodzeja ob istočasni histerični obrekovalni gonji peščice amoralnih pisunov, prodanih kdo ve komu, lahko demokraciji in socializmu samo škoduje. Sleherni komunist in sleherni pošten borec za resnico in pravico si mora ob nedolžni smrti Koči Dzodzeja izprašati vest. Njegovega spomina v srcu izmu-Čenega albanskega naroda ne bodo ubili. Njegov mučeniški in herojski lik bo vstal še večji in svetlejši. Albanski narod je doživel v svoji novejši zgodovini mnogo porazov, toda nikoli ga niso mogli uničiti. Iz porazov se je vedno dvignil še močnejši. Svoje borbene demokratične in socialistične zastave, ki jih v srcu poveša nad mrtvim Dzodzcjem, bo prej ali slej na njegovem grobu še širše razvil, ((Vprašanja naših dni» PROTI KLEVET AM IN HSfEU NSI EfflKI Ilič da opraviči težko ekonomsko stanj e v Albaniji Pred nedavnim je bilo v Tirani sedmo redno zasedanje ljudske skupščine Albanije, na katerem je Enver Hodža podal zakonski predlog državnega dvoletnega gospodarskega plana. Iz njegovega govora lahko razberemo, kako težka ekonomska situacija je nastala v Albaniji po avanturistični prekinitvi trgovskih odnosov in sodelovanja z Jugoslavijo. Takoj v začetku govora je. Enver Hodža skrušeno priznal, da je ((leto 1948 bilo najtežje leto za nas, ker je v prvi polovici zaradi izdajalskega mešanja jugoslovanskega trockističnega vodstva v naše notranje stvari bilo zares strašno». Ugotovitev, da je bilo leto 1948 najtežje in najstrašnejše, popolnoma odgovarja resnici. Toda Hodžin poizkus, da prevali vso krivdo na tako mišljeno »mešanje« v notranje stvari Albanije, je seveda jalov in neprepričljiv. «Mešanje» v notranje stvari je v bistvu — vsestranska pomoč naših narodov albanskemu narodu. Ako v tem smislu (kar je edino točno in resnično) besedo «mešanje» in pri tem navajamo mišljenja katerega koli voditelja al. banske države pred resolucijo Informbiroja, tedaj jo smisel Enver-jevega opravičevanja kristalno jasen. Na primer: podpredsednik planske komisije Albanije Kičo Ndjela je ob priliki pretresa plana za leto 1948 v albanski ljudski skupščini v januarju istega leta označil leto 1947 kot veliko zmago v izgradnji socializma v Albaniji, zahvaljujoč se v glavnem »pomembnim gospodarskim in političnim odnosom, ki so ustvarjeni in so se razvili med našim narodom in na rodi nove Jugoslavije. To pomeni, da je »mešanje« Jugoslavije v notranje stvari Albanije leta 1947 privedlo Albanijo do pomembnih uspehov in zmag v graditvi socializma, «nevmešavanje». Jugoslavije v notranje stvari Albanije v letu 1948 (zahvaljujoč se raz. doru, kj ga je izval Informbiro) pa je povzročilo «strašne» posledice za albansko gospodarstvo Potemtakem se za besedami Enver Hodže skriva v resnici tole: pomoč Jugoslavije Albaniji pred resolucijo je bi- la vzvod za dvig albanskega gospodarstva, a izostanek te pomoči po resoluciji je povzročil težko gospodarsko stanje. Po neuspelem poizkusu, da opra_ viči neuspeh svoje gospodarske politike, je prešel Hodža na aktualno problematiko, vse v stilu svoje osnovne trditve, da za vsako ceno «prepriča» albanski narod, da je takemu stanju krivi edino — Jugo slavija. Evo še en citat Enver Hodže, iz katerega kipi neumevanje in nelogika: «Ves svet b; lahko ugotovil, zamenjajoč dolar z dinarjem in ZDA z Jugoslavijo, da je Titova trockistična banda kopirala točko za točko Trumanovo doktrino zaradi, marshallizacije Albanije«. Ce prav je isti Hodža pred resolucijo na vsa usta hvalil in v zvezde po-veličaval pomoč Jugoslavije Albaniji (kar pričajo vsi njegov; govori in izjave v tem razdobju), danes izravnava to pomoč, točko za točko s Trumanovo doktrino — torej je po vsej logiki Enver Hodža advokat in pobornik Trumanove doktrine in marshallizacije. Zatem se je Hodža ustavil pri vprašanju jzsušenja Skadrskega jezera. «Bila bi napaka«, pravi v svojem govoru, «sprejeti predloge beograjske vlade o izsušitvi Skadrskega jezera po vseh teh tragičnih dogodkih, ki so se dogodili«. Čeprav se je poizkušal opravičiti pred albanskim narodom za ta brezumni korak svoje vlade, ki je odbila sodelovanje pri izsušitvi jezera, tega ne bo mogel nikdar opravičiti — opravičiti pred 120 tisoč Albanci, ki žive v skrajni bedi in pomanjkanju okoli Skadrskega jezera. Hodža pa mora opravičiti tudi dejstvo, da Albanija ne bo dobila 30.000 hektarjev rodovitne zemlje, s čimer bi se vsekakor dvignil življenjski standard prebivalcev Albanije. Med tem pa celo pravi na koncu svoje slabe obrambe: ((Albansko ljudstvo ima rajši, da ga opikajo malarični komarji, kakor da mu pijo kri krvosesi«. O tem, kako so ((krvosesi« pili kri, vidimo iz naslednjega Hodžinega priznanja. Ko je namreč Enver govoril o kreditu, katerega je dala Jugosla- vija Albaniji, je dejal: «Mi smo sprejeli to posojilo iz vsega srca (razumljivo, posojilo je znašalo dve milijardi dinarjev, to je 56.73 odst. vsega dohodka albanskega budže-ta). Ne bi hotel govoriti dolgo o jugoslovanskem posojilu — posojilu, ki je vstopilo v našo državo skozi ena vrata, a izstopilo takoj pri drugih« (Kako je izstopilo to posojilo, čigar koristi je občutilo vse albansko ljudstvo, pri drugih vratih — o tem Enver ne govori in je ostalo skrivnost, ki je ni poizkušal objasniti.) Dalje izjavlja Hodža: «Titovi ljudje so verno kopirali namero Mus solinijevega posojila, ki je bilo do deljeno po pravilnem dogovoru, v katerem je bilo predvideno odplačevanje in predvidene obresti. Niti sporazumi med kapitalističnimi državami (!), niti sporazumi med dr žavami ljudske demokracije in Sovjetske zveze (!) ne vsebujejo pripomb, kakršne se nahajajo v sporazumu med našo državo in Jugoslavijo... V glasovitem jugoslovanskem posojilu, ki je bilo odobreno Albaniji, se ne predvideva v dogo voru niti rok izplačila, niti višine obresti. Albanska vlada je često pokrenila to vprašanje Pri jugoslo-vanski vladi. Toda ona je namesto, da bi natanko določila te pripom be, napadala nato vlado, da ne verjame prijateljski zvezi. Iz Beograda so odgovarjali: «Kaj se albarska vlada briga za to. Posojila, ki smo ga dali, ne bo treba vrniti nikoli, ker gredo naše države v socializem«. Komentar k temu slavospevu »brezhibnega« Mussolinijevega po sojila in k poizkusom izkrivljanja in zlorabljania poštenega res socialističnega zadržanja naše vlade bi bil povsem nepotreben. S svojim govorom je dokazal Enver Hodža ne samo, da je v vojnem stanju z marksistično . leninistična teorijo, tem več tudi z najbolj pri-rodno logiko in poštenjem. Njegov govor bo ostal kot dokument izdajalca, ki je pohodil interese svojega ljudstva na račun sebičnih interesov svoje razumske skupine, odtujene delavskemu razredu in katera je privedla do težkega stanja gospodarstva svoje domovine. »Vestnik« REZULTATI UPRAVNIH VOLITEV (Nadaljevanje s 3, strani) Vol. 264. (Cerreto 19): KD 72; KP 211; IRS 4; SS 28; ILS 20; LF 55; IB 10; FN 51; SDZ 17; RGN 16; TB 13; MSI 12. Vol. 265. (Cerreto 19): KD 201; KP 106; IRS 16; SS 28; ILS 10; LF 54; IB 22; FN 92; SDZ 28; RGN 9; TB 26; MSI 19. Vol. 266. (Cerreto 19): KD 169; KP 172; IRS 13; SS 29; ILS 7; LF 41; IB 12; FN 77; SDZ 40; RGN 12; TB 14; MSI 24; Vo!. 267. (Sv. Križ 217): KD 61; KP 265; IRS 8; SS 19; ILS 2: LF 39; IB 3; FN 58; SDZ 54; RGN 7; TB 12; MSI 8. Vo!. 26*. (Sv. Križ 217): KD 43; RP 311; IRS 5; SS 13; ILS 2; LF 45; IB 6; FN 59; SDz 46; RGN 4; TB 6; MSI 7. Vol. 26*.'(Prosek 122): KD 69; KP 252; IRS 6; SS 6; ILS 3; LF 159; IB 8; FN 55; SDZ 72; RGN 6; TB 5; MSI 8. Vol. 279. (Grljan): KD 98; KP 36; IRS 9; SS 14; ILS 9; LF 9; IB 9; FN 7; SDZ 4; RGN 2; TB 7; MSI 11. Vol. 271. (KontoveD: KD 201; RP 350; IRS 2; SS 5; ILS 0; LF 87; IB 0; FN 36; SDZ 30; RGN 10; TB 5; MSI 5. Vol. 272. (Opčine Konkonel): KD 184; KP 250; IRS 14; SS 33; ILS 9; LF 62; IB 10; FN 68; SDZ 62; RGN 16; TB 13: MSI 35. Vol. 273. (Opčine Konkonel): KD 138; KP 235; IRS 19; SS 28; ILS 7; LF 67; IB 'FN 83; SDZ 84; RGN 18; TB 21; MSI 18. Vol. 274. (Opčine Konkonel): KD 207; KP 130; IRS 17; SS 18; ILS 11; LF 86; ib 16; SDZ 92; RGN 12; TB 19; Vol. 275. (Trebče): KD 12; KP 449; IRS 3; ILS 0; LF 59; IB 3; SDZ 36; RGN 10; TB 6; Vol. 276. (Gropada): KD 7; KP 209; IRS 1; ILS 0; LF 93; ib 1; SDZ 20; RGN 7; TB 2; Vol. 277. (Bazovica); KD 26; KP 199; IRS 5; ILS 0; LF 161; IB 3; SDZ 80; RGN 19; TB 15; FN 66; MSI 18. SS 11: FN 44; MSI 2. SS 5; FN 27; MSI 2. SS 7; FN 60; MSI 6. Votivni rezultati z vseh volišč pri upravnih volitvah v tržaški občini 12. junija in v okoliških občinah 19. junija 1949 Objavljamo končne rezultate posamezno za vsa volišča občinskih volitev na Tržaškem ozemlju, ki so se vršile dne 12. in 19. junija 1949. Kratice pomenijo: KD — Krščanska demokracija KP — Vidalijeva Kompartija STOja IRS — Italijanska republikanska stranka SS — Socialistična stranka Julijske krajine ILS — Italijanska liberalna stranka LF — Slov. ital, ljudska fronta IB — Italijanski blok FN — Fronta za neodvisnost SDZ — Slov. dem. zveza RGN — Kep. gibanje za neodvisnost TB — Tržaški blok MSI — Ital. soc. gibanje Vrstni red je isti kot na glasovnicah. Vol. 1. (Občinska palača): KD 298; KP 43; IRS 49; SS 36; ILS 76: LF 1; IB 50; FN 40; SDZ 11: RGN 6; TB 12; MSI 86. Vol. 2. (Teatro Romano 7): KD 307; KP 63; IRS 37; SS 28; ILS 14; LF 2; IB 39; FN 30; SDZ 3, RGN 5; TB 10; MSI 58. Vol. 3. (Teatro Romano 7): KD 273; KP 83; IRS 30; SS 48; ILS 4; LF 1; IB 44; FN 62; SDZ 1: RGN 8; TB 24; MSI 27. Vol. 4. (Verdi D: KD 246; KP 57; IRS 27; SS 30; ILS 6; LF 2; IB 39; FN 29; SDZ 1; RGN 9; TB 8; MSI 37. Vol. 5. (Carinarnica Molo bers.): KD 175; KP 139; IRS 22; SS 36; ILS 3; LF 2; IB 34; FN 56; SDZ 4; RGN 6; TB 10; MSI 29. Vol. 6. (San Carlo 2): KD 203; KP 85. IRS 18; SS 32; ILS 2 LF 1; IB 14; FN 37; SDZ 2; RGN 11; TB 9; MSI 23. Vol. 7. (Ptazza Vecchla 1): KD 221; KP 84; IRS 27; SS 44; ILS 5; LF 2; IB <*; FN 43; SDZ 2; RGN 4; TB 13; MSI 33. Vol. *. (Piazza Veccbia 1): KD 162; KP 105; IRS 31; SS 22; ILS 7; LF 1; IB 31; FN 34; SDZ 2; RGN 8; TB 5 MSI .7. Vol. 9. (Piazza Veccbia 1>: DK 274; KP 107; IRS 22; SS 22; ILS 10; LF 2; IB 22; FN 28; SDZ 0; RGN 5; TB 18; MSI 31; Vol. 1«. (Caitello 1): DK 248; KP 55; IRS 31; SS 41; ILS 5 LF 0; IB 21; FN 26; SDZ 2; RGN 1; TB 15; MSI 31. Vol. 11. (Caitello 1): DK 264; KP 172; IRS 42; SS 23; ILS 4; LF 5; IB 28; FN 65; SDZ 1; RGN 9; TB 12; MSI 24. vol. 12. KD 204; ILS 19; SDZ 8; (ul. del Monte 3 A): KP 45; IRS 45; SS 33; LF 4; IB 28; FN 35; RGN 4; TB 20; MSI 52. Vol. 13. (Piazza Rosarlo 14); KD 206; KP 116; IRS 33; SS 23; ILS 16; LF 1; IB 15; FN 37; SDZ 2; RGN 3; BT 15; MSI 24. Vol. 14. (Piazza Veccbia 1): KD 175; KP 134; IRS 20; SS 22; ILS 11; LF 2; IB 57; FN 39; SD7 10; RGN 4; TB 4; MSI 27. Vol 15. (San NicolO 2«): KD 343; KP 49; IRS 48; SS 38; ILS 34; LF 12; IB 45; FN 33; SDZ 6; RGN 4; TB 12; MSI 57. Vol. IS. (San Nicolo 26): KD 344; KP 50; IRS 53; SS 53; ILS 44; LF 2; IB 54; FN 25: SDZ 13; RGN 4; TB 17; MSI 45 Vol. 17. (San Nicolo 26): KD 312; KP 65; IRS 48; SS 38; ILS 37; LF 9; IB 40; FN 34; SDZ 5; RGN 7; TB 12; MSI 53. Vol. 18. (Mazzini 23); KD 328; KP 45; IRS 29 SS 33; ILS 21; LF 10; IB 76; FN 26; SDZ 32; RGN 3: TB 9; MSI 70 Vol. 19. (Mazzini 25): KD 334; KP 22; IRS 48; SS 52; ILS 46; LF 5; IB 83; FN 27; SDZ 15; RGN 4; TB 9; MSI 53 Vol 21. (Mazzini 25): KD 327; KP 49; IRS 32; SS 30; ILS 20; LF 1; TB 53; FN 38; SDZ 7; RGN 8; TB 15; MSI 51 Vol. 21. (Homa 28): KD 308: KP 43; IRS 32; SS 47: ILS 28: LF 19: IB 51; FN 32: SDZ 20: RGN 4: TB 10; MSI 66. Vol. 22. (Teatro Romano 7): KD 275: I

: KD 253; KP 38; IRS 50; SS 41; ILS 19; LF 5; IB 31; FN 18; SDZ 7; RGN 3; TB 6; MSI 53. Vol. 195. (Ratfineria); KD 294; KP 135; IRS 45; SS 44; ILS 6; LF 1; IB 22; FN 16; SDZ 5; RGN 8; TB 21; MSI 21. Vol. 106. (Gambini 1): KD 319; KP 76; IRS 40; SS 47; ILS 15; LF 9; IB 17; FN 22; SDZ 11; RGN 9; TB 13; MSI 49. Vol. 107. (Media 2): KD 219; KP 169; IRS 31; SS 40; ILS 3; LF 9; IB 23; FN 40; SDZ 4; RGN 15; TB 25; MSI 43. Vol. 108. (Foscolo 13): KD 224; KP 123; IRS 56; SS 44; ILS 10; LF 6; IB 31; FN 39; SDZ 4; RGN 10; TB 9; MSI 55. Vol. 109. (Vasarl 5): KD 255; KP 94; IRS 54; SS 32; ILS 9; LF 5; IB 30; FN 56; SDZ 6; RGN 8; TB 21; MSI 28. Vol. 110. (San NicolO 22): KD 269; KP 99; IRS 44; SS 47; ILS 20; LF 3; IB 44; FN 30; SDZ 2; RGN 5; TB 18; MSI 41. Vol. 111. (Veronese): KD 188; KP 151; IRS 40; SS 32; ILS 2; LF 4; IB 20; FN 59; SDZ 9; RGN 6; TB 20; MSI 28. Vol. 112. (Veronese): KD 196; KP 154; IRS 40; SS 51; ILS 7; LF 4; IB 23; FN 42; SDZ 7; RGN 8; TB 16; MSI 45. Vol. 113. (Foscolo 13): KD 310; KP 134; IRS 32; SS 54; ILS 17; LF 3; IB 38; FN 35; SDZ 5; RGN 13; TB 11; MSI 55. Vol. 114. (Foscolo 13): KD 258; KP 94; IRS 57; SS 57; ILS 9; LF 4; IB 31; FN 50; SDZ 9; RGN 7; TB 20; MSI 47. Vol. 115. (Besenghi 13): KD 241; KP 136; IRS 29; SS 38; ILS 11; LF 1; IB 31; FN 45; SDZ 29; RGN 7; TB 25; MSI 34. Vol. 110. (Vespucci 2): KD 378; KP 40; IRS 74; SS 68; ILS; 15; LF 9; IB 28; FN 38; SDZ 2; RGN 9; TB 8; MSI 47. Vol. 117, (Scuole Nuove 3): KD 320; KP 96; IRS 37; SS 40; ILS 9: LF 6; IB 34; FN 37; SDZ 3; RGN 11; TB 15; MSI 47. Vol. 111. (Scuole Nuove 3>: KD 240; KP 165; IRS 37; SS 40; ILS 12; LF 0; IB 23; FN 35; SDZ 4; RGN 10; TB 15; MSI 77. Vol. 119. (Gambini l)t KD 244; KP 195; IRS 41; SS 36; ILS 7; LF 11; IB 19; FN 51; SDZ 8; RGN 12; TB 15; MSI 42. Vol. 120. (San Marco 3): KD 156; KP 270; IRS 21; SS 34; ILS 1; LF 5; IB 11; FN 36; SDZ l; RGN 7; TB 20; MSI 22. Vol. 121- (Gambini 1): KD 193; KP 239; IRS 33; SS 34; ILS 8; LF 7; IB 14; FN 49; SDZ 5; RGN 9; TB 18; MSI 32. Vol. 122. (Media 2>: KD 256; KP 119; IRS 43; SS 61; ILS 9; LF 7; IB 24; FN 32; SDZ 6; RGN 3; TB 15; MSI 57. Vol. 123. (Gambini 1): KD 239; KP 72; IRS 77; SS 42; ILS 15; LF 3; IB 40; FN 25; SDZ 2; RGN 9; TB 21; MSI 38. Vol. 124. (L. PestaloHl 4): KD 309; KP 36; IRS 41; SS 51; ILS 11; LF 6; IB 25; FN 35; SDZ 8; RGN 4; TB 11; MSI 51. Vol. 125. (Bastia 21: KD 235; KP 102; IRS 25; SS 29; ILS 13; LF 9; IB 24; FN 38; SDZ 5; RGN 7; TB 33; MSI 56. Vol. 129. (Baitla 2>: KD 312; KP 150; IRS 43; SS 47; ILS 3; LF 9; IB 20; FN 37; SDZ 3; RGN 9; TB 10; MSI 33. Vol. 127. (Gambini 2): KD 230; KP 218; IRS 33; SS 45; ILS 0; LF 6; IB 11; FN 53; SDZ 5; RGN 8; TB 15; MSI 23. Vol. 128. (dellTstria 58): KD 209; KP 122; IRS 39; SS 37; ILS 7; LF 5; IB 8; FN 49; SDZ 2; RGN 3; TB 20; MSI 27. Vol. 120. (Veronese): KD 215; KP 249; IRS 28; SS 31; ILS 4; LF 29; IB 17; FN 15; SDZ 10; RGN 3; TB 15; MSI 24 Vol 130. (Veroneie 1): KD 201; KP 255; IRS 29; SS 34; ILS 5; LF 17; IB 9; FN 49; SDZ 3; RGN 5; TB 15; MSI 25 Vol. 131. (Antenorel 14): KD 152; KP 235; IRS 31; SS 34; ILS 1; LF 14; IB 11; FN 30; SDZ 3; RGN 11; TB 14; MSI 15, Vol. 132. (deirutrla 55); KD 151; KP 291; IRS 17; SS 32; ILS 4; LF 12; IB 10; FN 32; SDZ 0; RGN 8 TB 9; MSI 16. Vol. 133. (Veronese 1): KD 192; KP 279; IRS 20; SS 22; ILS 4; LF 11; IB 10; FN 27; SDZ 2; RGN 9; TB 15; MSI 19. Vol. 134. (Scuole Nuove 14): e i KD 245; KP 199; IRS 28; SS 45; ILS 3: LF 8; IB 14; FN 52; SDZ 11; RGN 7; TB 27; MSI 36. Vol. 135. (Scuole Nuove 14): KD 191; KP 219; IRS 30; SS 73: ILS 3; LF 10; IB 13; FN 48; SDZ 2; RGN 11: TB 25; MSI 20. Vol. 136. (Scuole Nuove 14): KD 208; KP 232; IRS 30; SS 34; ILS 2; LF 6; IB 5; FN 59; SDZ 5; RGN 14; TB 12; MSI 23. Vol. 137. (Veronese 1); KD 271; KP 211; IRS 32; SS 43; ILS 8; LF 10; IB 6; FN 43; SDZ 7; RGN 9; TB 19; MSI 20. Vol. 138. (Antenorel 14): KD 174; KP 168; IRS 21; SS 45; ILS 2; LF 10; IB 5; FN 33; SDZ 2: RGN 10; TB 8; MSI 13. Vol. 139. (Antenorel 14): KD 245; KP 278: IRS 31; SS 38; ILS 3; LF 11; IB 13; FN 32; SDZ 8; RGN 9 TB 13; MSI 17. Vol. 140. (Vespuccl J): KD 287; K 155; IRS 50; SS 58; ILS 3; LF 14; IB 20; FN 43; SDZ 6; RGN 4; TB 19; MSI 41, Vol. 141. (Calvola 6); KD 284; KP 100; IRS 34; SS 46; ILS 6; LF 2; IB 29; FN 24; SDZ 12; RGN 12; TB 23; MSI 36. Vol. 142. (Navali 1): KD 347; KP 71; IRS 46; SS 60; ILS 15; LF 4; IB 49; FN 73; SDZ 9; RGN 5; TB 9; MSI 62, Vol. 143. (Colonna D: KD 336; KP 78; IRS 29; SS 44; ILS 14; LF 5; IB 24; FN 42; SDZ 5; RGN 6; TB 13; MSI 45. Vol. 144, (Tigor 3): KD 298; KP 51; IRS 29; SS 46; ILS 13; LF 3; IB 15; FN 46; SDZ 2; RGN 11 TB 2; MSI 257. Vol. 145. (Madonna del Mare 11): KD 240; KP 91; IRS 28; SS 42; ILS 3; LF 5; IB 16; FN 34; SDZ 3; RGN 11 TB 13; MSI 30. Vol. 146. (Colonna 1): KD 248; KP 46; IRS 33; SS 34; ILS 9; LF 3; IB 28; FN 38; SDZ 5; RGN 4; TB 12; MSI 34. Vol. 147. (Madonna del Mare 11): KD 305; KP 75; IRS 37; SS 35; ILS 9; LF 1; IB 36; FN 34; SDZ 4; RGN 11; TB 13; MSI 62. Vo!. 148. (Diaz 261: KD 257; KP 37; IRS 36; SS 39; ILS 19; LF 3; IB 47; FN 28; SDZ 4; RGN 9; TB 13; MSI 32. Vol. 149. (San Giorgio «): KD 341; KP 37; IRS 44; SS 37; ILS 14; LF 8; IB 36; FN 27; SDZ 7; RGN 10; TB 9; MSI 58. Vol. 150. (San Giorgio g); KD 306; KP 40; IRS 33; SS 32; ILS 8; LF 7; IB 41; FN 39; SDZ 6; RGN 3; TB 14; MSI 49. Vol. 151. (Tigor 3): KD 273; KP 60; IRS 20; SS 43; ILS 3; LF 3; IB 24; FN 22; SDZ 3; RGN 7; TB 10; MSI 26. Vol. 132. (Madonna del Mare 11): KD 203; KP 33; IRS 36; SS 30; ILS 18; LF 5; IB 31; FN 14; SDZ 2; RGN 4 TB 13; MSI 34. Vol. 133. (Diaz 20): KD 309; KP 42; IRS 40; SS 40; ILS 29; LF 6; IB 54; FN 30; SDZ 8; RGN 6; TB 9; MSI 38 Vol. 154. (Hortis 1): KD 314; KP 28; IRS 25; SS 37; ILS 25; LF 9; IB 56; FN 22; SDZ 14; RGN 5; TB 15; MSI 64. Vol. 153. (Lazzaretto Vecchlo 24): KD 290; KP 71; IRS 27; SS 58; ILS 7; LF 6; IB 45; FN 41; SDZ 5; RGN 13; TB 25; MS.I 31. Vol. 136. (R. Gessi 8): KD 339; KP 54; IRS 51; SS 70; ILS 19; LF 2; IB 48; FN 40; SDZ 5; RGN 5; TB 19; MSI 64. Vol. 137. (Lazzaretto Veccbio 24): KD 277; KP 82; IRS 40; SS 39; ILS 6; LF 4; IB 38; FN 52; SDZ 3; RGN 12: TB 23; MSI 46. Vol. 138. (R. Gessi 8): KD 303; KP 29; IRS 22; SS 28; ILS 25; LF 5; IB 76;. FN 13; SDZ 9; RGN 0; TB 17; MSI 49. Vol. 139. (R. Carli 18): KD 357; KP 31; IRS 47; SS 43; ILS 35; LF 3; IB 59; FN 16; SDZ 6; RGN 1; TB 11; MSI 49. Vol. 169. (Diaz 29): KD 31; KP 52; IRS 43; SS 39; ILS 21; LF 2; IB 57; FN 29; SDZ 5; RGN 5; TB 9; MSI 57. Vol. 161. (Combi 13): KD 317; KP 79; IRS 43; SS 50; ILS 17; LF 5; IB 53; FN 23; SDZ 4; RGN 6 TB 7; MSI 41. Vol. 162. (San Giorgio 6): KD 310; KP 43; IRS 33; SS 41; ILS 13; LF 3; IB 51; FN 44; SDZ 15; RGN 6; TB 33; MSI 42. Vol. 103. (R. Carli 18); KD 334; KP 34; IRS 28; SS 94; ILS 14; LF 0; IB 34; FN 17; SDZ 6; RGN 5; TB 7; MSI 49. Vol. 164. (Piazza Hortis 1): KD 281; KP 75; IRS 20; SS 57; ILS 7; LF 2; IB 18; FN 40; SDZ 0; RGN 8; TB 20; MSI 38. Vol. 165. (Combi 13): KD 367; KP 28; IRS 48; SS 87; ILS 6; LF 0; IB 33; FN 20; SDZ 2; RGN 9; TB 19; MSI 68. Vol. 166. (Calvola 6): KD 210; KP 76; IRS 43; SS 44; ILS 13; LF 7; IB 18; FN 27; SDZ 3; RGN 8; TB 14; MSI 24. Vol. 147. (S. Andrej 3). KD 199; KP 162; IRS 23; SS 59; ILS 5; LF 15; IB 13; FN 36; SDZ 6; RGN 10; TB 27; MSI 20. Vol. 161. (S. Andrej 3): KD 185; KP 154; IRS 29; SS 53; ILS 1; LF 5; IB 12; FN 40; SDZ 1; RGN 10; TB 16; MSI 23. Vol. 169. (Mamiani 3): KD 306; KP 72; IRS 34; SS 38; ILS 12; LF 8; IB 26; FN 31; SDZ 9; RGN 6; TB 21; MSI 36. vol. 179. (Mamiani 2); KD 183; KP 180; IRS 21; SS 53; ILS 2: LF 15; IB 11; FN 36; SDZ 0; RGN 15; TB 14; MSI 13. Vol. 171. (DTieila 1): KD 227; KP 148; IRS 38; SS 33; ILS 7; LF 7; IB 11; FN 55; SDZ 7; RGN 9 TB 29; MSI 19- Vol. 172. (Veronese 2): KD 153; KP 215; IRS 34; SS 30; ILS 7; LF 12; IB 14; FN 51; SDZ 11; RGN 7; TB 26; MSI 17. Vol. 173. (L. Pestalozzi 4): KD 169; KP 267; IRS ??; SS 26; ILS 3; LF 18: IB 12; FN 57; SDZ 8; RGN 7; TB 32; MSI 13. Vol. 174. (Utrla 53): KD 165; KP 241; IRS 33; SS 37; ILS 4; LF 8; IB 8; FN 54; SDZ 8; RGN 9: TB 28; MSI 11. Vol. 173. (IStrla 53): KD 234; KP 216; IRS 29; SS 35; ILS 1; LF 3; IB 5; FN 64; SDZ 8; RGN 10; TB 26; MSI 10. Vol. 176. (Istri« 53): KD 236; KP 170; IRS 43; SS 29; ILS 2; LF 1; IB 3; FN 30; SDZ 4; RGN 6; TB 31; MSI 24- Vol. 177. (S. Andrej 60); KD 240; KP 227; IRS 42; SS 51; ILS 4; LF 9; IB 6; FN 39; SDZ 3; RGN 8; TB 27; MSI 21. Vol. 171. (istria 179); KD 105; KP 144; IRS 82; SS 67; ILS 1; LF 3; IB 14; FN 41; SDZ 0; RGN 9; TB 24; MSI 23. Vol. 179. (Istria 170): KD 210; KP 141; IRS 36; SS 65; ILS 1; LF 3; IB 15; FN 23; SDZ 4; RGN 1; TB 16; MSI 21. Vol. ISO. (S. Andrej 100): KD 262; KP 182; IRS 46; SS 71; ILS 5; LF 3; IB 15; FN 47; SQZ 47; RGN 5; TB 16; MSI 50. Vol. 181. (S. Andrej 100): KD 284; KP 183; IRS 25; SS 71; ILS 2; LF 6; IB 12; FN 47; SDZ 2; RGN 4; TB 13; MSI 30. Vol. 182. (Skedenj, De Marcbl 8): KD 199; KP 229; IRS 5; SS 33; ILS 7; LF 7; IB 19; FN 70; SDZ 7; RGN 7; TB 19; MSI 15. Vol. 103. (Skedenj De Marcbi *)• KD 160; KP 203; IRS 18; SS 27; ILS 2; LF 38; IB 7; FN 50; SDZ 20; RGN 18 TB 12; MSI 19. Vol. 194. (Ronchetto 121)-KD 194; KP 209; IRS 22; SS 49; ILS 5; LF 33: IB 17; FN 45; SDZ 14; RGN 22; TB 18; MSI 18. Vol. 103. (Skedenj Giardini 16): KD 104; KP 221; IRS 17; SS 22; ILS 1; LF 22; IB 4; FN 33; SDZ 24; RGN 17; TB 13; MSI 7. Vol. 106. (Skedenj De Marcbi 8): KD 168; KP 243; IRS 13; SS 34; ILS 5; LF 23; IB 9; FN 58; SDZ 16; RGN 9; TB 18; MSI 25. Vol. 187. (Skedenj 127): KD 91; KP 248; IRS 7; SS 28; ILS 2; LF 26; IB 4; FN 48 SDZ 21; RGN 29; TB 11; MSI 5. Vol. 183. (Skedenj Giardini 16): KD 165; KP 278; IRS 14; SS 64; ILS 1; LF 44; IB 12; FN 54; SDZ 21; RGN 19; TB 15; MSI 20. Vol. 189. (Skedenj 127); KD 115; KP 306; IRS 13; SS 44; ILS 2; LF 39; IB 9; FN 62; SDZ 13; RGN 29; TB 19; MSI 7. Vol. 190. (Skedenj 127): KD 170; KP 329; IRS 15; SS 39; ILS 0; LF 11; IB 10; FN 52; SDZ 13; RGN 21; TB 19; MSI 18. Vol. 191. (Cam-panelle 85): KD 140; KP 293; IRS 23; SS 15; iLS 3; LF 32; IB 7; FN 54; SDZ 12; RGN 21; TB 27; MSI 6. Vol. 192. (Istria 58): KD 177; KP 258; IRS 11; SS 20; ■ LS 3; LF 11; IB 7; FN 61; SDZ 8; RGN 18; TB 19; MSI 11. Vol. 193. (Campaneile 62): KD 162; KP 337; IRS 15; SS 19; ILS 3; LF 25; IB 8; FN 66; SDZ 13; RGN 9; TB 20; MSI 14. Vol. 194. (Strada di Fiume 65): KD 110; KP 374; IRS 10; SS 34; ILS 0; LF 21; IB "j FN 59; SDZ 15; RGN 15; TB 23; MSI 9. Vol. 193. (Cattinara 8); KD 81; KP 365; IRS 10; SS 25; ILS 1; LF 24; IB 6; FN 84; SDZ 12: RGN 21; TB 17; MSI 7. Vol. 196. (Istria 153): KD 148; KP 345; IRS 13; SS 42; ILS 4; LF 39; IB 4; FN 57; SDZ 31; RGN 10; TB 18; MSI 21. Vol. 197. (S.M.M. Spodnja 306): KD 259; KP 232; IRS 23; SS 65; ILS 11: LF 6; IB 19; FN 64; SDZ 7; RGN 14; TB 21; MSI 41. Vol. 198. (Istria 143): KD 223; KP 254; IRS 17; SS 62; ILS 10; LF 3; IB 14; FN 46; SDZ 1; RGN 7; TB 10; MSI 23. Vol. 109. (Ratto Pilerla 43): KD 339; kp 169; IRS 34; SS 57; iLS 4; LF 8; IB 11; FN 39; | SDZ 2; RGN 11; TB 26; MSI 30. Vol. 290. (Strada Fiume 99): KD 99; KP 344; IRS 8; SS 31; ILS 1: LF 12; IB 3: FN 48; SDZ 7; RGN 11; TB 8: MSI 9. Vol. 201. (S. M. M. Zgornja 763): Kp 44; KP 444; IRS 4; SS 11; ILS 1; LF 29; IB 3; FN 45; SDZ 10; RGN 6; TB 9: MSI 4. Vol. 202. (S.M.M Zgornja 765): KD 43; KP 425; IRS 6; SS 9; ILS 2; LF 19: IB 1; FN 80; SDZ 20; RGN 16: TB 4; MSI 3. Vol. 203. (Strada Fiume 99): ICD 46; KP 412; IRS 5; SS 10; ILS 1; LF 33; IB 4; FN 3; SDZ 12; RGN 8; TB 11: MSI 2. Vol. 204. (Marcheietti 16): KD 41; KP 236; IRS 3; SS 8: ILS 2: LF 133; IB 2; FN 50; SDZ 30; RGN 12; TB 10; MSI 3. Vol. 205. (Marchesetti 37): I: I: KD 248; KR 173; IRS 38; SS 45; ILS 7; LF 15; IB 40; FN 55; SDZ 1; RGN 21; TB 30; MSI 39 Vol. 234. (Frenocomio): KD 167; KP 36; IRS 12; SS 9; ILS 2: LF 7; IB 19; FN 24; SDZ 1; RGN 4; TB 2; MSI 4. Vol. 235. (Pen. Scoglietto 22): KD 115; KP 394; IRS 14; SS 29; ILS 4; LF 16; IB 7; FN 58; SDZ 30; RGN 10; TB 15; MSI 10. Vol. 236. (Guardielia 9): KD 154; KP 158; L 37; SS 57; ILS 15; LF 13; IB 34; FN 56: SDZ 4; RGN 12; TB 19; MSI 34. Vol. 237. (Pen. Scoglietto 22): KD 217; KP 159; IRS 22; SS 50; ILS 2; LF 10; IB 19: FN 34; SDZ 4; RGN 8; TB 17; MSI 29. Vol. 238. (Cunicoll 2); KD 234; KP 107; IRS 23; SS 27; ILS 8; LF 4; IB 33; FN 27; SDZ 5: RGN 9; TB 15; MSI 46. Vol. 229. (Pend. Scoglietto 24): KD 266; KP 24; IRS 45; SS 45; ILS tl; LF 4: IB 38; FN 14; DZ 6; RGN 0; TB 9; MSI 75. Vol. 249. (Kandler 4): KD 287; KP 51; IRS 41; SS 47; ILS 3; LF 11; IB 41; FN 33; SDZ 3; RGN 8; TB 31; MSI 51. Vol. 241. (Cologna 28): KD 146; KP 309; IRS 12; SS 25; ILS 6; LF 11; IB 15; FN 57; SDZ 3; RGN 16; TB 27; MSI 10. Vol. 242. (Pend. Scoglietto 22): KD 219; KP 167; IRS 28; SS 34; ILS 6; LF 3; IB 34; FN 50; SDZ 17: RGN 18; TB 35; MSI 42. Vol. 243. (Ronco S): KD 276; KP 101; IRS 46; SS 43; ILS 6; LF 19; IB 31; FN 35; SDZ 11; RGN 4; TB 14; MSI 33. Vol. 7.44. (Poionio 6): KD 220; KP 62; IR.S 37; SS 2IJ ILS 7; LF 10; IB 28; FN 26; SDZ 15; RGN 4; TB 19; MSI 46. Vol. 245. (S. Anastasio 13): KD 271; KP 28; IRS 43; SS 30! ILS 28; LF 10; IB 65; FN 30; SDZ 18; RGN 6; TB 19; MSI 42. Vol. 240. (Solitro 10: KD 207; KP 68; IRS 35; SS 39J ILS 30; LF 9; IB 43; FN 41; SDZ 13; RGN 10; TB 26; MSI 45. Vol. 247. (S. Anastasio 13): KD 284; KP 21; IRS 32; SS 40J ILS 25; LF 22; IB 56; FN 43; SDZ 22; RGN 6; TB 19; MSI 43, Vol. 248. (Ginestre 1): KD 180; KP 99; IRS 20; SS 17J ILS 3; LF 28; IB 24; FN 49; SDZ 2; RGN 4; TB 12; MSI 23. Vol. 249. (Commerciale 164): KD 179; KP 152; IRS 23; SS 28; ILS 8; LF 31; IB 19; FN 75{ SDZ 24; RGN 9; TB 14; MSI 16. Vol. 250. (Giacinti 5 A): KD 167; KP 87; IRS 23; SS 40; ILS 5; LF 40; IB 14; FN 38; SDZ 12; RGN 4: TB 19; MSI 22. Vol. 251. (Giacinti 5 A): KD 279; KP 54; IRS 59; SS 5K ILS 2: LF 10; IB 21; FN 3l; SDZ 5; RGN 6; TB 9; MSI 38. Vol. 252. (Montorsino S>: KD 213; KP 105; IRS 35; SS 46; ILS 10; LF 18; IB 8; FN 68; SDZ 7; RGN 11; TB 18; MS 35. Vol. 253. (Rose 5): KD 294; KP 69; IRS 43; SS 515 ILS 15; LF 11; IB 17; FN 60; SDZ 13; RGN 10; TB 19; MSI 35. Vol. 254. (Rose 5): KD 238; KP 96; IRS 30; SS 30. ILS 7; LF 24; IB 27; FN 47; SDZ 17; RGN 4; TB 18; MSI 22. Vol. 255. (Rose 7): KD 279; KP 62; IRS 34; SS 34; ILS 4; LF 8; IB 13; FN 52; SDZ 8; RGN 11; B 18; MSI 27. Vol. 256. (Giacinti 7): KD 122; KP 128; IRS 17; SS 24! ILS 0; LF 38; IB 13; FN 73; SDZ 17; RGN 7; TB 16; MSI 25. Vol. 257. (Commerciale 164): KD 151; KP. 243; IRS 18; SS 41; ILS 4; LF 72; IB 12; FN 96; SDZ 26; RGN 27; TB 38; MSI 20. Vol. 25*. (Rose S): KD 184; KP 143; IRS 31; SS 46; ILS 8; LF 21; IB 21; FN 96; SDZ 8; RGN 10; TB 18; MSI 39. Vol. 259. (Montorsino 8): KD 118; KP 156; IRS 16; SS 37; ILS 1; LF 1; IB 13; FN 67; SDZ 10; RGN 17; TB 20; MSI 20. Vol. 26*. (Montorsino *): KD 250: KP 153; IRS 33; SS 43; ILS 4; LF 7; IB 29; FN 54; SDZ 9; RGN 9; TB 18; MSI 22. Vol. 261. (San Fortunato 1): KD 201; KP 105; IRS 23; SS 47; ILS 4; LF 21; IB 17; FN 75; SDZ 14: RGN 12; TB 21; MSI It Vol. 262. (Giacinti 7): KD 79; KP 202; IRS 8; SS 16; ILS 2; LF 22; IB 5; FN 71; SDZ 5; RGN 14; TB 22; MSI 11. Vol. 253. (Bovedo 52): KD 166; KP 72; IRS 12; II.S 9; LF 30; IB 25: SDZ 13; RGN 14; TB 14; SS 23; FN 59; MSI 37. (Nadaljevanje na 4. strani) Rezsltafl v podeželskih oičinah DevinNabrežina m ow, r« Vol. S. SIAU 224; GNL 97; LF 100. Vol. 6. SIAU 217; GNL 123: LF 94. KRATICE POMENIJO: SIAU — komiatormisti SDZ — Slov. dcinokrattka tvera DKZ — Delavsko kmečka rveea I.F — Slov. ital, l.iudska fronta UDI — Unionc Democratlci Italiani Vol. 1. SIAU 277: SDZ 195; DKZ 5; LF 105; UDI 90. Vol. 2. SIAU 82; SDZ 49; DKZ 14. LF 36; UDI 139. Vol. 3. SIAU 153: SDZ 74; DKZ 6; LF 40: UDI 185. Vol. 4. SIAU 56; SDZ 123; DKZ 17; LF 48: UDI 96. Vol. 5. SIAU 141; SDZ 113; DKZ 6; LF 59: UDI 112 Vol. 6. SIAU 87; SDZ 131; DKZ 1; LF 17; UDI 112. Vol. 7. SIAU 152: SDZ 70; DKZ 2; LF 89; UDI 4. Zgonik SIAU 345; LF 148; SDZ 182. Repentabor NGZ — Neodvisna gospodarska ivera SIAU 97; NGZ 142: LF 86. Dolina NGL — Neodvisna gospodarska lista Vol. t. SIAU 244; NGL 187; LF 50. Vol. 2. SIAU 233; NGl 219; LF 45. Vol. 3. SIAU 270; NGL 70; LF 59. Mire Kratice kakor ra Trst Vol. 1. (Piana Marconi): KP 379; KD 183; LF 23; IRS 1 SS 38. Vol. 2. (Piazza Marconi): KP 368; KD 193; LF 15; LRS 1 SS 48. Vol. 3. (via Battisti): Kp 403; KD 111; LF 42; LRS SS 36. Vol. 4. (via Batlistit: KP 328: KD 207; LF 61; LRS 2 SS 52. Vol, 5, (via Battisti): KP 426; KD 159; LF 27; LRS 2 SS 52. Vol. 6. (Via Battisti): KP 355; KD 202; LF 28; LRS 2 SS 37.' Vol. 7. (via noma): KP 337; KD 175; LF 7; LRS 2 SS 61. Vol. 8. (via Roma): KP 367; KD 177; I,F 7; LRS 2 SS 50. Vol. 9. (via Roma): Kp 314; KD 197; LF 25; LRS 2 SS 49. Vol. 10. (Šalita Ubaldini): KP 209; KD 142; LF 27; LRS 2 SS 42. Vol. U, (Šalita Ubaldini): KP 289; KD 175; LF 16; LRS 2 SS 56. Vol. 12. (Sa'ita Ubaldini); KP 316; KD 145; LF 46; LRS 2 SS 42. 23. Junija 1949 GORIŠKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • SVETOOORSKA ULICA 42 - TEL. 74« Iz spomenice IIFi rimski vladi Slovenski partizani v Italiji so se složno borili z italijanskimi tovariši SEJA OBČINSKEGA UPRAVNEGA ODBOBA Podražitev plina v Gorici Zahtevamo priznanje partizanske kvalifikacije slovenskim borcem Naravno je, da so sc Slovenci v Haliji, po osem onem trpljenju, ka-ttrc0a so bili skozi dolga leta de• kzni s strani fašizma, kompaktno tkidružili borbi onih naprednih demokratičnih sil v svetu, ki so hotele z orožjem uničiti nacifašl-Brez te borbe hi ne bilo da ncs nove italijanske republike in dove demokratične ustave. Kakor imeli večkrat priliko omrzni-v tej spomenici, pa uiivajo Slo-venci v Italiji bore malo sadov ’ooje zmage nad fašizmom in ena-ko se godi tudi tvorrgem te zmage — slovenskim partizanom in onim, hi so jih v tej borbi podpirali. Slovenski polizani u Italiji so •e složno s svojimi italijanskimi tovariši borili v sestavu IX. korpusa IV. armade in bi bila torej, v smislu čl. •>' zakonskega dekreta z dne 21. Vlil. 1945. št. S518, za njihovo priznanje pristojna komisija s sedežem v Rimu. Ta komisija je nekaj prošenj ugodno rešila, ostale pa je odstopila v nadaljnje poslovanje krajevni komisiji v Padovi, ki je Prošnje poslala nato posebni komisiji s sedežem v Gorici. Tudi ta se je izjavila za nepristojno in je vrnila spise komisiji v Rimu. Iz nerazumljivih razlogov sc proglašajo vse tri komisije za nepristojne, medtem pa beži čas, slovenski partizani, njihove vdove in sirote pa trpe pomanjkanje, ker jim zaradi nepriznan ja IZ KANALSKE DOLINE Prizadejane krivice nas bodo se bolj utrdile v borbi za naše pravice Tam na severu videmske pokra j i-***. med Predilom, Peterimi špica-* in Kraljevskim vrhom mirno aanja prelepa slovenska vas Ra-eij- Ime Rabelj je dobila vas bržkone po Osvaldu Rablju, ki je bil v 15. stoletju lastnik tamkajšnih ludnikov cinka in svinca. Pozneje, 0 ie 1. 1918, pa so Italijani spremnih to ime v Cavc del Predil — rudniki Predila, ker se nahaja prav **ni v bližini prelaz Predil. Približno pol ure hoda od vasi leži prekrasno Rabeljsko jezero, P°d katerim je napeljan rov in tu s*tozenj prihajajo rudarji dnevno ‘4 Bovškega na delo v rabeljski rudnik. Te rudnike, kakor je bilo Ugotovljeno iz rožnih virov, so za-CcU izkoriščati najmanj že v 14. Mletju. Zaposlenih je bilo vedno ^čje ali manjše število rudarjev; uatiašnja statistika pa nam kaže uud 1300 rudarjev in delavcev in °d teh je velik del Slovencev. Seveda so bivali pred časom sko-i*l samo Slovenci in nekaj Nem Cev; število Italijanov prišlekov pa s* je zadnje čase močno dvignilo, posebno veliko se jih ie priselilo ** lužne in srednje Italije, ki ima-P> kajpada najboljša mesta in oddajo kruh domačinom; prav za-r*d; tega tudj tu začenja brezposelni, zlasti odpust Slovencev in, na Ujihova mesta pridejo seveda db-**ljenci. Svet je močno gorat; zato ne u *devata ne živinoreja ne poljedel-'tvo. Bogati smrekovi in mecesno-gozdovi so deloma občinska ali državna last. Prebivalstvo te vasi-** ilvi le od žuljev trdega dela v Rudnikih, ki pa je zelo slabo platno, tako da z veliko težavo iz-[**iajo preko dolgega meseca in “tedejo v dolgove. Drugih dohod °v nimajo, saj nimajo niti pedi fddtlje, ki bi jo mogli obdelavati vrtiček: le skala in gozd jih Jurata preživljati. Trd je kruh ru. rria. ki dela v rudniku svinca, a I* trii je socialni položaj Rabelj-**n°v in vseh Kanalskih Sloven-cev, v Rablju živi približno 100 slo-*nskih družin s čez 60 Soloobvez- 1 lrni otroki, Te slovenske matere ? °čctje se na vso moč trudijo, da ,i dosegli šolo v materinem jezi- na podlagi člena 6 italijanske u-stave. Kanalski Slovenci, ki so bilj skoraj vsi kos italianizacijj (neznatno število jih je optiralo na Nemčijo, nekaj se jih je pa pošvabllo), se danes bore bolj kot koli preje za svoje pravice. Teh menda šovinisti ne morejo smatrati za italia-nissime, sa| ne govore nikakega narečja, ampak lepo slovenščino, ki sličj govoru naših Gorenjcev. Starejši ljudje znajo vsi prav dobro čitali in pisati v slovenskem jeziku ker doba 25-letnega uničevanja naše kulture ni uspela, da bi zatrla slovenski jezik pri teh tako zavednih ljudeh. DBnes ko jim je zopet dana prilika, da lahko segajo po slovenfkem čtivu, ne manjka v nobeni h Ji slovenskega časopisja, romanov, povesti in pesmi. Skoraj vsi poznajo več ali manj tudi slovensko literaturo in zgodovino slovenskega naroda. Ker je pa nujno potrebno, da se da tej mladini možnost, da se izobrazi v materinščini, zato sleherni Kanalski Slovenec čuti dolžnost, da zahteva to, kar mu pritiče kot Slovencu. Ce že ne morejo izboljšati življenjskih pogojev, ker jim je narava oddelila trd kamenih obenem pa prekrasen in rajskomil svet med gorami, morajo na vsak način Izboljšati socialni položaj, ki’ je danes obupen. Plinska cev je počila Včeraj je 20-lelni delavec Cotič Ivan iz Sovodenj popravljal v ul. Montecucco plinske cevi. Pri izkopavanju pa je s kopačem zadel ob cev, ki je počila. Plin, ki je uhajal iz nje z vso silo, je mlademu delavcu, ki je hotel luknjo zamašiti, napolnil pljuča in ga skoraj zastrupil. Na pomoč mu je prišel Zeleni križ, ki ga je odpeljal v občinsko bolnico, kjer so mu takoj odpomogli iz nevarnosti in danes se Cotič počuti že skoraj zdravega. partizanske kvalifikacije ne more biti odmerjena pokojnina kot njihovim tovarišem italijanske narodnosti. Slovenci v Italiji so svoje borce med osvobodilno borbo moralno in materialno podpirali, kolikor so te mogli in /edo je si j- je patriotično delo plačal z življenjem, z izgonom v Nemčijo ali z izgubo svojega premoženja, ki mu je bilo od rmcifašistov uničeno. Zakonski dekret z dne 19.lV.I9i8. št. S17 priznava sicer pravico do povračila terjatev partizanskim e-dlnicam, ne upošteva pa razvrednotenja sedanje valute in dejstva, da je večina podpornikov partizanskega pokreta uničila ali izgubila svoja potrdila o dajatvi. Kljub temu so se tukajšnji Slovenci po-sltiiili omenjenega zakonitega določila in so vložili predpisane prijave na finančno inlendanco. Do današnjega dne pa ni bila še nobena prošnja rešena, medtem ko vrednost valute še nadalje pada. Tudi v tem pogledu zahtevamo, da se ne dela razlikovanje med italijanskimi in slovenskimi IZPRED SODISCA Prestopniki meje na razpravi V torek dopoldne so imeli na go-riški sodniji izredno zasedanje. Najprej sq obsodili dva skrivna prestopnika meje, Terzetla Guida iz Mestre, ki so ga jugoslovanski obmejni organi izročili 4. junija t. 1. italijanskim na 1 mesec zapora in 11.331 lir globe. Madžarskega državljana 31-let-nega Movio Vahe. bivajočega v Benetkah, ki je že nekajkrat skrivno prestopil mejo in bil v Jugoslaviji, so obsodili, ker iz predkaznovan zaradi istega prestopka, na 4 mesece zapora in 21.333 lir globe, * a * Nato je sodnik dr. Pascoli pregledal obtožnico 45-letnega Leghis-se Ferruccia in 31-letnega Teod-duccija Lea; prvi stanujoč v ul. Ongiolina št, 16 in drugi v Vicolo del Guado. Leghissa je bil obtožen, da je kot uradnik pri zaveznikih izdal 1847 leta Teoducciju dve izjavi, ki sta potrjevali, da je Leghissa prodajal in* kupoval razno blago za zaveznike in ga tako razbremenil plačila dohodninskega davka. Toda izjavi sta se zdeli inšpektorju finance sumljivi in Je zato Leghisso prijavil sodnim oblastem zaradi ponaredbe istih, Teo-duccia pa, ker se jih je posluževal. Po dolgem zasliševanju si sodnik ni mogel na jasno in je zato oba oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. V Sorek zvečer se je občinski odbor, kakor je sklenil že pri prejšnji seji, zopet sestal, da bi zaključil z delom, ki ga ni utegnil odpraviti pri zadnji seji. Najprej je župan poročal o predlogih občinske notranje komisije, ki se tičejo občinskih nameščencev. Nekateri od teh predlogov so bili sprejeti, kakor oni za podelitev prevoznega sredstva občinskim nameščencem za poletne izlete in udeležbo enega člana komisije pri proučevanju nameščenske ureditve, Ka vse druge je odbor sklenil, da jih bo natančneje pregledal. Nato so odobrili sprejem najboljše ponudbe za dobavo občini 5000 stotov drv za kurjavo. Nato se je razpravljanje osredotočilo na šolsko poslopje v ul. Marconi st- 4, in to na podlagi predloga, ki ga je predložila lastnica vd. La-nassi. Občinski odbor si je pri tem pridržal pravico sklepati po nekaterih ugotovitvah. Potem je prišlo na vrsto javno kopališče v ul. Sauro, za katero je odbor naročil nekemu odborniku, da se bo bolje pozanimal za kopal- nice in sprejel nato ponudbo pedi-kerja Glessi Ivana in mu oddal v najem dnevni hotel na poskušnjo za dobo 6 mesecev^ Po pregledu in sprejemu nekaterih sklepov vsakdanje uprave so se odborniki pomudili pri novi ministrski odredbi, s katero se je cena premogu za plin povišala z dne 1. julija na 3.200 lir za tono ter še pri drugj ministrski odredbi, s- katero je ministrstvo pooblastilo plinska podjetja, da povišajo cene plinu. Na podlagi te odredbe je medministrski odbor za cene odredil, da bo cena plinu od 1. julija dalje povišana za 8 lir za kub. m in da bo sicer poskočila od 26 lir na 34 za kub. m. Za Gorico pa je isti odbor odredil povišek 7 namesto 8 Ur. Tako da bo plin v našem mestu stal po 33 lir za kub. m. Občinski odbor v prisotnosti ravnatelja občinskih podjetij je vzel na znanje ministrsko odredbo, ki jo v drugih mestih že dalj časa izvajajo. Sejo so nato prekinili in so se zo-| pet sestali sinoči ob 17.30. Živinski trgi v videmski pokrajini Zveza trgovcev v C o v Lel sporoča. da so brli od 3. trn. obnovljeni živinski sejmi v naslednjih občinah videmske pokrajine: Čedad, Palmanova, Azzano Dccirao, Faga-gna, Artegna, Stanje! v Furlaniji, Valvasone, Buje, Tramonti di So-pra, Tarčcnt, Neme in Spilimberg. Kdor sr; namerava udeležiti z živino teh sejmov in prihaja iz drugih pokrajin, se mora .držati naslednjih predpisov; Živino, ki prihaja iz drugih pokrajin, je treba preden pride na sejem ali preden je postavljena na prodaj izvzemši živino, ki jo pripeljejo direktno v kakšno klavnico. kjer je določena za zakol, pridržati za dobo 10 dni v osamljenem hlevu ob meji pokrajine. Zainteresirani trgovci morajo takoj obvestiti o prihodu živine županstvo občine, kjer nameravajo pridržati Živali in sporočiti kraj. kjer se nahaja hlev. ki so ea izbrali za karanteno svoje živine. 2ivina. ki prihaja iz drugih pokrajin po železnici, kamioni ali drugimi vozili, mora biti opremljena z živinezdravniško izjavo na zadnji strani obrazca 3 (roza). Žolč proti našim šislam KI9IO VERDI. 17: «Zidovje Jerihe*, K. Wilde. VITTORIA. 17: »Morski tihotapci«, R. Brazzi. CENTRALE. 17: »Mesto jazza«, A. de Cordova. MODERNO. 17: »Velika ljubezen«, I. Dunnc. EDEN. 17: »Ropar Jess«. Tisti *pretokis. ki aedijo okrog znanega šovinističnega videmskega tednika, še vedno ne morejo spati zaradi slovenskih šol. ki so po njihovem snoparskem pojmovanju sploh odveč in bi jih bilo treba odpraviti. Sedaj so prišli na dan s predlogom. da je treba sole s slovenskim učnim jezikom moralizirati in «čc tega ni mogoče :borili, ker so na pati izvenšo’-ski ali protišolski razhogi, ki prevladujejo, naj podvzamejo potrebne korake, lei se nem zdijo najbolj primerni, ter naj jim odvzamejo pravico javnosti*). V svojih nadaljnjih asmsvetiks pravijo U modrijani, da naj bodo slovenski učenci podvrženi istim državnim izpitom kot oni iz šol z italijanskim učnim jezikom. Ce niso s tem zadovoljni, naj se odpovedo italijanski diplomi. Ne bomo se z njimi ie nadalje prerekali, ker smo na te in na druge njihove bedastoče odgovorili že prejšnji teden v našem članku. Vsekakor nas ti nasveti močno spominjajo na miselnost in dejanje raznih jederalov iz dobe med obema vojnama. Tudi tj so čestokrat ironično in zlobno zatrjevali, da imamo Slovenci enake pravice kot Italijani, ker da lahko govorimo po italijansko, hodimo v šole z italijanskim učnim jezikom in imamo enake možnosti za dostop k virom italijanske kulture. Hvala lepa za take pravice. Mi imamo svoje pravice pisane v ustavi in mirovni pogodbi in če ste žc hoteli priključiti naše kraje, morate spoštovati tudi obveze, ki ste jih s tem sprejeli. Sicer pa je to stvar italijanske vlade, ne pa takih zakotnih modrijanov, SPLOSNA REVIZIJA ŠOFERSKIH IZKAZNIC Opozarjamo lastnike začasnih šoferskih izkaznic, da komisija za njihovo revizijo, ki ima svoj sedež v Gorici uL Oberdan 29, vrši revizijo darres 22. t. m. od 9. ure dalje za one začasne .zkaznicc, kj so zapadle 27. aprila 1949. Interesenti naj se osebno predstavijo omenjeni komisiji in s seboj naj prinesejo zdravniško spričevalo. k] ne sme biti starejše od 1. 1. 1849 in ga mora izdati zdravstveni inšpektorat državnih železnic (s podpisom overovljenem od šefa) ali pa enega izmed zdravnikov. katerega podpis mora biti o-verovjjen. Imetniki izkaznic, ki niso bile pregledane po letu 1943 in dovoljenja II. vrste, ki so jih prejeli v italijanskih kolonijah, morajo predložiti spričevalo na obrazcu IGM 28 F. ki potrjuje izpit pri enem izmed deželnih inšpektoratov. ZAPADLI DAVKI Opozarjamo vse obrtnike, da je do 30. t. m. zadnji rok za plačilo drugega obroka prometnega davka (imposta sulFentrata). Kdor bi ga ne plačal o pravem času, bo moral doplačati 10 odst. kazni za zamudo, ku. kaj iz dneva v dan čutijo več- v Dolre.bo po njej, ker prav tej • a,i preti resnična nevarnost, da £ Oteplavl italijanski živelj. Naj-i* družine so optirale za FLRJ njihova mesta bodo prišle »yeda italijanske družine. Lansko 5**^0 leto so te zavedne matere d ^Povale in jokale ko so videle j3 so oblasti odprle nemško šolo d' Kanalske doline. Naj ne mislijo, J* has bodo zatrli s takim posteljem. j *«e zavest in upornost se bosta ve-Kanalski Slovenci so zaveden n za,:... ... .t_.»mi - v tdrav rod. zato so se združili z L aškimi Slovenci in gorlšklmi °r*t|, da se skupno bore za pravl- ki bi jim morale biti priznane Obleka in ura jim je prišla prav Včeraj je 44-letna Peršolja Milka prijavila tukajšnji policiji, da so ji neznani tatovi, ki so se ponoči vtihotapili v njeno stanovanje, odnesli zapestno uro in nekaj obleke, vse skupaj v vrednosti 6000 lir. Vidožu Ivanu iz ul. Colombo so včeraj neznanci odpeljali moško kolo vredno okrog 15.000 lir. Ukinitev prometa v ul. Trivigiano Goriška občina obvešča, da se je sekciju za dela državnih železnic odločila pričeti z dokončnim po-plovilom železniškega prehoda pri Standrežu. Zato bo cesta Camlllo Trivigiano ostala od 7, ure dne 24. t. m. do 7. dne 26. zaprta za vsak promet. V teh dneh bo promet usmerjen v ul. Antona Tabaja. Zgodba o ukradenem zlatu Na včerajšnji razpravi pa je moral na zatožno klop 80-letni urar Martin Šuligoj iz ul. Caprin obložen, da je lanskega julija kupil od neznancev zlato uro, zlat prstan in zlato zapestnico, za katere je po licija pozneje ugotovila, da spadajo k zlatnini, ki so jo neznani tatovi odnesli nekaj časa prej iz blagajne kavarne Rajnis v ul. O-berdan, ter da ni te registriral. Pri zasliševanju se je izkazalo, da Šuligoj res ni mogel vedeti, da so bili ti predmeti ukradeni in so ga zato prve obtožbe oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Ker pa kupljene zlatnine ni vknjižil so ga obsodili na 2000 lir globe. Tekma balincarjev Novoustanovljeni mednarodni krožek balincarjev priredi v ne deljo 26. t. m. balincarsko tekmo v dvojicah pri gostilni PAVLIN ul. XX Septembra št. 54. Tekmo-vanje se bo pričelo ob 16. uri. Za zmagovalce 50 poskrbljene bogate sladkosnedne nagrade. Tekme se bodo vršile po goriških pravilih. Vabljene so vse balincarske zveze v pokrajini in izven nje. ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTtSTI 301/a PRITL. - TEL. 70 Gostovanje baleta, solistov, zbora in orkestra liebljaosbe floere v Hopni to Piran« Slovenski umetniki so se predstavili v dovršeni obliki karjem uprizoril kolo - folklorni ples iz opere Jakova Gotovca »Ero z onega svetan, Jci je šla že čez vse odre srednje Evrope. Mlakarjevi in člani baleta so dali kot sam glasbenik v ta ples prav j izraz, ki je zrasel iz naturalističnih tal in iz ljudskih usedlin, ki so ga baletniki in skladatelj s svojo interpretacijo oplemenitili. Gledalci so bili presenečeni nad višino te vrste Ne samo izbrancem, nego kulturo in umetnost ljudstvu, ki naj bo bratska vez med narodi umetnosti. Z enako preciznostjo, globokim pojmovanjem in umetniško dovršeno je odigral operni orkester Po nastopu ljubljanske Opere s »Prodano nevesto» in «Figarovo svatbo» ter ljubljanske Drame s »Kranjskimi komedijanti■ (Br. Kreft), «Lacko in Krefli» (Iv. Potrč) ter »Gorje pametnemu» (Gri-bojedov) in Slovenskega narodnega gledališča v Trstu s Cankarjevimi uHlapcis, Gogoljevo tZenitvi-jo» in Galsworthyjevo »Srebrno tobačnico» nam je ravnateljstvo koprskega gledališča pripravilo nadaljnji umetniški užitek z nastopom baleta, posebej ie z nastopom umetnikou - plesalcev Mlakarjevih, dalje raznih solistov-pevcev in orkestra ljubljanske Opere. Koper v svojem obstoju menda ie ni doživel takšnega kulturnega udejstvovanja, dasi se tako rad ponaša s svojo preteklostjo. Ze od prihoda JA in nastopa ljudskih oblasti se je raven kultumo-pro-svetnega življenja tako dvignila, da jo lahko prtmrejatno sorazmerno z ono kulturnih središč. Pri tem ne smemo pozabiti podčrtati, da skrbi koprska gledališka uprava zlasti tudi za to, da je italijanski del prebivalstva vseh teh užitkov enako deležen, kot sloven-sko-hrvatski. Poleg tega, da imamo v koprskem gledališču nastope in prireditve z izključno italijanskim sporedom, je "lasti ljubljanska Opera izbrala operna dela («Prodano nevesto» in »Figarovo svatbo»), ki so več ali manj znana tudi italijanskemu občinstvu. V kolikor gre za slovenska in slovanska dela je pravilno, da skuša gledališka uprava seznaniti italijanskega poslušalca tudi z našo glasbeno umetnostjo. S tem postane koprsko gledališče posredovalec measeoojnega kuuurnega zouza-nja in spoznavanja obeh narodov ter njunih kultur. Za vokalni in instrumentalni del koncerta je bil morda celo namenoma izbran spored del najbolj popularnih skladateljev kot Rossinija, Verdija, Puccini ja, Bizeta, Mozarta, Cilea, Čajkovskega itd., ki so znana tudi Koprčanom, da so na ta način še bolj dojemali lepote plasbene umetnosti. Novost zadnjega gostovanja v Kopru je bit nedvomno balet■ Te panoge umetnosti med Slouenci še do leta 1919, do zloma stare Avstrije, še nismo poznali. Toda kot povsod drugod, smo dobili tudi v baletu prave umetnike in umetnice, čeprav nam je manjkala tradicija. V tem oziru je bil program srečno izbran, ker se je naslonil zlasti na znamenita ruska ter srbo • hrvatska glasbena dela. Ne pomaga nič, ruski in srbo - hrvat-ski skladatelji niso mogli mimo svojih slikovitih in dinamičnih plesov, ne da bi jim dali tudi glas-beno-umetniški okvir. Kdor je videl kdaj plesati Ruse njihovo mazurko, kazačok ifd. ter Srbe in Hrvate njihove številna kola, se zaveda tega ogromnega folklornega in tudi, umetniškega zaklada, v katerem je polno epike, lirike, skratka poezije. Hkrati se zave vsakdo banalnosti, praznote, ki jo občuti na zapadu, ki je dal iz tolikega življenja svojih narodov iz sebe trdo, neokretno premikanje korak naprej, dva nazaj, korak na levo in na desno, vselej z obveznim priklonom, drsanje z nogami po parketu, na posebnem mestu s ceremonierjem, ki vodi in takti-ra kad ritjo. Zato ni čudo, če so bile ie v prejšnjem stoletju ruske opere predvsem v Petro - Leningradu, Moskvi, Harkovu, Saratovu, Kijevu itd. znane tudi po svojih dovršenih in nedosegljivih baletnih zborih. Ni tudi naključje, da je ravno ruska zemlja rodila Ano Pav-lovno in da je češki skladatelj Ant. Dvorak ravno s svojimi «Slovanskimi plesi» opozoril ves glasbeni svet na svojo umetnost in z njimi zaslovel. * * * Prvi nastop gostov je bil 12. junija v Kopru z »Malo balerino». Naša umetnika Pia in Pino Mlakar sta sestavila S plesnih suit iz življenja plesalčeve družine na izvirno kitarsko glasbo, ki so jo napisali de Visee. Giuliano, Chavarri, Paganini in St. Prek. To svojevrstno delo obravnava snov družinskega življenja umetnika-plesal-ca, njegove žene plesalke in otroka, ki jima sledi na umetniški življenjski poti. Te plese sta naslonila oba Mlakarjeva na glasbo raznih velikih mojstrov in deloma na improvizacijo kitarista Preka, ki ju je ta večer tudi spremljal danes o ob- »n^°eože bo Prav> io r^SovmTmo nekaj be,cd \ ‘Jeni zadrugi ribičev v Umagu. V(a današnji razvoj, vsi napori in pA U iPehl so odvisni le od velik« lju rtvovalne delavnosti našega obl-*11 ki Jod vodstvom ljudske t>» n ne °*teha. tudi če mu tu V{. nsmemo postavljene ovire t>lei ustav'J° za trenutek 'o na-t>ri,, van3v. Roglcdalj bomo en tak |(& ki se je dogodil v Umagu, spr,Jc bila obnovljena in ponovno tij1‘'v'iena v obrutovaoje tamkujš-“ fadruga ribičev. ’ n...t*koJ UMAG Le na zdravi podlagi in pošteni delavnosti članov in vudsti/a »o zadruge lahko razvijajo po osvoboditvi je bila dri, "aku ustanovljena ribiška rs-60 komu pa je danes znu- ,tj' koliko naporov, koliko bridko-hi prestati današnji čla- sCtl 5 **drug(, prej ko Je prišlo do ru<£j!Je8B slonja, Pravijo, da se na ^ ah in v življenjski šoli uči-Upr ^odroisti — prav in dobro jP nv'iaži in tudi ž-veti. No, nam ta;.^*v na tem, da povemo nekaj tir fga, fse ki bo vzpodbudno tudi za ijC: 0°dobrie zadruge, ki že dt V ctl' P<* sc bodo še ustanovile Jkji &OŽJU. lice ribičev Umaga in oko. Dr,!takoj po osvoboditvi vse v jj dober. Četudi je obrežje *lni v,egH okoliš« umalk« - —-r, —— mm« r • —1 ns -- boj, j"?* najboljše vrrtc in za naj-j uoojia je mrr? 1 iahtevne in celo Uukeuzns le. I potrebnega ribiškega orodja, mrež, Poznano, dB ima ribe, ki *o lovišcarske kuhinj«, in zato zelo Iskane, so ‘c tamkajšnji ribiči nahajali takoj po osvoboditvi v veliki revščini. Ta revščina je bila posle-dicu grdega Izkoriščanja, ki >0 ga morali prenašati dolga leta ribiči Umaga in okolice od strani privat. nih lastnikov večjih bark. Tl in bili, kot je bilo že zelo v modi, po navadi — fašistični oblastniki, katerih so se vsi bali. Deloma Je bila revščina tudi posledica povojnega stanja. Ljudska oblast, ki Je bila vedno Žc za čara rasti v najtežjih okoli-ščinah osvobodilne borbe, zaščitnik in podpornik vseh zdravih teženj ljudstva. Je takoj priskočila na pomoč Edini izhod iz tega nevzdržnega položaja je bil v ustanovitvi nekake ribiške zadruge, katera bi zajela vse ribiče Zadruga je bila po velikih težavah ustanovljen«. Dobila j« n« r«RoUl° »««*"? čolnov in podobno, kar je bilo vse zaplenjeno znanim fašističnim kri-minalcem. To je bila prva zadruga v okrožju, Vsi, in posebno ribiči so pričakovali od nje veliko izboljšanja. Člani te novoustanovljene zadruge so bilj v«i brez vsakršnega imetja. Veliko bi bili Izboljšali svoj po, ložaj, če bi obstajalo med njimi sodelovanje in medsebojna pomoč. Potrebna je predvsem poštenost in odkritost in dobro vedenje, ako si hočemo Izboljšati življenjske pogo. je. Ta dobro predvidevanja pa so bila v celoti porušena, ker so se nekateri člani zadruge pustili vplivati od znanega Poccekaia, Vse, kar je sledilo, je bil samo dokaz, kako natančno mora biti delovanje zadruge, če hočemo, da imajo člani res tiste koristi, ki jih upravi-čeno pričakujejo in zaslužijo. Kot rečeno, je Roccekai znal spretno vplivati na najbolj nihajoče člane zadruge, tako da je ta namesto ko-ristj prizadejala članom ie škodo. Ves inventar v potrebščinah za lov, je bil zelo slabo čuvan, To je bilo mogoče le, ker je Poccekai od zunaj vplival tako, da so ribiči, ki i'h je on vodil, prišli na vodilna mesta -zadruge. Prišlo je tako daleč, da so bile vse ribiške potrebščine uničene zaradi nemarnosti voditeljev, kateri pa so zelo dobro skr, beli za avoje osebne interese na škodo skupnosti, ko so tako do konca izpeljali svojo podlo in sramotno nalogo, so smatrali za potrebno, da se umaknejo. To sta bila znana Marcello Gottardo in Elio Grassi, ki sta izbrala, kot že veliko njima podobnih —• pot esulov. Za. dovoljna nad izvršenim delom sta odšla v Italijo. Naravno, da J« zadruga prežive, la zelo težko preizkušnjo. Veliko je bilo škode pri opremi za lov, ne glede na to, da Je kak posamezen in vesten član poizkušal obvarovati popolnega uničenja tako potrebne stvari. Položaj zadrugarjev je bil skoro dobesedno obupen. Ribiči so se v začetku tekočega leta z zaupanjem obrnili na ljudsko oblast, gotovi, da jim bo, kot že večkrat, priskočila na pomoč. Potrebno je povedati, da je njihova zadruga dolgovala ljudski oblasti en milijon lir v denarju in bonih za vezane cene. Upoštevajoč težek položaj poštenih in delavnih ribičev, kateri so se ponovno zdru žili v zadrugo, je ljudska oblast šla preko vseh težav, ki jih je imr. la pri tem, da je nudila pomoč Preskrbela je zadrugarjem večjo količino mrež, ki jih je dobila iz Jugoslavije, druge potrebščine pa na raznih tržiščih. Ribiči ro se velikim zaupanjem vrgli takoj na delo. Se prej kot so prejeli nadalj nje pošiljke drugih potrebnih stvari, so delali, da čim prej zabri. sejo in popravijo škodo, ki so jo bili povzročili prejšnji voditelji, Videli smo jih na delu, kako so vsi zadovoljni pripravljali barke in mreže za lov. Tako Je ljudska oblast, kot iz-raz teženj vseh tistih, ki hočejo pošteno delati, rešila zelo težko vprašanj« naših ribičev. Dala je vse možnosti delavcem morja, da bodo lahko pomagali sebi in istočasno tudi skupnosti, Mlakarjeva sta dovršena koreo-, grafa — lahko rečemo — svetovnega formata in slovesa, saj sta ponovno nastopala v Parizu, Londonu, Muenchenu, Zucrichu in drugih velikih mestih. Tako je pridobil na primer tudi hrvatski skladatelj Fr. Lhotka (po rojstvu Ceh) sloves zlasti z baleti, ki jih je zložil po koreografiji Pina Mlakarja in njegove žene Pie. To so baleti Vrag na vasi. Srednjeveška ljubezen in posebno občuteni Lok. V umetnem plesu sta oba Mlakarjeva prav tako prvorazredna umetnika .Njuno podajanje je globoko zamišljeno in vsak gib, vsaka kretnja imata svoj pomen. Kot prava umetnika ne iščeta praznih zunanjih učinkov. To njima ni potrebno, ker imata prave zaklade izražanja. Stil njune ritmike je tako adekvaten dejanju, da misliš in plešeš z njima. Oba prelivata sproti nekako podzavestno življenje v gimnastično mimiko ter mu dajeta vseeno občuteno vsebino z neslišnimi besedam; in izredno lep ton ter nastop. V ta — rekel bi — »začarani krog« uvajata svojo hčerkico Veroniko, ki se približuje ie danes svojim staršem. Občutili smo, da je tudi njena duša kljub temu, da je doživela šele malo pomladi, polna občutja in ne samo že pre clzne tehnike. Kar je pa važno, že njeni prvi koraki in nastopi kažejo na to, da bo tretfrala baletno umetnost z obsežno izobrazbo, ki jo prenaša na njo šola in neizčrpno znanje njenih učiteljev -staršev. St. Prek kot kitarist je pokazal vso svojo virtuoznost. Do tega koncerta nismo še imeli prilike slišati ta inštrument v tako po polni obliki in si nismo mogli misliti, da je mogoče iz tega na prvi pogled enostavnega glasbila izvabiti toliko lepih tonov ter jih zliti v tako harmonično celoto. St. Prek je poleg svojega umetniškega znanja na kitaro, pokazal tudi svoje skladateljske sposobnosti. * * * Drugi dan 13. junija zvečer je bil p Piranu v gledališču Tartini vokalno-inštrumentalni koncert s sodelovanjem pevcev-solistov, baleta in orkestra ljubljanske Opere. Ko solisti-pevci so nastopili Vi-dalijeva (sopran), R. Franci (tenor) in Janko (bariton). S sprem-Ijevanjem orkestra pod taktirko S. Hubada in dr. D. Švare so odpeli izbrane arije iz oper že zgoraj imenovanih skladateljev, ki so navdušile vse poslušalce-Vidalijeva je pela tudi v italijanskem jeziku s sočnostjo, suvereno mirnostjo, njeni pianissimi so umirili valovito publiko, da jt je zastala sapa in s; skoro Čtitfl samo njeno pritajeno dihanje. Vidalijeva je doživela izredno velik aplavz. Franci je odpel prav tako s svežim glasom arijo za arijo. Njegov spev iz »Kneza Igorja» je bil za poslušalce nov, vendar sprejet zelo toplo. Janko je s svojim sšmcl-com«, sonornostjo, živahnostjo e-nako na mah pritegnil vse prisotne posebno še, ker ima zlasti italijanska publika veliko pastjo za — baritonske parte. Pirančani-domačini so mislili, da bodo slišali našo violinistko Stanič Jelko v Tartinijevi sonati Vražji trilček (il Trillo del Diavolo). ki pa nas na žalost ni mogla obiskati. Piran je vendar rojstno mesto Gius. Tartinija, tega znamenitega glasbenega znanstvenika, skladatelja in violinista, hi je v blesteči in plamteči lgr| prekosit vse dotedanje virtuoze. Baletni zbor je z obema plesal-cema-solistoma Pio in Rinom Mia- odlomke iz raznih opernih skladb. Prvo polovico instrumentalnega dela koncerta je dirigiral S. Hubad, drugi pa dr. D. Švara. Oba sta se že pri tem izkazala kot ka-pelnika-mojstra, ki poznata najmanjši odtenek skladateljevega doživetja in izražanja ter sta vse to neprisiljeno prenesla na poslušalce. Ob zaključku sporeda je dijakinja Gruden Jolanda v imenu vseh navzočih in dijaštva ter vzgojiteljev Pomorskega tehnikama naj-preje pozdravila v slovenščini vse sodelujoče umetnike, nato pa se jim zahvalila za njihovo požrtvo-vanje, ki je omogočilo prebivalstvu Pirana in okolice ne glede'na narodnost prvovrsten umetniški užitek. Pri tem je poklonila pevki Vidalijevi in dirigentu Svari vsakemu šopek lepega cvetja. Pionirka Italijanka je izrazila analogna čustva v italijanskem jeziku za italijanski del prebivalstva in izročila baletki Pii Mlakarjevi in dirigentu S. Hubadu zopet kite lepih rož. To gostovanje v Piranu je odjeknilo zelo močno v vse sloje ljudstm in brez izjeme vsakdo si želi čim preje podobnega večera, polnega umetniškega doživetja in dojemanja. Skoro ni treba posebej omenjati, da je bilo gledališče do zadnjega kotička zasedeno. (Nadaljevanje jutri.) Istrska prosveta in tekmovanje Na zadnjem sestanku vseh predstavnikov prosvetnih društev, ki je bil v Kopru, so ti podali izčrp. na poročna o stanju prosvete po naših vaseh. Svoje poročilo je podal tudi tajnik podzveze SHPZ. Obširno je analiziral pogoje, v katerih delujejo društva ia podzveza. Izvajal je nadalje, kako te pogoje izboljšati. Predložil je tud; trimesečni tekmovalni načrt, katerega glavne obveze so: Otvorjeno bo centralno lutkovno gledališče v Portorožu. Organi-zirali bopio glasbeni, dramatski in predavateljski aktiv, ki bo vsak na svojem področju izpopolnjeval delo društev. Obnovili bomo pet pevskih zborov. Obiskali bomo vsa društva in pregledali njihovo delovanje. Nadalje je v načrtu inven. tarizacija vsega društvenega imetja, enotne table za vsa društva, tečaj za pevovodje in kapelnike, ustanovitev folklornih skupin, or. ganizacija dramskih skupin v Ankaranu in Kampel-Salari. Nastopilo bo dvajset društev s kulturnimi prireditvami. V treh krajih bodo okrajne prosvetne prireditve. O-semkrat bodo društva nastopila na radiu. Izven Kopra bo gostovalo SNG iz Trsta štirikrat. Važna so poleg domačih gostovanj tudi med. sebojna gostovanja Koprščine in Bujščine. Vse prireditve pa so na-črtno porazdeljene, da »e medsebojno ne ovirajo. Ko je še predsednik podzveze tov. Marion poglobil in dopolnil referat s pripombami in nasveti iz svojih izkušenj, je bil tekmovaln načrt soglasno sprejet. Prosvetno delo je postavljeno z njim na trdno podlago in bo gotovo razveseljivo napredovalo. Določene so za najboljše tekmovalne uspehe tri nagrade: 10.000. 3.000 lir in 10 knjig v vrednosti 2300 lir. Sestanka so se udeležili naši preprosti ljudje, ki Re udejstvujejo na prosvetnem polju, ker resnično občutijo, kako potrebna je izobraz. ba istrskemu ljudstvu. Zato so tudi sklenili, da bo 14. avgusta ponovno tak sestanek, ki bo podal pregled o napredku v tekmovanju. Se. etanek je vodil član odbora tovariš Sabadin Ivan iz Vanganela. (b...) Portorož Zaključek gostinskega tečaja Te dn; je bil zaključen v Porto, rožu slovenski in italijanski tečaj za gostinstvo in turizem, katerega je obiskovalo 38 tečajnikov. Vsi so napravili izpit s prav dobrim uspehom. Trije izmed njih: Beržan Franc, Sav Antonija in Ruzzier Faust so napravili izpit z odličnim uspehom. V ponedeljek je uprava tečaja priredila poslovilni večer, katerega so se udeležili predstavniki ljudske oblasti, izpitna komisija, predavatelji in fečajniki. V hotelu «Pi. ran«, ki so ga pred kratkim obnovili, je bila v veliki dvorani lepo opremljena dolga miza, okrašena s cvetjem. Kot strežniki so nastopili tudj nekateri tečajniki v belih jopičih. Med zakusko je igral vojaški orkester. Tečajniki so se ob tej priliki zahvalili vodstvu in predavateljem za požrtvovalnost, ki so jo doprinesli za njihovo vzgojo. V imenu tečajnikov je govorila tov. Sav Antonija, ki je poudarila, da bodo tečajniki vestno vršili svoj novi poklic. Naglasila je še koliko je napravila ljudska oblast za de-lovno ljudstvo na vseh področjih gospodarstva. Dokaz je tudi ta tečaj, ki bo z vzgojo potrebnega gostinskega kadra dvignil in razširil tujski promet v našem okrožju. Upravnik tov. Cizej, ki je vodil z vso požrtvovalnostjo slovenski in italijanski del tečaja, je poudaril ugodne pogoje ki so podani za razvoj turizma v naši coni. Prvi absolvent; gostinskega tečaja bodo gotovo bodoči voditelji Istrske kopališke industrije, ki bo kot dru. god tudi pri nas važen gospodarski činitelj. Tov. Cizej je nadalje omenil, da sta z obnovo Portoroža, ki se vrši že več mesecev, in se nanaša v prvi vrsti na preureditev hotelov, obratov in kopališč, ta dva pravkar zaključena tečaja v tesni povezavi. Ljudska oblast dela na tem, da Izboljša življenj-skj standard vsem. Končno je tov. upravitelj predočil tečajnikom, naj ne mislijo, da s tem, če stre-žejo, morda komu hlapčujejo. Nikakor ne, ker njihov novi poklic je docela enakopraven z vsemi ostalimi. Ravno tako je s toplo besedo bodril tečajnike predsednik izpitne komisije tov. Colja, ki je govoril v imenu okrožja. Med drughn je omenil, da se te vrste tečaji ne vršijo y nobeni drugi državi. Imenoval je te kadre — baze napredka —, ker je turizem tisto, kar zbližuje in povezuje narode. Okrožna referentka za turizem je prav tako priporočila, naj si vedno ^ izpopolnjujejo strokovno in ideološko znanje, ker pomeni zopet doprinos za razvoj turizma. Prvi tečaj za gostinstvo in turizem je bil s to prisrčno slovesnostjo zaključen. L. Kalan ro Koprska podružnica Ti zaškega planinskega društva priredi 25. in 26. junija izlet na notranjski Snežnik z odhodom iz Kopra v soboto ob 15 5 trga Brollo in s povratkom v nedeljo ob 22. Ogledali si bomo tudi prizorišča partizanskih borb. Za večerjo v soboto zvečer je poskrbljeno v hotelu Zmaga v Ilir. ski Bistrici. Za nedeljo pa naj si udeleženci vzamejo hrano s seboj. Priporočljivo jq vzeti s seboj tudi odejo. DAN ŠPORTA in FIZKULTURE * KOPRU- SKOK V VIŠINO. V nedeljo je bil pod naslovom «Dan športa in fizkulture« pravcati praznik za šolsko mladino, za športnike in za ljubitelje takih prireditev. Ves dan, od 7 zjutraj pa do pozno v veder, je bil posvečen temu namenu. Spored je obsegal 5 glavnih točk, in sicer telovadni nastop mladine, lahkoatletsko tekmovanje med istrskimi in tržaškimi športniki, kolesarsko dirko (90 km), nogometno tekmo in plavanje. Na lepem, prenovljenem športnem igrišču v Kopru je bila v jutranjih urah vaja mladine za popoldanski telovadni nastop. Te vaje so bile večkrat prekinjene, ker se je vmes vršilo lahkoatletsko tekmovanje. Po kosilu je bil sprevod vseh športnikov po mestu z vojaško godbo na čelu. Ob 15 je bil najprej telovadni nastop mladine, ki je odlično izva-jala dobro naštudirane yaje, vmes so bile lahkoatletske tekme, nato je bil odhod kolesarjev s športnega igrišča in zopet vaje in telovadni nastop vse do prihoda kolesarjev. Ko je bilo vse to zaključeno, se je pričela nogometna tekma najboljšega moštva Aurore proti Odredu iz Ljubljane. Vej ta celodnevni praznik športa je zajel vse športnike m telovadce in mladino iz mest in vasi Istrskega okrožja. Gledalci so videli ta dan veliko lepega in zanimivega jn niso varčevali s pohvalo in so navdušeno ploskali prav vsem. tako odraslim kot šolski mladini ter onim najmlajšim, ki so sicer boječe, vendar prav dobro izvedli svojo nalogo, o * * Lahkoatletsko tekmovanje je obsegalo 12 točk. V vztrajnostni hoji na 5.000 m je zmagal Govor, čin. ki je bil od začetka do konca ves čas na čelu skupine. Prav tako ni zapustil drugega mesta Corel. Nesrečen dan je imel Sabadin iz Ankarana, kateremu je postalo med tekmo slabo, ki pa ZNANI ŠPORTNIK EZIO CORSI S SVOJIM SINOM. je kasneje vseeno nadaljeval tekmovanje -n prišel ob koncu celo na peto mesto. Vrstni red je naslednji: 1) Go-vorčin (Trst) 24.28’9”; 2) Corsi Ezio (Trst) 25.14’: 3) Vidali (Istra); 4) Corsi Edi (Trst); 5) Sabadin (Istra); 6) Bisiani (Trst) itd. V teku na 3.000 m se je dobro izkazal Abram iz Nabrežine, ki je premagal ne samo znanega Bembija, temveč tudi Istrana Zo. maro, ki je zasedel drugo mesto. Berobi je prišel tretji. ‘V metu kopja je bil prvi Sar-tori iz Trsta, drugo mesto je zasedel Pitacco, tretje Cenda, oba iz Istre, četrto pa zopet Tržačan Surian. Tudi v skoku v višino je bil na | |rr;: prvem mestu Istran Venturini, ! ki je skočil 1.60 m; 2) Peselli (T) 1.55 m; 3) Kobal (I) 1.40 m; 4) Meneghetti (T) 1.30 m. Zanimiva je bila tekma na 100 m, kjer sta na prvih dveh mestih Istrana: 1) Trani; 2) Ravalico; 3) Sedmak (T); 4) Kavčič (T). Tek na 400 m je prinesel zmago Blokarju iz Trsta, ki je član Dijaškega FD; 2 Dolce (I); 3) Sedmak (T); 4) Ragliaro (I). Tek na 800 m: 1) Pierobon (I); 2) Bembi (T); 3) Ruzzier (I); 4) Sedmak. Skok v daljavo: 1) Venturini; 2) Trani; 3) Blokar (T); 4) Meneghetti. V štafeti 4 x 400 m je zmagalo istrsko moštvo Pierobon, Paglia-ro, Ruzzier in Venturini v 4’8” in 2/10 pred Tržačani Blokar, Kavčič, Meneghetti in Bembi v 4’ 17” 4/10. Tek na 100 m ženske: 1) Sul-čič (T) 14” 2/10; 2) »Giari (T) 14” 8/10: 3) Coleva (I) 15” 3/10. * * * Nogometna tekma Aurora-Od-red 1-1 (1-0). Nogometna enaj-storica iz Kopra in iz Ljubljane je zaigrala lepo tekmo, ki so jo gledalci navdušeno spremljali. Kljub temu da so se gostje pokazali boljše, vendar niso mogli doseči zmage, ker sta bila pri nasprotnih vratar in branilec vredna vse hvale. Za Auroro so igrali: Dobrinja, Vatovani, Perini, Apollonio, Scher, Carini, Grio, Favento, Schiavon, Valenti in Zetto; za Odred pa: Linter, Med- ODBOJKA. Met krogle: 1) Valon (T); 2) Trani (I); 3) Corsi Italo (I). V metu diska sta bila na prvih dveh mestih Istrana in sicer: 1) Cenda; 2) Venier; 3) Valon (T); 4) Bojan (T). con, Elsner, Gjorgjevič, Kržan, Kranjc in Hacler. Sodil je Bur-lini iz Kopra. Gole sta zabila: Grio v 33’ prvega, Elsner pa 28’ drugega polčasa. Kolesarska dirka. O izidu te PREDAJA ŠTAFETNE PALICE. ved, Cigoj, Pizan, Lesjak, Peli-dirke poročamo posebej. Tekme v odbojki za značko «Obnova in zadružni domovi« pa so se končale sledeče: Pomorski tehnikum iz Pirana je s tehnič- no premočjo premagal športnike iz Izole; reprezentanca JA iz Kopra je premagala društvo «Ban-cari» iz Kopra in tretja tekma «Zyezda» proti Okrožju se je končala z zmago slednjega. V nedeljo K. t. m. velika holesarsha Irla za pokal lista . 2e dalj časa napovedana kolesarska dirka po Tržaškem ozemlju za pokal lista «Trieste Šport« bo prišla v nedeljo do uresničenja. Priprave so zajele velik obseg in zato se je vsa stvar zakasnila. Najvažnejše pri vsem tem pa je dejstvo, da bo to prva kolesar, ska dirka po Tržaškem ozemlju, saj je speljana proga od Devina preko Nabrežine, Proseka, Opčin, Ključa, Boljunca, Škofij. Monte Tosa, Castelvenere, Buj, Novega grada, Umaga, Portoroža, Pirana, Kopra in Milj v Trst, kjer bo cilj v. ul. Rossetti. Za dirko je razpisanih veliko nagrad tako za posameznike kakor tudi za skupine, za razne cilje v ravninah in za cilje na vzpetinah kot so Monte Toro, Castelvenere, Piran in Ključ. Ves potek bodo oddajali po radiu, prav tako pa bodo dirko tudi filmali. Dirka je razdeljena v dve etapi. Prvi cilj s tre/ni urami odmora bo v Portorožu, kjer se bodo kolesarji v lepi restavraciji ob kopališču dodobra spočili in okrepčali za nadaljevanje poti v zmagoi/alec kolesarski: dirke za plaketo lista „Nosfra lotta" V nedeljo točno ob 15.30 je bil na štadionu v Kopru start kolesarjev, ki so tekmovali za plaketo lista «Nostra lotta«. Vseh kolesarjev je bilo 25, med katerimi sta bila dva veterana in trije začetniki. Tem petim je vodstvo kolesarske dirke dalo to prednost pred ostalimi izvežbanimi kolesarji, da so odšli s starta 5’ pred ostalimi. Dap je bil lep, le večji del ceste, po kateri se je razvijala dirka. je bil slab. Tako bi lahko rekli, da je bilo 70 km trde preizkušnje za kolesarje in samo 20 km je bilo lepe asfaltirane ceste. V prvem delu poti Koper-Monte Toso je vodilo omenjenih 5, ki so imeli 5’ prednosti, tako da je prvi prišel mladi Poklin, kateremu je s 55” razlike sledil veteran Cimoroni, medtem ko so izvežbani kolesarji že pridobili medtem 1’ in 20” na času. Tudi v Castelvenere je prišel Poklin prvi, vendar je tu zaostal za njim Cimoroni že za 1’28” Od tu dalje proti Bujam, kamor so prišli ob 16 in 2’, se je vodečemu Poklinu odtrgala veriga na kole- tlr. v Ljubljani V torek 14. t. m. je prispel v Ljubljano bivši svetovni šahovski prvak dr. Maks Euwe na dvoboj z jugoslovanskim državnim prvakom velemojstrom Vasjo Pircem. Qb svojem prihodu se je med drugim izrazil, da je prijatelj teh krajev in da igrajo v Jugoslaviji dober šah in da so mu znani uspehi jugoslovanskih šahistov. Z Pircem bosta igrala 10 partij in sicer 5 na Bledu, 5 pa v Ljubljani. Za sodnika je določen velemojster dr. Vidmar. Prvo partijo sta igrala takoj naslednji dan na Bledu in je Pirc v damskem gambitu premagal dr. Euweja v 34. potezi. Drugo partijo sta igrala 16. t. m. in se je končala neodločeno. Eurve je imel bele figure in je začel z damskim gambitom, Pirc pa se je branil z Niemcevičevo obrambo. Partija je bila do 12. poteze identična partiji Beni — Pirc iz šahovskega dvoboja Jugoslavija-Avstrija v Zagrebu. Crni pa je z žrtvijo figure izenačil prednostni položaj belega in izsilil večni šah. V 25. potezi sta se nasprotnika sporazumela za remi. POTEK PRVE PARTIJE: Beli: Pirc, črni dr. Euwe 1. d4, do: 2.. c4, c6; 3. St3, Sf6; 4. e3, Lf5; 5. Ld3, e6; 6. 0—0, Sbd7; 7. Sc3, Lxd3; 8. Dxd3; Lb4; 9. Ld2, La5; 10. Tfdl. 0—0; 11. Taci, Tfe8; 12. Lel, h6; 13. De2, a6; 14. a3, b5; 15. cxb5, cxb5; 16. Tc2, Lc7; 17. Tdcl, Ld6; 18. Sa2, Sb6; 19. La5, Db8; 20. Lxb6, Dxb6; 21. Tc6, Db8; 22. Sb4, Lxb4: 23. axb4, Sd7; 24. b3, Ta7; 25. Da2, Da8; 26. Da5, Teb8; 27. h3, g6; 28. Tc7, Sb6; 29. Se5, Txc7: 30. Txc7, Tb7; 31. Tc6, Da7: 32. Sd3, Kg7; 33. Sc5. Tb8; 34. Sxa6, Tc8; 35. Dxb6, črni se vda. POTEK DRUGE PARTIJE: Beli: Eurve, črni: Pirc 1. d4, Sf6; 2. c4. e6; 3. Sc3, Lb4; 4. Dc2, 0—0; 5. Lg5, c5; 6. dxc5, Sa6; 7. a3, Lxc3; 8. Dxc3, Sc5; 9. Lxf6; 10. Dxf6; 11. b4, Sa4; 12. 0—0—0, a5; 13. Kc2, d5; 14. e3, axb4; 15. axb4, Ld7; 16. Se2, Sb6; 17. Sc3, La4: 18. Sa4, Txa4; 19. c5, Ta2; 20. Kbi. Tfa8; 21. cxb6; Tal+; 22. Kc2, T8a2 + ; 23. Kb3, Ta3+; 24. Kb2, T3a2+; 25. Kb3, remi. Tretja partija dvoboja se je končala po 25. potezi remis; do 10.' poteze je bila identična prvi, nakar je Pirc žrtvoval za napad dva kmeta. Dr. Eurve se je točno branil in sledil je konec s ponav-ljanjem potez. Tudi četrta partija, ki je trajala 4 ure in pol, se je končala remis. — Dr. Eurve je otvoril igro s kmetom pred kraljem, medtem ko mu je Pirc odgovoril s sicilijanko. Po 18. potezi ie Eurve zagrešil majhno napako, ki je omogočila Pircu, da je izsilil izmenjavo lažjih figur in s tem izenačil položaj. i mm na Dunaju ir Na Dunaju se je začel 13. t. m. spominski šahovski turnir, na katerem sodelujejo šahovski mojstri iz več držav in sicer: Jugoslavija, Avstrija, Italija, Češkoslovaška in Madžarska. Jugoslavijo zastopata mojster Puc (Slovenija) in mojster Rabar (Hrvatska); Avstrijo: Lokvenz, Platt, Beni, Galia, Kali-voda in Mueller; Italijo: Flescher in De Paoli; Češkoslovaško: Opo-čenski, Kotnauer in Foltys; Madžarsko pa Kovacz. * * * Šahovsko srečanje med Češkoslovaško in Avstrijo, ki je bilo na Dunaju, se je končalo z zmago Češkoslovaške z rezultatom 13:7. ANGELO V 1 V A N T E JADRANSKI IREDENTIZEM >.V.v.v.v.v.v.v.v.v.vv.v.v.v.v.v.v.w.%v.v.v.".v.v.v.v.v.v.v.v%v.v.".v.v.v.%v.v.'.v.v.v.v.v,v.*. je spregovoril o protestu proti italijanskemu ministrskemu predsedniku Lamarmori in je postavil mestnemu sosvetu predlog, naj v znamenje neodobravanja proti ravnanju separatističnega tržaško-istrskega odbora izglasuje vdanostno izjavo cesarju. Toda eden izmed liberalnih svetnikov se je takoj dvignil proti županovemu predlogu ter izjavil, da ta predlog zaradi svojega političnega značaja presega čisto upravni delokrog mestnega sosveta. Ko pride do glasovanja, dobi županov predlog od 42 glasov le 15 glasov zase. Kljub temu da se skriva za običajno dvoumno pretvezo, češ da gre za «politiko», je ta manifestacija v svojem bistvu brez dvoma iredentistična. Časopis «11 Tempo«, ko poroča o dogodku, je očitno v zadregi in se hitro izvije s kratkim komentarjem, opominjajoč gorečega župana, naj se nikar ne pusti zapeljati od prevelike gorečnosti. To je prvič, ko se ime Trsta pojavi povezano z neko zedinitveno manifestacijo, in to z zadoščenjem opazi več časopisov. Časopis «La Perseveranza«, ki se v tem času zavzame za program nacionalnega radikalizma, pravi na primer: «Odpor Tržačanov proti izjavam ministra Lamarmore je dejansko dobil svojo stvarno potrdilo v glasovanju mestnega sosveta.« In časopis «La Na-zione«: «Tržaški župan je doživel poraz, sebi v sramoto, nekaterim svetnikom v čast.... V nesreči je včasih tudi nesreča; Lamarmorove izjave so povzročile manifestacijo, ki dokazuje, da je Trst italijanski.« Časopisi pa, ki so proti priključitvi Trsta k Italiji, izrabljajo dogodek v nasprotnem smislu. Tako piše «Triester Zeitung«: «Stvar bo prišla predaleč, če mestni sosvet ne bo niti sedaj (to je po komentarjih italijanskega časopisa) začel bolj nepristransko gledati na položaj.« Toda mestni sosvet tega ne utegne. Vlada namreč opečati njegovo manifestacijo kot separatistično m ga razpusti, kakor je bila že iz precej nepojasnjenih razlogov razpustila prvi na volitvah leta 186! izvoljeni mestni sosvet. «11 Tempo« komentira ukrep z eno samo kratko opazko: «Nekateri se poslužujejo razpustitve mestnega sosveta — ki se je izvršila v naj popolnejšem soglasju z ustavo — za izmišljanje najnesmiselnejših vesti. Ko smo skušali dognati, kaj je na stvari, nismo našli ničesar, kar bi ne bilo popolnoma iz trte izvito.« (Nadaljevanje sledi) 29 Benedetto Cairoli je v tem času še predstavljal italijanski nacionalni republikanski in garibaldinski program in sicer v njegovi neprekinjenosti. Ta program bo nosil slej ko prej baklo zdaj klavrno hirajočega, zdaj nenadno poživljajočega se jadranskega iredentizma. * * * Kaj pa se je medtem zgodilo v Julijski krajini? Izjave italijanskega ministrskega predsednika Lamarmore, ki se je v imenu uradne Italije slovesno odpovedal Trstu, so bile v tem času povzročile protestno spomenico, datirano v Trstu in objavljeno pod pokroviteljstvom tržaško-istrskega odbora. To spomenico, ki je — vsej kakor poroča vladni časopis «Triester Zeitung« nosila podpise uglednih tržaških meščanov, je bil predložil Lamarmori neki Molinaii, odvetnik iz Brescie. Omenjeni Molinari je bil deloval kot pravnik ” Trstu in je kot poslanec, za to poslan v torinsko skupščino, veljal tedaj za parlamentarnega zastopnika julijskega iredentizma Bil je torej predhodnik, in hčer danes pozabljeni predhodnik poslanca Bar-zilaia. Novica o tem čudnem iredentističnem protestu proti italijanski vladi se je bila raznesla po italijanskem časopisju in opozicijski listi so jo že izrabljali. Tržaški župan Porenta, ki se je kot c. kr. funkcionar znašel v hudih škripcih, se je poskusil izmazati z. neko domislico. Takoj ob otvoritvi neke seje (iz poteka diskusije bi kazalo, da o zadevi niso bili obveščeni niti najbolj avstrijsko usmerjeni svetniki) su in je bil prvi Cimoroni, ki je prišel prvi tudi v Brtoniglo. Od Novega grada do Dajle pa so že prišli v vodstvo Grio, Rinaldi, Stibel, Sellier, Vrabec, Cimoroni, Javornik in Fontanot. V U-mag so prišli ob 17.25, kjer se je vodečemu Fontanotu predrlo kolo, da je moral zaostati. Pri Sv. Jerneju je bil Rinaldi, nato Stibel, Grio, Sellier in Vrabec. V Portorož je prišel prvi Grio, od koder se je nadaljevala dirka po lepi asfaltirani cesti v Koper, kjer je vodil Grio, Sellier, Fontanot itd. Na štadion so prišli vsi v skupini, kjer se je v zadnjem predpisanem obroženju Sellier prerinil v ospredje in zmagal. Vrstni red je naslednji: 1) Sellier Pio (Zveza tržaških kolesar, jev), ki je prevozil 90 km v času 2.59'30” ali povprečno 30,25 km na uro; 2) Fontanot (Frau-sin); 3) Stibel (Arzenal); 4) Rinaldi (Frausin); 5) Grio (Kolesarsko društvo Istra); 6) Dapret. to (Olimpija); 7) Sosič (Opčine); 8) Vrabec (Olimpija); 9) Javornik (Frausin) itd. Tekmovanje v nedeljo 26. t. m. Vztrajnostna hoja in tek na progi Sv. Ivan-Lovec V nedeljo 26. t. m. bo v Trstu od Sv. Ivana do Lovca tekma v vztrajnostni hoji s kronometrom in tek na isti progi, ki je dolga 3.5 km. ZDTV vabi vse športnike, da se prijavijo za to tekmovanje. Pripravila je tudi lepo vrsto nagrad v blagu. Začetek tekme bo ob 9 zjutraj. ZMAGOVALEC SELLIER. TRilc '•••. N3&RE4INB DEVIN PROSEK \ & 0?CIN£ ODHOb L — ČEDAS i TR2BSU! ZALIV H: S, fcouuNec V KOPgR 5k0*1)£ ■piPHN .— iZOLf) || 1.ETRPR i'PORTOROŽ MONlFTOSe čflSTEUVENERf oRToNKjLI v MOKI <5*SD PROGA NEDELJSKE K Ohte SARSKE DIRKE. Trst, kjer bo cilj v ul. Rossetti pred gostilno Cavallerizza. Za dirko je pripravljenih še lepo število kolesarjev, med drugimi tudi štirje iz Torina. Vpiso--vanje še vedno traja in bo zaključeno v petek 24. t- m. ob 21. Interesenti se lahko prijavijo vsak dan od 9 do 18.30 na uredništvu lista «Tr:este Šport« v ul. S. Vito št. 17. ODBOJKA Nedeljsko tekmovanje v odbojki za «Pokal padlih iz ladjedelnice Sv. Marka« je pokazalo sledeče rezultate: DSZ ES - Zol IIva 0-3; DSZ ES -Skorklja 3-0; Sv. Marko - Dijaško FD 3-0, medtem ko je Tovarna Strojev obe tekmi z SV. Markom in z Zol IIvo, ker se ni predstavila na igrišču, zgubila. NOGOMETNO PRVENSTVO TRŽAŠKEGA OZIHIUA Ponziana-Koštalunga 9:0 Za prvenstvo Tržaškega ozemlja v nogometu je bila v nedeljo odi- Dne 8. t. m. se je pričelo v Oslu evropsko prvenstvo v boksu za posameznike. Na prvenstvu sodeluje 95 tekmovalcev iz 15 evropskih držav in sicer: Češkoslovaška, Madžarska, Belgija, Finska, Francija, Italija, ki imajo popolne ekipe po 8 boksarjev, medtem ko imajo Jugoslavija, Norveška, Švedska in Danska po 7, Škotska 6, Poljska 5, Irska 4. Anglija 2 in Avstrija po enega tekmovalca. Jugoslovana Milivoje Bulat in Ivan Pavlič sta v prvem dnevu tekmovanja premagala svoja nasprotnika in sicer je prvi v pe-resnolahki kategoriji premagal po točkah Vel d’Hwisa (Holandska), drugi tudi po točkah v srednji kategoriji Novaro (Poljska.) V drugem dnevu tekmovanja so bili doseženi tiie rezultati: v mušji kategoriji je Kasporcza (Poljska) premagal Bandinellija (Italija), Lakashagel (Nizozemska) — Siljanderja (Finska), Sovljanski (Jugoslavija) — Giak-lupija (Italija). — Poltežka kategorija: Simura (Poljska) — Ka-pestja (Madžarska), De Scgni (Italija) — Lazareviča (Jugoslavija). Največji uspeh med jugoslovanskimi tekmovalci je dosegel Pavle Sovljanski v lahki kategoriji. Dobil je dve srečanji in se uvrstil v polfinale svoje kategorije. V prvem krogu je Sovljanski po zelo lepi tehnični borbi premagal Valentina Giaclupija (Italija), nato pa še v četrfinalu prvaka Škotske Williama Mac Neila, končno pa je v polfinalu izgubil v enakovredni borbi po točkah pri srečanju s Francozem Mohamedom. Ivan Pavlič je premagal v srednji kategoriji v I- kolu najboljšega boksarja Poljske Henrika Novvaro. Pavelič je bil močnejši v vsej borbi. V četrt finalih je Pavlič podlegel Stigsielinu (ki se je nato plasiral za finale): V peresnolahki kategoriji je Milivoje Bulat prvi dan zasluženo premagal holandskega prvaka Veldhuisa. V drugem krogu je položil Veldhuisa na tla. Občinstvo je z močnim ploskanjem pozdravilo zmago jugoslovanskega boksarja. V četrtfinalih ga je premagal odlični David Gonell (Irska) s knockoutom v tretjem krogu. V četrtfinalih sta podlegla Rudolf Tot in Veljko Kenig. Evropsko prvenstvo v boksu Prvega je premagal v bantam kategoriji po točkah tretjeplasira-ni na lanski olimpiadi italijanski prvak Sudas, ki se je plasiral za finale, drugega pa je prav tako premagai finalist Viktor Jer-gensen. Borba je bila enakovredna in zelo ostra. Ze v prvem kolu sta izpadla iz nadaljnjega tekmovanja Miloš Lazarevič v pol-težkj in Emil Krleža v težki kategoriji. Lazareviča je premagal po točkah finalist prvenstva Gio-vani De Segni (Italija). NOVI PRVAKI V mušji kategoriji je zasedel prvo mesto Janusz Kastercz (Poljska), drugo Josef Bednay (Madžarska) in tretje Emil De-planc (Belgija). Bantam kategorija: prvo mesto Batista Sudas (Italija), drugo Ilening Jensen (Danska) tn tretje Salvator Vengy (Francija). Peresnolahka kategorija: prvi Jacques Bataille (Francija), drugi Van Cock (Belgija), tretji Da-vid Conell (Irska). V lahki kategoriji je zasedel prvo mesto Mihael Mac Gulag (Irska), na drugem mestu je Mu-hamed Arni (Francija) in na tretjem mestu Pavle Sovljanski (Jugoslavija). Welter kategorija: prvi Julius Torma (Češkoslovaška), drugi Viktor Jergensen (Danska), tretji Tupet (Francija). Srednja kategorija: prvi Laszlo Pap (Madžarska), drugi Stik Sie-lin (Švedska), tretji Fontana (Ita-lija). Prvo mesto v poltežki kategoriji je zasedel Giovanni Di Segai (Italija), drugo Bohumil Raderna-her (Češkoslovaška), tretje Jac-ques Mertan (Belgija). V težki kategoriji je na prve.m mestu Laszlo Ben; (Madžarska), na drugem Reimond Inocenti (Francija), na tretjem pa Mlock (Belgija). Vse borbe sir se končale z zmagami po točkah, razen pri Tonni, ki je dobil srečanje s tehničnim knockoutom. Na te/n prvenstvu je zasedla Jugoslavija tretje me. sto v lahki kategoriji. EKIPA KOŠARKE «TOMAZIC», Ki SE BO V KRATKEM SPOPRIJELA Z JUGOSLOVANSKIM PRVAKOM V KOŠARKI. grana samo ona tekma in sicer, Ponziana B - Koštalunga 9-0-Tekma je bila odigrana v Iz°j| in je bila ves čas v stalni premoči Ponziane, ki je svoje vrste okrepila z igralci prve kategorije kot’ Parola, Corbatto, Sacchetti, Pa0' letti, Alessio, Pertot in Colombin. Goli so kar deževali in se je morala uboga Koštalunga vreči s®/ mo v obrambo, da je tako vsa) kakšen gol rešila. Sama seveda n1 bila zmožna zabiti niti častneS® gola. Tekma med Magdaleno in Rojanom se ni vršila, ker so Rojan* čani povsem obupali, da bi mogli rešiti iz zadnjega mesta 1“ so zato raje brez igre prepusto* nasprotnikom obe točki. Njegov* kakor tudi usoda Dreherja je z®; pečatena. Obe moštvi bosta izV? čeni in igrali prihodnje leto i okrožnem prvenstvu. MAGDALENA. KOŠARKA v Mariboru V nedeljo je bilo v Marib°ry moško in žensko tekmovanje košarki med Magdaleno iz Trst® in Poletom iz Maribora. V *ek?0f vanju moških je zmagal Mari z 37—16, v tekmovanju žensk^ so zmagale Tržačanke z 21'" Zmaga ekipe Tomažih v Miljah Ir 0* Za nedeljsko tekmovanje v šarki v Miljah so bila prijavi) štiri društva in to: Zol Ilva, mažič, FMSA in Dijaško FD- JV men tekme je bil odbrati naj šega, ki bo nastopil z jugoslov ^ skim prvakom Rdečo zvezdo Beograda. rmrti®' Igra je potekala takole: T°,,0\ Žič - Zol Ilva 45—22; FMSA -Ilva 24—21; oba zmagovalca mažič - FMSA 34—23. S to sv zmago je Tomažič dobil P*3 da bo lahko igral z jugoslo skim prvakom. [I v šfafefi 4 x 100 m- ^ V okviru atletskega tekmov® ( na zletu flzkulturnikov Beot? .j, je bilo doseženih nekaj f ;n rezultatov. Najboljši rezulta ■ hrati nov državni rekord jc j(>0 stavila ekipa Partizana na m, ki je pretekla progo v a, 1:31,1 min, kar je za 1,4 sek. še od dosedanjega rekorda. .1 ,,, rr-A vmiMTsrrHl štev 6 111 nad. — Telefon štev. 93-803. — UPRAVA: ULICA R. MANNA št. 29 - Telefonska številka 83-51. | NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugollr; FLRJ: 55, 165, 330, 650 UREDNIŠTVU ULaiuA y ■ »______....___ « rrttv, xr širini i stoinra- trffnvski 40. finanfr.o-uoravni 60 osmrtnice 70 lir. I Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. — Zn Jucoslavito- Acenriia dpmrvUrnH*n*of» inn7<>mgirAOd tisk din« UREDNIS vu: utavA ■ . • ’ z ysak mm vt5ine v sirlni , stolpca: trgovski 40, finančr.o-upravni 60. osmrtnice 70 lir. Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374, — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega tt5ka„ef. O? Prednik STANISLAV RENKO — Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica, Svetogorska ul. 42, Tel. .749 - Koper, ul. Battistl 30/a, Tel. 70. | Ljubljana, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. — Tfi&