274. številka. Trst, v soboto 30. novembra 1901. Tečaj XXVI „Edinost" ratjt eakret aa dan. ruun csdel] ta rujlkoi. ob 4. uri ive^et. >iaro?«lna rn»4» : ca celo leto........ 34 kroa za pol leta.........12 „ 7» tatrt leta........ fl . ta sc rnep«- ........ 3 kroni .»siočnino e plačevati saprej. Na na- br»* prilnier.p n&r.ićnins >e n :r«va ne > ra. _ J3 tobakarnah ▼ Trnu ae predajajo po-saa?R32 Številke po f> stotink f3 nii.1; i v a Truta pa po S stotink (4 rvć.j Telefon fitv. «»70. Isdajatelj in odgovorni u-ednik Fran Godnik Glasilo političnega o?naga vse nić, ako je res, da smo v ta*i nevarnosti, da jo kar popihnejo z nami. Res treba poštevati tudi to možnost, in utegne se pripetiti, da bi nas ne resila najboljša organizacija in prigo-tovljenost. Ali moralna dolžnost naB veže, da Rtoriran vse, kar moremo, dokler živimo kakor narod, Tudi posamični človek se v m-varnosti brani z vso hvoJo močjo, in ."e že mora pasti, skuša, da i-ovražnik drago plača njegovo kri. Af nogo je bilo junakov, ki so p »karali tudi narodom njih dolžnosti ; in kar je ■storil Zrinjski proti Turkom, na tako hrabrost se je dolžan pripravljati tudi slovenski narod v svoji celoti. Tu treba naglašati celoto narodovo ; kajti, da ob katastrofah jiadajo |>ojedin<*i, to je naravno in gotovo; vprašanje ostaje le : ali mora pasti t u d i narod v celoti, in to takoj?! Ko bi Avstrijo in žnjo naš uarod zadela nesreča, bo le dvojno možno: da nas tudi fizično uničijo, a nalomio, kakor hoče sedaj Anglija iztrebiti hrabre Bure: ali pa da ostanemo fizično pri življenju, in da nas bodo hotel* le narodno, to je, duševno iu kulturno, umoriti, to je : raznaroditi, po Ulj či ti in {•omešati s tujo krvjo ! Ta poslednji slučaj je navaden in dobroznan v slovanski srednjeveški in n »vejši zgodovini do današnje dobe. I soda pruskih Poljakov nas resno s{>ominja, kaj bi nastalo iz nas ob jednaki usodi! Torej ; kakov mora biti eilj našega pripravljanja ? Vendar tak, da bi se branili v skupnost', da ne bi imeli med seboj izdajic, pot uric in renegatov, da bi torej branili vsak vse in vsi vsakega Slovenca! Orožje ob tej brambi more biti le duševno, kulturno, kulturno namreč v smislu skupnosti. Ce se le jaz branim potujčenja, ti pa ne, je skupnost, je narod izgubljen! O -a, vsi torej moramo imeti jednako orožje, ii - <*er tako, k: se razločuje od kulturnega orožja tujca, ki nas je |*>djarmil. Povejte sedaj, dragi prijatelji slovenski, koliko pa imamo m: takega kulturnega orožja?! Porečete: v veri. Dobro! Ali sovražnik, ki nas je podjarmil, utegne imeti isto vero, iu potem je naše orožje paralizo-vano a priori!! Torej: jezik bodi naše orožje! Vprašanje: tudi v cerkvi? Saj ga še sedaj v cerkvi -koro uič nimamo. A jezik zunaj cerkve?! Ko bi «e opirali samo na to, kar uči ljud-ka šola slovenski narod, bi to jezikovno znanje sovražnik kmalu iztrebil. Ostaje le še govor prostega naroda, a na to prostost more sovražnik vplivati tako. da pomeša govor narod >v s tujimi jezikovnimi življi in ga :ako iztrebi, in množiee so s tem za uarod izgubljene. Ali pa domače š^ge in žive starine v obče ohranijo narodno skupnost? Na Češkem, Moravskem, Slovaškem, je narod, ukljubu ptujem u vplivu, ohranil domačo živo starino stoletja. Ali bi mogli Slovenci kaj takega trditi o sebi ? ! Koliko živih starin pa še imamo? Kako se brigamo zanje, kako jih „oživljamo?! Tudi tu nas vodi slepa usoda v jiogubo: kakor nalašč odstranjujemo, česar so se držali še naši predniki ! In če nas tujec podjarmi danes, smo že jutri, če ne že danes, na zunaj taki, kakor tuji gospod in gospodar ! Ali se morda poganjamo intenzivno dovolj, da bi dobili politično in administrativno celoto v okviru monarhije ? Ce še sedaj ne težimo za to celoto, kako naj bi jo pričakovali pod n^vim gospodarstvom? Narod bi se bližal tvoji usodi še l»olj Jbrez politiške zavesti, nego je vma danc-s. Se danes nismo iztržili termina s Kranjca« in »kranjske šprahe« ! Kaj bi še ki napravili iz nas pod novim jarmom ?! Pruski Poljaki žive vsaj od spominov in dejanskih tradicij nekdanje politične skupnosti ! Zgodovina jim vstvarja ali obnovlja ide-jale politične in kulturne skupnosti; in oni 'majo milijonske rojake 6voje v Rusiji in Avstriji, kjer se jim godi dobro, jedni m zlasti materijalno, drugim pa narodno-politično. Ali imajo Slovenci takih spominov? Saj se poznajo ne svoje zgodovine! Drugi, tretji rod že ne ve več, kako se je godilo prvemu. Take so naše kulturne vezi, ki naj bi nas spajale ob politiški nesreči. Narod bi tako moral kmalu poginiti kakor narod. In kaj delamo danes? Koljemo se, ka- bodo bržkone tudi na Ogerskem — vsled pritiska agrarcev — morali odpraviti termin-sko trgovino. Poljedelski minister baron G i o v a n e 11 i je izjavil, da vlada popolnoma umeje veliko važnost in nujnost stvari, kije v razpravi ter da je pripravljena aktivno udeleževati se reševanja te stvari. ki naj bi se na podlagi zakonskega načrta, katerega je predložila vlada, vršilo v narodnogospodarskem odseku; da pa ni nobene potrebe zavzemati se za stavljene nujne predloge, in to tem manje, ker bi se potom istih nikakor ne pospešila rešitev tega vprašanja. Po daljši razpravi je zbornica, potom glasovanja po imenih, z 230 glasovi proti 7 vsprejela nujnost Hagenhoferjevega predloga, kateremu so sc pridružili vsi ostali predla-galci. Hagenhoferjev predlog poživlja vlado, naj odtegne svoj zakonski načrt glede reform kor pes in mačka. Najugodnejša leta — za na borzah ter naj istočasno naloži pododseku nekatere stvari ugodna — zapravljamo, pa narodnogospodarskega odseka, da izdela nov se politiški, narodno in moralno pretepamo zakonski načrt, v katerem naj bi bila zapodi listih, na shodih in zborih... . padena brezpogojna prepoved terminske tr-Ali hočemo in moramo zares vsi mol- govine z žitom in z izdelki mlinov na borzah čati k temu, da domačini pospešujejo našo po- in izven istih ter naj bi se vsaki prestopek gulx>, kolikor nam je že ne pripravljajo ne- te določbe kaznoval strogo se zaporom ; poleg posredno zakleti nacijonalni sovragi ? ! Ne, tega naj zakonski načrt obseza tudi preure-tu treba govoriti in glasno povedati, kaki ditev poljedelskih borz. — Pododsek mora oblaki groze nad nami ! Naj le »mečejo v ta zekonski načrt najdalje v štirih tednih koš zaresuo pisano besedo, to pojedinca nič predložiti narodnogospodarskem odseku, ta pa ne 1 >oii; zlasti, ako je nezavisen od domačih v daljnjih 14 dneh zbornici v nujno razpravo, političnih pobalinov ; a nikakor se ne sme Tudi ta dodatni predlog — glede roka izgo-g oditi, da bi tuj zmagovalec, meni tovljenja — bilje vsprejet. — Prihodnja nič, t e li i nič vrgel v koš s i o - seja bo v torek. venski narod bez vsakoršnjega odpora O položaju. V sredini diskuzije bo in upora njegovega!! Ako se sedaj rodoljubi par dni gotovo \Volfov odstop s parlamen- ne poepDejo do energičnega odpora proti ta- tarnega pozorišča. O tem dogodku govorimo boroma domačih razposajencev, bi zanemarili na drugem mestu, kjer pripovedujemo, da iz- veliko narodno dolžnost, in narod, k vestni parlamentarni krogi računajo, da od- nima pravih voditeljev v odločilnih dobah , gtop \Volfov ne ostane brez posledic za par- zaslužuje svojo eventuvalno hudo usodo! lamentarno položenje. Ti parlamentarni krogi Poljski voditelji so grešili nad skupnostjo utegnejo biti izlasti tisti, ki bodo tudi ta do- narodovo, in sedaj se pokori isti liarod za godek skušali izkoriščati Korberju na korist grehe nemarnih, slepih in se- jn v opravičevanje njegove taktike. Govorili b i č n i h p r e d n i k o v - p o 1 i t i k o v. — bodo morda, da ta taktika dovaja tlo slab- Ali naj naš stokrat šibkejši, mnOgokrat ljenja tistega vsenemškega gibanja, ki ima manjši slovenski narod zadene še mnogo svoje težišče v Veliki Germaniji ! In bodo hujša usoda? ! Ako nočemo tega, in ako ho- hoteli morda uverjati, da je odstop \Volfov čemo, da se bo narod branil junaški ob viden znak tega slabljenja. Takemu izvajanju usodnih momentih, moramo ga o bor o- smemo oporekati. Afera Wolfova utegne na- žiti drugače, nego se godi doslej! praviti malce zmešnjave v vsenemškem taboru, ali le na znotraj. Utegne mu morda Politični tudi odleteti kakov bolj nezanesljiv kantonist V TRSTU, dne oO novembra iyoi in se pridružit: kaki drugi nemški stranki, Državni zbor. — Zbornica poslancev, ali na moči Schonererjevi nad drugimi nem- — (Nadaljevanje sinoćnjega brzojavnega po- škimi strankami ne premeni to ničesar. To ročila.) Posl. Spinčic je predložil ministru pa je ravno glavno, odločilno, ker tisti odle- za notranje stvari interpelacijo glede posto- teli kantonist ostane posredno istotako pod panja dr. V. Tedeschi-ja v tržaškem poveljstvom Schooererjevira, kakor je bil po- ,zavodu za prirejanje seruma za cepljenje ko/; pred neposredno. ministru za pravcsodstvo pa je predložil iu- Kdor bi hotel torej uverjati, da odstop terpelacijo radi postopanja deželnega sodišča \VoIfov pomenja spremembo v zmislu sprav-svetnika Lovra Petronija. — Poslanec Ijivosti, ta slepi. Ta afera ne pomenja nič B o r e i c in tovariši so predložili interpela- druzega, nego kamen, ki je padel v vodo, c i jo na pravosodnega ministra radi postopa- napravil nekoliko kolobarjev in pen in jenja tržaškega deželnega sodišča zero je zopet gladko. Kdor pričakuje spre-proti nekemu slovenskemu go- membe od odstopa kake osebe, ne umeje bitstva ; s t i 1 n i č a r j u v Bazovici. (Ta slučaj j velike borbe v Avstriji. Tu sta si nasproti smo že omenili v »Edinosti«. Op. ured.) Potem so nadaljevali razpravo o nujnih predlogdi glede odprave trgovine se žitom na termine. Posl. Peschka, Steiuer in K i t -t e 1 so izjavili, da zakonski načrt glede reforme poljedelskih borz, kakor ga je predložila vlada, ni niti vreden, da bi o njem razpravljali. Nujnim predlogom je namen olajhčati sedanje kritično stanje, v katerem se nahaja poljedelstva. Zgoraj omenjeni predl8galci so nadalje izjavili menenje, da je neosnovan strah, da bi vsled odprave terminske tigovine z žitom vsa ta trgovina prešla na Ogersko, ker dve ideji : ideja germanizacije in ideja enakopravnosti. Borba se poojstruje, ker se z vsakim dnem bliža svoji rešitvi. Ker je država po veliki večini nenemška pa in je torej ideja germanizacije — ideja borbe proti na ravi in ker ob sedanji zavednosti narodov ni misliti, da bi isti mirno dopuščali in trpeli nasilje na naravi, more priti do polili rjeuja le po ?magi ideje ravnopravnosti, ne pa po odstopu kakega \Volfa. To je ravno usodno na politiki Korberja, da gleda vedno na osebe na levici, mesto da bi se uglobil v označeni ideji, provzročujoči sedanje boje! Dunajski poročevalec »Politike« bt-zo-javlja svojemu listu, da g Korber postaja ne». vozen; z ozirom na gori rečeno je ner-voznost g. ministerskega predsednika jako verjetna in umljiva : ker ne gre, pa ne gre, kakor bi hotel on. Ne gre pa in ne pojde, ker on noče zdraviti bolezni na nje viru, ampak hoče odpravljati le neprijetne spremljajoče simptome na nemški strani. Poročevalec rečenoga lista sodi, da se mora kmalu odločiti : ali kriza parlamenta, ali kriza ininistorstva! — Mož utegne imeti prav! Položitev mandata vsenemškega poslanca Wolfa. VVolf je položil svoj mandat ! To je senzacija dneva ! Mož se je čutil ! Imel je preobilico talenta v to, da se je znal — kakor sc pravi — inscenirati, ter postavljati na svetlo. Zastonj bi bilo tajiti, ker je notorično dejstvo : Wolf je dobil veliko oblast nad duhovi med avstrijskimi Nemci, zlasti na Češkem ! Ta moč je postala tolika, da so tu pa tam začeli govoriti zlobni je>iki, da \Y»lf postaja malce neprijeten tudi očetu Schonererju in da se je mej tema dvema slavnima možema začelo razvijati nekaj, kakor — zavist! NVolfu treba priznati, da je se svojo energijo, se svojo spretnostjo y razvnemanju zlih instinktov, umel uveljaviti svojo mlado osebo tako hitro, kakor se po-sreča le malo komu ! O načinu njegovega postopanja in o sredstvih, ki jih je rabil, se more soditi ugodno ali neugodno, ali — vspeh je bil na njegovi strani. Neprijetna, odurna morda, ali markantna, iziazita prikazen v parlamentu je bil \Volf vsakako. Ni se čuditi toiej, »la je njegov odstop s parlamentarnega pozorišča mala senzacija za vso državo in naravno je, da se v parlamentarnih krogih jako komentira ta dogodek. Kakor poročajo nekateri dunajski in drugi listi, položil je \Volf tudi svoj deželnozborski mandat na Češkem. Govore o dogodku pa ugib-Ijejo — kakor ne more biti drugače — tudi o vzrokih. V tem pogledu posnemamo po listih : Že mesec dni da je \Volf vzbujal v zbornici pozornost se svojim rezerviranim postopanjem, iz česar sklepajo nekateri, da se je že dlje časa bavil z mislijo, da položi svoj mandat. V svojem dopisu do zborničnega predsednika \Volf ni navedel vzroka svojemu odstopu, pristaši njegove stranke pa zatrjujejo, da je odstopil radi tega, da se posveti izključno le urejevanju strankinega glasila »Ostdentsche Rundschau«. Splošno menenje pa je, da je njegov odstop v zvezi z nekim dvobojem, ki ga je imel te dni radi zasebne zadeve s profesorjem Seidl om, zetom vsenemškega poslanca dr. Tschana. \Volf je baje imel intimne razmere se Seidlovo soprogo, hčerjo dra. Tschana. Takoj, čim je poslanec Schonerer, načelnik vsenemške stranke, došel iz Nemčije na Dunaj in je izvedel o tem| dogodku, zahteval je, naj posl. \Volf položi svoj mandat in se odtegne političnemu življenju ! Tudi se govori, da bi bila vsenemška stranka \Volfa izključila, ako ne bi bil prej položil svojega mandata. Wolfov izstop iz vsenemške stranke in iz političnega življenja utegne imeti precej važnih posledic v politiki. V vsenemški stranki tla ste namreč dve frakciji : Schone-rerjeva in \Volfova! In nekateri sodijo, da se sedaj, po izstopu \Volfa, obe frakciji popolnoma ločiti. Listi javljajo dalje, da je posl. dr. Tchan že izstopil iz vsenemške stranke in da vstopi v nemško ljudsko stranko (nacijonalno Pradejevo stranko). Posl. Wolf je bil izvoljen prvič v državni zbor 1. 18'J7 od mestne skupine Trut-nov na Češkem; pozornost je obrnil nase svoječasno posebno z dvobojem, katerega je bil imel z ministerskim predsednikom, grofom Badenijem. Državljanska vojna v Kolumbiji končana. Iz Ne*v-Yorka poročajo, tla so ustali mesto Colon izročili vladi. L staži so bili od vladnih "-et pobiti nadalje še v nekaterih bitkah in **e u luli. Sploiao se smatra, da je vojna končana. Tržaške vesti. JiitrMiji shod. Zi jutri se pripravlja meščanstvo v srcu na^ ga naroda, v glavnem mestu r -red nje pokrajine v domovini naši, v beli Ljubljani, na imp< zantno, velikansko manik>ia<*ijo. Ah isto uro jutri ste pozvani tudi vi, mili rojaki v tem velikem mestu ob Niti jeden kctiček v telovadnici ne sme ostati jutri prazen! Toliko nas mora prihru-meti, da niti ne Ih> prostora za vseh ! Skromna ali vendar lmpon.ijoča mora biti jutri naša manifestacija, da bodo vedeli vsi činitelji, da to, za kar bomo resolviral' jutri, zahteva — narod ! A naroda glas je božji glas ! Prebivalstvo mesta Ljubljane priredi v nedeljo dne 1. decembra t. 1. v dvorani »mestnega doma« ob 10. uri in pol dopo-ludne velik manifestaeijski shod, na katerem hoče glasno in krepko zahtevati ustanovitve vseučilišča v Ljubljani. Zahteva po vseučilišču, tem eminentnem, najvišem ognjišču prosvete, je zahteva vsega slovenskega na- sinji Adriji, in tudi vi rojaki iz okolice tega roda že v -koro dosežen cilj, kateremu v prilog hočemo mauifestovati jutri predpoludne. V kr likor moremo soditi po listih, pričakovati je, da Ljubljana jutri na sijajen na -čin izvrši svojo lolžnost kakor prednjačiea slovenskim občinam. Mi v Trstu, da si ži- 9VOJem 11 nas v dober ' 'dejal. A p e 1 u j e in o torej u a narodno zavest svojih cenjenih č i t a t e 1 j e v, d a s e ta dan s p o m -n i j o t u d i o n i, t u ob našem s l o - ta impozantni sprevod je bilo nagromadenega toliko občinstva, da je bil promet zaustavljen. Kakor vsikdar se je tudi to pot — ne moremo si kaj, da ne bi omenili tega — izkazal naš živelj v okrožju sv. Jakoba. Da-si je bil delavnik, se je zbralo vse polno tega zavednega ljudstva, ki se je v ganotju in v tilii žalosti {»ostavljalo od slov. mecena — za ve lno. Zlasti ob t^j priliki nam je imponiralo to ijudstvo. Pokojnik ni hodil v družbe. Ogromna večina njdi gotovo ni nikdar govorila žnjim, mnogo njih ga niti po licu niso poznali. In vendar so se s srcem udeležili te pogrebne slavnosti, čuteči se sinove in hčere naroda slovenskega, ki svojega dobrotnika nič zboljšale, pa' pa poslabšale, tako, da so dovele do štrajkov ! Prosimo : najprej do štrajka laških dijakov, in še le potem, ko so slovenski dijaki videli, da se sme na učiteljišču tudi štrajkati, ponavljamo : še le potem do štrajka slovenskih dijakov! Ko so Lahi štrajkali, tekal je ravnatelj na njihova stanovanja, da jih pregovori, naj pridejo v šolo! Sedaj pa, ko so stopili v štrajk slovenski dijaki, sedaj še le se zaveda gosp. Markelj svojega dostojanstva, svoje avtoritete in discipline. Zakaj to ? Zato, ker je gosp. Markelj vedel, da bo z laškimi dijaki solidarno vse laško prebivalstvo v Avstriji in da bi moral odleteti, ako se zameri temu v a n s k e m m o r j u, s v o j i h r o j a k o v j molitve. S solzo v očesu so udeležniki po-v središču Slovenije t e r j i h p o - šiljali k Bogu molitev za pokoj duši pokoj- z d r a v i j o in tako dajo duška' nika... Grioboka žalost ne je čitala na obrazih prepričanju po po-! vseh, ko so krsto spuščali v novo veličastno trebi slovenskega vseučilišča, grobnico rodbine pokojnikove. Ista se nahaja odvaja k večnemu počitku: in vendar je ža- 1 prebivalstvu! Zato seje moral proti tem di-lovalo to ljudstvo, vede, da nas ie zadela jakom vesti skrajno popustljivo! Našim di-narodna izguba, da se nam je zrušila važna jakom pa lahko zabruša v obraz »alle aus-zaslouiba, na katero smo mogli vsikdar raču- seli I iessen«, kei je bil lahko prepričan, da se med Slovenci gotovo najdejo roke, ki bodo njegovo protislovensko postopanje branile, ali pa vsaj opravičevale ali olepševale. Tako postopanje je mogoče samo med Slovenci, to ve dobro tudi gospod Markelj ! Ve tudi g. Klodič in ve še najbolje vlada! Zato pa vsi ti tudi tekmujejo v tem, kdo da si pri - nati z vsem zaupanjem. Na pokopališču so se opravile pogrebne ki jo nosi globoko v svojem v s r c u v e s z a t i r a n i, a z a v e d n i in Kalistra. neposredni bližini one pokojnega Ivana dobl najveee zasluge s pometanjem slove«.- z d r a v i nar o l o v e n s ki Poirreb Irana Kalistra. Sprevod se Fran Kalister spava torej tam na kraju skih dijakov ! Toliko za danes, prihodnjič pa zaključno svetega miru svoj večni sen. Ali spomin nje- °l)az^° teJ IM)'eni'di- vimo v velikem mestu, mi ne smemo misliti na vnanji sijaj manifestacije. V velikem mestu smo ukovani v skromne, tesne razmere...! Tem nujneja dolžnost je našim rojakom, da jutri nadomestč po intenzivnosti manife- je jel pomikati še le proti S/411. predpoludne. £ov ni ,imrl> Je živimi in ho živel Kudi napisov na novi istiski železnici, stiranja. kolikor nam je onemogočeno na Ali že okolo V*, ure je bila na trgu S:azione, jdalJ f?robu Kalistra, velikodušnega podpornika slovenskega dijaštva«. Za slovensko vseučilišče v Ljubljani poziciji njegovi. Visoko pesem o kulturnem, narodnosti... idejalnem stremljenju naroda slovenskega, ki Po 10. uri je bila že glava pri glavi : bo donela jutri v metropoli naši, naj — če °d elegantnih gospodov in dara do pripro- tudi skromno — ali častno in nadobudno stega človeka v priprosti obleki, a s pošte - spremijejo tudi slovenski zvoki ob sinjem nim srcem v prsib. morju našem...! Vseh je pri vel semkaj isti namen, da Velik, visok, vzvišen, najviši je namen, blagopokoj nem u Franu Kalistra polože zadki zbere jutri rodoljube v središču Slovenije. uji tribut hvaležnosti svoji. V isti namen, v istem znamenju se zberemo Ob 1». uri že so truplo pokojnika polo-tudi mi jutri pred(»oludne. Ali naš namen, žili v dvojno krsto, na kar je klepar zvaril naša jutršnja naloga je pa raz^ežneja, nego vnanjo krsto iz metala... bo bratom v Ljubljani. Oni hočejo na slo- Prednja dvorana je bila založena s kras- se poslužuje »Slov. Narod«, da kritizira naše vesen nač.n povzdigniti svoj glas proti višku, nimi venci. Najkrasneji so bili oni gosps postopanje o priliki štrajka slovenskih ačite- do klone zgradbe, do vrhnega cilja. Tudi udove, sina, sestre, rodbin Kornelij Gorup Ijiščnikov v Kopru je ta, da očita dijakom Pet,cij° »Z|avod sv. N i k o 1 a j a v mi hočemo podkrepiti ta klic ce svojo in Josip Gorup ter velikanski palmovi venec, rušenj« discipline. skromno besedo. Ali ini moramo — in to je ki so ga »Svojemu mecenu« poklonili hva- No, kar se tiče moraliziranja o disciplini znak žalostnega {»oloženja našega — jutri v ležni — tržaški Slovenci. na Koperskem zavodu, naj gospoda pri »SI. Narodu« kar molče! Da se na tem zavodu ruši disciplina, tega nismo krivi ne mi in tudi ne slovenski učitelj išč-niki, pač pa so tega krivi tisti, ki imajo Trst u«, in sicer vsled soglasnega sklepa odbora v redni seji dne t. m. — Naj bi naše vrle gospe posnemale ostala narodna društva, ki še niso tega storila. 50-letuicO SVOJO bo praznovalo vz. podp. društvo » A s s o c i a z i o n e tli M u t u o S o c-c o r s o p e r A m m a l a t i in T r i e s t e« novič, in zoj>et in zopet, povzdigniti svoj Ob 10. uri in pol so se pripeljali sed- glas, fla 0t« pogrebnega podjetja Zimolo; za istim ^terega slednjič izzivalno postopanje gotovih kega naroda: za ljudsko Šolo ! ! se je vozila pree. duhovščina v kočijah. Za domišljavih »profesorjev« dovaja do izbruha, Mej nami ga menda ni človeka, ki bi se vozom s krsto je bil drug voz ves obložen ki seje pojavil s štrajkom. Radi pomanjkanja ne zavedal, kakega pomena je za našo stvar g prekrasnimi in dragocenimi venci. Za tem discipline v soli Iti 0di£0\0reil dijak. v Trstu dejstvo, da naši mladini vzkračajo vozom pa se je pomikalo nad sedemdeset temveč vedno le učitelj; potem voditelj, „ . , . . . . . Ijudskošolsko izobrazbo, oziroma, kolikega kočij: pokojnikova zasebnih in najetih. POtem nadzornik in slednjič sistem! Ako velja dvojno načelo: da se tekmovalni bo bi bilo za to našo stvar, ako bi Ko se ie ta impozantni sprevod iel „orni- >oče kdo, da se bodošolske lazmere zboljšale, ter -d -rodnostmi ne sme nikdar spnjat, v vodstvo zavoda v rokah in ki bi v prvi vrsti j «• t r i d n e 1. d e c e m b r a. Ob U). uri morali skrbeti za vzdrževanje discipline! S bo petdeseti redni občni' zbor v veliki borzni dvorani. Kakor prva točka dnevnega reda bo aren slavnosten govor. Načelništvo tega zavoda pravi v posebnem doposlan^m nam pismu, , ker nam pomena uničevalen boj, v katerem jedna narodnost imeli zadostno ljudskih šol! Nočemo razlagati kati iz pred hiše žalosti, je bilo zbranega toliko da " z °/irom Ga iz™JaQja »Slov- Xar c . . . tega pomene, ker bi menda s tem le vodo Mroda da so morali na trgu Stazione zausta- " reši disciplina, prijeti mora v prvi vrsti negira drug, pravo do ekzistence, oz,roma ' e 1 ............žrtve tega n^gira ze uje ekzistenco; in tla narodno ali politično nasprotstvo — pa bodi še tako — ne sme nikdar udušiti čuta humanitete in nosili v nn.rje ! Istotako nočemo omenjati tu v*iti ves promet, sramote, ki je obsežena v nečuvenem dej stvu, da že blizu let traja naša borba za jjko število uglednih ličnosti obeh narodnosti, najelementarneje — Človeško pravo! Nočemo podrobneje govoriti o vsem tem, gg. Kornelija in Milana Gorupa. Od gospo ker bi bilo skoro žaljivo za slehernega raz- dov iz druz^ga tabora imeuovati bi bilo le so ' . .. , ui„ J J ' metavajo s krogljami od papirja, med tem ! vodov, na polju dobrotvorstva, moramo sin- ko se isti dijaki ne upajo uiti dihati, ko .^ti le glas usmiljenja in tistega človekoljubja, in od-1 J'™ je stopil v razred drug profesor! To je ki ne pozna razlike meti človekom in člove- lisci- k°ra radi njegovega rojstva. Zato lahko zaključimo s pozivom do nješolske mladine z g. profesorjem Merharjem rojakov: pridite vsi jutri v Sokolovo telo-I na čelu. vadnien ! Pridite, da se v velikem številu v Deputacije so doposlale nastopne korpo- duhu zberemo z milimi rojaki našimi v srcu racije oziroma društva : občina Slavina, roj- Siovenije! Da s<> jim pridružimo v najple- stni kraj p(>kojnega (Fran Gržina, občinski menitiji akciji, za katero je došel impulz od zastopnik), občina St. Peter (župan Fran naše vrle akademiške mladine — in ki je Margon in občinski svetovalee Matija Benk<>), vžgala srca preK in prek, kjer-koli živi Dijaško podporno društvo v Pazinu (gosp. vetnika Riechettija. Bilo je tudi mnogo sred- | eklatanten izgled, od koga je zavisna d plina v šoli ! Taki slučaji niso sicer nikaka naš rod ! Pridite, da vnovič uložimo svoj protest proti nečuvenemu škandalu, |>roti sramoti za kulturno državo našu, proti takemu sramo-tenju pojma civilizacije — da p«vemo, da :>0—40.0H« državljanov v velikem mestu, bahajočem se t*e svojim napredkom in starodavno kulturo, nima borne ljudske šole, da-si jo zahteva že blizo 20 let! Se več: pridite vsi, da svetim ogorčenjem zakličemo vnovič v svet: da uprava države v dobi blizu 20 let niti odgovora ni dala svojim državljanom na tako plemenito zahtevo njihovo." izrazujoco stremljenje naroda po — kulturi Gjuro Vučkoviči, Slovanska čitilnica, Tržaška posojilnica in hranilnica, Trgovsko izobraževalno društvo, možka in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metodija, Delavsko podporno društvo. Tržaško podporno in bralno društvo, Zavod sv. Nikolaja, društvo »Narodni dom«, Dijaška kuhinja, pevsko društvo tKoloc, Tržaški Sokol, pevsko društvo »Slava« od sv. Mar. Magdalene spodnje. Slov. pevsko društvo. (Toliko smo mogli beležiti v naglici. Morda je bilo še katero drugo društvo zastopano. < e je bilo, naj nam blagohotno oprosti, uvaživši, da poročevalcu je težiio vse videti in opaziti.) Po vseh ulicah, po katerih seje pomikal redkost, a vredno 3e nam je zdelo omeniti to z ozirom na deklamacijo »Slov. Naroda« o dise plini. Kake nazore pa ima n. pr. »Slovenski Narod« o znanih dogodkih v V rešeni t na pruskem Poljskem? Po njegovi logiki iinajo tam prav nemški, fanatični, poživinjeni učitelji, ker učenci so se — uprli disciplini ! Kaj ne ? ! Dijaki ne bi bili smeli stopiti v štrajk, marveč so morali svoje težnje prijaviti na pristojnem mestu! Tako meni »SI. Narod«. Mi pa si temu dovoljujemo pristaviti še : in dosegli ne bi bili — ničesar!! Koliko 30 se že naši dijaki pritoževali na vseh straneh, a vspeh pritožb — katere smo pripravljeni tudi navesti, ako žele to gospoda pri »SI" Narodu« in oni, katere »Slov. Nar.« jemlje v svojo obrambo — vspeh vseh teh pritožb je bil jedna velika ničla! To nam dokazuje dejstvo, da se razmere na tem učiteljišču, po tolikih letih in tolikih pritožbah, niso 'prav V tem zmislu čestitamo tudi ini reČe-nemu društvu ob njegovi petdesetletnici in želimo le, da bi *e nikdar več ne zgodilo, da bi takov eminentno humanitaren zavod, kakor je uaša »Tržaška posojilnica in hranilnica«, od italijanske strani oznaeal kakor se je nedavno temu zgodilo v mestnem svetu, če tudi indirektno — za straniero. Pobijajmo se kakor Italijani in Slovenci, kakor politiki, ali na polju, kjer sme imeti glas le čut človečanski, bodimo — ljudje ! Tako bodi, pa bo bolje za to in ono stran ! Drobne vesti. Zopet dete v ognju ! Sinoči ob 6. uri jc dveletna deklica Viktorija Cescutti padla v ogenj in se hudo opekla. _ Siromašno dete so prenesli v bolnišnico. Amalija B., stanujoča v ulici del Rivo in Marija Z., stanujoča v ulici S. Lucia, ste si stari sovražnici. Če Be le snideti, skoro ni misliti, da bi se ne »prijeli. Usoda je hotela, da ste se včeraj srečali na ulici Canale. Iie-. seda je dala besedo in konečno tudi — klofute. Ob veliki zabavi za druge ljudi ste bili ženski aretiram :n odvedeni v zapore, kjer so jima takoj odmerili jk> nekaj ur zapora. Fnrijozen mož. Minoli večer je srečal -letni kotlar Joaip L. iz Pulja na ulici liarriera veeehia dve ženski, katere »ti ga tirjali neki tari nep »ravnani mali račun. Vročekrvni mož pa je, mesto da bi plačal račun, pričel žeuski neusmiljeno klestiti! Ženski sti priklicali redarja, ki je furijoznega moža od vedel v zapore. Zblaznel! Sinoči je zblaznel nenadoma .">4 letni S. Vpil je po ulicah, da je milijonar, in razsipal je nekaj novčičev, kar' X Volilno gibanje v Istri. Vo-jib je imel. 1>. šli redarje ra< ža prijel in od- litve volilnih mož so dovršene. V političnem vedel na zdravniško postajo, kjer juu je bilo <'kraj" I*>reškem sta še volila Vrsar in No-ta*oj ia*no, da imajo opraviti z blaznim. — ' vava9> seveda v italijanskem zmislu. Da v otroke, naj pridejo, da jim sv. Miklavž kaj lej*ega prines*. Da rove za pridne otroke naj s^, z imeni, blagovoli doposlati v »Slovansko < 'italnico«. pouk v plesanju je vsaki torek, četrtek in soboto od 7. do i*, ure zvečer v »Tri. pod p. in bral. društvu«, Via Stadion Poučujejo se vsi navadni in sestavljeni plesi. V torek prične j>ouk plesa »Beseda«. Vstop je dovoljen tudi neudom društva. Vasti iz ostale Primorske. Pozneje so ga odvedli v bolnišnico, v oddelek za umoltolue. Kdo jo je?! 27-letna služkinja Marija Zavnik, stanujoča v ulici S. Maurizio, je morala, vi-a ranjena, iskati si na- zdravniški postaji [x»moči. ker jo ie nekdo ranil ! Ali t"m okraju nismo zmogli, za to je različ-n.h razlogov. Glavna sta : zi^tem, pa gospodarska zavisnost našega ljudstva, združena pomankanjem — šo'e. V političnem okraju voloskem je še volila sporna občina Veprinc. V tej občini smo padli s 24 proti 33! Ako vstopi všo osobo; bil je to reven in mal začetek in slab utis je gotovo mnogo uplival da je bil razvoj s prva počasen. Ali vsaka dobra reč se polagoma sama prikaže. Ta skromna posojilnica je bila pač r e a i n o podjetje, ki je imelo dober namen in — vspevalo je. Mala sobica, ki je bila sprva preprostorna, je začela postajati pretesna in naš denar in zavod moral se je pred leti seliti v obširneje prostore v ulico sv. Frančiška št. 2, kjer je se sedaj ! — Ali tudi ti obširneji njega prostori so jeli postati že pre Brzojavna poročila. Novi avstro-oirerski poslanik pri Vatikanu. DUNAJ 30. (B) Potrja se, da je prvi sekcijski načelnik v ministerstvu za vnanje stvari, grof Nikolaj S/.ecsen imenovan poslanikom pri Vatikanu. Szecsen je v letu 1881. stopil v diplomatsko službo: je služboval v Carigradu, Rimu, Parizu, Petrograd;;, Buka-re'ti in Draždanih, potem zopet v Kimu iti i je 6 let sera v ministerstvu za vnanje stvari. tesni in treba je bilo misliti na I a s t n o hišo Prvim akcijskim načelnikom je imenovan kjer bi se ob potrebi zavod lahko širil.|ema nasprotnima laškima strankama (ofici- m!vel na policijo, od koder sti bili kmalu Jelao laško straako in Garabinijevo) je silna, zopet izpuščeni, seveda s pogojem, da ja po- mestnih oglih je vse polno lepakov, ki »Nar vabijo zopet, na nekoliko obračuna. poživljajo volilce : jedni, naj volijo dr.a Bel- okoli svoje lokale ;n dvorane, ker so nas pričeli neU skl,l>'na kakih 2(M) Ujakov, da bi došla ven metati : sklenila je naša posojilnica in hranilnica napraviti še večo hišo — in kupila v ta namen hišo na trgu pred vojašnico št pred poslopje nemškega konzulata, bila je pa razpršena v akademijski ulici. Dve uri na to je odšlo kakih 300 slu- 2, k. naj postane naš »Narodni dom«! š^ljev politehnike pred nemški konzulat. Sedaj pač ne bodo mogli naši nasprotniki več nagovarjati svojih služkinj, naj ne nosijo denarja v »slovensko kaso, ker da nima svoje »lastne hiše« ! Sedaj ima kjer so prodrli nastavljeni policijski špalir ter so pred konzulatnim poslopjem vsklikali »pereat«! Policijska patrulja, p >d vodstvom jednega komisarja, je zopet razpršila demon- tudi »slovenska kasa« »vojo hišo in to na!strante" JedneSa di>ka 90 odveli na Policij najlepšem prostoru ! Naš denarni zavod pa ni skrbel samo za rojake v mestu s tem. da je kupil hišo za »Narodni dom«, ampak skrbel je tudi za tbijo zoj>et. Nesreča. Sinoči ob 10. eane uri so pripe- li3a> 2 letnega Josipa Je na 8trani dra ^arabinija, signoria pa na leukostno drugih naših denarnih in gospodar- ve&t' kakor da Je položaj v Skadru (Alba- Kobala iz Rižana, ki je blizu Žavelj pone- strani koperskega župana dr.a Bellija. T.jud- škili zavodov, ampak je mnogim kupila lastni nija) in Be^vruL,,u vznemirljiv. Okolnost, da čil se svojim vozom. Našli so ga redarji 8tvo tr?e* kako»* je ob takih prilikah navada, ' dom. Je Kianzim paša zapustil Skadar, prihaja od vsega okrvavljenega. Starček je nevarno ranjen IePake »»sprotnih kandidatov in posebno zde-| Kakor že omenjeno, posojil, in hranilnica todi' da Je Premeš6en na drugo mesto. na več mestih. cembra lani so oni za dr.a 'Bellija, na katerih je je delo vseh slojev, ista je tudi podpirala in Dražbe premičnin. V poned., dne 2. de- 1Jlu,stvo tndi korigiralo ime podpisanega, podpira vse sloje. Kupila je »Narodni dom« braob 10. uri predi>oludne se bodo vsled župana Cobola in je iz za vse sloje v Trstu za 320. .000 kron Vojvoda Teck-ski ponesrečil. LONDON 30. (B.) Vojvoda Teckski je jD včeraj padel s konja in dobil o tem nevarne naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci- C°b<>1 " naPravi,° ~ Kobal. (Je že križ, narodno zavetišče za delavsko ljudstvo pri rane- javljajo nastopne p idrobnosti o tej vi Ine stvari vršile sledeče dražbe premičnin: 6e jma kdo sv"Je slovensko rojstvo celo v sv. Jakobu. nezgodi : v ulici Coneordia št- 2.B, hišna oprava in knjige: v ulici Kornace št. 14, h šna oprava : priimku). Nadalje za obrtne in kmečke sloje v Vojvoda jc bil na lovu na lisice in mu Ako bi bila splošna volilna pravica, Lonjerju, pri sv. M. Magdaleni spodnji, na le ° teta konJ obvisel na neki žici ter se v ulici Gitiliani štev. i».B, hišna oprava: v inogVl bi re™ za £otov", (la prodre dr. Gam- Ferdeniču pri sv. Ivanu in pri sv. Ivanu zvrnil potem. Vojvoda je padel na glavo ter ulici deirindustria št. 11, hišna oprava : v ulici l,ini 1 Ker ve™na "'^S1 ljudstva brez samem itd. itd. za veče ali manje zneske, ki so £a nezavestnega odnesli v bližnjo kroetsko S. Maurizio štev. 10, hišna oprava: v ulici voli,ne pravice in ker je tudi mnogo onih, ki sezajo od 8000 do 250.000 kron, kakor so kamor je došla zdravniška pomoč. Čim Artisti št. 4, hišna oprava; v ulici Riborgo Jmaj° volilno Pr»vico, pod terorizmom signo že hiše. In kaj vse to pomenja, kaj vse to je vojvoda nekoliko okrepil, so ga odnesli št. I, šivalni stroji. rije' dr' ('am,jirii propade uajbrže in bo iz- velja za obstanek našega življa ob sinji v Grosvener na stan vojvod i nje. Vojvoda si stroj Vremenski Tratnik Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj lu. f> ob 2. uri popoludne C.* —Tlaisomer on 7. uri zjutraj 7t»4 3 — Danes plima ol> 10.24 predp. in ob —.— p<»p. ; oseka ol 4 f»7 predpolu.24 popoiudne. voljen kandidat signorije, dr. Belli. Nam je Adriji, tega pač ni treba praviti ! Delo, ki je Je pretresel možgane iu se nevarno poškodo- to sicer vsejedno, naj zmaga jeden ali drugi! bilo zapričeto pred desetimi leti na narodno- val na lecljili, vendar tipajo zdravniki, da gospodarski podlagi, je rodilo lep sad ! Iz okl"eva v nekoliko dneh. malega zrna — je postalo veliko in močno - Naši sovražniki oo itak — v*i. drevo, ki širi svojo blagodejno senco po ^ Trstu in vsej okolico : Kol.ko je ljudij iz naših nižjih slojev, ki ti pravijo: »Slovenska kasa« mi je pomagala na noge ! S posojilničnim denarjem sera si sezidal najprej hišo — potem hlev in sedaj sem si kupil še kos zemljfšča ! In kako do- Gospodarstvo. Desetletnica. Deset let življenja je za dete jako malo; V poteM-enje spomina releblagorod- komaj se zaveda, da živi! Deset let mlade-nega narodnera dobrotnika pokojnega niškega življenja pa ima že več vrednosti. V Frana Kalistra je »Trgovsko izobraževalno tej dobi je že precej užival dobrega in morda društv«« darovalo 20 kron tržaški možki poskusil in trpel že precej slabega Će na , p>dr:;žnici družbe sv. Cirila in Meto,lija. stopnjujemo desetletnice dalje po starostnih Je cI°Veku' kl ?<«»» «aše ljudstvo »Trirov>ko izobraževalno dr.,;tvo dobah življenja posamičnega človeka, vidi se , ^ 86 Vendar le je sklenilo vzeti delež 20O kron društva ,Na- nam. da ima vsaka desetletnica tem večo T ^ ***I, ^^ Zemlje rodn, dom« v Trstu. vrednost, čim veča je starost. mars>kaka .zgubljena duša!! -Jutri popoludne l»o v nedeljski šoli tega Kaj pa naj rečemo, če praznuje deset- Desetletnica naše »slovenske blagajne« i — društva g. Af&afc poučeval računstvo. letnico sv,.jejra obstanka denaren zavod, kije kakor Je nazivlje ljudstvo, nas opominja in Ploni odsek »Tnr. izob društva« delo vsega naroda;: Taka desetletnico pra- vabej» M ^ boj proti nasilstvu in Jg javlja svojim člen.ira in prijateljem, da pri- znuje vTržaška posojilnica in hra- 8,,ženstvu- Gmotno stanje naroda daje istemu JJ redi v nedeljo dne v decembra t. 1. »Miklav- nilnica«, naš dični denarni zav<»d, ki je lnmk* in mei'1 Ako bi naž zavod danes ob- K žev večer« v \wmšmnk »>!,.venske Čitaln.ee« res delo vsega našega naroda, živečega tI^^4 1^^'^etletnico, bi bili tržaški Slovenci X ulica S. K rance sco št. 2. Pričetek točno ob Trstu in njega okolici. Na tem zavodu so »i. uri popoludne. Vstopnina za nečlene 40 delali vsi naši sloji : lepi razvoj, krasni vspeh Svojemu vrlemu odborniku, gosp. Josipu pertot-u, podpisani najsrč-neje čestitajo o priliki njegove poroke z dražestno gospico Jfpolonijo 3'v'c-3ivela ! Pevci /kTsktfgit lirušfc'tt ti/n m MIZARSKA ZADRUGA V GORICI £ z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela drugi možje, nego so in zavzemali bi drugačno stališče! Toda še je čas! Kar smo X X nvč. CM s.. i iiTiii ftmmi. Ohk ie na- m me,ena 1 m lil i 8e kažej,, ,ianea zil""ldili v «'31'- Ispravimo s žasom! Ker X T"\ I J ni >h vi r \/i 1 u n rtA I ■ #- ma 1 \ n . J A ___1_* I * i " deja obilne udeležbe. vsemu svetu: v 10-letnem obsUnku ! Vsa nismo zgodaj začeli, treba, da sedaj hitreje delamo, da ne zgubljamo ni trenutka, nipri- ;JJ Okoličanskim kmetovalcem na zna }»odla obrekovanja nasprotnikov in njihove nje. Kmet n-ale. t rž. rkoliee, ki želijo dobiti malrinacije niso bile v stanu, da bi prepre llkef in da Pndobimo za naš zavod sleher-trteamerikansv.- pod.au« /a n..ve nasade, naj se čile ustanovitev, razvoj in impozantni vspeh nega SlovencH in Slovenko in sploh vse S!o JJ oglasijo prve dni prihodnjega meseca pr naše posojilnice in hranilnice v Trstu, v tr govskem središču, kjer je vse polno bank in vane živeče v Trstu ! Vsi naj se poslužujejo tržaške posojilnice ! X X X X X X Antona Cernigoj-a * Katera se nahaja ^^ ^ v Trstu, Via Piazaa vecch a Jg pryo slov. zalop M\n iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici (Roaario) št. 1. »Kmetijski družbi za Trst in okolico« v ulico i U- drugih denarn.h zavodov, kjer je konkurenca 'a l,ranilnice» ki Je v Trstu edini slovanski de- 8tr»ni Petra). /en-ka podru/nica družbe sv. Cirila oskrbi, kar jim bo najpotrebnejše. V to seveda treba novcev in zopet novcev. Vsakdo naj se torej odzove če tudi še s tako malim * larom ! Vse l>o hvaležno v s prej eto. Seveda, kdor more več, naj da več. Darovi naj se izvolijo doposlat: podružnični blagajničarici, gospej Maši Grom. u'ica Conicoli št. 1, I. nadstr., Trst. »Miklavžev večer« priredi, kakor je bilo že naznanjeno, ženska jtodružniea družbe sv. Cirila in Metodija v soboto dne 7. decembra v pt os tor i h »Slovanske Ćitainice«. Podružnica vabi že sedaj vse naše pridne ali celo na novo ustanovljenega, kjer si vsaki nasprotnik prizadeva, da odgovarja celo svoje uslužbence, naj nikar ne vlagajo denarja v »slovensko kaao« ! Ali, kakor rečeno : vzlic vsem takim in enakim zaprekam se je naš zavod |»o požrtvovalnosti nekaterdi rodoljubov naših povzdignil do tega, kar je dandanes, ko praznuje svojo d e s e 11 e t n i e o ! Oglejmo si nekoliko delo in razvoj naše jKJsojilnice in hranilnice ! Po raznih dolgotrajnih posvetovanjih za ustanovitev denarnega zavoda smo slednjič prišli do tega, da je dne 1. decembra 1891. » 1 ržaška posojilnica in hranilnica« odprla svoj skromni urad v jedni jedini skromni sobi v ulici Moliu piccolo št. 1. Prežalostno bi bilo opisovati vtis, ki ea je taka »pisarna« ali »urad« napravljala na Izjava. Podpisani pevci »Bratovščine sv. Cirila in Metodija pri sv. Jakobu« izjavljamo: Da se čutimo žaljene, ker se je tu ustanovil nasproten pevski zbor, ki nam odvaja naše pevske moči. Mi oskrbujemo s petjem Štiri mestne cerkve, kar nam je mogoče le še z združenimi močmi. Ako se pa ne odneha z odvajanjem naših, že sedaj skromnih moči. b"mo prisiljeni popustiti, oziroma razpustiti naš pevski zbor. Naše mnenje je: da ni bilo prav nič potrebno ustnnovljati novega pevskega zbora pri sv. Jakobu ! Toliko na znanje onim, ki laliko preprečijo razpad našega zbora. Trst, 30. novembra 1901. Pevski zbor »Bratovščine sv. Cir. in Metodija«. ^ Aleksander Levi Minzl jpB Prva ln največja tovarna pohištva vseh vrst. H -•t TRST - SfSfS TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea ZALOGE: gj Piazza Rosario št 2 Sv (Šolsko poslopje) In Via Riborgo št. 21 OSI v« --Sf ^ Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz- ^ *r?uje naročbe tndi po posebnih načrtih. vg Cene brez konkurence. ^ 1LOSTBO?AMJ CEIIK ZASTONJ II FBAIKO ^ Predmeti postavio se na parobrod j2V ali železnico franko. ^^ 360 goldinarjev sem izgubil jaz Andreja Sulič od ul. Sv. Lucija, Armeni in ulica S. Giorgio. Kdor je slučajno to svoto najdel je na-prošen, da bi jo prinesel, proti nagradi, v mojo kremo ul. Sv. Lucija lO. jViladeneč v e s e hrvatskega, slovenskega, nemškega in itnlijan-■ skega jezika (pogovorni, želi stopiti pisarno ali h kaki slednjega samo v v kako odvetniško trgovski t vrdki za korespondenta. Naslov jk»vo uprava - KI »I N< >>YI Svoj k svojim! M. AITE trgovina 111:111 i fakt urnega Maira Trst. — Via Nuova — Trst. vogal Via S. I.azzaro st. 8. priporča cenjenim klijentom svojo l>ogato zalogo vsakovrstnega man i takt urnega blaga za jesen in zimo in -im: sukno ;a moške in ženske obleke. flanelo barvan in 1*1 barhent. piket za perilo, maje od volne in bombaža, odeje s jkxJvleko ali volne iid. Bogata zaloga raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, ovratniki in ovratnice najnovejše motave in narodnih trakov za društvene znake. Cene brez konkurence "VG T"»a<]ej»je se tudi v prihodnje podpore eenj odjemalcev in »1. občinstva, l»eležim se najuljudneje. M. A i te. „Aiiim fle Franz" krčma v ulici Geppa štv. 14. Toči vina prve vrste: Bela vipavska liter po 36 kr. Črna istrska .... ,, ,, 36 „ Istrski refošk....... 48 „ Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. I »nižinam se pošilja na «lom od 10 litrov naprej: Ipavsko belo liter po 28 kr., črno istersko liter po 28 kr. Priporoča tudi k romarjem, katerim dfjnn v in« »o« I 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni. Josip F ur lan, hminik. Redka prilika. 30o komadov za 1 gi. 80 novč. Ena krasna pozlačena ura z 3 letnim jamstvom to«-no idoča. in le|»o verežico: 1 trajen koljer iz orijentalnih biserov. moderni kine za dame za na vrat ali lasi. patentovana zatvorka: 1 krasen žepni nož od nikla z dv»mi rezili ; 1 pisalna priprava od nikla; 1 krasna bro-a za dame (novosti; 1 par kra-nih uhanov iz tim ili b ri ljamo v ako zmotljivo r. 1 krasna špila za kia\ato j att-ntovanaj: 1 eleg. žepno ogledalo il : 1 dobrodiseče milo. 1 eleg- držalo za kravate; .55 *ngl. predmetov za dopisovanja in -e 250 komadov raznih predmetov, koji so doma neobhodno potrebni * um vreJ, ki sama toiiko velja, stane le l gld. >0. Kazpo^iljasamo tekaj č»sm po povzetju. Mejnarodna izvozna tvrdka M. B. Bravmann. Krakovo. Kar ne ugaja, denar nazaj. HT Razsežno jamstvo Ces. kr. priv. tvornica strojev, brizgalnfe,-čelad, cevij. pasov in prva moravska mehanična tkalnica tvrdke MMSrriir' R. A. SMEKAL-A snciov-prap podružnica v Zagrebu, Frankopanska ulica 9 priporoča slavnim gasilnim društvom iu zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in priredbo, da na obe strani vodo sesajo in mečejo. Parne brižgalice. s katerimi za-moreta že samo dva človek« delati ; izučlia lahka in brez maši-nista. l>alje motorne vozove, aparate za acetilenski plin. brizgalnice proti peronospori „Vermorel" po 1»> kron. „Avstrija" po 2«» kron franko na vsako pošto Kmetijsko orodje. Izdelki solidni, lepi in po ceni. Uzorci in ceniki brezplačno. — Tgodni plačilni pogoji — S|>«'št"\ a njem Podružnica Ji. A. SME K AL v Zagrebu. „VIKTORIJA" moderci Na najvišje povelje Njepvep c. in kr. apostoMep Veličanstva XXXIV. c. kr. državna loterija za civilne dobrodelne namene v tej državni polovini. Ta denarna loterija, zakonito dovoljena, ob seaa 16 -MU dobitkov v gotovini v skupnun znesku 442/JOO kron. klavni dobitek znaša v gotovini : MT" 200.000 kron Žrebanje nepreklicno dno VZ. decembra r.HH. jc^na Srccka stane 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Duna u, III.. Vordere Zollamts-stra-*e 7 in v loterijskih kolekturah. v tobakarnah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. ; igralci načrti gratis za kupce srečk. Srečke se dopošljejo poitnine prosto. C. kr. loterijska direkcija oddel: k /.a državne loterije. za gospe in gospice po .">0. :o n vi*.. 1 tfld.. 1*25. l-:io. 1-50. l-so. -2-20. in 4-20. Velik izbor vseč Dreflmetov za jesen in zimo in sicer: sukneno in volneno blago, Hanela, piket, barhend. maje od volne in bombaža, odeje s j>od-vleko ali volne. Vsakovrstni svilnati predmeti za obleke in kinčanje, velik izbor trakov, ovratnikov, modnih specijalitet vsake vrste, rokavic iz svile, niti in kože ter dežnikov. Velik izbor perila dobiva se v maunfaktnrnej zalogi JAKOBA KLEMENCA v Trstu, — ul. Sv. Antona št. 1. — v Trstu. Na zah te vanje dopošljejo se uzorci z dotičnimi cenami pošt. prosto. Salarini.,: . CU. Oa OA O. THE MUTUAL zavarovalna družba za življenje v New-York-u. Ustanovljena 1S42. t isto vzajemna. Splošno premoženje dne 1. januvarja 1901. 1.607,625.487.39 kron. Čisti dobiček v korist zavarovancev leta 1900. 42,873.909 kron. Cola pokritiia svota /a vs;i v Avstriji zaključena zavarovanja je vložena i>ri e. kr. miiiisterijalneniii plačilnemu uradu na Dunaju. (»lavno ravnateljstvo za Avstrijo na Dunaju IM Lobkowitzplatz štev. i. Velika zaloga manufakturnega blaga vFake vrste. Velik izbor plat eni ne, bombaževi ne, prtov, brisalk. žepnih rut itd. Specijaliteta predmetov za JcmjatV.. Izvršuje obleke po meri točno jm» najnovejših vzorcih in <><1 najboljših krojaeev jk» /.<-1«> usodnih cenah. C ■K Via Barriera vecchia štv. 13 IH jfaslednik frana }(itty ALOJZIJ GALFERTI Vsako obleko se izvrši v 24 urah. Borovnik tovarna in izdelovalnica precizijskih pnsk Borovlje (Ferlaeh) Koroško priporoča -voje naji'olj^e in zanesljive puške vseh zlitemov in kalibrov. Znamenite in ojstro^trelne pnike xa ftlbre, risanice. lovske kratke puike in dvo-cevke za cele krogle iz dohrega kovanega materijala I najsfilidnej^e puškarsko ročno delo ter dobro preskušano j Komade, ki ne ugajajo; sprejmem nazaj, jih zamenjam ali pa povrnem denar. Sprejemam v popravljanje vi*, udelavam ce\i v stare puške, nova kopita, pre- j dela vam puške za nabijanje od spredaj v take za n»- ! Priporoča vse bija e od zadej itd. Pn najaolidnejiem delu Lj ter jamči m ^--jn ,)it. . • o e • e o zmerne cene. •••••• I o J 1 * j Slovenski cenik pošljem na zahtevanje brez- i strezl,°- piacno in franko j Cene stalne brez podajanja Cene zmerne. Vela zalop kroju m blap.. Krojaška zadruga vpisana zadruga z omejeno zavezo j , , _ , _ se cKida nova hisa zu gostilno s mvno-GORICA Gosposke ulice 7 GORICA ' ..........1 , . v cisn in obrtnim dovolieniem (dekretom) spadajoče! J V najem to stroKo ob novem kolodvoru v Koj»ru. Ponudbe je pošiljati na g. Valentič v Kopru. Antona Trgovina z izgotovljeniini oblekami. Ponte della Fahhra št. ~2. vogal ul Torrente. Podružnica „Alla citta d Loudra" z najfinejšimi izdelki v uliei Poste nu >ve .> (Brunerjeva hiša). Zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke. Velik iz!»or oblek za moške od g. 6.0O do 24. za dečke od gl. 4. do 12. .suknene jope v velikem izboru o-l gld. 3. do S. zimske močne in podsite jope z ovratnikom od astrahnna od gld. 5 — 14. ravno take podrite s kožuhovino po gld 12. — Površne suknje v velikem izboru od gld 18 — .'J2. Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene-hlače od gld. 2.50 — 4.50, /inejse od gld. :"» — Velik izbor oblek za otroke in dečke od — 12 let od gld. 2.f'0 — 10. Haveloki za moške in derke pc» naj^ižiih cenah. Hlače od moleškina (zlodjeva koža, za delavce izgotovljene v lastni predilnici na r »ko v Korminu. Crtane močne sraj.e za delavce gM. 1.20. Velika zaloga snovij za moške obleke na meter alt tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovi l največjo točnostjo v slučaju potrebe v 21 urah. V podružnici v ulici Poste nuove se zprejemajo izdelovanja obleke po meri ter se ^e posebno vdobiva vsake vrste oblek v raznih risanicab iu merah za moške in dečke. Anton Breščak Vetturini ima v zalogi v veliki "zberi pohištvo vseh slogov za vsak stau od najboljšega izdelka V zalogi ima: podobe na platno in šipe, ogledala, žime dzaatno, razne tapecarije itd. Daje tudi na obrok. Ces. ?jr. priv. civilni, vojaški in uradniša krojač M. Poveraj. trgovec v Gorici, na Travniku štev. 22 I. nadstropje priporoča častiti gospodi svojo izborno zalogo suk-nenega blaga, gotovih oblek, perila vsake vrste in vse potrebščine k oblekam za vsaki stan Vstreza vsakemu naročilu in po modi. Julij Rsdersen izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedičnih aparatov. Trst. — Via del Torrente st. S5S-:*. — Trst. (Nasproti „Isola Chiozza.4*) KirurgiSni instrumenti, orto[»e