Poštnina plačana v gotovini Maribor, oetek 18. junija 1957 Štev. 156. Leto XI. (XVIII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Ogla-»o sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Stecna toka mm mm- Avstrija v protižidovskem valu Sokolstvu v dravski banovini Zastopniki sokolskih žup Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor in Novo mesto, zbrani na medžupni seji v Ljubljani dne 17. junija 1937, po vsestranskem razmotri-vanju sedanjega položaja ugotavljajo: 1. Sokolstvo dravske banovine ni v nobenem . primeru zapustilo sokglske idejne in delovne smeri in ni v nobenem primeru prekoračilo delovnega področja, določenega mu v zakonu o Sokolu kraljevine Jugoslavije, statutu in pravilnikih, in ni kršilo načel, postavljenih v idejnem očrtu »Pota in cilji Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije«; 2. vrednost sokolske vzgoje, posvečene vsemu narodu, namenjene krepitvi državne skupnosti, nujno nalaga dolžnost v Chamberlain London, 18. junija, čvropa si je zopet oddahnila. Poteze.! ki jih v zadnjem času zasledimo na ša-! hovskih deskah evropske diplomacije, kažejo tendenco pomirjen ja. Nemčija se priimka zapadu. Moskovski procesi so nedvomno pirecej pospešili zbližanje na zapadu. Naj se glasijo službeni komentarji kakorkoli: sestanek šefa nemškega generalnega štaba generala Becka, ki je P-oleg rajhovskega vojnega ministra maršala Blomberga ter vrhovnega poveljnika nemške kopne vojske generala Fri-tscha najvidnejša osebnost nemške vojske, s šefom francoskega generalnega štaba gen&ralom Gamelinom ne more biti samo vljudnostna gesta. Najmanj, kar bi moglo biti v ozadju tega prvega osebnega stika med visokimi francoskimi in nemškimi vojaškimi osebnostmi, je dobra volja, da pridejo na kakšen način do izraza ugodna znamenja za popuščanje napetosti, pa tudi nemška želja, da sc znebi dosedanje osamljenosti. Posledice moskovskih krvoprelitij so nudile za to pripraven povod. Druga poteza pa je pot rajhovskega zunanjega ministra Neuratha v London. Narj bodo komentarji v ciljih njegovega Prihoda kakršnikoli: v ozadju tega prve-Ka direktnega diplomatičnega stika med ^ondonom in Berlinom po Edenovem in limonovem posetu v Berlinu v maju 1935 nedvomno srečna roka novega šefa britanske vlade NeviHa Chamberlaina, pa fudi sklepi pravkar zaključene britanske 'nperialne konference. Nevillc Chamberlain si nedvomno pripadeva razčistiti angleško nemške odno-šaje v korist obeh držav in splošnega '"iru. V tem oziru so mu zelo dob rod oš h ■sklepi britanske imperialne konference, o kateri pravijo, da je potekla kakor pravi "rodbinski svet«, ki se je mnogo bolj Pečal z zunanje političnimi kakor pa z Notranje političnimi problemi ter bolj z Obrambo imperija kakor pa z ustavnimi vDrašanji. Značilen je v tem oziru sklep, v smislu katerega je britanska imperialna konferenca pozdravila idejo regionalni paktov, v kolikor služijo takšni pakti 'deji miru in v kolikor niso v nasprotju '■ idejami Društva narodov, izražajoč ^'tlenje, da no bi smeli biti različni poli-1'^ni pogledi ovira pri prijateljskih odnosih med posameznimi vladami. Baš sled "■'a misel nudi primerno izhodišče za to J^ibliževalno politiko, ki j.) ubira Chain* ’erlainova vlada. To navidezno uganko Neurathovega Potovanja v London pa pojasnujejo še ^katere druge okoliščine: Nemčija se bolj in bolj zavzema za spo razuin v španskem vprašanju in bi ji pri- DUNAJ, 18. junija. Avstrijska vlada namerava v kratkem ustvariti v okviru Domovinske fronte posebne napadal ne oddelke z namenom utrjevanja reda. Na čelu teh oddelkov bo sam kancelar dr. Schuschnigg. Židje ne bodo imeli dostopa v to organizacijo ter nameravajo organizirati na Dunaju 4000 mož v teh oddelkih. Povod za ustanovitev teh oddelkov so dale razne hitlerjevske manifestacije oziroma demonstracije v zadnjem času, zlasti ob priliki prihoda nemškega rokometnega moštva. Vlada hoče takšne dogodke preprečiti. Njihov cilj bo predvsem nastop proti ilegalnem« narodnemu socializmu v Avstriji, ki kaže vse večji razmah. Tako poroča dunajski dopisnik »Manchester Guardian« zelo izčrpno o avstrijskih prilikah, zatrjujoč, da se nacistični pokret vsebolj širi. Dunajska policija je našla neko spomenico nacističnega prvaka ka petana Leopolda, ki vsebuje razgovor Leopolda s Hitlerjem. Hitler mu je ob tej priliki odvrnil, da ga avstrijski problem ne skrbi več, ker bo itak Avstrija i vsa^em j-asu braniti čistost sokolske mi-padla Nemčiji v roke kakor zrelo jabolko. Kapetan Leopold pa je v svoji spo- s;j var<>vatl čast sokolske organizacije in menici opozoril, da se boji, da bo Avstrija padla Nemčiji v roke kot gnilo jabolko. Nacizem se širi v Avstriji na razne načine. Silno naglo se širi antisemitizem, ki prevzema oblike rasistične mržnle. Značilno je, da so Starhem-bergovci zavzeli stališče za anšlus in da se vnesli v svoj prodam celo arijski paragraf. Na Dunaju se je ustanovila posebna »Panarijska unija« s protisemit-sko tendenco. Vsebolj narašča tudi gospodarski bojkot židovskih zdravnikov, pravnikov in trgovcev. Pojavlja se celo družabni bojkot Židov v predmestjih, ki so doslej bila daleč od nacistične propagande. Toda nacisti so razbiti v dve fronti, in sicer vodi prvo, številnejšo kapetan Leopold, drugo, ki je radikalnejša, pa ima zveze z »avstrijsko rjavo hišo« v Monakovem. Prva skupina izdaja ilegalni »Oesterreichischer Beobachter«, druga pa ilegalni »Kampfrui«. Toda nevarnejša kakor nacistična propaganda je menda rastoče nezadovoljstvo, ki sega tudi v vrste Domovinske fronte. Nezadovoljstvo gre v višek tudi v socialno demokratskih vrstah in je85.000 delavcev podpisalo posebno spo menico dr. Schuschniggu, v kateri se zahteva vpostavitev delavskih, gospodarskih in kulturnih ustanov ter svobodne volitve v sindikalnih organizacijah. Litvinov ne sme več iz Rusije načrti VARŠAVA. 18. junija. Težko je prav za prav ugotoviti, kaj se dogaja v Rusiji, ker so telegrafske in telefonske zveze še nadalje prekinjene. Obstoja še samo okolna zveza preko baltiških držav, ki pa zelo slabo funkcionira in ki sc vsak trenutek prekinja. Železniški promet ni ustavljen, vrši pa se v zelo zmanjšanem obsegu. Preko meje prehaja samo nekoliko potniških in tovornih vlakov, dokler se na obmejnih postajah z ene in druge strani ne zbere večje število tovornih vagonov. Ruski časopisi ne prihajajo, odkar je bil Tuhačevski na zatožni klopi. Iz Rusije prihaja silno malo ljudi, večinoma diplomatični kurirji, ki so ali zelo re-zervrani, ali pa odrekajo sploh vsako izjavo. LONDON. 18. junija. Moskovski do- - Izdelujejo se novi vojni šef GPU Ježo v ob priliki včerajšnjega raporta pri Staljinu zahteval aretacijo Litvinova. Staljin je sicer to zahtevo odbil. vendar pa ne bo Litvinovu več dana prilika, da pojde v inozemstvo. Aretirani so generali Turovski, Levandovski, Gaja ter Kuzmicov ter še 15 dragih častnikov, ki so bili v vojnem ministrstvu in ki pridejo ta mesece pred sodišče. Socialistični »Daily Herald« poroča, da so bili v vojaških okrožjih, namesto aretiranih generalov postavljeni novi, in sicer sami bivši caristieni častniki. Mobilizacijski iresort je poverjen generaloma Sapošnikovu ter Jegorovu, ki sta takisto služila v cari-stični vojski. Isti list poroča iz Moskve, da je sovjetsko rusko vojno ministrstvo sklenilo izdelati popolnoma nove vojne načrte, ker so stari vojni načrti potom pisnik »Daily Expressa« poroča, da je izdajalcev prišli v roke prizadetih držav, Zanimiva ozadja Schachtovega potovanja na Dunaj in Blom-bergovega v Pesto PRAGA, 18. junija. Prihod dr. Schach-ta na Dunaj naj bi služil ureditvi trgovinskih odnošajev, ki so omejeni na eni strani radi finančnih težav rajha, ki ne more plačevati v devizah, na drugi strani pa radi politične napetosti. Po drugi strani pa naj bi Schachtov obisk na Dunaju izboljšal nemški položaj na Dunaju, kjer se zavzema stališče proti kultu rnobojne-mu in protikatoliškemu postopku v rajhu ostalim nemškim aktivističnim skupinam, ki jim pač ne pripada očitek izdajstva ra di sodelovanja s češkoslovaško vlado. V zvezi z napovedanim potovanjem rajhovskega vojnega ministra maršala Blom-berga v Pešto pa se Čuje, da naj bi bilo 1o potovanje odgovor na potovanje dr. Hodže v Bukarešto in trojni sestanek na Donavi. Tukajšnji politični krogi pa zatrjujejo, da noče dr. Hodža s svojo po- in ker je poluslužbeni »Neuigkeitswelt- J donavsko politiko križati nemških inte-blatt« obsodil gonjo Henleinovcev proti | resnih krogov. šel prav zlasti padec Bilbaa za eventualni pritisk v Londonu in Parizu, da se na osnovi obstoječega stanja doseže časten kompropis. Vojno tehnične preizkušnje v španski državljanski vojni so Nemcem pokazale, da je oborožitev v kakovostnem oziru na vseh straneh na .višku in da ne bi kazalo prenapenjati lofca rizika. Razen tega pa gojijo v vodilnih nemških krogih upanje, da se bosta Anglija ,in morebiti tudi Amerika v svrho razči- ščenja težkega evropskega položaja vendarle odločili za podelitev primernih kreditov, ki so Nemčiji v njenih trenutnih gospodarskih stiskah silno potrebni. K tem in drugim razlogom, se priključuje še moment, da so v Berlinu že od prvega početka sprejeli zadnje spremembe v vodstvu angleške politike z največjim zanimanjem, saj pričakujejo v Berlinu, da bo politika Chamberlaina jasnejša kakor je bila zunanja politika S. Baldwina. čuvati sokolsko imetje; in pozivajo vse sokolske pripadnike, da disciplinirano in dostojanstveno izvršujejo odrejene dolžnosti, ki jim jih nalaga sokolsko delo. V Ljubljani, dne 17. junija 1937. Sokolske župc: Celje, Kranj, Ljubljana Maribor, Novo mesto. Izjava dr. A. Krameria Kako potvarjajo resnico. Pod tem naslovom polemizira »Slovenec« z mojim pismom prijateljem nacionalistom, ki sem ga objavil 12. t. m. Dejstvo, da moje pismo ni moglo v časopisje, zlorablja sedaj glavno slovensko glasilo JRZ v to, da prikazuje njegovo vsebino netočno in potvorjeno.* Javnost je bila zadnje dni priča še povsem drugih potvorb. V primeri z njimi je »Slovenčev« »obračun« z mojim pismom prava — akoravno karakteristična malenkost. Tudi »Slovenčev« poskus da bi z naknadno izumetničeno interpretacijo popravil vtis lastnih izjav in povsem jasnih načelnih besed, se ne bo obnesel. Še manj seveda njegov izgovor, da notoričnih dejstev »nihče videl, ne slišal«. »Slovenec« navaja iz mojega pisma ugotovitev, da je bila povodom organiziranih izgredov najete tolpe oskru njena državna zastava in zasramovana drž. himna ob pasivnosti varnostne oblasti, ter označuje to ugotovitev za neresnico in izmišljotino. Značilno zanj je. da se mi ne upa naravnost očitati, da sem jaz povedal .nekaj neresničnega in izmišljenega. V tem primeru bi namreč glasilo JRZ dobilo priliko, da svoje trditve dokaže. Zato previdneje dolži »letak« -ki ne more tožiti. Kar se tiče okoliščin, ki so povzročile s mirt nesrečnega mladega dijaka, pa ima »Slovenec« prav: sodna preiskava in sodna razprava bosta razjasnili zadevo ter razkrili ne le neposredne udeležence, temveč tudi tajne organizatorje žalostnih dogodkov prošlega tedna. — Dr. Albert K ir a m e r. Izjava narodnega poslanca Turka Ker me komunike kr. banske uprave dravske banovine od dne 13. junija 1937 spravlja v zvezo s požigom paviljona na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola, izjavljam, da sem bil ob času. ko je izbruhnil požar, v družbi prijateljev na velesejmskem prostoru, za kar imam na razpolago na stotine prič. Kakor mnogi drugi ljudje, sem takoj ko je švignil plamen na letnem telovadišču, ki je komaj 100 korakov oddaljeno od velesejmskili prostorov, pohitel na lice mesta. Tu sem bil priča ogorčenja in razburljivih manifestacij za sokolstvo, ki jih je izzval zlonamerni požig sokolskega objekta v mno žici, ki se jo nabrala okoli gorečega objekta ter brez ozira na politično oprede- Stran 2. lariborsk! »Večernlfc« Jutra Mariboru, dne 18. VI. 1937. RcMticna afaatje (Sie^orušna solidarnost Male antante KLADNO, 18. junija. Včeraj so se sestali v Kladovu vodilni državniki Male antante s svojimi spremstvi, da ponovno naglasijo svojo zavezniško solidarnost. Pozdrav vseh treh šefov vlad držav Male antante je bil silno prisrčen. Na romunski ladji »Karol II.« so predsedniki vlad med vožnjo iz Kladova v Bazias obravnavali vsa pereča mednarodna vprašanja ter je po končnih razgovorih in pred razstankom v Vršcu izšel sledeči komunike, ki jasno kaže neporušno vzajemnost in složnost držav Male antante. Sestanek predsednikov vlad držav Male antante gg. dr. Milana Hodže, dr. Ta-taresca in dr. Milana Stojadinoviča ter rumunskega zunanjega ministra dr. An-tonesca, ki se je vršil na krovu parnika »Karol II.« med vožnjo po Dunavu, je prožil priliko za razgovore, pri katerih so razpravljali o vseh političnih in gospo darskih problemih, ki se tičejo držav Male antante. Ugotovili so polno soglasje v vseh vprašanjih,ki so bila predmet njihovega proučevanja in soglasno željo, da še bolj okrepe vezi, ki družijo vse tri države, z intenzivnim sodelovanjem na vseh poljih, kar tako odlično odgovarja duhu solidarnosti vseh treh držav. Pri tej priliki so ob enem potrdili cilje političnih akcij držav Male antante, ki ostanejo nepokolebljive in nespremenljive: ohranitev miru in obramba meja v okviru njihovega zavezništva in prijateljstva. Sporazumeli so se, da nadaljujejo svojo skupno akcijo za gospodarsko ozdravljenje podunavskih držav* ob sodelovanju z vsemi zainteresiranimi dirža-vami. Trije šefi vl^d so našli za potrebno, da ponovno naglasijo svojo globoko in neomajno privrženost paktu Društva narodov, čigar načela tvorijo osnovo njihovega skupnega sodelovanja in njihovih od-nošajev do drugih držav. Države Male antante ne bodo pristale, če pride do tega, da bi se pakt kakorkoli spremenil, če to ne bi pomenilo njegove okrepitve. Trije šefi vlad so ugotovili enodušnost svojih pogledov in so srečni, da lahko naglasijo, da se je med državami Male antante tudi nri tej priliki pokazala popolna zavezniška solidarnost, ki stremeč za svojimi miroljubnimi cilji, predstavlja važen doprinos za konsolidacijo miru. Prepričani v koristnost svoje akcije so sklenili, da se bodo odslej češče sestajali. Sestanek na Dunavu je ponovno potr-I dil enotnost, vpliv in stalnost Male an-Itante. žirano razstavo ženskih roč n ih del, nadalje pismenih in risarskih izdelkov učencev. Občudovali smo fin okus in vztrajnost učenk na oblekah, prtih in prtičih, zglavnikih, podložkih itd., smiselno okrašenih z narodnimi motivi. Vsa čast učiteljicam, ki so tako v pouku kakor pri aranžmaju razstave žrtvovale mnogo truda in časa. Neizpodbitna istina je, da je za svoj poklic vnet. idealno delaven učitelj največji dobrotnik naroda. In šoli v Vučji vasi lahko čestitamo, d" ima hvalevredno učiteljstvo. Mate&istu6 deauo^tofike^a seeaa a f*ete~ tih sUumskih vfuasmik 30-letnica narodne šole v Vučji vasi Narodna šola v Vučji vasi na Mur-kem polju je v nedeljo, 13. t. m. proslavila 30-letnico svojega obstoja. V resnici je 30 let preteklo že 4. nov. lanskega leta, takrat pa se je proslava iz tehtnih razlogov odložila na konec šolskega leta. — Dopoldne je kraj. šol. odbor pod predsedstvom g. Alojza D o m a n j k a imel slavnostno sejo. Popoldne ob 15. uri pa so učenci pod vodstvom marljivega učiteljstva ob povoljnem obisku domačega občinstva in številnih gostov priredili dobro navežbano A. Kosijevo igrico »Kovač hoče biti« ter triglasno petje. Sedanji upravitelj šole s Kocbek Ijenost glasno obsojala gnusni akt na-pram plemeniti z državnim zakonom ustanovljeni ustanovi, 'kateri ■ načeluje sam kralj Nj. Veličanstvo Peter II. Ker je policija proti mamfestantom začela z aretacijami oseb, ki so izzvane po grdem zločinu, dale dušika svojemu ogorčenju, sem posredoval pri navzočem upravniku policije, da se izpuste aretirane osebe, nakar še mi je posrečilo pomiriti razburjeno množico ter je bil mir v prav kratkem času zopet vPOS>tavljen. Proti vsem. ki drugače predstavljajo moje nastopanje povodom opisanega dogodka ali pa me hočejo spravljati v kakršnokoli zvezo s samim požigom, bom irastopil sodno. — Rajko T u>r k, narodni poslanec. je v svojem slavnostnem govoru navedel imena že večinoma pokojnih članov prvega kraj. šolskega sveta, ki jim gre zasluga za ustanovitev in opremo šole, ki zunaj in znotraj sliči prijazni vili ter je ena izmed najlepših šol ljutomerskega sreza, ponos šolske občine. V šolski kroniki so na častnem mestu zabeležena imena že preminulih pobornikov za to šolo gg.: A. Herica, sen. in jun., Matjaža Lebarja in Matije Slaviča. Govornik je skoraj dobesedno ponovil tudi tehtne besede dekana Martina Jurkoviča o priliki blagoslovitve šole 4. nov. 1906. Glase se: »Glavnica, položena v to novo, lepo šolo, bo mladini in odraslim prina šala bogate obresti. Nato je prvi nadučitelj, ki je s svojo soprogo deloval na šoli skoraj 20 let, g. Cvetko, podal historijat šolskega in izvenšolskega dela ter pomembnih dogodkov v tej dobi. Naglašal je vzajemnost oziroma prijateljske stike me< šolo in domom ter končno izrekel željo, naj šola ob vnemi svojega učiteljstva kar najlepše prosperira tudi v bodoče iz početne dvorazrednice se je razvila tekom 30 lila konja. Po čudnem naključju je ostala nepoškodovana dekla, ki je baš takrat v drugem kotu molzla krave. Hlev in ostala živina je nepoškodovano. Marenberg ima zopet luč. Kakor smo /e poročali je zadnjič udarila strela v transformator marenberške občinske elektrarne. Trg je bi! tri dni brez toka. Skoda, ki jo je napravila strela, znaša okrog 4000 Din. Trg ima sedaj zopet luč. Posestva iz rok v roke. Posestnik Jože Helibling iz Zg. Vižinge je kupil znano Pozničevo gostilno 'in posestvo v Zg. Vižingi od posestnika Filipa Va uk man a Za 64.000 Din. Stran 4. Mariborski »Veternik« Jutri mmmmmmmmmmnasm m —■ iiiiiinii — ■ V Maribor u, dne IS. VI. 1937. coduje ieief&t&fte vesli W strahu pred hitlerjevskim valom se dr„ $€$msthnigg preko dr. Renneria zateka k so-eialni demokraiiil DUNAJ, 18. junija. Za kulisami avstrijske politike se dogajajo v zadnjem času čudne reči. Od Schusch niggovega povratka iz Italije je zavzela vladne kroge neka nervoznost, kar velja zlasti za konservativni del kr-ščansko-socialne struje. To nervozno stanje se sicer demantira, v resnici pa obstoja velik strah radi stalnega naraščanja narodno-so-ciaiistične propagande, vinske fronte zastopnike nemških liberal cev. V tern smislu je tudi razumeti imenovanje dr. Walterja Pembauerja za vodjo ljudsko političnega referata v glav nem tajništvu Domovinske fronte in dr. Arturja Seyss-Inquarta v državni svet. Največja senzacija, ki jo pa zaenkrat demantirajo, je v poročilu, da je zvezni kancelar dr. Schuschnigg v prizadevanju ustvaritve enotne fronte proti narodnemu socializmu ?mel več tajnih sestankov s ki zajema najširše narodne plasti, če gre razvoj v tej smeri, ni izključeno, da bodo se polastijo oblasti in i to tem lažje, ker bi bil j topot tak poskus de- j ležen podpore Nemčije { in tihega pristanka od strani Italije. Zvezni na vprašanja, katere so ji stavili razni časnikarji, je ta pobornica ženstva odgovorila sledeče: Naš pokret, ki je zlasti za naše kraje in prilike povsem nekaj novega, zajema z nevzdržno naglico vse žene ne glede na njihovo starost. Mlade in priletne ter starejše žene se priključujejo našemu gibanju, kair dokazuje, da je to gibanje resna zadeva, s katero treba računati. Cilj ženskega gibanja v dunavski banovini ni samo prosvetno kulturen, temveč tudi političen. Žene se borijo za svoje pravice, ki so jim jih že od nekdaj prikrajše-vali. Namen našega pokrčita je, da se izognemo vsemu, kar se je aogajalo moš-podvzeli narodni sod- k™: ko so stoPiH 'v areno političnega alisti nov poskus da ' zlv‘JenJa P°vsem nepripravljeni. Zeno je c„ rvMoet: I treba tudi politično vzgajati ter izobra- ževati. Seznaniti jo je treba z osnovnimi načeli političnega življenja, ker le na ta način lahko doseže svoj cilj. Naloga organizacije je, da se vse žene v vseh podrobnostih pripravijo na vlogo kancelar dr. Schusch* ^ položaj, ki naj ga v bodočem življenju nigg skuša v tej borbi zavzemajo. 1 otoni predavanj naj se zena pridobiti nove zavezni- uvede v vsa pereča politična in socialna ;!ikansko križarke »Jaiire I«, ki se je i 100 delavcev je bilo ranjenih. i:aha>a|a v Cartageni, je iz ree>znanih vzro i Bilbao v ognjenem morju 1 onih prilik, ki zadevajo jugoslovansko ženo, temveč sc bo snov istih nanašala tudi na feminističen pokret v splošnem. Pouk bo nepristranski in samo informa-• tivnega značaja. i Naše žene odklanjajo vsako politiko in I nočejo izvajati nobenega pritiska ali vpli-i va na osebno prepričanje in osebni nazor posameznih članic. Problem reševanja perečega vprašanja primitivnih žena, do katerih še ni segla svetloba kulture, bodo -reševale naše feministke na isti način, kakor se rešuje pri moških. Vse, kar se bo obravnavalo v tej soc'alno politični šoli naših žen, bo snov javnih predavanj in razprav. Na ta način si zamišlja novosadska ženska organizacija uresničenje prosvetne misije feminističnega gibanja. Največje stavbe sveta Moderni svetilnik v Bijonu, ki kaže pot zrakoplovom iz Pariza v Alžir iti nazaj, stoji na 1800 m visoki gori in moč njegove luči odgovarja 874 milijonom sveč. Njegova luč se zasveti vsakih pet minut in vidi 500 km daleč naokrog. Največja cerkev na svetu je bazilika sv. Petra v Rimu, ki so jo gradili postopoma 420 let. Heopsova piramida je ogromna stavba, ki jo je gradilo 100.000 sužnjev celih 20 let. Piramida je visoka 145 m in njena površina meri 54.000 nf. Zdaj bi lahko zgradilo tako piramido 500 delavcev v devetih mesecih, tako je stavbna tehnika napredovala. Kip Svobode v newyorškem pristanišču je bil postavljen leta 1876 v spomin na stoletnico neodvisnosti Zedinjenih držav. Kazalec tega kipa je dolg 275 cm in za ves kip sft porabili 200.000 kg kovine. Največje čudo gradbene tehnike je pa sloviti kitajski zid, ki so ga gradili 15 let. Graditi ga je začel cesar Huang Li v 3. stoletju pred Krisustom. Zid naj bi bil kljuboval navalom mongolskih plemen. Ta, še zdaj mogočna stavba, je zahtevala seveda mnogo stroškov, materiala in delavcev. Na milijone ljudi je zgradilo iz 300 milijonov kubičnih metrov kamenja 3000 km dolg zid preko dolin in gora. Spomenik narodov v Leipzigu je visok 95 m. Zanj so porabili 26000 granitnih kvadrov, za beton pa 20.000 milijonov kg cementa. Če ni eno, je pa drugo. Danski kralj Kristan X. je prišel nekega dne nekam v goste. Pozdravili so ga in ko je šel skozi špalir ljudstva, je zaslišal, kako je dejala neka ženska drugi: »No, lep pa ni zelo.« »To je res.« je odgovoril kralj, »zato pa zelo dobro sliši.« Razno BHaLSAO, 18. junija Agencija Havas po roča, da je Francovo topništvo prisililo baskovsko topništvo na vrhovih okoli Bilbau k molku. S tem je pot v baskovsko prestolnico prosta. Bilbao gori na vseh koncih in krajih. Vilska četrt je popolnoma razdejana. Francova letala letijo ned okoliškimi vrhovi in sipajo bombe na baskovske postojanke. Vafencijske bombe na !aški parnik LONDON. 18. junija. Italijanski parnik Madda« je bil pri Oranu bombardiran po valencijskih letalih. Človeških žrtev rtr «rk>. Odplul je Gibraltar. težkimi poškodbami CENENI TAPETNIK pride s strojem na doni- Arzenšek, Slovenska ulica 8, na dvorišču, i. nadstropje. 3267 DOBRO DOMAČO HRANO dam za Din 300.—. Koroška i e. 7, dvoriščo poslopje. 3265 1 Prodam j ŠIVILJE! NEVERJETNO! I Crepe de Cliine, enobarven, ' v vseh barvah dobite najceneje v manufakturi Grajske starinarne, Vetrinjska 10. 3270 VELIKA KOPALNA BANJA" iz litega železa s pečjo iz bakra, dobro ohranjena, in valjar 7.a perilo poceni naprodaj Ogled 9,—11. ure dopoldne, Žtiiderič, Ob jarku 4-i. 3263 Kupim__________________ IŠČEM POMIJE plačam dobro. Naslov v upravi „Večcmika«. .1266 Sobo odda SOBO s posebnim vhodom in hrano oddani. Vrbanova 28, pritličje, desno. 3269 Stanovanje LEPO STANOVANJE dvosobno, parketirano, oddani s 1. julijem. Studenci; Cirii-Metodova 17. :iasproti pošte. 3262 Službo išče POSTREŽNICA pridna in poštena išče zaposlitve. Naslov ic pustiti v upravi lista._________*364 Širite „Večernik“ leovosadska pobornica feminističnega gibanja: ženo je treba tudi politično vzgajati Umrla nam jc v četrtek, dne 17. junija 1937 v cvctu svoje mladost' naša zlata feministično gibanje naših žena za svo jc pravice, za socialno in politično ♦enakopravnost z moškimi, zajema, dasi počasi, vendarle postopoma vse banovine v naši državi. Letošnjo pomlad se jc ustanovilo v dunavski banovini novo žeusko društvo in sicer v Novem Sadu, ki se jc s poživljenim delovanjem priključilo bor- HERICA btni fronti jugoslovanskega ženstva. Na čelu novosadskega društva stoji mlada in sposobna odvetnica gospa Katarina Len-gold Marinkovičcva, ki je v razmeroma kratkem času objela ženski pokret v i vsem njegovem obsegu in žanje v svojem ■ delu že danes vidne sadove feministične- [ ga gibanja v dunavski banovini. Na raz- stud. tohn. Zeniski ostanki predrage pokojnico bodo v soboto, dne 19. junija ob 11. uri dopoldne blagoslovljen! v mrtvašnici tukajšnje splošne javne bolnice, nakar se z avtofurgonom prepeljejo v Velenje, kjer se ob 15. uri popoldne istega due po-lože v rodbinsko grobnico na tamošnjem pokopališču. Maribor, dne 18. junija 1937. Rodbina Skaza. Sodioima in Gomora 23 Ni pa Anic igu udu p-a v nič opazila, da .sc vse čudi njenemu vedenju in je v svojem zadovoljstvu popolnoma preslišala glasne opazke, ki so jih delale nekatere ljubljanske dame radi njenega nespodobnega obnašanja. Angelik pa, ki jc imel ravno tako malo po.ima o svatu in njegovih navadah, kakor njegova ubegla nunica, je hodil poleg nje ves plah. Tako tujega se je čutil med .vrtajočo se gospodo, da je kar povešal poglede. -»Oh. ! mi # oficirčki ugajajo« je šepetajo vzdihovala Adelguiula in s- tem priznanjem prebudila Angelika iz njegove prepadcnosti. Kakor strela iz jasnega so ga zadele te Adelgundine besede. Ti »oficirčki!«. »Kaj boš že kar prvi dan začela?« je skoro jokaje zavzdihnil pater Angelik. O, Spe lica« je tožil in tarnal. »Kaj po-prisego, da ml boš zvesta do groba in da boš ljubila samo mene?« Aogelikova užaljenost je Adclgundo vendarle nekoliko ganila. »Saj imam samo tebe rada« mu ic tiho zatrjevala. 'Tebe in nikogar drugega. Ti oficirčki mi ugajajo samo radi teh ble- ščečih uniform, kar nič sc zame i>c boj, moj dragi kapueinarček. Kako naj ti postanem nezvesta, tko pa niti francoski ne znam, tukaj pa vsi francoski govore. Ne bodi žalosten, moj ljubi kapueinarček.« Adelgundino prijazno in slovesno zatrjevanje jc Angelika sicer nekoliko pomirilo. ni ga pa popolnoma prepričalo. »O, Špelica« je tožil in tarnal. Kaj pomagajo vsi dobri nameni, če je pa meso slabo, .laz sem imel tudi najboljše namene, ko sem obljubil uboštvo, pokornost in čistost, pa sem jih kar zaporedoma vse prelomil. In če si'ti postala nezvesta svojemu redu, na isti način bi -