146. številk*. i za sredo 8* <▼ Trata, v torek zvofier d»» 7 decembra 1M7) Te6aj XXII. „JUtllf*«*1" lakaja p« trikrat aa Uden T ioatfh It-Jaajik ab to*kth, AatPtkik ia »obotak. Zjatraaj« indaaja is- kaj* ob 6. ari sjatraj, Taieraa pa ab 7. ari vaiar. — Obajao ladanja titan« : ta Ji4»nif«o . f. 1.—, Iitn Avstrije f. 1.5S M tU IMH . . . I.— . . . m pat lata . . . •.— . > « t— M vae l«t* . . , 12.— . ■ . ia.— Narotalaa Ja plaiavatl aapraj aa aaratba kras prllažaaa a»?aUlaa aa ifrtvi m •sira. Posaaiftn« Iterilka aa dabiraja ▼ pra-dajalniaak tabaka * 1ratu po S dt4, Iitoo Trita po 4 nri, EDINOST Oflaai aa ratane po tarifa ▼ petita; aa aaaloT« ■ dab«i>Mi irkaat i« plain „ praator, kali kar absega navadnih *ra { raalaaa, ••■rtniaa in jarna labval«, aiaii aglaai it4, «c raaaaaja pa pogad o Tal dapiai naj na poftiljajo amdalAtT . aliaa Caaoraia H. IS. Tiaka pt»w» ns.l biti fraakaTana, kor nafrankavana ia aprajaaaja. Kakaaiat aa na Traltaia. 5a>atnina, raklaca«wija in oglat« apro jama uprnvniitro aliaa Moliao pir* aola bit. S. II. nadif-. Nara*aino ia aglaa« j a plataTati lata Trat. Odprt« reklama aijo a« praat« poataiaa, Vabilo na javni shod, ki ga priredi politično društvo „Edinost" pri-kodnjo nedeljo dne 12. t. in. ob 4. pop. v Škednju. Dnevni red: 1. Nag0T0r predsednikov. 2. Vedenje italijanskih poslancev v državnem zboru toliko ozirom na sploSni politični položaj, kolikor na nage primorske razmere. 3. Evantuvalni predlogi. Lokal, v katerem se bode vršilo zborovanje, priobčimo prihodnjič. Kaj sedaj? Ali se niša« tako vprašali že sto ia stokrat, odkar se zavedamo čudnih odnošajev v avstrijski politiki ? To vprašanje je stereotipno, že v navadi po vsakem važnem d goika, po vsaki veliki spremembi. Kaj sedaj? smo vprašali, ko je odšlo mi* nisterstvo Taaffejevo ? Kaj sedaj ? sme vprašali, ko sti sledili koalicijsko in nradniško minister-stvo. — Kaj sedaj ? smo vprašali, ko je nastapil grot Badeni in — Kaj sedaj ? vprašujemo, ko je odšel Badeni in je prišel za njim baran Gantick. Da, kaj sedaj ? I V znamenja, v kakoriaem je odšel z mini-aterskega fotelja grof Badeni, — v takem zna-menja je pač šlo še malo avstrijskih ministrov, ali morda celo nobeden; in v takem znamenji, v kakoršnera je nastopil baron Gautsch, v takem znamenju je nastopilo še malo avstrijskih ministrov, ali cela nobeden. Bilo je že viharnih dob, v katerih so zasedali in ostavljali svoje fotelje avstrijski miaistri, veadar so bili oni viharji povse različni ad današnjih viharjev. Ne ve se siaer, do kje bi bili priti-rali Nemei v s vejem fanatizma, da ni odšel graf Badeni. Kajti to je gotovo, da so kili dahovi razdraženi tako, da bi bili zmožni najskrajnejim či- PODLISTEK Zvonar-topniiar. Pa Seno i poslorea-'l VačaslaroT. III. Bilo je petindvajsetega meseca rožnika, a pe rojstvu božjega Sina leta 1B93. Zagreb je bil poln tujega in domačega ljudstva v orožju, in brez orožja kakor lUtja i a trave. Došel je od Siska tudi gospod ban. Čast mn, do Boga! Zopet ja sedel na Griču mes'ai svit in sodnik in Štefau Svastovič, Tomaž Gradnaj, notar Čunci, a v kota pri peči, peneči se od jeze, cehmeštar Nikola Celimi Pred svetovalcem pa je stal zvonar Janko. .Kako je, Janka P" je vprašal sodnik. „Dobro, sodnik". •Si bd pri Siska?" „Bil sen, pri moji veri". „A top?" »Doli ja aa dvorišču, v blatu na starem me-*tu", se je nasmehnil zvonar. »Toda čujte", je nadaljeval zvonar. ,Uf, slavna gospoda, še se mi dela skomiua, mislil sem, da je konec sveta. Pri-peljali smo staro, železno mrcino pod Sissk. Na« polnil sem si žepe smodnikom, vzal tudi gobo, kasen ia kresalo. Čida božja! ▼ Siskn so bili da- aom. Badeni je odšel, tada odiel je smehljajočim licem, odšel je z onim nasmehom na licu, ki pravi: Dobro, maaite, da hode bolje, ako mene ne bo. Ali vedite, da oae atehe, katere ste znhtevali od mena, Vam ne bsde mogel dati tndi moj naslednik; in kakor mene, ategnete še proklinjati tndi njega. Badeni je odšel, odšel je oni, ki je hotel vsaj gori na Češkem malce obračunati s plesnivimi, zastarelimi odnoiaji, ki je hotel malce pasegniti do dna, nad katerim je že rastel mah naveličanih odnošajev in kateri mah je le tn in tam prodrl s paličico jeden ali dragi prednik, kateri pa ai imel nikoli ni toliko pogams, ni toliko dobre volje, da bi krepko roko odstranil škodljivo zelenjad. Grof Badeni je hotel malce pobrskati aa dna, a hipoma je zavrelo med bitji tam dali; Kotil si pokoj naših globočin, zato te hočemo pogaziti I In to so storili strapeai elementi. Grof K. Badeai je morai oditi, ker so tako hoteli zli dahovi. Ali mi vprašujemo po vsej pravici: Kaj sedaj? Da, kaj sedaj ? AH se izkaže baroa Gautsch rešitelja .pogaženega" nemštva ? Ali jim bode mogel, sme! ustreči ? No, sedanja večina ie že pe* kazala svojim nastopom, Aa. ftaataoh vendar 8o ni isti vitez, pred čagar mečem in oklopjem bi se kar ustrašila ona tako, da bi se nmaknila da nesviđanja. In tako bi se utegnilo zgoditi, da pridejo ob« strukcijonisti lepo z dežja pod kap. Toda tu nam ai namev, da bi ogibali o razmerja, kakor se isto razvije v bližaji boločnosti med bar. Gantschem in posamičnimi strankami na jedni strani, ia med strankami samimi aa dragi straai. Saj se vrata neprestano pogajanja, dogodki silija aa rešitev tako ali tako ia baron Gautsch ima morda le malo nr več na razpolago, da se odloši za način, po katerem hoče premagati hipne težave ia rešiti vsaj one naloge, glede katerih je dolžan, po vsprejeti obvezi in svoji časti kakor državnik, da jih reši, Ali.e jednem naj se ne varajo nikjer! Naj se tudi posreči bar. Gaatscha, da potolaži stranke v tolike, da začne zopet delovati parlamentarna manjšina in da se rešite oni eve najaujneii vprašanji : nagadbeni provizorij ia proračunski provizoriji te državae polovice za leto 1898. — in naj so tadi rešijo nadaljnja vprašanja, ki razvnemajo duhove med parlamentarci: vprašanje glade predsedništva zbornico, vprašanjo o predlogu Falkenhajnovem in vprašanje jezikovnih nareAeb za Češko in Moravsko — to jedno ja gotovo in p tem naj se ne vara nikdo: rešeoje bode le hipno I Te bode le palijativna sredstvo, ki olajša morda položaj za trenotek; definitivno reienje ne bode to iz sedanje krize in še vodao estaae zapisano na steno tiste usodno vprašanje: Kaj sedaj ? Na te vprašanje treba odgovoriti enkrat definitivno. Ni težko odgovoriti na to vprašanje. Odgovor je jako jednostaven za onega, ki gleda stvarem na dno la se ne zadovoljaje s tem, da živimo le oi danes do jutri, kakor js tako stara tradicija med državniki avstrijskim*. Prav za prav so že davno dali potrebnega odgovora pametni, bistri ia daleko-gledni ljadje. Toda njih nasveti in njih svarila so se razbijali ob tesnosrčnosti merodajnih č.niteljev, ki najraje hodijo po starih izvoženih potih; ali pa so se razbijali ob trmi gospodovalnih strank, kateri« »»iti ni do taflra, da se reši avstrijska kriza, temelječa v narodnih propinh, ampak jim jo celo do tega, da ostanejo ti prepiri v permanenui, ker le ob zublja narodnih bojev si oni najbolje grejejo svoje grešne kosti. Toda pustima na strani trmo gospodovalnih atrank. Saj ta trma ni glavna nesreča. To trmo bi bili lahko zlomili že davno naši državniki s pomočjo avstrijskih narodov. Ti narodi imajo svojo življeasko korist na tem, da se država reši iz večnih kriz, kajti ti narodi vedo dobro, da je njih bodočnost tesno spojena z bodočnostjo države. A ravno tega niso heteli nikdar umeti nafti avstrijski državniki ▼ svoji tesnosrčnosti: grozo so vsikdar odbijali od aebe misel-rešiteljico, da bi se oprli na oae, ki ao aajbolji Avstrijci, ker morajo biti že iz zdravega aarodnega egoizma: na avstrijske narode! Ta tesuosrinost avstrijskih državnikov in pa njih okle« panje povsem krivega domnevanja, da se narodi hovniki, onstran kupe pogans i Turki, za mestom Siskom platneno mrsto, a v njem naš gospod ban Erdodi in naši Hrvati in goapod geaeral Ašperg in. njegovi železni Švabi na konju. Mislito-li, da so se preplašili pogani ? Da, brigalo jih je! Imeli ao generala Hhsans. živega vraga. Vzdignil je konjski rep, da bi ga Bug kaznoval, pričel ropotati na bobne, kak«r da bi grmelo in adri na naše. Grmelo je, moj Bog, kakor na procesiii v Reme-tah. Tega so se najbrže prestrašili naši. Turčin je pritiskal, a naši sauuk pa sajuk uazaj, od koder so prišli. Brrr I To vam je grmelo is bliskalo, da ai bilo treba ne soluca ne lane, tako je švipalo iz velikih in malih pašk. A evo vam vraga! Pritisnila sta gospodin Ašperg in železni Šrabe z desne, gospodin ban z leve, udri, užigaj, a Turčinu pomagaj Bo?! Beži kame, ne gledaj v mene, kričali amo vsi. Udri obrezanca, pak so se napili Kupe za poslednjo žejo in v pogibelj. Toliko poganov je plavalo po Kapi, da bi jo bil mogel preiti se suho nogo. Tudi general Hasan je dobil svojo po glavi, ne prebudi ga ni vrag več. To je slava! Kaj, gospoda? Pri Siska ni več TurČinov, a vi zahvalite se Bogu, da živite, ker ne veste, kaj je turški strah". „A veš-li ti ?u vprašal ga je važno sodnik. »Bogmo veno. Treslo me je kakor groznica". „Kake je bilo s teboj ?• zaapil je Srastovič. .Kako je bilo s teboj !tt kričal je Gradnaj. .Kako? E tako! Dober je strah, ka»ur ga je Bog dal, mislil sem si. Jauko, ti si čevljar, ne atakni prerano svojega noau! Ni, da moraš biti prvi. Položil sam svoj zagrebški top pred jamo, nabasal ga s »modnikom ter dodal kameno krogljo. Naj pridejo Tarki, prestrašijo ao. Dokler so se pa mešali in motali na polja, sedel sem mirno v jami za topom, kresal ia čakal na Turke. Došli so in bežali za Kupo. Vraga, mislil sem, sramota bi bila, ako se ne oglasi zagrebški top. Šuk I puk! užgal sem ga v Turke. Zagrmelo je, Bog mi priča, kakor da bi se rušilo nebo, h moj top prevalil se je kakor kokoš. Čajte Čudo ! Naš stari top pogedil je v srca velikema bobnu, katerega so nosili bežeči Turki. Sedaj niso mogli več grmeti. Zato so se razkadili ter se obrnili do mene. Nisem norec, da si dam odrezati glavo, ter hajdi, Janko, skrij se v grmavja, a oni, ni pet ai šest,;so zabili železnim klinom topu lukajo in bežaii dalje v Kupo. Ali mi smo vendar premagali, gospodin bab ErflOdi, Ašperg in jaz. Donesel sem top, evo ga doli v blatu, a vi dajte mi Marico". (Pride še.) avstrijski morajo pokoriti ▼olji „superijornih" Nem- I cev — le ti dve ?lab««tt državnikov in birokra* I cije sti krivi, da je v Avstriji sploh Se na dnev- I nem redu narodno vprašanje, ta provzročitelj sedanje akutne krize. Žal, da kažejo vsa znamenja, da Se ni prišla spoznanje v avstrijske državnik«. O tem nas je prepričal uvodni članek, ki ga je priobčil oficijozni „Fromdenblatt" od minole nedelje. Članek je v odgovor na »aaifest dr. Ripgra narodu češkemu. Sosebno pa se protivi izjavi odličnega moža češkega, da treba pomnožiti kompe-tenco deželnih zborov, kar centralnega parlamenta ni možuo voditi ob sedanji organizaciji in preraz-Bežnem njega delokrogu. „Fiemdenblatt" meii pa, da so najnoveji dogodki v Pragi najsijsjueje ovrgli menenje Rie-grovo. Ti dogodki da so dokazali, da ne smemo niti misliti na to, da bi se razširil delokrog de-želsira zborom, ampak jedina rešitev j« v tem, da se še pomnoži državna avtoriteta. V podkrepljenje bVojega menonja povprašuj« »Fremdeublatt" : Kdo jamči gospodu Riegrn, da v deželnih zborih ne pride do istih katastrof, kakor j« prišlo sedaj t državnam zbora? Iu potem bi bili zopat t istih bojih kakor ima sedaj. To menenje „Fiemdenblatta* js opravičeno. Tudi mi nimamo nikake nade — in to svoje me* nenje smo ž« večkrat p*dprli tchtn mi argamenti— da bi se narodno vprašanje moglo rešiti v dažalnih zborih! Ali kakor ima prav ,FremdenblattM v tem pogledu, tako je knv njt-ga zaključak, da je vsega t dobrega pričakovati od avtoritete države. Treba j namreč prav umeti, na kaj je mislil oficijozni list, \ ko je napisal te bttsede. Kadar ti ljudje govore o potrebi močne centralne oblasti, o potrebi jake , avtoritete, takrat mislijo le aa — vlada. Ali pa more res vlada — in uaj je nje roka še tako železna — kar dekretiiati: narodi, odslej ae b« smete prepirati več?I Aii more oaa zaukazati, da bi se jedli odpovedali svoji goipodstvaželjnosti, drugi pa svoji borbi za svoja prava? Ali je sploh . možno misliti aa lesaičuo „spravo" s pomočjo ka< korsuje-koli železne ruke? Ne, .Fremdenbiati" nam ni dal povoljnoga odgovoia na vprašanje: Kaj sedaj? marveč je dokazal le, da še živi stara tesnosrčnost državnikov, ki ne morejo in ae morejo smeti, da so narodi živ organizem, se svojo veljo in svojimi težnjami, ne pa zgolj masa, dajajoča materijal za štovilje-nje .glav* prebivalstva, katero treba voditi, kakor i vodi pastir svojo čedo. Kaj sedaj ? Da, sedaj treba v prvi vrsti, da se državniki avstrijski otresejo označene tesao-srčnosti in da pridejo do spoznanja, da narodne i boje in po takem tudi sedanjo krizo je možno od- i praviti le tako, da se zamaši vir sedanjim bojem, j To pa je možno le tako, da se čim le možno i zmanjšajo plošče pojedinih narednosti, ki se drgnejo i sedaj jedna ob drugo in provzroiajo iskre. Ta pa i dosežemo s tem, da prepustimo vsaki narodnosti, da bode sama odločala o svojih duševnih potrebah. Torej ne v deželnih zbo.ih, ne v državnem zboru in i ne v .moćnih" vladah je pravo sredstvo za | pomirjanja duhov, ampak le doma, med narodi j samimi. Začeti pa bi že moral državni zber z va-likitu epohalnim delom : izreči bi moral veliko ' načelo, da se aam noče na dalje brigati za na- j rodne prepire, ampak da odreja le, da aa dola- i čije za vsako narodnost potrebni organi, ki bodo ( skrbeli za kulturelur potreba dotičnaga naroda 1 Veliko načelo narodne samo uprave mora proglasiti držav&i zbor. S tem smo mi &« svoje strani odgovorili ua j vprašanje : Kaj sedaj ? ! Le tako se toliko državni zbor, kolikor tudi deželni zbori odtegnejo narodnim prepirom in se jim edpre pot za vspošns dele za splošno materijaluo blaginjo. Ia dokler ne prodre to spoznanje in se ne izvede ideja narodne avtonomije, dotlej bode trajale sedanj« mrzlično stanje, in naj je na krmilu baron Gautnch ali gro i Badeni 1 Politiike vesti. V TKtiTU, da« 7. d«e«nbra 1S»7. K položaju Najbolje pojasunj* politični položaj v Avstriji dejstvo, da je rekel barou Baoffy v včerajšnji seji ogerske zbornice, da ni nade, da bi segv Avstriji parlamentarnim potom rešil nagodbani provizorij. V tem smisla s« glase tadi daaašnja dunaj>ka poročila. Na desni so baje sicer nekoliko iniroeji in hladueji in pripravljeni za spravo, ali levica je odločno odklonila predloge barona Gau-tscha. Zmerneji Nemci da se izgovarjajo na svoj — strah pred radikalnimi življi. Danes so s« sicer zopet sestale razne skupine nemške, ali sklep je baje ž-i storjen in današnje posvetovanje je le gola formalnost. Trojno pot ima sedaj baron Gautscb pred seboj: ali začae odločen boj proti levici, ali razpusti državni zbor in razpiše nove volitve, ali pa se odloči, da bode vladal — brez parlamenta ! Katero pot nastopi baron Gautsch ? Mož je sedaj prilično tam, kjer je bil — grof Badeni I Ogerski državni zbor. V včerajšnji seji je finaučni minister predložil svoj ekspozć. Zatem je predložil ministerski predsednik Banffy oni zakonski načrt, o katerem govorimo v notici „K položaju" v današnjem zjatranjem izdanja. S tem zakonskim načrtom ureja Ogerska samostojno, Če tndi le začasno, avoje razmerje do Avstrije glede carinarskih ia bančnih stvari. Baron Banffy je rekel, da smatra za svojo dolžnost, da predloži ta zakon, kar ni upanja, da bi se v Avstriji isvršil nagodboni provizorij parlamentarnim, konstitucijo-nelnim potom. Provizorični načrt tega zakona za-dobi pravno moč s 1. januvarjem 1898. in bode veljal za jedno leto, a ugasne z onim dnem, ko bi se pogodba sklenila definitivno. Ako bi se ne izvršila taka pogodba do 1. maja 1898., tedaj bi bila ogerska vlada primorana, da predloži predlogo za kenečno uravnavo stvari, označenih v današnjem zakonskem načrtu. Ako pa bi v dobi do konca decembra 1898. nastala kaka izpremeaba v razmerja mej Avstrijo in Ogersko, tedaj bode primorana ogorska vlada, da predloži zbornici nemudoma potrebno predlogo v varstvo gospodarskih interesov Ogorske, eventavolno, da akrene potrebno potom naredbe. — To je sila važna vestjz Oger-ake, ki ntogne imeti nsodnih posledic. Proračun finančnega ministra ogerskega za 1. 1898. se glasi: R«dni stroški znašajo 449,084.828 gld., redai dohoditi pa 470,606 461 gld. Prebitek znaša torej 21,521.233 gld. — Iiredui stroški pa znašajo 49168.342 gold. in izvanredni dohodki 27,710.840 gld., preostaja deficita 21,445.602 gld. Skupni stroški znašajo torej 498,240.670 gold. in skapni dohodki 498,316.291 gald., preostaja prebitka 75,721 gld. V primeri z letom 1897. plus 13 086 gld. Irci samostojni. Naši čitatelji vede najbrže, kdo so Irci. No, Irci so narod, ki so v nečem podobni Slovencem, to je v političnih rečeh. Kakor nas Nemci in Italijaai, in Madjari Hrvate, tako zatira Irce Angleika. No v jednem obzira so Irci še na slabšem. Prej samostojno kraljestvo, da-si združeno z Angleško po naslovu, kakor je Portugalska zdrnžena s Spanj sko, hotela jim je vzeti; Anglija sedaj tudi to samostojnost m prikloniti Irsko svoji državi, da se na ta način še bolj razširi Angleška. Vsled tsga so se bili hadi politični boji mej Angležko in Irsko, katerim bojem so dali izraza Irci baš letos ob jubileja kraljice angleške na poseben način. No, kakor se čuje, so se stvari pred kratkim zasukale na bolje glede Irske in baje dobe zatirani Irci svojo vlado, kakor jo ima Anglašlca in Škot-uka. Tako se je oaje izjavil angleški državni tajnik. No. ako je temu poročila verjeti, bi se Irci skoro pomirili in le častno bi bilo za Anglijo, ako bi hotela biti pravična zatiranim. Tako naj bi tudi naši državniki ugodili pravičnim zahtevam av strij-kih Slovanov in tudi za Avstrijo bi bilo le častno, ako bi kouečno daJa svojim Slovanom, kar jim gre. Posledica temu bi bila, da bi imela av-stnja v svojih Slovanih najboljših in mjhvalefcnejih državljanov. Iu 1« taki so najzanesljiveia opora državi. Velikanske antisemitske demonstracije so bile siaoči v Bukarešti. Na tiooče in tisoče ljudij se je valilo po ulicab. Množica je razdejala na stotine prodajaluic. Ol6 železne ranlleaux so razdejali izgredniki. Tudi izrealitski tempel je napadla mn»ž;ca. Oni del mesta, kjer bivajo Židi, je razdejan popolnoma. Tudi v Galacu so bili veliki antisemitski izgredi. Različne vesti. Radi jutriajega praznika izile prihodnja številka „Elinuti" v četrtek z?ečer ob navadni nri. Izjave soglasja z manifestacijo občinstva Ijob-Ijanskega, ozirom na sedanji politični položaj. — Tudi občinski zastop v Škofji Loki odposlal je parlamentarni komisiji desnice državnega zbora adreso, v katari se pridružuje izjavi občinskega zastopa ljubljanskega, izražuje svoje veselje na solidarnem poitopanju dižavnozborskili poslancev vseh slovanskih narodov, čestitajoč ob jedaem ve« lezaslniuemu predsedništvu državnega zbora radi njegovega možatega postopanja proti siloviti in predrzni obstrukcijl. Pol. društvo „Elinoat" je odposlalo župana Hribarju brzojavko : „Politično društvo „Edinost" soglaša popolnoma ter pozdravlja navdušeno sklep glede solidarnosti avstrijskih Slovanov.* Slovenski visokošolci na Dunaju so dopoalali briojavko : „Prijateljsko zbrani slo/enski visokošolci pozdravljamo iskrenim veseljem krepko resolnoijo ljubljanskega občinskega sveta ter pričakujemo, da v eventuvalno kritičnem položaja bode ljubljanski župan z isto odločnostjo kakor sedaj praški zastopal slovenski zaačaj našega stolnega mosta." Občinski svet novomeški je sklenil resolucijo, s katero izraža najglubočje obžalovanje radi nečuvenoga, vsem zakonom omike in dostojnosti nasprotujočega postopanja obstrukcije, s katerem se je onemogočilo vsako delovanje in sta se postavila v nevarnost parlamentarizem in konstitucijonalizem v naši državi. Občinski odbor novomeški častita zajedno predsedništvu zbornice in njega možatem postopanja. Županu pa se naroča, da obvesti o te) resoluciji predsedstvo zbornico na Dunaju. Bolje pozno, nego nikdar. Tržaško c. kr. po* ; licijsko ravnateljstvo je zavkazalo, ravnateljstva j tramwaya, naj se isto drži pogojev, pad katerimi I je slav. vlada pred 17 leti dovolila tramwayevi i družbi, ia sme zasnovati svoje podjetje tadi T i mesta Trsta. V pogodbi je zapisano namreč, da i omenjena družba ne sme jemati v svojo službo nego same avstrijske podanike. Policijsko ravnateljstvo ' zahteva torej po vsej pravici, da se morajo odpi-j stiti vsi tnji državljani, ki so še v službi rečeiega i društva, ter da so njih mesta morajo pepolniti s domačimi. Drnžba je namreč zlorabljala dobrohotnost viših oblastev s tom, da je — osobito poslednji čas — najemala večinoma italijanskih podanikov, take, da jih šteje že nad;30, ako ne še več. „Pic-colo" m „Martino* pretakata grenke solzice na Žalostni usodi odpuščenih ter prosita in poživljata slav. policijsko ravnateljstvo, naj premeni svoj odlok vsaj v toliko, da ne bode veljal za one, ki so že v službi 1 Še več, ta dva zagovornika vseh laškik (slovenski naj le poginejo I) revež*v kličeta vse meščanstvo na pomoč proti odlokom slav. c. kr. oblastnije ! 1! Mi bi ne imeli nič proti temu, ako bi vedeli, da se tudi z našimi ljudmi postopa vsaj tako humanitarno, kakor se postopa s tujci; toda omenjena ultralahonika lista (pardon, edan jo poln-oficijozou), ne zagovarjata revežev kakor takih, nego zagovarjata ista le zato, ker so iz Italije! Ko bi židje imeli kaj srca, spregovorili bi besedo — le eno besedo — v korist preganjanim delavcem tržaške plinarne, ki niti mej seboj ne smejo spregovoriti slovensko besede, ako nočejo biti odpuščeni z dela 11 Prepričani da bode imel odlok c. kr. policije za nas avstrijske podanika le dobrih posledic, si ne moramo kaj, da na bi priporočali ro*iod>i*nim činiteljem« da uaj nas vsaj oni branijo proti ljati gonji omk gospodov, ki imajo važno besedo na našem magistrata. „K 1 i n s klinu a1. Sočutje .Piccola". Danes niti „Piccolo" ne skuša več, da ki kaj navel proti zakonitosti odredbe tukajšnjega policijskega ravuateljstva, pač pa priznava, da je drnžba ros obvezana vspreje-mati le avstrjske podanike v svojo slatbo. Pač pa se nam kaž« danes dobro in namiljeno dušo. Usmilijo se mu do srca oni siromašni očetje, ki so v nevarnosti, da zgabe svoje službe od danes do jutri in ne da bi bili popred opozorjeni na to. In to d' so ljudje, ki so dolgo vrsto let pošteno opra Mi svoj posel. A sedaj trka glad na vrata njihova i njihovih otrok. Ali je prav, ali jo to Človokolj no — tako jadikuje .Piccolo" — da mora trpei -ni, ki si ni v svesti nikake krivde Id potem modruje dalje: „Vse prav, da treba spo-itofati zakon. Ali ko ae zakon ni spoštoval 17 let, in je med tem toliko ljadij zadobilo pravic, poplaćavši jih s trdim delom, zahteva že pravičnost, da se radi zakona ne kršijo ta prava, kajti treba pomisliti na pregovor, da najveće pravo je Bajveča krivica. (Summnm jus, summa injnria)". Zato so nadeja „Piceolo", da se vsi odpnščeni pokličejo zopet v službo. Ta pa res ni slaba: „Piccolo" zahteva, naj bi zakon zatisnil jedno oko, kar tako zahteva človekoljubje. „Piccolo* j« postal sentimentalen in se mu do srca smilijo ljudje, ki so vsikdar in pošteno vršili svojo dolžnost, in zgraža se na tem, da bi take siromake kar hkratu hoteli vreči na cesto. Ali ste je videli, sočntje „Piccolovo" ?! Lepo, prav lepo je to od „Piccola". Samo nekaj nam ne ugaja na — tem sočutju, to namreč, da se isto oglaša le tedaj, kadar so v stiski tujci, do-čim spi kakor mrha, kadar trpe krivico domačini. Kje je bilo sočutje „Piccolovo", ko so iz plinarne gonili na cesto ljudij, ki so bili istotako glavarji družin, ki so istotako leta in leta pošteno vršili svojo dolžnost! ? Kje je bilo sočutje „Piccolovo", ko so v letošnjem letu magistratni organi kar hkratu in povsem nenadejano gonili z dela naše okoličane ?l Poštene cbčane-domačine, z dela, ki se plačuje iz istih blagajnic, v katere isti delavci-okoličani pošteno nosijo svoje krvavo zaslužene novce, davke in dnklad« ? I Kje je bilo sočntje „Piccolovo", ko so njegovi somišljeniki propovedovali v meatnem zboru kruti nauk, da treba okoličanskim pericam-domačinkam, odtegniti tisti bore njih krvavi zaslužek ? I Kje je bilo sočutje „Piccolovo", ko so mestni organi neusmiljeno podili s trgov siromašne prodajalke okoličamke, ki trpe kakor živina po cele dneve, da si prislužijo par uovčičev ? Tak« bi lahko povpraševali dalje in dalje. Samo jedno vprašanje še: ali meni .Piccolo", da zakoni sočutja in človečsosti veljajo le za italijanske podanike — in sicer tako, da bi se pred istimi morali umakniti pisani zakorri — doćira za domaćine ne veljata sočutje in človekoljubje nit' tedaj, ko sta v popolnem soglasja s pisanimi zakoni ?! To naj nam pojasni sedaj .Piccolo*, da bodemo vedeli pravo razliko: zakaj naj bi na jedni straai za italijansko podanike veljali zakoni sočutja vkljub pisanim zakonom, in zakaj naj bi se na drugi strani celo gazili pisani zakoni, da se le moreta odrekati sočutje in človekoljubje do domačinov t 1 Hvala lepa na takem sočutja, ki pozna usmiljenje le do tujcev in ne do domačinov. Ša po-sebua hvala na takem sočutju, ki zahteva, da bi morali molčati, ko ptujec jemlje domačinu kruh iz-pred ust I O to „sočutje" „Piccolovo-1 Imenovanja na poiti. Poštnimi azistenti so imenovani pi aktikantje: J. Dolinar za Št. Peter, A' Bučar in J. Kebć za Izubijane, A. Delkin za Gorico, Fr. Z tre za Opatijo, A. Martmi« za Pulj, P. Budinid, A. Felsaegy, F. Kalister in F. Forator za Trst. Po«tuim praktikantom je imeoovau jurist Milan Boištner in sicer za Ljubljano. Truplo pokojnega poveljnika mornarice, barona SternecKa, prepeljejo v Pulj, k|-r je polože v rodbinske r»kev. Pokojnik dobi meuda dva naslednika, ker se namiruje baje ločiti odslej poveljstvo mornarice od načelništva oddelka vojne mornarice v vojnem ministerstva. Z* rvo mesto je baje določan nadvojvoda Karol Štefan, za drugo pa admiral Spaan. „Ven injim!" Pišejo nam: Sinoči mi je bila prilika, da »«m — toda čisto slučajno - priao-atvoval nekemu pogovoru socijalistu* Jaz v resnici niti nislil nisem na to, da bi delal napotje 8oc jaiist.o i, in vendar nem jim bil napotu. Prišlo pa je tako le : Sinoć sem prišel v neko gostilno popit čafio vina. V sobi je bilo kakih 16, večiaoma znanih mi oorazov. Bili so namreč voditelji naših slovenskih sucijalistov. S prvega so niso menili zame, in nehote sem bil navzoč na njibovi konferenc'. Tajuik eksekativnega odbora na Dunaja, g. Dušek, je sačel razlagati novo orgaiii/acijo. Ker pa me stvar ni zanimala mnogo, n^em *e brigal za njegovo razlaganje. Bolj pa me ie zanimala draga točka. Isti govornik je poročal namreč, da list „Delavec' napreduje — rakove pot. Moseca oktobra da je imel list znaten deficit. Tudi to me ni zanihalo po«ebao, saj vemo, da slovenskemu novinstvu sploh ni pnstljano z rožicarci. Pač pa ■o je zanimalo vrlo, kakor bo obrazložili vzroke n-vspevanja omenjenega lista. Dašek je menil, da glavni vzrok tfmu je „nezavednost* delavcev, potem pa da so krivi zlasti tudi socijalni demokratje ljubljanski, ki niso še ničesar storili v podpore „Delavca" in .Svobodo". — Na to se je oglasil sodrug Kopač. Pritrdil je, da je „Delavec- rea na slabih nogah, a temu da so krivi delavci sami, ker raje kupajejo tiete „škarje", ki cujejo na ime „Brivec", da se le morejo smejati. Potem kupijejo delavci tudi „Edinost*, ki še nikdar ni storila najmanje stvari za delavce, ker tadi ne more storiti in ne sme. „Edinost" da se moro podpirati dve stranki hkratu: delavce in kapitaliste! Prav zanimal me jo ta pogovor in rad bi bil poslušal dalje. Toda oni so postali pozorni name. Pristopil jo k meni socijalist Kristan in me vprašal: „Ali ste vi člen naše družbe ?• Jaz: „Ne". On : „Ste-li bil povabljen na današnje posvetovanja ?u Jaz: „Ne". In todaj so mi veleli : „Ven ž n j i m 1 Tako je prišlo, da vam ne morem poročati dalje. Odšel Mm s prepričanjem, da so še mnogo mnogo zabavljali proti nam in našomu narodu. Pardonl Nekaj bi bil vendar kmala pozabil. To aamroč, da s« ja bahal sodrug Kristan, kako so združeni delavoi vrgli grofa Badenija. Gosp. urednik 1 Recite, kar hočete, „sodrug44 Kristan ima prav. Pa 1« nekoliko. To sicer ne odgovarja resnici, da so bili delavci „zdmženi", r*s pa je, prav gotovo j« res, da se bili združeni zastopniki socijalistov z Židi, kapitalisti Ju Pru-sjaki. To je bila ros mogočna koalicija, o kateri pa ne bi hottl trditi jaz, ia je bila talca, da bi je bili mogli biti veseli dolavci sploh, najmanje pa naši slovenski delavci!! Slovenski rokodelec. Pripomba uredništva. Gospodje so se blagoizvolili zopet baviti z nami v j a v n a m lokalu. Uljudnost za uljudnost: nam je sedaj dolžnost, da se tadi mi zopet malce pobavimo žnjimi. Ia sicer javno. Tej dolžnosti se hočemo odzvati iim prej. Hinavci to I K naši včerajšnji notici o tržaškem antisemitskom društvu ne moremo si kaj, da ne bi dodali še par vrstic, saj stvar zasluži, da le spregovori kaj več o njej. Mi smo že o svojem času, ko se je snovalo omenjeno društvo, izražali svoje pomisleke o tem. da-li bode možno nam, da bi sodelovali zložno,* zasnovatelji društva. Mi smo bili uverjeni v prvi hip, da jim jo vse ukup le pretveza. Smoter jim ni bila borba nasproti brezverstva in židovskemu kapitalizma, marveč jedino le ta, da bi pomočjo tega društva povzdignili moč poznane klike, ki je v prvi vrsti italijanska. Že naalor društva kaže, da bi se moralo boriti proti semitizmu, kateri pa je v resnici mejnaroden, ker je brezdomovinski. In ker je semitizem mejnaroden, mora biti mejnarodno tadi orožje, s katerim se je boriti proti semitizmu. Ako torej antisemitsko društvo tržaško prezira to načelo, tedaj je isto samo izdalo svoje prave namene, namreč: damu je „antisemitski* samo — naslov, vse drago pa popolnoma soglaša z onimi elementi, proti katerim naj bi se draštvo stavilo v bran. Ali ni to skrajno hinavstvo ? Ali se gospodje od vodstva antisemitskega društva boje zameriti svojim „nasprotnikom v naslovu", da odbijajo svoje slovensko somišljenike v antisemitizmu ? Zdi se nam, da je tako in tako izpoznavamo, da se nismo varali v njih, ko jim nismo zaspali; pač pa so se varali oni saši, ki so se nadejal1, da so krščanski socijalisti tržaški res to, za kar se iz-dajejo. S-idaj vedo tadi oni, da kta in olje ne gresta vkup. Nikdar ne.bode mogoče delovati žnjimi; nespametno bi bilo torej, ako bi se nadejali prijateljstva od ljudi, ki nočejo biti pravični niti tedaj, ko gre za dobro krščansko stvar. To nam mora ostati v spominu, da se sami tem tesneje oklenonu pravične misli in delamo sami v prospeh stvari, za katero monda nočejo delati oni, ne z nami in ne brez nas, ker jih je zgolj zavratnost in hinavstvo. Za božičnice darovala g.a Franja Portot 10kron gospa Metlikovid nabrala 86 kron SO stotink, darovali so: rodbina Ribaril 10 kron, gd. Škerl 3 krone, g. Ivan i Terezija Ifttiikovič 4 krone, g.a Terezija Urbančič in g.a Pitamic po 2 kroni, g. S. Skrinjar, *g.a Marjeta Pirmak, g. Aiojiij Vesel in g. Imn Zelen p> 1 kr., g. Ijnac Šakel 30 st. Za cerkvico sv. Cirila in Metoda ki se zida v Padričah (tržaška okolica) v proslao pedeset-letn:ce Njegovega Veličanstva, cesarja Prana Josipa I., so darovali nadalje: Neimenovani okoličan 10 $ld. Nekdo v namen, da bi sveta Ciril in Metod prosila za slovanski rod, 10 gld. Me.l zborovanjem „Delalske?a podpornega društva v Trstu" nabranih 5 gld, g. Marija Kolar na novi c-sti 5 e;ld., g. Heronim Štikel 2 gld., g. Ana Štrukelj 1 gld., g. Martin Kralj 50 nov. vsi trije iz Trebič. Skupaj 33 gld. in BO nov. Prej izkazanih 163 gld. 12 nv. Skupaj torej 196 gld. 62 nv. Vsem darovalcem prisrčna hvala. Darovali so vsak po avoji moči in so pokazali s tem, da ljubijo rod svoj ter da so zvesti oni sveti stvari, kateri sta postavila temelj sveta brata Ciril in Metod. Določeno je, da se cerkvica blagoslovi prihodnje leto na god sv. Cirila in Metoda. Ker pa je pokriti Še mnogo stroškov, prosimo rodoljube, da pripomorejo k pokritja po svoji moči. Tudi najmanji dar se vsprejme prisrčno hvaležnostjo. Sosebno nam je skrbeti sedaj za primeren oltar. Odbor. Vabilo na koncert, ki ga priredi „Narodna čitalnica" v Postojni v nedeljo dnć 12 decembra 1897 v hdtolu pri „ogerski kroni*. Vspored: 1. Titi: „Ouvertura", svira orkestar. 2. Iv. pl. Zaje: „Večer na Savi", možki zbor. 3. B. Smetana: Šesterospev iz „Prodane neveste", s 6 spremljevanjem orkestra. 4. H. Sattner: „Po zimi iz šole*, mešan zbor. 5. Pfjrch : „Goadolijorka", ženski trospev se spremljevanjem glaiovlrja. 6. A. Haj-drich : „Slabo sveča je brlela", možki č/eterospev. 7. a) Nedvčd : „N,ega ni", in b) „Čez leto" samospevu za sopran, poje gd?. M. Delena. c) O. Dev. „Kukavica", „Jaz sem golobičica", in b) Hubad: „Slovenska deklica", nirodne, mešan zbor. — 9. F. S. Vilhar: „Mrtva ljubav", samospev za tenor, poje * * * 10. F. S. Vilhar: „Slovo41 moški zbor se sawospevom za bariton (poje g. I. Ditrich) ia spremljevanjem "glasovira. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. — (Jstopnina za osebo 50 kr., za rodbino 1 gld. — Čisti dohodek je namenjen ubogi šolski mladini v Postojni. — Z ozirom na blagi namen se nadplačila hvaležno sprejemajo. — K obilni udeležbi aljulno vabi ODBOR. Veliki plot „Tržaškega podpornega in bralnega društva" bode dne S. februvarja 1898. v redutni dvorani gledališča Politeama Rossetti. Za dru2ino nesrečnega delavca Hlada: se je nabralo nadalje m d dom. prijatelji: Anton Lulik, Ivan Maurič, M. Furlan, Alojz. Petrovčič, dva prijatelja, Aadrej Čokelj, Cink Fran, Jože Kalin in V. Godma po 1 krono; Ivan Žigon 2 kroni; Ivan Markusa, Fran Godina in Branimir Bone po 20 stot. ; Ivan Taučer in D. Zega po 10 stot. Bralno društva na Gradilfiu vabi svoje ude na redni občni zbor, ki b >de dne 19. decembra 1.1. v Čitalničnih prostorih točno ob 3. uri popoludae. Novo draitvo. Delavci na plavžih v Škednji so UDtanovili novo društveno zvezo železniških delavcev v Avstriji. Zveza je zadobila krstno ime „Servola" in vlada je že potrdila društvena pravila. — Vsakako bode društvo imelo svoj nemiki značaj Glas iz občinstva. Pišejo nam: Ako bi hotel pisati kroniko nedos'atkov v upravi našega mesta, nabralo bi se teko« leta zares lepo število raznih interesantnih črtic iz javnega življenja t žaškega. No, danes Vam zopet sporočam nekaj tacega, gospod urednik. Minolo nedeljo dopolndne šel sem se svojo ženko po korsu. Kar hkratu naju je po< snlo od nekod s smetmi. V prvi hip nisem znal, kaj da pomeni to in sem že mislil, da izvira ta slučaj od izborne navade v Trstn, metati skozi okna smeti na eesto; pa kmalo sem se prepričal, da je bilo nekaj diuzega. Nedaleč od nag je, sta! tisti voz za smeti in vanj je stresal „smetač* odpadke, katere je nosil nekdo v posodi iz raznih hiš. Ker je bila barja, je pol teh smeti letelo po zraku in po ljudek okrog. Ia to se je zgodilo v nedeljo dopolndne, torej ob času, ko je velika množica ljudstva na ulici. Zlasti pa še minolo kakor Miklavževo nedeljo! Treba bi btlo, da vprašam slavni magistrat, ako se mu ne zdi skrajno grda ta navada, da se sploh pobirajo smeti po mestu ob času, ko so ljudje že vsi na nogah, zlasti pa še celo ob nedoljabl In pa s takim vozom, ki nim nikakorinf- priprave, a katero bi se preprečalo raznaSavanje hišnih odpadkov po barji. To 10 vendar skrajno patrijarhalične razmere in gospodje na mestni npravi politiznjeja lepo, ne da bi vršili popred svojo dolžnost v gospodarskih stvareh mesta tržaškega? Menim, d& bi bilo prvo gospodarstvo, potem, ako ostana časa, pa — politika. Taka je prava naloga vsaka občinske aprave in ae — narobe. Nekdo. Izpred porotnega sodiiča. 6 let ječe radi 38 n e v č i c e v. Da, 6 let ječe je dobil 20ietni Karol Milič iz Repniča, ker je dne 18. septembra med Nabrežino in Komnom napal 181etaega Alojzija Frfolja in ma žugal, da ga amori pri tej priči, ako mu ne izroči, kar ima denarja pri sebi. Napadeni je imel le 38 novč. pri sebi in je izročil to svotico napadalen. Oče napadenega je prijavil ta dogodek orožnikom in včeraj je stal Milič pred porotniki radi zločina ropa. Zatožen pa je bil tudi javnega nasilstva, ker se je dejanski pregrešil na pazniku, ki ga je bil spremljal v zapore. Porotniki se ga spoznali krivega ropa, zločina javnega nasilstva pa so ga osvobodili. Sodišče mu je prisodilo 6 let težke ječo. Ilustrovani naroda! koledar. Leto X. Uredil in izdal Dragutin Hribar v Celju. Cena elegantno vezanemu izvoda 1 gld., broširanemu 70 kr. ; s pošto 10 kr. več. — Koledar nosi na čelu sliko cesarjevo ter slavnostni spis o 50-letiem jubileju cesarjeve vlado. Poleg navadne koledarske vsebine podaja nam druge tvarine. Prav lepi so životopisi Luke J e r a n a in Fr. viteza M1 k 1 o s i c h a, Sini. Robida in Janka Kersnika. — Zgodovinski zanimiv je sestavek: Ljubljanski knesoškol Tomaž Hieu na Spodnještajer$kem. Spomenica k 300-letuici njegovega imenovanja ljub. šksfom 18. vinotoka 1597 leta. Omeniti je še spisa: Raat, moč in razpad osmanske države od H. Majat ja. Ilustrovani narodni koledar se po svoji okasni obliki in srečno izbrani tvarini sam priporoča. Shod poljedeleav in Nemci. O svojem času smo objavili nekaj malega u poljedelskem shodu, ki se je vršil dne 14. nov. t. 1. na Dunaju ter smo obljubili prinesti daljše poročilo o tem shodu, kadar bomo govorili z našim zastopnikom na shodu No, iz poročila g. vit. Nabergoja se da la tolike poanati da smo se vaiali, ko smo — idealisti, kakor vedno — stavili v ta shod neke posebne nade. Že od neke druga strani sms izvedeli, da je bil shod bolje podoben nekaki antisemitski manifestaciji, nego pa strogo poljedelskemu shodu. To oas je iznenadilo in smo izgubili Še to malce vere v neke posebne faktorje, katerim bi imelo zaros biti kaj ležečo na javnem blagru. Sicer pa smo iz-previdiii tndi, da i Nemci skupno je nemogoče vsako delovanje bodisi na tem ali na onem polju. Vsled tega nam ne preostaje druzega, nega ustvariti si svoj temalj iu delovati na istem v smisla svojega napredka. Saj so Nemci pokazali zdaj bolj nego kedaj poprej, da črtijo Slovane in da )im je vsako skupno delovanje z nami prigrajeno še po naravi njihove politike. Po takem je bil naslov .splošni avstrijski" poljedelski shod za nas le gola fraza in nas je le pouči), v kolik« smerno zaupati svojim aemškim sodržavljanom tudi na gospodarskem polju Dogodki na Čeikem. V včerajšnji ueji mostnega zastopa praškega so priredili prisrčae ovacije županu Podlipnymu. Sejo je otvoril podžupan m je preeital razne brzojavne čestitke, med iatimi tadi čestitko mesta ljubljanskega. Potem je ustopil župan Podlipny. V hipu je gremelo v zbornici Slava-klicov. Prevzemši predsedaištvo je prijavil župau Podl;pny, da pride prva aa vrsto razprava o proračunu. Na to jo predlagal jelen odbornikov, da tiaj *e v znak zaupanja v.-ipr»jme proračun brez razprave. Ta predlog se je vsprejel soglasno in ob velike« navdušenju. Danes ni bilo nikakik vatuejib poroč 1 o izgredih. Razprava radi grozodejstev v Sjeničaka je dospela včeraj pred sodiščem v Zagrebu do govora javnega toftitelja. l«ti toži 27 oseb radi nmora in predlaga za vsa smrtno kazen na višalah. D^a sta tožena radi javnega nasilstva, dva radi oddaljenega so« delovanja na umorstva; jt-dea pride posebej pod obtožbo. Glede 4 obtožencev je državni pravdnik odstopil o t zatožbe in je predlagal, naj se iati takoj izpuste na svobodo. Železnitni promet zopet otvorjen. Ravnateljstvo državnih železnic javlja, da se je zopet otvoril promet na železnični progi preko Pontebe v Italijo za brzovlake št. 907 ia št. 902. Promet je bil pretrgan nekaj časa radi žametov. Nesreče na morji. Od dne 17. pa do 84. novembra t: 1. je je pripetil» 42 nesreč na morju. Ponesrečilo je 29 jadrnic in 13 parobrodov. A od 1 januvarja sem je ponesrečilo 819 jadrnici« 534 parnikov. Hudi viharji. Po vsej Angeški in Belgiji besne hudi orkani, ki podirajo poslopja in gozdore. V Angliji so stopile nekatere vode iz svojih strug in napravile velikanske škoie Na pobrežjn v Nor folku se je potopilo sedem ladij z vsem moštvom, tudi na jorkširski meji je ponesrečilo mnogo ladij. Na zemlji je menda postalo res vse narobe. Najnoveji« vesti. Dunaj 7. (Avstrijska delegacija.) Predsednik se je spominjal toplimi besedami umrlega poveljnika vojne mornarice, barona Sternecka. Vojna mornarica je zgubila v njem junaka in izbornega strokovnjaka. Njega ime ostane nepozabno v zgodovini naše vojne mornarice. V razpravi o prora-šunu skupne vojne ju pevdarjat vojni minister, da vojska ne pozna narodnega tikmovalstva in poli tike. On smatra za svojo sveto dolžnost, da vso odločnostjo odbija vsaki takov poskns. — Minister mora zatrditi da slebarnl polk — naj je že te ali one narodnosti — atori svojo dolžnost proti vnaujiai sovražnikom mouarhije. V vojski je vsaka narodnost jednako spoštovana iu |ednako ljubljena. Delegaoija je vsprejela na to ordinarij in ekstra ordinarij vojske ter dodatni kredit 7'/» milijonov. Praga 6. dec. Danes se je podrla tn neka nova še ue dovršila stavba. Pet zidarjev je t*(žko ranjenih, jeden je ubit. S^avbeai mojster se je rešil skočivši pkozi okno. Šsl je k svoji ženi in jej je povedal, kaj se je zgodilo. Ni to je ostavll svoje stanovanje. Kmalo na to se je hotel sam umoriti v neki kopelji, vatrelivši se samokresom. Tr^ovlnak« brzojavke ln waa«l. .iaa ap*' a Ps-nioi x*jo««u 9 50 9'64 Pšenic* >a spaariad i»98 11.96 do 11.97 Ovea spomlad 6 45—6.46 ti« a* spomlad 8.7U. 8 72 Ko-j/h <* mai-jiiai 1397. 5.50 ft bi ^ittiiira nora od 78 kil. f. 12 95-13.05 «d 75 kiL 13 10 1815 od 80 kil f. 13.20-13 25 , od al. kil. f. (8.30 13*35, »ii S'J kil. tor. —|>t0 0.~ prost 6*15- 6 4» Planica: poaudb« slaba, brez povpraševanja. — Predaja 8000 m. st. Vraiau : mulo. -. it»v» Sant > sool rverupje 7» dac. 17,75 ■a april 3S.7& . -Uoto« 4(041 4firn{i u december 30.13 za aaarc 3125 ia maj 35.— sa september 39 50 aiirma. ■ »«visteaa boran Ditavni v i n, Za-grob, Zrinjakega trg štev. 20. oooocooooooooooooooooooooooor'v ocorccccc« ccoooj. looooooooooooooocooooooooooooooe coccoocooooooeer V flljalka cea. kralj, univerzitetne tiskarne „ Nij ri . 13 Sack$tra8se — GRADEC — Sackstrasse 13 TOVARNA ZA OBRTNE In COSTO - KNJK-r. tistem „Patent Workatana Chlc»tc»tt Raitrirni zavod — KnjigoveiatvO. priporočuje sa za prijazna naročbe ae satrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: 6oaalkoV} rokatvorov v vsake« aheeijH, hrašur, plakatov cenikav, računov, memorandov, okrožnic, papirja zalfata ia zavitkov z napisa«, aaslavnih listkov jedilnih Hat, pavabil itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knjig, Saldi-Contl, Fakture Debitoren, Credltoren, Cassa-knjig, Strazza, Mamorlafo, lournatov, Prlma-aata, adpravnlh, menjlčnih časo-zapadllh In knjig za kaplranje, kakor tudi vseh pamožnih knjig, petem raztriraega (črtanega papirja, Conta-Corrent, svilenega papirja za kopiranj«, listov iz kavieka za kopiraaja skledic Iz cinka za kopiranja itd. Za narečbe in nadaljnja pajasaila obrniti se je do glavnega zastopnika Trst, Via delle Acque 5 — ARNOLDO COEN — Via delle Acgue B Trat oooooooc»obodooooooooooooooo66ooooooooocoocooc O sil S^! Tjaataik konaoreii u«ta .Edineef. IsdavaHj ia edeovorai aredaik : Fran 0«4aik. — Tiakaru^ šolane v Trsu