Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo >lete predplačan 16 gld., za pol leta 8 jld., za četrt leta 4 fld., za jedca
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja:
Za eelo leto 18 (Id., sa pol leta 8 gld., za četrt leta 3 gld., xa jeden mesec 1 fld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 «Id. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in osnanila (in ser a te) Tsprejema upravnlStvo in ekspedlelja v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice 8t. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Bemenliklh ulicah It. 2, I., 17.
Ishaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Ätev. 71.
V Ljubljani, y petek 27. marca 1896.
Letnilt XXI V .
Državni zbor.
Dunaj, 26. marca.
Posl. L a g i n j a izroči pričetkom seje predlog glede izpremembe predpisov o izdelovanju žganja v Istriji.
Poslanec Hofmann-Wellenhof interpe-lnje naučnega ministra glede razpisa mest na vse-učiliščni knjižnici v Gradcu.
Prva točka dnevnega reda je poročilo legitima-cijskega odseka o volitvah. Potrjeni so brez debate izvoljeni poslanci dr. Leonhard vitez Demel, dr. vit. Bainer, dr. Stranskj, Janda, Vychodyl, grof Dzie-duszjcki, Kupelwieser, Welponer, dr. Knoll, princ Hohenlohe, princ Friderik Schwarzenberg, Dobernig, vitez Horodyski, dr. Schücker, Fischer, Koblar, Tit-tinger in vitez Tyszkowski.
Legitimacijski odsek nasvetuje, da se potrdi tudi volitev Vladimira Demel-a. Temu nasvetu pa se upira več poslancev.
Tako posl. Kaiser naglaša, da je večina znašala le 7 glasov, 213 volivcev pa je bilo v Opavi od volitve izključenih. Zato se volitev ne more potrditi, ker so se pri volitvi rabila razna protizakonita sredstva. Podkupovali so volivce z jedjo, pijačo in smodkami. V istem smislu govori poslanec Polz-hofer.
Baron Scharschmid trdi, da je dr. Demel dobil 15 glasov več ko protikandidat dr. Pommer, in 7 glasov nad polovično večino.
Preporno vprašanje je, ali se državne doklade jemljó v poštev. Zakon iz 1. 1882 tega vprašanja ne reši. V nekaterih mestih se doklade prištevajo, v drugih ne. Govornik priporoča, da se volitev potrdi.
Dr. Scheicher obžaluje, da se je ta verifikacija toliko časa odlašala. Ni vse jedno, ali se volivci napajajo pred volitvijo ali po volitvi. Ko bi
bil govornik izvoljen na tak način, niti jedno uro bi ne ostal v zbornici.
Za potrditev sta govorila šeWrabetz in dr. Menger, proti dr. Pattai. Pri glasovanji po imenih je bila volitev potrjena.
Načrt zakona glede določitve roka za vlaganje ugovorov proti razsodbam političnih deželnih obla-stev se je vsprejel po kratki debati v drugem in tretjem branju.
Preosnova uradniških plač.
V današnji seji poslanske zbornice je predložila vlada načrt zakona glede preosnove plač aktivnih državnih uradnikov.
Mesto dosedanje petletne doklade bodo dospeli po novem načrtu uradniki XI. razreda po preteku 2, uradniki X. po preteku 3 in oni IX. razreda po preteku 4 let v višji plačilni razred. V VIII., VII. in VI. razredu ostane dosedanja petletna doklada, v V. razredu pa odpade dosedanja druga doklada, tako da bo imel omenjeni razred le dve plačilni vrsti.
Ker se nadalje aktivitetna doklada ni zvišala, povišala se je mesto te pokojnina po nastopnem redu : v XI. razredu za 200 gld., v X. raz. za 200, 250 in 300 gld., v IX. za 300 gld., v VIII. za 400, v VII. za 400, 500 in 600 gld., v VI. za 400 in v V. za 500 gld. Najmanja pokojnina se je določila na 800 gld. Za uradnike prvih 4. razredov se plače ne bodo povišale, nasprotno pa se poviša opravilna doklada za vse uradnike III. in nekatere IV. r. Ta doklada znaša za nam. na Češkem in v Galiciji 3000 gl., za ostale namestnike pa 2000 gld., za druzega predsednika pri najvišjem sodnem dvoru, pri upravnem sodišču in deželnem nadsodišču 1000 gld., za pet deželnih predsednikov, kakor tudi za podpredsednike ces. namestništev in finančnih ravnateljstev Ur generalnega ravnatelja tobačne režije 1000 gld.
Dosedanje osobne in starostne doklade v 4 niž-
LISTEK
0 smrti očetovi.
(Spisal Kdorkoli.)
(Dalje.)
Ovčica, mlada, bela živalica, priteče meketaje mimo. Kako žalosten je njen glas I Izgubila se je gotovo na paši. Brez skrbne ovce leta sedaj okoli, oj ti revše, revšel Na, čakaj, sirotče, da te pogla-dim ... Toda ona beži naprej, kakor jaz, izgubljena ovčica ...
Tam daleč se svetlika luč. Moja vas je tam, moj oče je tam. Srce mi začne močno utripati. Se nekaj minut in pokazalo se bode, ali je res ali ne, česar se toli bojim, ali ga dobim še pri življenju ali ne. In jaz ne hitim že več tako, noge mi slabe, nekaj me za prsi grabi, čelo mi je tako vroče, ne, tako mrzlo, roke Be mi tresejo .. .
Luna se je skrila za oblake, tema ' je vse na okoli. Jaz pa hitim po temni ulici domače vasi, mimo začrnelih kmetskih domov, nizkih skednjev in dragih gospodarskih poslopij proti očetovem domu. Tam-le od onega na pol razpalega zidu bo že videti hišo, da, bode jo že videti. In potem ? 1 Slabo mi prihaja, komaj se še držim po koncu. Se jeden hipi Zdaj!
Tam v pritlični sobi sla razsvetljeni obe okni. Ali ne hodijo neke črne postava ven in notri! Ali se mi samo tako zdi? Ne ... da! Hodijo! A tam skozi okno, ali se ne vidi, kako da gori bele sveče voščenke? In neko mrmranje se sliši. ..
„Zdaj vem!" vzdihnil sem, stopivši čez hišni prag. V vežice bilo temno. V nos mi ja udarila vonjava po svežih cveticah, spojena z onim čudnim, težkim mrtvaškim duhom. Srce mi je začelo zopet močno utripati. Bila so to razna čuvstva, ki so napolnjevala mojo dušo: brezupnost, žalost, neko čudovito hrepenenje po njem, ki sem ga itgubil, nekov strah, ki me je zadrževal, pospešiti svoje korake v zadnjih trenotkih. Konečno stopim na prag odprte sobe, kjer je ležal moj oče na visocem odru.
Glasen jok me je pozdravil iz kota.
„Vinko, Vinko 1" zaklicala je mati s srce pre-tresujočim glasom. Vzdignila je roke, kakor da me hoče objeti, in zopet sesedla na tla. Čudno so ji zabliščale oči v svečinem svitu. No jaz . . . sem stal kakor pribit nekaj trenotkov in zrl v mrtvaškobledi obraz umrlega očeta. A jokal.. . nisem. Kje, kako? Moja bolečina je bila prevelika. Počasi sem se približal črnemu odru in se naslonil k prsim očetovim. Blage prsi, ki ste hranile v sebi tako dobro, tako ljubeče, da res očetovsko srce! A kam si se izgubilo, preljubo srce, da te ni več? Oče, oče! Kako

jih razredih se znižajo, oziroma odpravijo ; jednako odpadejo tudi subsistenčne doklade, ostanejo pa še nadalje razne druge doklade.
Povišanje službenih doklad znaša skupno 43.000 gld., povišanje plač v V. do XI. razredu 10,016.450 gld., od tega odpade na 4 nižje razrede 8,771.450 gld.
Drugi načrt vladne predloge se peča s provizo-rično preosnovo plač državnih slug razun poštnih slug. Dosedanje plače do 260 gld. se zvišajo na 350 gld., plače od 260 do 300 se povišajo na 400 gld., plače od 300 do 350 na 450, od 350 do 400 na 500 in od 400 do 500 na 550 gld. Starostne doklade za drž. služabnike znašajo po 3., 6., 9. in 12. službenem letu 30, 60, 90 in 120 gld., po dovršenem 16. in 20. letu 160 in 200 gld. in po dovršenem 25. službenem letu 250 gld. Imenovana začasna povišanja plač in doklad državnih slug znašajo skupno 1,686.000 gld.
Istodobno predlaga vlada zakon o preosnovi kongrue za katoliške dušne pastirje. Ta določa mej drugim minimalno kongruo od 500 na 600 gl., kar znaša skupno 1,800.000 gl.
Določba glede minimalne kongrue se ozira na duhovščino v Galiciji in Dalmaciji, ker se s tem poviša plača gališke duhovščine v drugi in tretji kategoriji, v Dalmaciji pa v drugi kategoriji.
Poleg tega se pa določa, da se ustanovne maše ne smejo računati k lokalnim dohodkom, in da velja določba glede kongrue tudi za frančiškanske župnije v Dalmaciji.
Veroučitelji, ki ne podučujejo v vseh razredih srednjih šol, imajo pravico do stalne plače v znesku 800 gld., do dveh petletnih doklad po 100 gld. in 3 po 200 gld.
Načrt glede preosnove plač za vseučiliščne in tem jednake druge profesorje na visokih šolah določa, da se urede za vse imenovane funkcijonarje
je to, da me ne pozdraviš več, ne poljubiš več? Saj si to vendar vsikdar storil! Ali me ne poznaš več? Saj sem tvoj sin, poglej me, dobri oče moj! Toda ti že nič več ne gledaš. Zaprte so tvoje oči na veke, in zaprta so ustna tvoja, katera si tolikrat, o tolikrat pritisnil na moje lice, s katerimi si tolikrat govoril: .Sinko moj I" A zdaj? Oče, oče! Ali res ne bodem slišal te sladke besede nikoli več iz tvojih ust? Oče! oglasi se, ah, samo še jedenkrat, prosim te, oglasi se! Ti nočeš, ... ti me ne ljubiš. Zakaj si me zapustil? Kaj bo z mano, oče, brez tebe? ... Ah, vidiš ... Rekel si: .Sinko, le hitro študiraj, pa bodi priden; a na stare dni, ko ne bodem mogel jaz več delati, glej, pomagal mi bodeš ti. Da, jaz bom na svoja stara leta pri tebi živel." To bi bilo lepo! A zdaj, oče, šel si in nisi hotel počakati name. Kako kmalu bi jaz prišel v službo in ti bi stanoval, živel pri meni. Zvečer bi hodili na sprehod in ti bi nam pravil kako zanimivo do-godbico iz svojega življenja, a jaz tudi. Pa bi se radovali in smejali!. .. Toda, toda 1 Zdaj je vse minulo! Nikdar se ne bodo izpolnile prelepe sanje. Nikdar ne bodeva živela skupaj, skupaj se kratkočasila, skupaj se smejala .... Ti si mrtev ...
„Vinko!" zaklicala je zopet mati. In hitel sem k nji in se ji vrgel v naročje. Moja glava je počivala v tvojem naročju. In jaz sem čutil, kako ti je vse
f
¿y

Z


jeduake plače, nespremenjene pa ostanejo aktivitetne doklade. Osnovna plača profesorjev na visokih šolah je jednaka oni šestega razreda državnih uradnikov. Izvanredni profesorji dobe 1600 gl. letne plače, zi-stemizovano aktivitetno doklado in dve petletni do-kladi po 200 gld. Višji stroški za zvišanje teh plač znašajo 976.600 gl.
Za učitelje na državnih srednjih šolah se povišajo vse osnovne plače. Najvišja plača 1400 gld. velja ne samo za Dunaj marveč za vsa glavna mest» in Krakovo. Obstoječe tri petletne doklade se povišajo na 300 gld. Osmi plačilni razred se podeli že po preteku 10. leta, eventuelno še preje. Suplentje dobe v bodoče nagrade po številu ur, in sicer preizkušeni filologi od ure 60, za ostale predmete 50, risanje in telovadbo 40 gld. Suplentje brez izkušnje 48, 40 in 32 gld. Skupni večji stroški znašajo 985.367 gld.
Plače učiteljstva na državnih obrtnih šolah se urede po jednostavnem zistemu in se zjednačijo z onimi na celokupnih obrtnih in trgovinskih šolah. Višji stroški znašajo 212.000 gld.
Za učitelje na pripravnicah in z njimi združenih vadnicah se določi najvišja plača 1400 gld. za Dunaj in vsa glavna mesta; za ostale pa 1200 gl. Petletne doklade se določajo in sicer 2 po 200 in 3 po 300 gld. Plače za učitelje na vadnicah znašajo v glavnih mestih 1100 gl., v vseh ostalih pa 1000 gld.
Ves ta zakon se bode pa predložil v najvišje potrjenje šele tedaj, ko bodeta obe zbornici vsprejeli vladne predloge glede povišanja davka na žganje, pivo in borzo.
Prihodnja seja jutri.
Katera stranka je v resnici „narodna"?
(Dopis starega narodnjaka.)
Mladoslovenska liberalna stranka hoče biti naslednica stare Blovenske narodne stranke ter si je prilastila ime „narodne" stranke kat exochen. To je pa ogromna prevara, zoper katero moramo vsi stari narodnjaki protestirati. Stara narodna stranka se vender ne more ločiti od očeta dr. Janeza Bleiweisa, Baj je bil njen voditelj. Toman, Gosta, Poklukar so umrli; izmej starih sodelavcev Bleiweisovih sta mej drugimi živa še Svetec in Murnik. Čeravno sta se ta dva gospoda zdaj pridružila mladoslovenski stranki, vender je še dosti drugih prič živih, pričajo tudi stari letniki „Novic1*, da naš stari voditelj dr. Janez Bleivveiss ni bil liberalec, ne sovražnik duhovščine, ampak veren kristjan, veren pristaš konservativne stranke in prijatelj duhovščine, ki je v „Novice" rada dopisovala. — V zadnjem času Bleiweisovega „prvaštva" so se mej posvetnim razumništvom že začeli prikazovati prvi „liberalci", ki so skrivaj pili strup iz židovskih listov ter se navzeli sovraštva do katoliške cerkve in duhovščine.
To je bil začetek sedanje „Narodove" zalege. Pa dokler je bil stari Bleivveiss še živ, se niso prav na dan upali ; še le, ko je prišel „Narod" iz Mari-
trepetalo v prsih, a jaz sem čutil sam tvoje težke vzdihe, čutil sem tvojo žalost. Gledal sem ti v oči, zalite od solza, in poslušal žalostne besede: „Oj Vinko, Vinko! Kaj bo z nama?! Izgubila sva..." A mati, jaz ti vendarle nisem mogel pomagati, oče je bil vendarle mrtev.
Ti si vedno znova začela jokati, kadar koli si me pogledala. Zdaj si vstala, šla k oknu, podprla se za čelo in stresala z glavo, zdihujoč: „Oče, oče!" Potem si se zopet pomirila. A za hip si jela zopet jokati; dvigala roke na kvišku, sklepala jih in lomila in zdihovala: „Moj mož, moj mož!" Kako si bila shujšana! Kako so se ti lici svetili od samih solz ! Zaman so se trudile sosede, da bi te potolažile. Zaman sem se jaz vzdrževal solz, da bi ti ne napravljal še večje žalosti.
Sedel sem konečno v kot in zrl na mrtvaški oder sredi sobe. Med masivnimi svečniki je ležal moj oče v črni obleki, bled in trd in mrzel. Čudovito se je odsvitalo nemirno plapolanje belih, dolgih voščenk na njegovih upalih licih in delalo udrte oči še temnejše. Zdaj pa zdaj se mi je zazdelo, da se je zganil ali zatrepal s tenkimi trepalnicami in pogledal na okrog..., v srcu me je zazeblo. Krčevito je tiščal v rokah majhen, črn križec, a molek z rudečimi jagodami je ležal na njegovih otčklih prstih.	(Dalje sledi.)
bora v Ljubljano, osnuli so svojo „narodno-napredno stranko." V „Narodu" so se pričeli napadi na starega dr. Bleiweissa, na dr. Costo, dr. Tomana itd. Mladoslovenski verski nazori in Bleiweisov program so si bili nasprotni kakor noč in dan; ali ni potem smešno in predrzno, da se mladoslovenska, krščanstvu malo ali nič naklonjena stranka hoče vesti in imenovati kot pravo naslednico stare narodne stranke ? Bolj lahkožive in versko mlačne mestne rodoljube so „Narodovci" res iz stare Bleiweissove stranke k sebi potegnili; toda mi ne smemo pozabiti, da je stara n&rodna stranka obsegala celi narod, torej tudi kmete in duhovnike. Ta dva krepka stanova pa nikdar nista zatajila staroslovenskega programa: „za vero, dom, cesarja!" torej tudi v „Narodovem" taboru biti ne moreta, kajti ravno ta list se je izneveril staremu programu ter si iz treh besed tega programa obdržal le jedno in še tisto prekrstil; iz besede „dom" je naredil „ndrod". Stari Bleiweiss se je v prvi vrsti oziral na kmete, potem še le na n&rodne meščane, kmetov je tudi v našem narodu največ, kako hoče slovenska „radikalna" stranka biti naslednica Bleivveissove stranke, ako kmetov nima za seboj ? Prava naslednica Bleivveissove, to je stare narodne stranke, je „katoliško - ndrodna", kajti ona se drži še starega gesla: „za vero, dom, cesarja!"
Stari Bleivveiss je duhovnike spoštoval, „Narod" jih pa tako grdo obira in zasramuje, da v tem prekosi vse židovske liste; psihologična uganjka ostane pri tem, kako morejo za „Narodom* capljati stari narodnjaki, ki se vendar še spominjajo pisave Blei-weis80vih „Novic", ki so bile vseskozi krščansko pisane. Zdaj so „Novice" seveda vse drugačne postale, vse bolj „liberalne".
Vender pa pustimo to staro pravdo in vprašajmo se: katera stranka je v resnici narodna ? Mi sodimo, da tista, ki najbolje za „narod" t. j. za slovensko ljudstvo skrbi. Nekateri imajo „narodni čut" in „narodni ponos" za neko baharijo, hočejo se pred svetom skazovati, napravljajo prešerne slovesnosti in veselice, govorijo bombastične govore, v katerih sebe in svoj narod hvalijo. Nekateri svojo „narodnost" tudi v tem iščejo, da na plečih naroda kviško splezajo do Častnih in mastnih služb in potem zaničljivo gledajo na revno svoje ljudstvo, ki si mora v potu svojega obraza svoj kruh služiti. Pa od vseh teh komedij in hrupnih „narodnih" sloves-nostij nema pravi narod, namreč revno ljudstvo nič, čisto nič. Ce se priprosti ljudje k takim veselicam prikažejo, pridejo le zijala prodajat, čutijo in vedo pa dobre, da je to le „zabava za gospodo", kajti nihče jim ne pomoli košček« kruha zastonj.
Pravi rodoljub je pa le tisti, ki ne išče svoje slave, ne narodne baharije, ampak ima ljubezen in skrb za celo slovensko ljudstvo od kočarja in dninarja do škofa in odvetnika. Tak rodoljub želi, naj bi se vsem Slovencem dobro godilo, kmetom, rokodelcem, mestjanom in delavcem, trgovcem in obrtnikom, duhovnikom in uradnikom. To je polje, na katerem je dosti dela za vse prave rodoljube; kmetom, obrtnikom in delavcem se zadosti slabo godi, kdor se hoče pridružiti sedanjemu socijalnemu gibanju in zboljšati stanje teh delavnih stanov, ima opravka dovolj in ne bo mu ostajalo časa, pobirati stare fraze iz židovskih časnikov in lučati jih za duhovniki. Od kodi to bedasto sovraštvo ? Kaj stori duhovščina našemu ljudstvu hudega ali žalega ? Tu ni druzega uzroka, ko gospodoželjnost nekaterih gospodov, ki hočejo po vsej sili biti voditelji in prvaki, duhovščina pa se jim toliko časa upira, dokler se ne uklonejo staremu krščanskemu programu.
Duhovščina ne hlepi in ne koperni po častnih sedežih, rada tiste prepusti posvetnim gospodom, pa le pod tem pogojem, da so tisti zvesti in verni kristjani v besedi in dejanju. Na podlagi brezverskega in gospodarstveno pogubnega liberalizma pa ne sprejmemo nobenega „voditelja", ne posvetnega, ne duhovnega.
„Glasbena Matica" lia Dunaju.
Dunaj, 25. marca.
III.
„Finis coronat opus", govoril je stari Bimljan, gotovo je imel prav. Tudi današnji drugi koncert je corona operis finiti. Dasi smo le bolj s strahom pričakovali izid druzega koncerta, kojega jedina točka bila je veletežka balada Antona Dvofaka, bil je vendar sklep nad vse pričakovanje sijajen. CeŠki skladatelj Anton Dvofak je v dunajskih muzikalnih
krogih po ostalih svojih delih jako znana oseba, toda „Mrtvaškega ženina" dosedaj Dunaj še ni čul. Ni se torej čuditi, da je bila tudi pri drugem koncertu velikanska dvorana do zadnjega kotička napolnjena, vsaj so k temu pripomogli velevažni faktorji, kakor n. pr. novost kompozicije, navzočnost skladateljeva, kateri se je iz Londona tu sem samo radi tega koncerta potrudil, osobito pačili, srebrno-čisti, mladi glasovi ljubljanskih pevk, katere so si radi tega občo simpatijo in vsestransko odobravanje pridobile.
Skladatelj Dvofak bil je predmet izrednih ova-cij; toda mojster, katerega ves svet občuduje, si pač ne stori več mnogo iz tega, da prednj pokla-dajo dragocene lavorjeve vence, da ga nežne roke obsipljujejo s šopki, da mu ploskajo gromovito hvalo, da ga strmeče ali spoštljivo ogledujejo, vsaj mu je vse to skoraj da vsakdanja reč. Njega občudujejo v Londonu, kjer s svojimi divnimi skladbami provzro-čuje senzacijelno pozornost; kako ga ne bi Dunaj slavil, ki stoji med vsemi metropolami na kontinentu kot vladar v kraljestvu glasbe?
Čast torej skladatelju Antonu Dvoraku, kateri je s to skladbo proslavil sebe, a proslavil tudi našo „Glasbeno Matico". Toda ko omenim „Glasbene Matice", ni mogoče z molčanjem preiti njega, ki je duša vsega zbora, t. j. g. vodje Hubada. Tudi pri tem drugem koncertu vodil je on kot drugi dirigent svoje pevke; pevskemu zboru ljubljanskemu bil je skladatelj Dvofak neznan po osebi; razven tega je on mož, kojemu duhovitost in pevski ogenj iz oči šviga liki Beethovenu, — kdo bi zamogel miren ostati pred tem izrazom duševne sile ? Prav umestno je bilo tedaj, da je gospod Hubad i v drugem koncertu uporabil svojo vzorno usposobljenost kot dirigent in s tem k sijajnemu vspehu mnogo pripomogel.
Dfofak-ova balada „Mrtvaški ženin" je velikanska kompozicija, ki poslušalca pogrezuje v glo-bočine boli in dušne bridkosti, a ga zopet povzdigne v višave srčne radosti in veselega upanja — in to ga utrudi, zmuči. Občinstvo bilo je kar očarano; ni se moglo ločili iz kraja, kjer je vžilo toli duševne sladkosti; nihče se ni maral posloviti, videlo se je, da še vsakdo kaj pričakuje.
Tu pa je gospod vodja Hubad zadel na pravo struno; čutil je gotovo sam, da si srca poslušalcev po slišanju tega klasičnega umotvora, polnega strogih glasbenih oblik, žele kaj lahkejšega, kar človeka vžg6; najedenkrat je zadonela po dvorani mila narodna „Ljubca, povej, povej" in nazadnje še „Bratci veseli vsi". Tudi ta večer žela je slovenska narodna pesem burno pohvalo.
Po končanem koncertu zbrali so se prijatelji slovanske glasbe k prijaznemu pogovoru v hotelu „angleški dvor", kjer je čas med duhovitimi napit-nicami in domačo pesmijo le prehitro potekel.
Politični pregled.
V Ljubljani, 27. marca.
MladočeŠki klub in volilna preosnova. Zadnje dni se je pečal mladočeški klub z volilno preosnovo. Stali sta si nasproti dve stranki; prva je odločno za Badenijevo predlogo, druga pa ni zadovoljna s posamnimi določbami, ker zahteva pred vsem splošno, jednako in direktno volitev ter želi, da se ji vsaj dovoli prosto glasovanje povodom podrobne razprave. Prvo stranko zastopajo poslanci Kramaf, Adamek in Slavik, ki so poudarjali posebno naslednji moment: razširjenje volilne pravice, da pridejo na ta način v parlament nove boljše moči. Nasprotna stranka pa se opira na svoje prejšnje zahteve gledč občne volilne pravice in pravi, da iz tega stališča ne more v plenumu glasovati za vladno predlogo. Tej stranki načelujejo poslanci Brzorad, Gregr, Stransky in Vašaty. Kakor se zagotavlja, se je vršila debata strogo stvarno, jediuo poslanca Kramaf in Gregr sta se nekoliko sprla v svoji navadni polemiki. — Vkljub tem razporom se sme pričakovati, da bode glasovala večina mladočeških poslancev za nespremenjeno Badenijevo predlogo.
Poslanec Bim in mladočeški klub. Kakor razvidno iz zadnjih dogodkov v mladočeškem taboru, je prišel poslanec E m do prepričanja, da je ravno on vzrok vseh nerednostij, ki so se dogodile. Povdarjalo se je že, da je največ njegova krivda, da je odložil mandat poslanec Fort in da je bil mesto njega izvoljen v kvotno deputacijo poslanec Janda, o katerem se govori, da je najmanj zmožen za ta posel. Naravnost sicer poslanec Kim noče tega
priznati, toda jasno se razvidi iz njegovih besedij, katere je govoril nekemu dopisniku brnskih listov, da je namreč on pravi nebodigatreba v mladočeškem klubu. Rekel je namreč: „Mislim, da bode ugodno vplivalo na moje zdravje in bode pospeševalo moja pisateljska dela, poleg tega pa klubu samemu mnogo koristilo, ako se o meni ne bode moglo reči, da narekujem in vsiljujem klubu svojo politiko. V tem smislu sem že storil potrebne korake, da se mi posreči odložiti še v tem poletju državnozborski mandat. V drugič ne maram več vsprejeti trnjeve krone". Poslanec Eim toraj sam priznava, da igra v klubu samo ulogo petega kolesa in da ima klub od njega več škode nego koristi. Vsled tega gotovo nihče ne bode žaloval po njem, ako se odtegne javnemu političnemu življenju.
Ogerski socijalni demokrat je napenjajo v zadnjem času vse strune, da bi dospeli do vrhunca. Vodstvo socijalne demokracije je namreč sklenilo, da se mora strauka tudi politično organi-zovati in se prihodnjih državnozborskih volitev aktivno vdeleževati. Stranka se nahaja v prijetni nadi, da si pribori vsaj dva poslaniška mandata, namreč v Hodmez6-Vasarhely in Sopronju. — V to svrho je sklicalo vodstvo na prihodnjo nedeljo splošen strankin shod.
Knez Ferdinand v Carigradu. Včeraj popoludne je dospel bolgarski knez v Carigrad. Na kolodvoru ga je pričakovala častna straža, katero je bil sultan že preje določil, na čelu jej sultanov generalni pobočnik, maršal Sakir-paša. V sijajnem spremstvu se je podal na to v sultanovo palačo, koder ga je vsprejel turški vladar v pol ure trajajoči avdijenci. Na to ga je spremila častna garda v odmenjeno mu palačo, kjer ga je pričakovalo več poslanikov in drugih dostojanstvenikov. Danes je v prisotnosti sultanovi nadzoroval turške čete in se bode zvečer udeležil dvornega obeda. Tako je torej Eoburžan dosegel vrhunec svoje sreče, ko je našel milost ne samo v Rusiji, ampak tudi na sultanovem dvoru. Vkljub temu, da se mu je napolnila kupa posvetne sreče, se vendar lahko prav kmalu zgodi, da napočijo dnevi, katerih v sedanjem slavju gotovo ne piičakuje.
Vstaja na Kubi. Vkljub mnogovrstnim uradnim poročilom o španjskih zmagah na Kubi, katerih ničevost je že v obče priznana, se vedno bolj uvideva, da so kubanski ustaši še vedno tako močni, da se ne ustrašijo na prvi hip španjskih čet. Vedno dohajajo nova poročila o opustošenju in požiganju.
se
ceni že poročila
Do sedaj provzročena škoda blizu nad 34 milij. dolarjev in najnovejša javljajo, da so razdejali vstaši 6 sladkornih tovarn in razdrli pred kratkim popravljeno železniško progo. Vstaši pričakujejo obilne pomoči od severnoameriške zveze, katera se jim tudi v resnici seveda skrivoma dovaja, kajti zato nimajo samo političnih, marveč tudi financijelne vzroke. Zvezne države so namreč dovolile 50 mil. dolarjev posojila na sla-dorno setev na Kubi, poleg tega pa so že preje posodile 25 milijonov. Ker je gotovo, da bi Kuba kaj težko povrnila imenovane svote, je popolno umljivo, da si prizadevajo ameriški krogi na kakoršen koli način odškodovati se s kubanskim posestvom.
Dnevne novice.
V Lj ubij ani, .27. marcR..
(Pevski večer „Glasbene Matice" na Dunajn.) Po sijajno dovršenem drugem koncertu so se zbrali člani „Glasbene Matice", mnogi na Dunaju bivajoči Slovenci, Slovani in nekateri nemški glasbeni prijatelji v hotelu „Euglischer Ilof," da se v prijateljskem večeru odpočijejo od napornega truda dveh koncertov. Načelnik dunajskega odbora, dvorni svetnik Suklje je povdarjajoč mnoge ovire in težave omenjal velikih zaslug, katere sta si za vpriioritev koncertov na Dunaju pridobila vzlasti gospa dr. Jenkova in pevovodja H u b a d , kakor tudi vsi drugi, ki 60 sodelovali pri tem krasnem podjetju, katero je pokazalo, da se slovenski narod sme zasluženo vvrstiti v krog drugih kulturnih narodov. — Govorili so nadalje dvorni svetnik pl. Dimitz, deželnega sodišča svetnik Vencajz; pevovodja gosp. Hubad, ki je slavil Dvofaka, in gospa dr. Jenkova, ki je v krasnih besedah nazdravila mestu dunaj-
skemu za prijazen vsprejem. — Včera) ob 11. uri so Ljubljančani zapustili Dunaj. Na kolodvoru dunajskem se je zbralo še mnogo na Dunaju bivajočih Slovencev, v katerih imenu je gospod Suklje se poslovil od pevskega zbora, želeč mu srečen pot v domovino.
(Prihod pevcev „Glasbene Matice" v Ljubljano.) Sinoči točno ob l/tll. uri pripeljal je posebni vlak naše pevce zdrave in vesele zopet v Ljubljano. Ze dolgo poprej je bilo vse polno lj u d i j na kolodvoru, ki so nestrpno pričakovali prihoda svojih dragih domačih. Oddelek vojaške godbe je pozdravil pevce in nato jih je ogovoril župan G r a s s e 11 i, ki jih je z več mestnimi odborniki pričakoval na kolodvoru. Načelnik „Glasbene Matice" g. Vencajz 6e je zahvalil za lep vsprejem ter se spominjal v svojem odgovoru veselih trenotkov in lepih vspehov, s katerimi je „Glasbena Matica" postavila svoj narod v tajini. — Občinstvo je seveda posebno navdušeno pozdravljalo pevce, ko so se vračali iz kolodvora vsak na svoj dom. Želimo jim, da se kmalu odpočijejo od velikih naporov ter da z novimi močmi zopet goje umetelno pesem domovini in sebi v čast in ponos.
(Nova bolnišnica v TJdmatn) dobiva te dni lepe nasade. Na vse strani peljejo ravne ceste in ob cestah novi drevoredi. Posebno prijazno lice dobi ves prostor in bo dobro uplivalo na bolnike. Treba je le še staro ograjo zameniti s pripravno novo. —
(Iz Radeč pri Zidanem mosta) se poroča „Glas niku", da so v nedeljo dne 2. t. m. prišli k njim ljubljanski socijalisti razlagat tamošnjim delavcem in kmetom svoje stare kvante. Dopisnik pravi, da se mu je zdelo pripovedovanje socijalistov podobno prerokovanju c;gank, ki drugim napovedujejo srečo, same pa vedno raztrgane ostajajo. Ko je Z e 1 e z-nikar jel zabavljati proti škofu in duhovnikom, se je brž oglasil neki pošten mladenič in je zakli-cal: „Zoper duhovnike ne pustimo zabavljati. Ce ne vtihnete o tem, vam jaz pokažem pot iz sobel" — Tudi v Radečah so si izbrali socijalisti čas popoldanske božje službe za svoj shod in so s tem takoj prvič pokazali, kakšnega duha so. Obljubili so, da še pridejo.
(Razpisane službe.) Na jednorazrednih ljudskih šolah na Sv. Gori in pri Sv. Jurju v Izlakah pri Zagorju je namestiti učitelja z letno plačo 450 gld., službeno doklado in prostim stanovanjem. Prošnje je vložiti do 20. aprila pri okrajnem šolskem svetu v Litiji.
(Zdravje v Ljubljani.) Od 15. do 21. t. m. je bilo novorojenih 20. Umrlo jih je 15, med temi za
škrlatico 2, za vratico pilnih organov 1,
za
2, za jetiko 4, za vnetjem so-različnimi boleznimi 11. — Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za otročico 1, za ošpicami 2, za škrlatico 9, za tifuzom 1, za vratico 8.
(Od goriSke meje.) Dnč 23. marca bil je za županijo Oslica, katera obsega 3 župnije, Leskovica, Stara- in Nova Oslica, zopet voljen županom A. T e 1 b a n. — Vsled tako daljne zveze je za leskov-ško faro občevanje z županstvom jako oteženo, in umestno bi bilo, ko bi se ta ločila od županije Oslica in se pridružila, postavim, županiji Trata. — Neki priletni mož iz Daveč je šel po opravkih v Podbrdo. Nazajgredč le pol ure od doma v neki hiši opeša. Hoče se z jedjo malo okrepčati, ali pri mizi omahne — in ugasnilo mu je življenje. Smrt podobna po-svojega trudapolnega pota sladko
potniku, zaspi.
ki od
(Od Sv. Duha na Ostrem Vrhu.) Dne 12. marca smo ustanovili „posojilno in hranilno društvo za faro Sv. Duha na Ostrem Vrhu in za občino Slos-berg, registrirano zadrugo z neomejenim poroštvom" s sedežem pri Sv. Duhu. Za predsednika je bil izvoljen Jakob Gradišnik, za njegovega namestnika Jakob Cepe, za odbornike Feliks Lakožič. Jož. Pos-nitz, Anton Gril, Janez Repolusk, Janez Kapun, za namestnika Peter Pušnik. V nadzorovalni odbor izvoljeni so, in sicer za predsednika Franc Stelzl, za namestnika Franc Posti, za odbornike Ignacij Repolusk, Martin Schlacher, Jan. Zaucer, Štefan Ofič, Jožef Schunko, Janez Sivec in Karol Podlogar. Za knjigovodja in blagajničarja je izvoljen domači gospod župnik F. S. Šegula. Odločili smo se za zistem
Riiffeisen, ki je od kmeta in za kmečke razmere izumljen ter da se rtširao bližnje in dalnjih posojilnic po zistemu Schulze-Delitscb. Na Štajerskem je do sedaj od 28. januvarija 1894 ta triinštirideaeta R&iffeisuova posojilnica, na slovenski zemlji šesta (Bizeljsko leta 1894, Selnica ob Muri, Radvanje, Pesnica in Hoče), v treh slučajih na Štajerskem je knjigovodja domači župnik. Deželni odbor štajerski hvalevredno podpira na vse mogoče načine ravno te Raiffeisenove posojilnice.
(Postne pridige za mariborsko vojaštvo) sta letos oskrbela nemške stolni župnik preč. gospod Jakob Bohinc, slovenske katehet g. J. Vre že.
(Misijon v Gornjem Gradu) se je končal v nedeljo, dne 22. marca, veličastno ob navzočnosti blizu 4000 ljudij. Častita gg. misijonarja sta se podala odtod v Novo Mesto.
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
wenic in vrednosti]
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera nei
Društva.
(Pri občnem zboru „Vzajemno-podpornega društva" r Ljubljani) dne 26. t. m. so bili v ravnateljstvo izvoljeni nastopni gospodje člani, in sicer na dobo dveh upravnih let: poslanec dr. Ign. Žitnik, kanonik Ivan S u š n i k ; na dobo treh upravnih let: trgovec Iv. Fabian, kanonik Karol K 1 u n , trgovec Ivan M a t h i a n , trgovec Ivan P e t e r c a , posestnik Simon P o g a č a r, učitelj Feliks S t e g n a r, odvetnik dr. Viktor Zupan. Za namestnike v ravnateljstvo : stolni vikar Fran B i r k , knjigovez Fran Breskvar, trgovec Alfred Ledenik, krojač Anton P r e 8 k a r, finančni koncipist Anton June i i f, V nadzorovalni svet: kapelan Miha Bu-lovec, knjigovodja Josip Galle, c. kr. profesor Anton Keržič, tajnik v pokoju Josip Pihler, C. kr. profesor Avgust Wester; za namestnike: duh. vodja Valentin Eržen, kapelan dr. Fran U š e n i č n i k.
(Večerniisa „ p o u č n o - z a b a v n e g a društva".) Cvetno nedeljo ob 7. uri zvečer priredi „poučno-zabavno društvo" zopet večernico na Zabjaku v dvorani kat. društva za delavke. Poleg slike in govora se bo zopet predstavljala igra: „Ogljar". Delavci in delavski prijatelji se uljudno vabijo, da se v obilnem številu udeleže večernice.
Harodno gospodarstvo.
Izvoz prešičjoga mesa na Laško.
Pri c. kr. trgovinskem ministerstvu pritožilo se je več trgovinskih in obrtniških zbornic, da se mora vsled naredbe kr. italijanskega ministerstva za notranje stvari z dne 1. decembrom 1895 pri pošiljat-vah nasoljenega, prekajenega ali drugače ohranjenega prašičjega mesa dajati spričevala o izviru in zdravju potrditi od pristojnega kr. italijanskega kon-zulskega urada. Z ozirom na to, ker je s to zahtevo občutno oškodovan naš izvoz prašičjega mesa na Laško, je trgovinsko ministerstvo proti temu ravnanju italijanske vlade vložilo ugovor. Vsled uradno razglašene naredbe z dne 11. marca 1.1. je kraljevo italijansko ministerstvo za notranje stvari odredilo, da se ima doprinesba takih konzulskih potrdil na omenjenih spričevalih zopet opustiti.
Dobava za Srbijo.
Vsled obvestila c. kr. trgovinskega ministerstva vršila se bode pri zravstvenem oddelku vojnega ministerstva v Belem gradu dne 9. aprila t. I. do-poludne javna ponudbena obravnava za dobavljenje 12.000 metrov calico-platna, 1000 bolniških srajc, 60 žimnatih modrocev itd. Pogoji in vzorci se lahko vsak dan pogledajo. Razglas se lahko vpogleda tudi v pisarni trgovske in obrtuiške zbornice v Ljubljani.
Dobava usnja.
Dne 8. aprila bo v vojaškem monturnem uprav-ništvu v Belem gradu javna ustmeua licitacija za dobavo 4000 kg usnja za notranje podplate in za 4000 kg podplatov. Ponudbeni razpis se lahko tudi ogleda v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Telegrami.
Dunaj, 27. marca. V današnji seji poslanske zbornice je predložil železniški minister Guttenberg načrt zakona glede nakupa severno-zahodne in severno - nemške zvezne železnice. Na predlog poslanca Kaizla se bode vršila razprava o tem zakonu v prihodnji
~	WieiiT"
I. Bezirk, BipUtl , Parterre
seji. Zbornica se je nadalje posvetovala o poročilu gospodarskega odseka, v katerem se obravnava vladna predloga glede določb o varstvu proti sleparstvu v prodaji blaga.
Dunaj, 27. marca. Uradni listi poročajo, da se vrši volitev dunajskega župana v sredo dne 8. aprila.
BudimpeSta, 26. marca. Magnatska zbornica je vsprejela včeraj po daljši debati načrt zakona glede pospeševanja po trtni uši opustošenih vinogradov.
Pariz, 27. marca. Zbornica je v vče-rajšni seji z 288 proti 272 glasovom odklonila predlog Gruilleneta, ki priporoča vladi, naj znova proučava vprašanje glede dohodninskega davka.
Kristijanija, 27. marca. Zbornica je odklonila predlog glede povišanja dohodkov kralja in prestolonaslednika in dovolila dosedanjo plačo.
Stokholm, 27. marca. Prva zbornica je dovolila 11,780.000 kron za izvanredno pomnoženje mornarice, druga zbornica pa je znižala to svoto za 5 milijonov.
London, 27. marca. „Reuters Office" se poroča iz Edfu 26. t. m.: Drugi oddelek egiptovskih čet je odpotoval včeraj iz Sar-rase v Akaše v pomoč ondotne posadke.
London, 27. marca. Iz Wellingtona se poroča o neki eksploziji v premogovniku pri Brunnertown. Pet rudarjev je ubitih, nad 60 zasutih. Glede rešitve zasutih delavcev ni nikakega upanja.
London, 27. marca. „Reuters Office" se piše iz Carigrada: V turških vladnih krogih vlada velika nezadovoljnost, da je Anglija popolno prezrla Turčijo v vprašanju gledč uporabe rezervnega zaklada za ekspe-dicijo v Afriki. Tudi khediv se je vladi zelo zameril, ker je ni obvestil o najnovejšem koraku ostalih evropskih velevlastij. Mini-sterski svet je sklenil v svoji zadnji seji, obrniti se do Francije in Rusije, ki sta se izjavili proti uporabi rezervnega zaklada, naj podpirata Turčijo pri preosnovi položaja v Egiptu. Jednako prošnjo je odposlal mini-sterski svet tudi v Nemčijo.
Washington, 27. marca. Predsednik republike Haiti je včeraj umrl. Parlament se snide v kratkem k volitvi novega predsednika.
Zobobol olajšujejo
zobne kapljice lekarja Plccolija v Ljubljani (Dunajska cesta),
katere so bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. c. in kr. Visokosti prejasne gospe prestolonasledniee-vdove nadvojvodinje Štefanijo. -£2£ Steklenica velja 20 kr	126 (60-6) 6
Umrli ho:
24.	marca. Adela Niek, računskega podčastnika hči, 2 dni, Pred kosamo 4, asphyxie.
25.	marca. Janez Švigelj, šolar, 7 let, Hradeckega vas 21, vodenica pri škrlatici. — Jožef Šule, knjigovodja, 52 let, Poljanski trg 5, jetika.
V hiralnici:
24. marca. Hedvika Jerman, vrtnarjeva hči, 13 let, sušica »ožgan.
25. marca. Janez Pivk, gostač, 70 let, spoplezia cerebri
deitr.
Tujci.
25. marca.
Pri Slonu: Rutzky, Fischer, Goldhamer, Rödl, Lewinsky z Dunaja. — Müller, Kitner iz Gradca. — Wakonig iz Šmart-nega. — Globočnik iz Kranja. — Kralupper iz Budimpešte.
—	Böhm iz Miirzzuschiag-a. — Falkenau iz Prage. — Brenšič iz Ptuja. — Miklavčič iz Litije.
Pri Maliiu: Stern, Hilfreich, Bum, Danditt, Reymann, Zivny, Brauner, Schleicher, Tschunko, Gerstner in Steiner z Dunaja. — Heilig iz Tržiča. — Bötl iz Brna. — Stransky iz Ighue. — Schink, Mally iz Zagorja. — Hruška iz Humpolca.
—	Stern iz Budimpešte.
Pri Lloydu : Stuller s Koroškega. — Stergulj iz Kamnika. Pri Juinem kolodvoru: Stuna iz Sarajeva. — Ra-ničič iz Kojsara. — Glasser z Dunaja. — Mrak is Trsta. Pri avstrijskem caru : Staričič z Visa.
Meteorologično porodilo.
S o	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm.
26	9. zvečer	7312	1 10-8	si. jzah.	pol oblačno	
27	7. zjutraj 2. popol.	732-4 733 1	8-2 112	si. sever sr. jvzh.	dež pol oblačno	16
Srednja včerajšna normalom.
temperatura 11'4° in za 5-8° nad
Eksekutivne dražbe.
Janeza Tavčarja iz Srednje Vasi zemljišči (302 gld. in 350 gld.), terjatev 389 gld. 65 kr., dni 9. aprila in 7. maja v Škofji Loki.
Pavla B r an i se 1 a iz Cerknice nepremakljivo posestvo (150 gld.), terjatev 285 gld. 90 kr., dne 9. aprila (ponovitev) v Cerknici.
Jakoba Levsteka z Gore zemljišče (1834 gld. 50 kr.) dne V. aprila in 8. maja (ponovitev) v Ribnici.
Antona M o d i c a z Brezovice posestvo (961 gld. 90 kr. in 261 gld. 25 kr.) dne 7. aprila in 7. maja v Trebnjem.
Luke Fabjana iz Prevoj posestvo (140 gld.),
Ignacija in Frančiške P e r k o iz Primče Vasi posestvo (1222 gld. in 125 gld.) in
Janeza Krakerja iz Komuca posestvo (130 gld.) dni 10. aprila in 8. maja v Žužemberku.
IV» prodaj je
lepo in veliko posestvo
z zidano hišo in gospodarskimi poslopji % opeko krito in vse v dobrem stanu v Brezovici v lepem kraju na Dolenjskem, občina Mirna, blizu železnice Trebnje in Velika Loka prav po ceni in ugodnimi pogoji. Isto obstoji: iz njiv v lepi legi in z lahkim obdelovanjem čez 20 oral, iz travnikov z žlahtno travo čez 8 orale, iz vrtov z žlahtnim sadjem blizu 1 orala, iz vinogradov z izvrstno vinsko kapljico čez 2 orala, iz lepih bukovih in smerekovih gozdov čez 26 oral; skupaj čez 53 oral.
Več povd lastnik Anton Sepič v Trstu, ali pa Franc Zupančič v Rakovniku, pošta St. Rupert, Dolenjsko.	240 5—1
Na prodaj ima
pran rti
195 10—6
Jakob LavrenČiČ
v SodraMci.
Najboljša, svetovno
črnilo za čevlje!
Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le
Fernolendtovo črnilo za čevlje
c.kr. prlv. jA^ tovarne, ustanov- %ŠMff Ijene leta 1832	naDunaJi.
Povsod v zalogi.
Radi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime: St. Fernolendt.
Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna crime za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 33 62—12
Koverte s firmo
in
vizitnice
priporoča
,Katol. Tiskarna4
v Ljubljani.
Trnk6czyja ustna voda
steklenica 5© kr.,
Trnkoczyja prašek za zobe
škatljlea 30 kr.,
kakor tudi	246 1
vse medioinično-kirurgične in pharmaceutične preparate, speoijalitete itd., dietična sredstva, homeo-pationa zdravila, medioinska mila, parfumerije itd.
priporočajo in razpošiljajo na vse strani
lekarniške tvrdke:
in.
Ubald pl. Trnköczy, Viktor pl. Trnköczy, Dllj Dr. Oton pl. Trnköczy, DUflSj, Julij pl. Trnköczy, DHj, JOSßfStit Vendelin pl. Trnköczy, (
PoSiljatev z obratno poŠto.
I> u n a j 8 k a borza.
Dni 27. marca.
Skupni državni dolg r notah.....100	gld.	90	ki.
Skupni državni dolg v srebru ... .	100	,	85	„
Avstrijska zlata renta 4%......122	„	50	.
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	100	„	95	.
Ogerska zlata renta 4*.......121	„	75	.
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . .	98	.	75	.
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	983	„	—	.
Kreditne delnice, 160 gld...........375	,	75	.
London viata...........120	B	55	,
Nemlki drl. bankovci za 100 m. nem. dri. velj.	58	„	90	.
20 mark............11	.	77	.
20 frankov (napoleondor)............9	„	56	,
Italijanski bankovci........43	„	60	„
C. kr. cekini......................6	„	65	,,
Dni 36. marca.
4* državne sreCke 1. 1854, 260 gld. . .	150 gld.	-	kr.
b% državne sreike 1. 1860, 100 gld. . .	157	„	75	.
Državne sreike 1. 1864, 100 gld..........195	.	25	.
i% zadolžnice Rudolfove želes. po 200 kron	98	.	90	.
Tišine srečke 4%, 100 gld..............142	.	50	„
Dunavske vravnavne srečke 6% . . . .	127	„	75	„
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	107	„	—	„
Posojilo goriškega mesta.......112	„	—	„
4% kranjsko deželno posojilo.....98	„	35	„
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4£	99	,	20	,
Prijoritetne obveznice državne železnice . . 221	,	—	.
„ „ južne železnice 3* . 166	.	50	„
južne železmice 6* .	130	.	30	„
„ dolenjskih železnic 4*	99	„	50	„
Kreditne srečke, 100 gld........ 202 gld.	— kr.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	136	,	— „
Avstrijskega rndeCega križa ¡srečke, 10 gld.	18	„	25 .
Rudolfove sreCke, 10 gld.......25	„	25 B
Salmove srečke, 40 gld........69	„	50 „
St. Genčis srečke, 40 gld.......71	„	50 .
Waldsteinove srečke, 20 gld......61	.	—
Ljubljanske srečke.........22	.	50
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	171	.	—
Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v. 3415	„	—
Akcije tržaikega Lloyda, 500 gld. ...	449	„	—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	97	.	—
Dunajskih lokal, ieleznic delniška družba .	63
Montanska družba avstr. plan.....81
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	161
Papirnih rabljev 100........127
10
60
K* Nakup in prodaja 1& vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanj• za zgube pri irebanjih, pri izirebanji najinanjsega dobitka. K ■ 1 a n t n a izvršitev narodi? na borsl.
Menjarnlčna delniška družba
„m E B € u
Wollziile it. 10 Dunaj, liriabilfirstram 741.
66
potem papirjev
obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic,