Slovenci-bratje združimo se! V slogi je moč! Stev. 22 Chicago, 111. 27. miga 1904. leto III Zopet inkvizicija in natezalnica v v Španiji. Prepričano smcfiio trditi, da pro-letarjat nikjer na svetu tako strašne mučijo in besno zasledujejo, kakor v katoliški Španiji. Večinoma se napada Rusijo kot najbolj barbarsko državo, a kar se v slovanski Rusiji godi, še senca ni temu, kar uprizarjajo za rimsko cerkev "vneti" španski grandi. Se satansko hudobnostjo in grozovitostjo zadu-še vsako prosto gibanje že v povojih. Ne motimo se, čc trdimo, da bi se povsod tako godilo, kjer bi imelo popovstvo preme® v svojih rokah. Dim katoliških gromad, na katerih so rimski inkvizitorji seži-gali nedolžne žrtve v proslavo božjo, plava še dandanes po ozračju. Kristus je učil ljubiti svoje sovražnike — naravno, ker smo vsi ljudje — a njegovi "namestniki" niso sežigali in mučili le sovražnike svoje, temveč mnogokrat tudi svoje prve sorodnike. Ali smo po takih nazorih vsi ljudje? Ko je pričelo delavsko gibanje v Španiji, je kmalu temu gibanju sledilo tudi preganjanje. Zloglasni "mano negra proces" leta 1882. je bil prvi udarec dekivski organizaciji v obraz. Uničili so kar na kratko organizacijo, ki je bila ustanovljena na gospodarski podlagi ter štela v svoji sredi razne delavske stroke. Popolnoma legalnim patom so porotniki v Xcresu obsodili 8 voditeljev in vspodbujevalcev na smrt, 20 družili pa na prisilno delo v Afriko. Krvniki v kutah in fraku teh nedolžnih žrtev so obdelali javno mnenje v Evropi tako, tla se je splošno verovalo v strašno terori-<>tično organizacijo. Toittt" In sodili so jih radi navadnih umorov, tatvin in požiganj I — Leta IQ02., torej še le dvajset let pozneje, je izve»lel svet, da je bila "mano negra" (črna roka) navadno izmišljena pravljica, prosta laž, pesek javnemu mnenju v oči, da je roparska vlada zatrla komaj ustanovljeno delavsko organizacijo, da ne bi jo kdo motil pri" tem krvui-škem poslu.- Evropsko časopisje je v spričo teh dogodkov zagnalo velikanski hrup. Katoliški krvniki in krvosesi so radi ali neradi jKMnilo-stili preživel«, žrtve, ki so 20 let po nedolžnem prenašale vse muke zverinskih ječ. Ali kdo more obuditi umorjene k življenju ter dati starčkom mladost nazaj? Leta 1892, deset let kasneje sledila je obravnava vstašev v Xerqsu. Zopet so obsodili voditelje delavskih organizacij, govornike in somišljenike, ne da bi imeli dokaze, da so se vdeležih "nemirov", deloma na smrt, deloma na prisilno delo. Katoliškim magnatom priljubljena tortura, je žela tudi tukaj pričakovane vspehe. Nesrečniki so "izpovedali" vse, kar se je zahtevalo od njih. Garotirali so štiri najboljše delavske voditelje. A delavsko gibanje se je kljub preganjanju razvilo v velikansko armado, posebno na severu, v Kataloniji. Množili so se tudi razni atentati, kot posledica krutega postopanja proti delavcem* Santiago Salvado-rc je zvvšil napad v gledišču "Li-ceo" v Barceloni, Paulino Pallasta na generala Martmez Camposa. Pričeto je zopet strašno preganjanje delavcev. A ret o vali so jih ne-brojj mnogo usmrtili, uporabljajoč torturo — večinoma nedolžnih, kar se je izkazalo pozneje. Kmalu potem se je pričelo z obravnavi v Barceloni. Mučili in trpinčil* so delavce v trdnjavi na hokrni Montjuich, tik Barcelone s tako grozovitostjo, ki je lastna le španskemu katoliku. Njih vpitje je odmevalo daleč v svet. 5e dandanes izgovarjajo ime "Montjuich'' z največjo grozo. Francoska basti-la ni poznala tacih ost vidnosti, kakor "castillo maHho" (prokleta trdnjava). Tako imenuje narod Montjuich. Godile so se take grozovitosti, da je odmeval glas po vsi Evropi, kli-čoč na maščevanje proti španskim nasi klikom. Ta glas je zdramil četo take. ki se niso nikdar brigali za javnost. Marsikateri je stisnil pest v onemogli želji po maščevanju in klical je smrt španskim- trinogom. A, kar ni doseglo evropsko časopisje direktno z apclova-njem 11a pravičnost španskih krvnikov, doseglo je skoraj isto na drugi strani. Vzbudilo je k maščevanju mladeniča, imenom Mihel Angio-lillo, katerega krogla je prodrla srce Canovasu de Castillo, tačasnemu ministerskemu predsedniku, ki je bil odgovoren za vse krutosti, ker jih je sam zaukazal. Z odstranitvijo Canovasa je bil zavdan španski reakciji hud udarec, kajti izginila je glava vsega lopovstva. Novo ministrstvo je izpustilo — menda vsled bojazni, vse preživele iz ječe Montjuich. Nekaj let pozneje, ko je bila pravljica o "črni roki" odkrita po vsi Evropi in se je evropsko časopisje zavzelo za nesrečnike, je španska vlada dala zadnje svoje žrtve na svobodo — seve, sko|p gotovo vsled strahu pred kakinl novim maščevalcem. "Mano negra" pa ostane značilna beseila za španski vladni sistem, morebiti samo kot razloček vladnih sistemov drugih "civilizovanih" držav, katerih "sistem" bi bil kaj lahko označen z "mano roja", t. j. "rdeča roka", kajti kri ljudstva je prilcpnjena na rokah vseh vlad. Kmalu je imela katoliška Španija zopet prvo besedo. Doprinesla je nov zločin v Alcalla del Valle. Vse, kar je stori la^prcd 20. leti, je tu ponovila. Nesrečnikom so trgali prste, nohte, spolske dele itd. — vse za večjo čast liožjo in uničenje delavskih organizacij, prav tako. kakor za časa "mano negra". Predaleč bi zašli, ko bi hoteli navesti vse detajle trpinčenja nesrečnih žrtev, držati se hočemo torej le glavuttnočk. Toda pustimo* pripo^*-"* vedovanje nesrečnikom samim. "1. avgusta 1903. smo delavci Alcalla del Valle stopili v solidarni štrajk, da bi protestovali proti neutemeljenemu aretovanju delavcev, kateri niso druzega zakrivili kot "grozno hudodelstvo", potom štraj-ka zahtevati toliko, da bi se za-mogli preskrbeti z najpotrebnejšim za življenje. Ker ni to ugajalo krajevnemu uradu, čeprav smo predložili svoje zahteve mirnim |>otom. zapovedal je župan — krvoželjni in trdosrČni človek — žendarmeriji, da mora z vsetni sredstvi, če treba s silo, zatreti naše namere. Zendajr-merija si ni pustila tega dvakrat zapovedati, marveč jc brez vsakega povoda ustrdjila v gručo mirnih dclavcev. V hipu je bilo več mrtvih in mnogo ranjenih. Smrtnora-njen je bil tudi neki 15letni mladenič, Sebastian Aquilera. Razdraženi radi nesramnega napada, so se delavci postavili v bran in pregnali orožniki Y tem boju je bil ranjen tudi žendarmerijski .vodja. Ko se je ljudstvo že pomirilo ter šlo po svojih opravkih je 35 orožnikov obkolilo delavske hiše. Pričeli so z aretovanjem in s torturo. Prvega so peljali v kasarno Bartolo-me-a Alfaro. Vprašali so ga če je doma v vasi. Pritrdil jim je. Sedaj so ga pahnili v stransko sobo, kje; so ga sprejeli 1 poročnik, 1 straž-mojster in 1 korporal. Ker ni vedel- kje je puška, katero je v boju izgubil neki orožnik, so ga slekli do nazega, obdelovali z golo sah'jo in mu odsekali jeden prst na roki. Bili so ga s pestmi in brcali, dokler so čutili še kaj življenja v njemu. Sledil mu je Jiminez Hornigo. IVvspevši v kasarno, so ga bi'i s puškami in palicami. Raztrgali so mu obleko na kosce ter po treh urnih mukali na pol mrtvega in s krvjo oblitega odnesli v ječo. Dne 4. avgusta so ga zopet pripeljali pred lajtnant^. Ker ni mogel lajtnantu odgovoriti na neko vprašanje, poslali so ga v drugo sobo, kjer ga je obkolilo kacih 10 orožnikov. Sedaj je deževalo udarcev po golem telesu, rokah, nogah in prsih. Stepli so ga tako grozovito, da jo mrtvega odnesH iz sobe. Salvador Mulero Medina, kateri je bi! radi dobljene rane v boju z orožniki, navezan na posteljo, se je moral vzlic svojemu sbbemu zdravstvenemu stanju vzdigniti m iti z bestijalnimi orožniki v njih kasar- uašnjega krivičnega družabnega re- 110. Ostala jc njegova jokajoča žena sama s kopico nedoraslih otrok V kasarni so nesrečnega, bolnega moža slišno pestili in vsakokrat, ko se je zvrnil na tla, postavili so ga zopet na noge in nadaljevali 1 pretepavanjem. Slednjič so mu pri vezali en konec vrvi na nogi in drugi močno nategneni na spolske dele. Sedaj so ga začeli s palicami nabijati po sedalu. Posledica ti krvoločnosti je bila, da so mu spolske dele iztrgali, s čim mu je moštvo odvzeto za vse r. :gove življenje. Toisto se je ? ,odilo z Juan Gavilanom, kateri s«, nahaja sedaj v rondaški bolnišnici, katero bo naj-bržc ostavil šele s* svojo smrtjo. Takih in enakih slučajev nečloveškega mučenja bi lahko še mnogo navedli, toda naj zadostuje le par primerov, saj torture, bodisi te ali druge vrste, so si vedno jednake; inkvizicija ostane le — inkvizicija. S tem, da smo orisali najnovejšo katoliško inkvizicijo v blaženi Španiji, želimo, da bi naši rojaki pre-udariii, kako bi se postopalo povsod, če bi bila premoč v rokah zastopnikov klerikalizma. Ako bi katoliški duhovniki zastopali Kristove nauke, bi sejali mir in ljubezen. Na žalost pa moramo konstatirati, da so rodili klerikalizem in njegovi privrženci najbolj ostudna lopovstva. Rimska cerkev in nje fanatiki so upeljali pol)oj in sovraštvo, cerkev je ustvarila strašno inkvizicijo in torturo. Kar se je že v tem jx>-gledu zgodilo je grozno in ostane za vselej kot sramoten pečat v cerkveni upravi. Na gromadi sežgani in na drugi način pomor jeni, pričajo dovolj jasno o tisti povzdigovani "ljubezni do svojega bližnjega". Jtolitični boj. Narodno zborovanje socialistične stranke se jc sijajno zaključilo. 200 delegatov in vseh delov Zjedinjemh držav se je vdeležilo zborovanja. Kdor je pazno poslušal razne debate o socializmu in strokovnih delavskih organizacijah ter gibanju je nehote vskliknil: "Ali je mogoče, tla je socialistična stranka v nekaterih letih tako silno narastla?" — Fakta govore jasno! Z mirnim licem, zmage si svesti zremo lahko bodočnosti v obraz. 1 Na§a sodruga Eugene V. Debs in Hen Han ford sta bila voljena zastavonošema socialističnega proletar-jata za prihodnjo narodno volilno borbo. • . Ogromen boj! Veličasten boj, ki bode spremenil ainerikansko politično življenje v prihodnji volilni borbi. Na tisoče agitatorjev bode oznanjevalo nov evangelij tekom prihodjnih mesecev amerikanskemu proletarjatu — evangelij o osvoboditvi iz mezdne sužnosti. Delo organizacije bode obrodilo sad. 25 tisoč aktivnih, plačujočih članov stranke se bode do meseca novembra podvojilo. Vsaki član naj deluje kot organizator in agitator in dosegli bodemo vspeh, kaker-šnega nismo pričakovali. Slovenski delavci, ki ste združeni v naprednih društvih zberite se oko-lu socialistične zastave ter pojdite v jeseni v bratski slogi z delavci druzih narodnosti pogumno v boj -*- za svobodo, iedrtakost in bratstvo. Lepe Iwede in obljube ne pomagajo. Mi moramo pričeti resno z delom, ako hočemo doseči tudi realne vspehe, ki bodo koristili delavskim slojem. 'Pripravte se vsi za velikansko borbo mej delom in kapitalom, reakcijo in napredkom. Neustrašeno pojdite v veliko narodno borbo, kajti stare, korumpi-rane, kapitalistične stranke se ne bodo upale do zadnjih dni nastopiti javno na volilnem torišču. Priporočali vam bodo "divjega jezdeca" Roosevelta, priliznenca Hearsta, Folka itd., da bi vas omamili ter izneverili delavskim interesom. Ali mi bodemo celi družbi potegnili krinko raz obraz, da vidite nje pravo lice. Socializem je postal v Zjedinje-nih državah mogočen faktor, s katerim morajo računati gnjile kapitalistične stradce da. Socialistična stranka bode v ješeni današnjo farizejsko človeško družbo, v kateri je življenje navadnega psa več vredno nego človeško, (»kazala v njeni celi nagoti. V tem boju proti zajedavCem v človeški družbi nas pa podpira naše najboljše orožje — socialistično časopisje. Sodrugi agitujte v 'prvi vrsti za razširjanje vašega edinega delavskega lista v Zjedinjenih državah — za "Gl. Sv.", ako hočete vspešuo nastopiti v mesecu novembru proti kapitalistom in njihovim plačanim hlajKem. Naprej z nado na zmago! Naprej, boj nas krepi! • Razgled po svetu. Iz riisko-japonskega bojiSča. Ubij ijte, morite, tako zapovedu- jejo rti ski in japonski generali svo- jim vo akom, kedar jih pode kakor ovce v smrtonosno bitko. — "Svetovna sodba se ne Ixxle izrekla nad vami, tjrmveč nad vašimi voditelji," Tihc^ molče, kakor navadni stroji — iivr.šujejo vojaki |>ovelja generalov^ noseč smrt v sovražne bojne vrste. Vojaki ne vprašajajo, zakaj nas silite, da ubijamo ljudi, ki nam nfjo nikdar nič ialega storili, kojih nikdar v svojem življenju še videli nismo? Vojaki more in ubijajo, ker hočeta car in mikado tako! Ogromna večina ruskih in japonskih vojakov neve, da človek ne odgovafja za čine druzih, da vsakdo odogvarja le za svoja dela. Večina vojakov obeh sovražnih sil se prišteva srečnim, da so golo orodje v rokah mogočnih in močnejših. Doklir bode imelo tako naziranje 7s*tortfflP*- narodu: dortef1»dtf*vČ-j fcistnn lemorije na dnevnem redu, sužen-stvo in barbarstvo bodeta pa bujno cvetela. Iz Tokio se poroča, da sta v gosti megli japonski križarki "Kasago" in "Yošina" trčile drugo ob drugo. Križarka "Yošina" se je potopila. Le 90 mornarjev je otelo svoje življenje. Isti dan je zadela japonska bojna ladja "Hacuse" ob rusko mino in šla v 30 minutah v dno. Toqiedovkc so rešile, kacih 300 mornarjev čefu, 21. maja. — Ljudje, ki so prišli iz Daljnija, poročajo, da je japonska bojna ladija "Šikišina" zadela ob rusko mino ter se z vsem možtvom pogreznila o dveh minutah, Japonska bojna ladija "Fuji"1 je isto zadela ob rusko mino. Poškodbe so take, da Ixxle težko pri plula do bližnje luke. Iz Liao-Yanga se poroča, da sta komet Mačiew9ki in princ Hanti morow z dvanajstimi kozaki dospela iz Port Arthura v Liao-Yang. Pot je bila nevarna in polna težkoč Jezdili so po 60 milj na dan. Japonske patrulje so jim bile vedno za petami. Mnogokrat so komaj utekli japonskim predstražam. Kljub vsem oviram so pogumni možje srečno prijezdili v Liao-Yang. "Figaro" iz Pariza poroča, da je general Kuropatkin sporočil carju, da mu delajo precej predglavice zmešnjave, ki so se napravile pri združevanju čet. Petrograd, 21. maja. — Poroča se, da so Rusi potisnili Japonce do Fengwančeng-a nazaj. Japonci so imeli velike izgube. General Stoessel poveljnik Port Arthura je vspešno napadel Japonce ter jih zapodil v beg. Okohi 1000 mrtvili'Japoncev je pokrivalo bojno polje. Na polotoku Liaotung so izkrcali Japonci 45 bataljonov vojakov. Rusi so razdejali železniško progo, da ovirajo Japoncem že itak slabo pot. Liao-Yang, 21. maja. — Dva lahko ranjena ruska vojaka, ki sta u-bežala Japoncem pripovedujeta, da Japonci jako človekoljubno pošto -pajo z ranjenimi/ujetimi Rusi. Begunca trdita, da se lahko uteče, ker straže pogostokrat zaspe. §an-hai-kvan, ar. maja — Rusi so Mizo Haičenga Japonce skoraj popolnoma obkoHi ter zapodili jih r beg. Ruski kozaki so sledili beležim Taponcem do Rusija. Iz Odese se poroča, da so dijaki in delavci napadli županovo hišo. Kozaki so z golimi sabljami raz gnali demonstrajočo množico. 30 delavcev, 15 dijakov in kozakov je bilo vbitih, 15 kozakov pa ranjenih. Iz Pctrograda sc poroča, da bode Rusija vse luke v vzhodni Sibiriji odprla trgovini vseh narodov. Francija. Iz Pariza se poroča, da je vlada sklenila odpoklicati poslanca v Vatikanu, ako bi papež odposlal protestno okrožnico 11a katoliške vlade. — Najbrže bode prišlo do popolnega razora mej Francijo in Vatikanom. — Čim preje, tem bolje za francoski narod! Belgija. Sodišče je obsodilo anarhista Lambkina in Iludestina na smrt, ker sta se s smrtonosnim strojem udeležila napada na hišo policijskega komisarja Laurenta. Major Pa-pin, 1 topničafski častnik sta bila vsled raztrelbe ubita, 12 oseb je bilo ranjenih, hiša pa popolnoma razdejana. Anarhist Boutet je bil pa obsojen v dosmrtno ječo. Italija. Palermo, 25. maja. — Nikolaj Barbato je danes odložil ^voj mandat v italijanskem državnem zboru. Barbato je bi! zastopnik province Trani. Pri odstopu je pripomnil, da pojde v Zdr, drž. izvrševat zdravniško prakso. Barbato jc izboren socialistični govornik ter bode tudi v Ameriki nadaljeval socialistično propagando. — Čestitamo italijanskim so -drugom. da dobe tako izvrstno agi-tatorično moč. Rim. 25. maja. — Neki Habasch-to, rodom Oger, ki je zavzemal riju, je umrl pred pekoliko meseci v Rimu. V svoji oporoki zapušča svoje ogromno premoženje "sv. očetu" — "ubozemu vatikanskemu jetniku". •Sorodniki umrlega so vložili tož-l)o proti papežu, čez da so mu v Vatikanu diktirali zadnjo voljo. "Sv. oče" se je tožbe vstrašil ter ponudi! dedičem $50,000 v poravnavo, ako se odrečejo vsem drugim pravicam. Dediči so ponudbo spre- jeli. > _ Ameriške Testi. Kdor zna, zna. Ali veste, zakaj je John Mitchell protestiral proti glasovanju delavcev za socialno stranko? Vprašajte duhovnika, h kateremu hodi John Mitchell k spovedi, morda vam pove. — Klerikalci so i>ovsod po širne msvetu proti delavcem, ki gredo z glasovnico v roki -proti kapitalistom v boj. John Mitchell je po-mišljenju klerikalec, torej se ne čudimo, če je nasprotnik razrednega boja ter pričakuje še vedno rešitev delavstva iz moderne kapitalistične sužnosti — od zgoraj! Ameriško ljudstvo Ima preveč denarja. Ljudstvo v Zdr. državah je plačalo v petih letih John D. Rockefellers predsedniku roparske družbe za pridobivanje olja malenkost $141,700,000. Amerikanslro ljudstvo ima denarja kakor Turčini uši, zato lahko novodobnim roparskim vitezom plačuje lako ogromno svo-te. — Kako dolgo? Chas, M. Schwab in katollSka cerkev. Chas. M. Schwab, nekdanji predsednik jeklovega trusta je daroval pred kratkim svoto $125,000 katoliški cerkvi — Škofiji Rraddock, Pa. ,Vsak bedak ve. da je Schwab te tisočake izprešal iz delavcev. Ali klerikalci se ravnajo po načelu: Denar ne smrdi, če se ga tudi še drži krt ubitih delavcev. — Sapienti sat! - Kmalu bodemo* na TurSkem. Ko je v januvarju izbruhnila stavka kočijažev m voznikov v St. Louisu, se je človekljubni policijski načelnik izrazil naslednje: "če kri pokriva ceste, da imamo mi le mir pri pogrebih. Ali me razumete kapitani? Streljajte ta streljajte, da le ubijate! Ako potre- Mi smo mislili, da je ta človek neumen, da se hoče s praznimi frazami jc prikupiti denarni aristokraciji. Zmotili smo sc. Policijski duši sc je posrečilo sestaviti nekako "grand jury", kateri predseduje njegov prijatelj Ca-banne, da bi" uradnike unije voznikov posadil zavoljo zarote na zatožno k loj). Temu slavnemu činu, so sledili kmalu drugi, ki se zamorejo roditi le v trhlih [»licijskih možganih. Chas. Kobbs, podpredsednik zaveze voznikov in kočijažev je prišef v S. Louis, da bi prevzel vodstvo štrajka in če bi bilo mogoče poravnal nastale difeVence. Dne 17. maja sta tidrla tajna |iolicaja Williams in Costelo v glavni stan štrajkujočih voznikov na . Franklin ave. ter meni tiič, tebi nič aretovala podpredsednika Kobb- Na policiji je načelnik Kiely povedal Robbsu, da ga smatra odgovornim za vsaki najmanjši izgred. Sploh je naročil svojim policistom, da ga ob prvi priliki aretujejo ter izroče "grand jury". Končno je blazirani poveljnik policistov v St. Louisti še blagohotno opomnil Robbsa, da mu daje zakon v državi Missouri pravico, da ga lahko takoj za 24 ur zapre. Robt>s ga je mirno vprašal, ali so se že kaki nezgredi vršili, odkar je pričela stavka voznikov v "St. Louisu? Ali niso zahtevali stavkii-joči vozniki razsodnišče, da bi sc mirnim potom poravnal razpor? Sedaj jc pa načelnik Kiely srdito in samooblastno odgovoril: "Ta stavka se ne bode končala, dakkr ue gredo stavkujoči j»osa-niezno prositi za delo. Unija se sploh ne bode pripoznala." pravico, da tako govori? Ali je morda predsednik pogrebniških družb? Govori že tako! Take može plačuje me%to St. Louis kot javne uradnike. Pač sramotno 1 Ta človek ni druzega kakor načelnik navadne policijske agenture, ki smatra svoji glavni zadači, da-ust reže željam jxxljetnikov, življenje amerkan&ega delavca pa potiska na stopinjo kitajskega kulija. Nasproti organizovanim delavcem se nastopa brutalno. Unijske uradnike sc smatra hudodelcem. Sina policijskega načelnika, ki je pri volitvah ustrelil nekega Silen-ce-a, se pa hvali kot junaka. To je zakon v mestu St. Louis, ki ni na Turškem, temveč v svobodnih Zdr. državah. Iz Colorade. Konjiča je prignala 100 štrajkar-jev v obupnem stanu iz Ludknva v Trinidad. "Hodili so 18 milj peš. Ker so vse ječe s štrajkarji natlačene, so jih zaprli v ograjo za živino. Ali je John Mitchell delavski vodja? John Mitchell dobiva vedno več vencev slave pri zaslidovacili delavstva! Mislimo, da ima unija pomorščakov naj konservativne j šega vodjo — Mitchella, moža s nekim svetim obrazom in Judeževo zmožnostjo. Kdor, štrajkujočim rudo in premogokopom v Coloradi, pove cinično v obraz od de»et do dvajsetkrat v desetih minutah, po tako izvrstni republikanski postrežbi napram štrajkujočim delavcem, da je republikanec, je gotovi kot delavski vodja, človek sumljive urednosti. SomiSIJenlki narotujte In prtporočujte-OLAS SVOBODE" Socialni klub v Chicafl. Sodrugi. naznanjam vam, da je zadnja seja izostala, ker so bili pro«tori, v katerih ao se vršile seje, prodani. Prihodnja seja bode r petek dne 27, maja ob pol 8 uri zvečer v Narodni dvorani na vogalu Centre ave. in 18. ulice« Sodrugi! Vdeleliteseteseje vsi do zadnjega moža ter pripeljite s seboj svoje prijatelje in snance. Po končanih društvenih opravilih bode predavanje v slovenskem jeziku: Kaj je socialiiem — kaj je T "Glas Svobode" [The voice of Lidebtyj Prvi svobodomiselni lisi sa slovenski narod v Amerik'. "Glas Svobode" iiido vsaki petek in velja za AMERIKO: za celo Iet6 ................»1-50 za pot leta .............* 75c ZA EVROPO: za celo leto ............kron 10 za pol leta .............kron 6 Ktit-greši. Mi le obžalujemo zakaj mu g. Kraševič ni računil $100. Moralna propalost. Ko je pred leti slavni romanopisec Zola obelodanil svoj roman 'Tlodonosnost", v katerem je bičal neusmiljeno hudodelstva, koja zvr-šuje kapitalistično okužena človeška družba, da se ubrani "blagoslova otrok", takrat so se hinavsko prekriževali in zgražali amerikanski filistri nad grešnimi Parižani, dasi so vedeli, da se slična hudodelstva dogajajo v vsacem večjem ameri-kanskem mestu.—V Mary Thomp-sotTbolnišnici je umrla minoli teden deklica Margareta Mc Carthy, ki je prištevala ii takozvanim boljšim krogom. Obdukcija je dognala, da je deklica hotela potom opcracije prikriti neki človeški "pregrešek;'. Zaprli so necega znanega magistrat-nega politika, ki je v zvezi s tem zločinom. O imenu sc t.'dovratno molči, dasiravno navadno imena ta-cih lopovov z veseljem objavljajo. Iščejo tudi babico, ki je ta zločin zvršila. Kako Je veliki Hanna mislil Samuel Stniles, veliki, star mož, eden najboljših opazovalcev in filozofov, ki je še le pred kratkim umrl, se je v spisu "Life and Labor" izrazil naslednje: Otožnost ima svoj 'sedež v možganih in v že lodcu. Ako možgani niso za rabo, tedaj je tudi celi sistem človeškega telesa pokvarjen. Vslcd razdražlji-vih živcev sta prizadeta srce in želodec, telesno delovanje |>a postane nepopolno za redno prebavljanje. Možgani so po živcih v zvezi z želodcem. Naravno je torej, ako je den del oboli, da občuti tudi drugi liolest. Cc ozdravite enega teh organov, ozdravljen je tudi drugi. Najbolje sredstvo v to svrho je Trinerjevo zdravilno grenko vino. katero je priznano kot specialiteta za melanholijo, ki ima svoj vir v želodcu. Ako ozdravite želodec zdravi so tudi možgani, sploh celi živčni sistem. Prebavljanje postane redno, kri se čisti in redi. Zdravniška veda svari pred nezanesljivimi zdravili, priporoča pa mestu njih zeliščne izvlečke, primešane naravnemu vinu Trinerjevo zdravilno grenko vino je izdelano iz čistega naravnega vina in zelišč. Dobiva se v vseh lekarnah in dobrih gostil-Joaip Triner, 799 So. Ashland Station, Chicago, Hi. Gorje, gotje nam socialistom I "Amerikanski Slovenec'' z dne 13. t. m. nas je v notici "Socializem in deset zapovedi j" tako temeljito pobil, da se v resnici že bojimo za obstanek socializma ker je naš so-drug Mr. Dugan v mesečniku 'The Mashinists' Monthly Journal' izjavil sledeče: • . "Mi socialist ne nameravamo dati niti lastniku zemljišča niti lastnikom orodja za izdelovanje in razdelo,vanje prav ničesar, v povračilo, Mi preprosto nameravamo vzeti jim ista, to je vse. Zemljišče je občna dedščina vsega človeštva, stroji in dmga orodja za izdelovanje in razdelovanje so naravnostna posledica skupnega truda delavskega razreda, in samo tega razreda; zato je vse to lastnina delavskega razreda." "Amerikanski Slovenec" pod to izjavo dostavlja hinavsko: "Očividno je, da se gibanje, tira-no |x> takih načelih, malo briga za deseto zapoved. Seveda utegne kdo vstati in izjaviti, da Dugan ne zastopa cele stranke. Morebiti ne; vendar se mu dovoljuje pisati kot človeku, čigar beseda Raj velja." Nadalje omenjeni list za poum-nevanje naroda joka, ker so se nekateri razduhovniki in razpridigarji vdeležili sociališke narodne konvencije v Chicagi, ker so prišli do prepričanja, da je vsaka crkev nasprotna težnjam naroda. Končno pa pobožno vsklika: "Z nase strani ne razumemo, kako sc more kdo, ki ima .le i>e iskro krščanstva v sebi, pridružiti gibanju, ki Ima take voditelje." Gospodo okoli "Amerikanskega Slovenca" boli, da je narodna kon vencija imenovala predsedniškim kandidatom Eugene V. Debs-a za volitve v jeseni Da, tudi mi socia'isti ne razumemo. kako more delavec, ki ima še količkaj zdravih možganov, nositi vam — duhovnikom, najljutejčlm zagovornikom kapitalistov ob nedeljah v vašo nenasitno bisago trdo prisluženi denar. Sedma božja zapoved nas uči: Ne kradi I Ali ni morda tatvina, seveda postavna! tatvina, če kapitalisti delavcem izplačajo za njih delo, komaj deseti dej tega, kar so za služili v potu svojega obraza. Ali ne bi bilo bolj pravično, če bi James J. Hill, predsednik družb "Northern Securites Co." in "Great Northern Railroad" $1,500,000 razdelil delavcem, ki so mu s krvjo in sragami nakopičili velikansko premoženje, kakor da je daroval ome njeni tletiar za zgradbo nove katedrale v St. Pautu. Saj bog prebiva jiovsod, torej se ga lahko tudi po-vsodi moli. Čemu sc torej grade krasne stavbe s postavno naropa tlim denarjem l>ogu na čast, ko je vendar sam bog zajovcdal: "Ne kradi in ne želi svojega bližnjega blaga."? Odgovorite nam! Alfa. Iz La Salla, Illinois. Človek bi mislil, da živi v deželi norcev in duševnih pritlikavcev, če ne bi ga opominjal čmogosti iz visokih tvorniških dimnikov proti nebu.dvigajoči se dim, da živi v deželi realnega napredka. Vsakdo se veseli, cč je v stari domovini stekel vojaško suknjo. Polasti se ga nekaka mržnja do vseh uniform, ki so le količkaj podobne vojaškim. Ali klerikalne ovce v Zdr. državah so povsem druzega mišljenja. Ako se našemijo kakor predpustne seme, okoli ledji pa opašejo zarjavele meče, katere so najbrže kupili pri ka-cem starinarju, se čutijo za nekaj boljšega, kakor drugi preprosti delavci, ki nimajo smisla za take predpustne maškerade. Torej se ne čudimo, ako se je tudi pri nas ustanovila taka garda, ki ima svojim načelnikom necega bivšega korpo-rala iz avstr. c. in kr. armade. Kar g. P. P. ni dosegel doma. dobil je v Ameriki, postal je poveljnik — Častnik našemljenih klerikalnih vojakov. ki stoje na braniku za vero — klerikalni nenasitni žep. In kot tacetrai je potrebno, d* mu vsaki Iz Aspen, Colo. * Odkar so tukaj klerikalni pod-repniki ustanovili svoje društvo, sc je proti zavednemu delavstvu pričel boj na celi črti. To dokazuje jasno kot beli dan, da se našim duhovnikom in njih hlapcem ne gre za ljudski blagor, temveč le za kle-rnkalnO bisago. Cc bi bile delavske koristij našim duhovnikom na srcu pričeli bi boj proti Peabqdyu in njegovi kapitalistični druhali, ki sedaj nasilno vlada v Coloradi, ne pa proti delavstvu, ki bije ljuti boj proti grozovladi. — Nam je ta boj s klerikalne strani proti zavednemu delavstvu tudi všeč! Tem bolj, ko podpirate kapitaliste, tem preje bodo delavci spoznali, da so koristi luhovnikov identične s koristi kapitalistov ter vam dali zasluženo brco. Socialist. • Iz Huntingtona, Ark. Rojaki pozorj Znani pueblski Ciril sedaj straši po Arkansasu in Kansasu, da bi oskubil slovenske delavce za trdo prisluženi denar. Njegovi podrepnikr agitujejo, da bi vsaki slovenski delavec tri doiarje podaril revnemu gospodu Cirilu. — Čc je gospod Ciril res tako siromašen, da ix)trebujc podporo, naj se ziulovolji s petimi centi, ali naj pa gre v kak plavž ali rudnik na delo, saj so tudi njčmu isto tako vrata odprta ikakor vsem drugim šloveti-skm delavcem. Zakaj naj bi le delavec. delali, čc hočejo živeti? Ali je morda delavec za to vstvarjen, da bode s svojimi žulji redil i>oleg kapitalistov še druge postopače v človeški družbi? Mislim, da ne I — Kdor ne dela, naj tudi ne je! Kdor hoče brez dela živeti, naj se obrne za podporo do tistih, ki tudi brez dela žive — do kapitalistov, do ljudskih krvosesov. Tam j>otrkaj-te. gospod Ciril, morda se vam odpre, Straža Iz Frontenac, Kan. Potrtim srcem naznanjamo vsem rojakom širom Amerike tužno vest, da so slovenski delavci pričeli v našem mestu zapirati svoje žepe napram izžcmalcem v duhovniški obleki. Pred verni leti je dobil "pre-častiti" gospod Ciril v našem mestecu $80 za biro. Lansko leto le $30, letos pa borih $13,50. — Go s|k*l Ciril t To boli I Kjer je bila pred dvema leti še bogata žetev, tam je' letos ljulika in plevel. Časi sc spreminjajo in mi v njih! JZapo-mnite si to, gospod Ciril! »_ .1 Stvbodoljub. Društveno Testi. Društvo sv. Petra in Pavla Poživlja vso Bvoje ude, da se zanesljivo udeleže zborovanja -vsakega lil. v mesecu v dvorani na S. Santa F« Ave. st. 1207 PUEBLO. COLO Bratsko društvo: ''SOKOL" spadajoče k J. S. K. J. ima svoje redne bojo vsako tretjo nedeljo v mesecu v društveni dvorani 11a 502 Be. Santa Fe Ave. Društveni zdrav, nlk Je Dr. Chr. Argyr na 1210 Uerwind Ave. K mnogobrojnem pristopu v čilo društvo vabi vljudne ODBOR. PUEBLO, COLO. NAZNANILO. Naznanjava rojakom, Hrvatom in drugim br. Slovanom, da sva kupila veiiki, splošno znuni ..SALOON.... pod imenom "Narodna dvorana," sedaj "Slovenski Dom". Priporo-oiiva c. občinstvu, »osebno raznim društvam voliko plesno dvornno za razno zabavo in druge dvorane za drustvone sejo. V saloonu "pool table" in glnsovir. Točiva pristno pilzensko pivo in drugo izborno pijačo. Potniki dobo pri nitju prenočišče in vso jK)frtrežf)o. Vsi dobro < losi i I Mlad if & Medica 58.') - 5H" S, Centre Ave. tia vogalu 18, cesti. Tel. Loom i s -H»h Chicago, III. Ferdinand Petsche 57») W. 21. Stbeet okrajni notar v zvezi s c. k. nustr. ogr. konzit-lntom. Glavni agent Metropolitan Lipe in Nat. Nortwestehn Fire Insubence. Male tatove obešajo---- Western Union Telegraph Co. plačuje državnemu senatorju Georges Rainesu $100 dnevno, da za sledu je nekega Georges Bordena, ki je baje kot telegrafist omenjene tvrdke ukradel 30 centov. —■ Smešno! Rockcfellera pa nihče ne zašle duje, dasi vsaki dan iz ljudskih že pov krade tisočake in miljone. Zborovanj« delegatov zapadnih unij. V Demerit, Colo., zboruje 300 delegatov zapadnih unij. Na dnevnem redu so koristonosne točke za organizacijo. Predsednika Moyera, ki je v ječi, nadomestuje podpredsednik unije. J. C. Williams h Grass Valey, California. Zborovanje bode trajalo 10 dni. Poobla ■ ščenci so prišli iz naslednjih držav Colorado, Arizona, British Columbia, Montana, Idaho, Kansas, Minnesota, Michigan, New Mexico California. Oregon, Utah, South Dakota, Washington, Wyoming it Alabama. Že krvniku Bcll-u je preveč. Generalni poročnik Bell, ljublje nec elevelandske "Domovine", ki ji v Cripple Crceku izjavil "to hell with the constitution" — v |>ekcl z ustavo — je odstopil od svojega irtjcsta, češ da sc državna milica ujjorablja za pogubo delavskega stanu in v podporo korporacijam. Sodrugl! Dela veil Edino vaše orožje v bojujsa oU stanek je vase časopisje. Spomin jujte se svojega glasilj>. "Ql. Sv na vseh sestankih in veselicah* Od boja, do znt«Ke! UltBAN BltO S 5p »9» W. mit. Nt. Cltloag«, UL CENA IN DOMU POSTREŽBA ZA uineriko patentimne Harmonike, izvrstno delo, se dobe samo pri Slovencu plohu Golob 203 BRIDGE St. .JOLIET, ILL. F, J, SKALA & CO 320-832 W. 18,-ulica ČESKO-SLOVAN8KA BANKA. Pošiljanje denarja, izmenjevanje tujih denarjev, izterjatev denarja in vrednostnih stvarij po celem svetu, sesebno v Avstro-Ogrski in Zdr, državah. • Ustavljanje plačilnih in drugih pravnih listin. Dedsčine. Zastopniki družb: breuiSke, hnm-burske, antverpške, rotterdatiiske in francoske prekamoreko-vožne črte. V New Vorkti in ostalih ev-ropejskili pristaniščih tojflejnio potnike noši zastopniki. V slučaji zadreku oziroma zaprek potnikov, obrnite se na mis. KAA mož potrebuje za Rainer- ** jevo pivo in HourbonWis-ky piti, fine smotlke kaditi in se veseliti. Razjioailia staro belo in staro črno vino po 50 centov, ter stnr graj*.1 brandy po 12.15 galoti. ANTON KRIZE, |OAT HILL, NAPA CO. C A L. Ako hočeš imeti fine slike, idi k fotografu LIEBICH u 80-«6 Euclid Ave. Cleveland, Ohio. Anton Siikle PUEBLO, Colo '»01 S Santa Fe. Priporočam svojo gostilno, kjer točim vedno sveže pivo iu žganje. Tei.kfoN «92 Red in 373 Black 1 - 1 t 1 t 1 1 ju vsako prvo bodes snemal ponižno klobuk z gla- j to-||0 ol) 42 uri popoldne v prosto- ve. kedar srečavaš poveljnike, čast- —], ^ M. Koinpa 1st Str. nike in podčastnike naše klerikalne Dne 6. junija bode vplačevanj« jaške čete. Ako te na tem svetu ne doleti zaslužena kazen, ne izogneš sc ji na drugem svetu . . . (iorel bodeš v peklu, trpel bodeŠ peklenske muke! Vrgli te bodo tja, kjer jok in škripanje s zobmi 11 t ceni napravi b: k. smonek mesečnega doneska za mesec maj. Mesečni donesek je 81, vstopnina je isto le SI. Delavci vstopite mnogobrojno v društvo, ker U> vam koristi, ako se z malimi doueski, dokler ste zdravi in čili zavarujete za slučaj bolezni ali smrti. Odbor. Novoletne obleke in površniki -overcoats,- najnovojše modo, < najnovejšega sukna in dobrega kroja. Ni zavoda v Chiengn kateri bi imel'lepšo in WaBhhum Ave., Chicago, 111. Porotni ) j£ABTlN PoTOKAR, 664 S. Centre Ave'., .Chicago, 111. odbor: j MpuOR Mladič, <517 S. Centre Ave., Chicago, 111. .. i John Verscaj, 671 W. 21st PL, Chicago, III. Bolniški | jog Duller, 416 Washburn Ave.', Chicago, III. odbor: j Aston Mladič,"184 W. 19th Str., Chicago, 111. VSE DOPISE naj blagovolo društveni zastopniki pošiljati na 1. tajnika Frank Medica; denarne pošiljati« pa blagajniku Fmiik Klobučarju. Petrova skala. V. K. iz Rima, 25. nov. XVIII. Francija ima 38,595 00° prebivalcev. Med temi je 36 milijonov katoličanov. 2e sedanja cerkvi nasprotna politika francoske vlade in francoskega parlamenta kaže dovolj, da ogromna večina teh katoličanov ni cerkvi prijazna. Pa tudi sicer je med temi katoličani na milijone tacih, ki o cerkvi nečejo ničesar vedeti. Koliko jih je, se pač ne da izračunati, ali če se v[K)števa, koliko jih hodi ob nedeljah v cerkev, se dobi vsaj približna slika. Pariz šteje okroglo 2.714.000 prebivalcev in ima 71 župnih cerkev. Torej pride na vsacih 28.225 Prcbi-valcev ena cerkev. Povprek je v vsaki cerkvi ob nedeljah 12 maš. Ko bi vsi Parižani ob nedeljah hodili k maši, bi moralo pri vsaki maši biti 3180 vernikov. V isti ni je pa v Parizu obisk cerkva skrajno slab. Najpobožnej-ši del Pariza je tr. okraj ki šteje 239.149 prebivalcev. V tem okraju so tri župne cerkve: Sainte-Mar-gucrite, Saint-Ambroisc in Saint-Joseph. Na vsako teh cerkev odpade kacih 79.000 oseb. Ko bi vsi prebivalci hodili k maši, bi moralo pri vsaki maši v teh ccrkvah biti 6583 ljudi. Na srečo ne hodijo. Zakaj, če bi hodili, bi polovica teli , ljudi sploh ne mogla v cerkev priti. A ker nikomur ne prihaja na misel, trditi, da bi bila potrebna nova cerkev v tem okraju, dasi se prebivalstvo vedno množi, se da pač sklepati, da ljudje nič kaj ne silijo k maši. V cerkvi St. Ambroise je 1500 sedežev, v cerkvi St. Joseph 8oo in v cerkvi Marguerite 900. Le bi se ljudje stisnili, bi imelo na vseh teh sedožil\4000 oseb prostora. V tem slučaju bi na vsakih 59 prebivalcev tega okraja prišel en sedež. Na podlagi teh podatkov je dr. De-lauray že 1. 1879 izračunal, da od 1000 prebivalcev jih 966 ne hodi' niti ob nedeljah v cerkev, Guvort pa jc spccijelno za II. okraj izračunal, da od iooo/prebivalcev jih 988 še ob nedeljah ne hodi v cerkev, za ves Pariz pa je dognal, da od tisoč Parižanov jih hodi le 23 k maši, 977 pa ne. In kdo hodi v cerkev ? Gujdrt je hodil gledat ob raznih nedeljah v župne cerkve ii. okraja in je videl, da so pri maši največ samo otroci in posli. Med 950 ljudmi, ki so prisostvovali 36 mašam je bilo samo 96 moških, m Jo sami priprosti ljudje brez duševno sn modalnosti. In to v kraju, nedavno pri sodišču v Kropu kaznovan, ker ji* oklofutul v cerkvi nekoga mladeniča. To dni je bil zopet ofcaojon v globo to K, ker jo v ee.'kvi grdo pretepel nekega šolarja. Neusmiljene sestre. Uprav prijetne razmere so v mestni liolnici v Sopronti. Rokodelski učenec llorwath je ležal za logarjem bolan in deloma nezavesten. V takem stanju je onesnažil posteljo. Vsled tega ga je 'usmi-Ijenka'' Drescher s pestmi in palicami bila po glavi in trebuhu. Nekemu druzemu bolniku, ki sc vsled protina ni mogel ganiti v postelji, je nalašč dva dni nastavljala jed na mizico, do katere bolnik seveda ni mogel seči ter ni dva dni dobil ničesar za jesti. Proti surovi usmi-ljcnki sc je uvedla preiskava. O krščanska ljubezen in potrpežljivosti Železniški stroj zadel \ dva vagona v bližini Trčtta. V sredo zvečer jc bil Mrašansk vihar. Ta vihar je pognal v tek s postaje v Tržiču tri železniške vozove, ki so drdrali proti Nabrežini. V istem času je šel železniški stroj iz Nabrežine v Tržič ter zadel kaka dva kilometra od Tržiča na vozove. Dva sta se zrušila, tretji je skočil iz tira. Stroj se je poškodoval le neznatno. Brzovlak iz Trsta ob 8 40 se je moral, obveščen o Jem, umakniti do Bivia ter počakati tamkaj vlaka, bi odide' iz Gorice ob 8.49, da je mogel potem iti po istem tiru, ker po drugem ni bilo mogoče. Prišel jc v Gorico z zamudo dveh ur. Uvedenje jezuitov v Hrvatsko. Službeni list .brv. vlade od 2. t. m. jc naznanil, da je Njeg. Velič. z rešitvijo dne 12. aprila t. 1. dovolilo uvedenje jezuitskega #reda v Hrvatsko. Na podlagi tega dovoljuje vlada nastanjenje jezuitov v Zagrebu. "Novi listfi/ia Reki pravi 11a to: "Gorje Itrvatski, kadar jo prekrije ta črna tuja jata I Prvi sadovi njihovega "duševnega" in "kulturnega" dela sta brez dvoma magjaronsko-klcrikalno 'Hrvatstvo' pa magjaronsko-klerikaltia stranka, t e bo hodil ban Pejačevič po tej poti. po kateri je začel, potem bo njegovo vladanje bolj ubijevalno za Ijrvatski narod nego je bilo ono njegovega prednika grofa Khuena' Na Japonsksm sta dve veri. Sin -to, najstarejša narodna vera, kateri pripada tudi cesarska rodbina, in budizem, kateri je bil vpeljan v šestem stoletju po K. r. iz Koreje. Sin-to je češčonje narodnih junakov in naruvnih močij. V Bvetiščih 1 niifa) ni malikev, ampak priprost altar, nad katerim visi o-kroglo zrcalo (kagami) kot pridpo-dol« čistosti dušo. Koncem devetega stoletja se je zmešel Šin-td z budizmom v novo vero (rigobu -sin to ali pa zoku-šiu-to). Sedaj so vstopili v svetišče tudi nialiki, nad katerimi je bilo še vedno zrcalo. Pred kakimi štirdosetimi leti se je začelo .gibanje, da se odstranijo maliki kot pridevki budizma, da se zopet vrnejo Japonci k svoji stari veri. Budizem šteje 207,700 svečenikov (boncev), in sicer 14m,s+o menihov in >8,8110 nun. Svetišč (te-rr) imajo IHUH4. in-tonisti imajo pa 1*8,1*0 »vetiščunija). Obe veroizpovedanji štejeta enako število vernikov, -in-tonisti pokopu- jejo, budisti zažigajo svoje mrliče. Žalnaobleku pri obeh jo bele barve. Kulturni napredek v Zdr. drž. Leta 1903. je bilo 104 oseb linča-nlh. Teh umorov se je zvršilo 12 v severnih 92 pa v južnih državah. Med njimi je bilo 86 zamorcev, .17 bclokožccv m 1 Kitajec; v državah Mississippi in Louisiana sta bili tudi dva zamorki linčani. Postavnim potom so jih leta 1903 ]x>slali 123 na drugi boljši svet, torej 21 manj kakor v minolem letu. Samomori sc pa množe od dne do dne. Leta "1903- je šlo prostovoljno v smrt 8597 oseb; 5385 mož-kih 3212 ženskih oseb. ' . Banke in blagajne so bile okrade-ne, za $6,562,163, torej za $200,000 manj kakor v prejšnem letu. Vse žrtve, izvzemši jedno samo, katere so linčali, so bile krščanske vere. Najbrže so bili krščeni tudi krvniki teh žrtev, kojc so učili od mladosti: "Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe," Linčarji In njih prijatelji so sovražniki socializma. Človek, ki so-calistično misli, bode skušal odstraniti vire in vzroke hudodelstva ter se ne Ixxle oziral na staro barbarič-110 navado: "Glavo za glavo!'' Socialist, hoče potem vzgoje in zdravih gospodarskih družabnih razmer, vstvariti iz človeka — človeka. Moderni kapitalistični proizvajalni sistem, tvoreČ največjo bo-gatstvo-in največjo bedo, pa naredi iz človeka #ver. Ako taka zver zvrši kako hudodelstvo, tedaj jo druge-zveri zvežejo, vržejo v ječo ali pa usmrtijo ter dovrše še večje hudodelstvo 11a hudodelcu. Siromašni jetnik v Vatikanu. Kirschner poroča svoji letni knjigi o siromašnih in suhih dohodkih jetnika v Vatikanu tako-le: V Vatikanu imajo na leto okolo 7 in J4 milijona lir dohodkov in skoraj toliko troškov. S temi milijoni vlada sv. oče cerkev. Njemu ostane le 500 tisoč lir za privatno uporabo. Vse drugo se potroši za kongregacije, šole in |x>d|>oro ubogim. Tako Kirschner! Mi smo v tem oziru povsem druzega mnenja. Leta 1900 je |>apež dobil neštete milijone od vernikov in razdelil je med uboge v Rimu le 15 tisoč lir. Ako papež daje komu miloščino, jo ne daje ubogim, temveč jo deli starim, katoliškim, rimskim plemenitnikom, kojim od njih plemstva vsled razuzdanega življenja ni druzega ostalo, kakor golo plemstvo. Nadalje .fa stane mnogo tudi njegov sijajni dvor, katerega na-ztvljejo papeževo 'družino. Ta družina šteje 3168 oseb. 2656 oseb je duhovskega stanu, 512 pa posvetnega. Od prvih je 73 oseb, od druzih 69 vedno v službi. Poleg teh oseb je pa še nebroj slug in kuharjev na papeževem dvoru, Ta družina se deli. Duhovniki: 4 palatinski kardinali, 4 palatinski prelatje, 998 dvornih prelatov, 316 apostolskih prptonotarjcv, 10 avdi-torjev "rote romane",-9 prelatov apostolske komore, 16 abrcviator-jev "parco maggiore ', 65 prelatov poročevalcev, 435 navadnih dvornih prelatov, 9 pravih tajnih komorni-kov, 763 nadstevilnih, 5 papeževih dvornikov, 7 nadštevHnih. 431 častnih komornikov, 7 tajnih kaplanov, 87 tajnih častnih kaplanov, 96 častnih kaplanov, 2 tajna klerika, 6 navadnih kaplanov, 12 nadstevilnih, 1 Sakristan, 1 spovednik nj. svetosti in apostolski pridigar (kapucincc). iAj'kl: 7 pravili tajnih komornikov, 4 tajni komomiki, 353 nadstevilnih, 5 častnih koinoruikov, 46 nadštevilnih in tako naprej. Taka družinica gotovo stane nekaj na leto. Ta gospoda gotovo ne je suho polento ali ovsen močnik. Logično je, če je papeževa družina sita, da za siromake malo ali pa nič nč ostane. Pravljico o ubozem vatikanskem jetniku pa lahko pripovedujete, le še histeričnim tercijal-. kam. , Vse čistite gg. naročnike, kojim jenaročnina potekla, opozarjamo, do jim bodemo s prihodnjo številko ustavili list, ako pravočasno ne poravnajo svoj dolg. Ml moramo vse plačati! Ako ne plačamo, ne moremo Izdajati list. Upa mo, da bsde naš hlagebotnl opomin imel zaželjeni uspeh, ker naši cenjeni gg. naročniki vedo ceniti vrednost svobodnega časopisja, Z bratskim pozdravm Upravništvo, Preselitev Slavnemu občinstvu v Pueblo, Colo, in okolici naznanjam, da sem opustil gostilno na starem prostoru 1009 E. B str. tor odprl nu 207 E Northern Ave. lepo moderno urejeno gostilno. Priporočam se vsem Slovencem v obilen obisk. S spoštovanjem Frank Hočevar. JOHN FERBEZAR 629 S. Santa Fe Ave. PUEBLO. Priporočani rojakom svojo novo, lepo urejeno gostilno, kjer točim vedno sveže Walterjevo pivo- Izvrstno žganje in fine smodke na razpolago, NAZNANILO. Opozarjam slovensko trgovce snloonnrje in tudi drugo p. n. občinstvo na importirnno brinje iz Ljubljane, iz katerega kuham sam nnjbolji brinjevec! Kdor hoče dobro kapljico brinjevca pili, naj so obrne na John Kracker-ja 1199 St. Clair Str., CLEVELAND, OHIO. K-71 Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chieagi in drugim po okolici naznanjam, da tonili v svojem novoureje-nim "saloonu" vedno sveže najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske smodke na razpolago. Vsuce-mn v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna mita (poollanle). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC (517 S. Center Ave. blizo 19 ulice Chicago, III. £ SI KALIFORNIJSKO VINO na prodaj. Pridelek farme Hill Girt Wirfeyaid. Dobro črno in belo vino jm) 85 do 45 centov galon; slaro belo ali črno vino 50 centov galon; risling flfic. Kdor kupi manj kot 50 galonov vina, mora dati za posodo. Drožnik po $2.35 do $2.75 gal.; slivovie po $3 gal. Pri večjem naročilu dum popiiBt. V nmogobrojna naročila se pri-poročam STEFAN JAKSHfi Box 77 Crockett, Cal. POSEBNO OBVE3TILO. Nova prekoniorska vožnja čez sredo-7,emlio ftiirljansko morje. protskuSena Cunard Line ustanovljena leta 1840. Najttarejia prekomortka črta. S 2G. aprilom Je upeljala Cunard Lino vožnjo Iz New Yorka direktno v Trst In na Reko, b prestankom v Nea polju. TI Izborni in moderni parnikt t dvojnim vijakom, odpljujejo Iz New Torka kakor sledi: ultonia (s dvojnim vijakom, 10.402 ton) v torek, 24. maja. SLAVONIA (novi pamlk z dvojntp vijakom, 10,605 ton) v torek, 7. junija. PANNONIA (nov pamlk i dvojnim vijakom, 10,600 ton) v torek, 21. junija. \ In potem vsak četrti večer redno. Radi znlianlh cen, obrni >e na nafle agente. Tudi tretji razred nudi potnikom vse ugodnosti. Potrebujemo a-Kente. T. C. Whiting, Mgr.. Cor. Dearborn & Randolph Str., Chicago. I VABILO HA ' I PRVI VELIKI "PIC-NIC" katerega priredi slov. del. per. zbor "OREL" 1 osmo grove v south cm. V NEDELJO ONE 29. MAJA 11104. Vstopnina za gospode 25centov; dame vstopnine proste. X4* te SloVttfle ODBOR. ^ Veliki obletni izlet. desetletnica društva sv. .VTKFANA štev. I, K. S. K. J. * --- . "VU-----V.V •• • "Pilsen Grove" 11a 40. cesti in Elston Avenue V NEDELJO S. JUNIJA 1904. lLnm; Ashland ali Western karo in prumes- t Vstopnlllft za UClIll titev {transfer) na Elston v Grove. I osebo 25c. C. G. FOUCEK 586 Centre k na vogalu 18. ul. Najboljša cesko-slovanska lekarna v Clkagn V nji so nahaja tudi pošta, kjer je mogoče po- šiljnti novce po vsi Atnerki in v Evropo. Prodaja znamk in sprejemanje priporočenih pisem. Odprto 1» dnevi in i>ouoc'i.- Brzojavni urad na vse strani. Ekspresni urnd, pošiljajo se kov-čegi in d.ngo na vse struni Zed. držav. V lekarni ordinira jo naslednji zdravniki: Dr. Martin Ivee, vsak večer od (i. do7. ure: Dr Štulik od 10. do 12. dopoldne in od zvečer: Dr. Kolar^ Dr. Kotli, Dr. Chvotal, in Dr. Čnnnt. Ako ste lHjJni, stopite v mojo lekarno in pomagalo se \ am Ixxle. m ftms eaammammwrn Mirti <9 Dr. M. A. Weisskopf 885 Ashland Ave, Telefon Canal 476 Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. In od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od I0-|2 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DK. WEIS8KOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte tony Slovana v svojo korist. PRAVA SREČA JE ZA NAS NAROD, jjJ ko najde tukaj na tujem svetu v slučaju bolezni, Človeka, katerc-mu /. mirno vestjo zaupa, znajoč, da Ce bit v kratkem Času popolnoma ozdravljen od svoje bolezni. Vne novine ga jednako slave iu hvalijo zaradi njegovega izkuSenja v zdravenju, zato ga pa tudi ini preporoCamo naSem narodu in potrdujemo, da je Prof. Dr. E. C. COLLINS, iz vseučilišča v New-Yorku, jedint zdravnik, kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti, Kakor bolesti na ptPčaftrpratfrrleludcu, čievah, jetrah, meh-urju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kaSelj, mrzlica, prehlajenje, (evmatizem, prelivanje krvi. gii?a. otekle noge ali telo, vodenico, boleCine v gri2u, zlato Žilo (hemeroide), onemoglost pri spolzkem obCevanju, izpadanje las, tifus, leSaj, teCenje iz uSe3 ali oCi, gluhost, slepost. raka, hraste, garje in rane, šumenje v uSesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje In zunanje bolesti. Prof. ('olllns je jedini kateri popolnoma ozdravi suSico in sifilis kakor tudi vse SPOLSKE BOLEZNI PRI M0ŽKIH IN ŽENSKAH. Ki bolnika, katerega nel>i Prof, CollIlIR naj si bode od kateie spolske bolezni zmlraj, ozdravil. (Ilajte ! Nekoliko najnovejših zahval^ katera so najboljši dokaz njegovega izkuSnjegu zdravenja. Kroničen katar Slavna zdravilnica Ilolezeit na plu- želodca In slalio prebavanje želodca ozdravljen. Collin s. o v a] rac h naduha iu kronične bolečine v želodcu o-zdravljene. Od srca se Vam zahvaljujem za poslana zdravila, ker sem od njih odmah ozdravel tako da sem takoj zopot pričel, delat, poprej pa P.a 8 niesecov nič delat nisem mogel. Vam dam na znanje da sem bil tukaj pri nekem zdravniku 3 tedne, rdi pomagat mi nikakor ni mogel. Potem sem se zdravil pri drugem 8 Jtednov in tudi ta ml ni mogel pomoči. Jankopl. KrllčUj tako da spm se odloČil da Nliuon Lu/.ar, Tyrone, Pa. nedam omenjenim zdravni- 41 North Front »t. ' kom tudi ne jednega centa. Reading, I'a. Ko sem se na Vas obrnil In začel Vale zdravila rabit sem odmah ozdravil. Vsakem od mojih znancev In prijateljev Vas čem priporočiti. Ostanem Vam zahvaljen kakor svojem največjem dobrotniku VaS M Medenjak, 110 Central Ave, Kansas City, Kansas. Zato, Če bolujete 11a kateri bolezni zmeraj, najsibode zastareno boleznijo, ali pa da so Vas tieizkuSeui zdravniki pokvarili.-^oplSile točno svojo bolezen v materniin jeziku, ter piSite na Profes. Dr. E. C. COLLINS, 140 W. 3-1 tli Nti;eet, New York. Prof. Collins Vam bode dal na podlagi diagnose cajhcKSa zdravila, po katerih se bodete gotovo popolnoma ozdravili . • gaaSSEKib iaM ^iL^^KEJT^JS^^ •patov praporščak. Zghdozfcka povest, Spisal F. R. # XXXIII. Trdili korakov je sel Albertus * hišo, v kateri je stahoval vsakokratni opat. Spremljali so, ga oskrbnik in dvajset vojščakov. Oskrb-mik je odprl vrata in Albertus je Trstopil v sobo, v kateri sta bila opat IPeter in njegov praporščak Andrej Kovan, - — Xa kolena, je zagrmcl Alber-mis, in je stopil pred opata. Prosi za. odpttščenje, da si se polastil ča-:S*i in pravic, ki gredo samo nieni. — Opat zatiški sem jaz( je od govoril Peter. Pravično sem izvoren in postavno potrjena Ti pa si •dstavljen od časti opata, bil si ne-, pokoren, nezvest svoji obljubi" in si sSrfivaj pobegnil iz samostana. Za Uo te prej ali slej zadene zaslužena 2azen. — Lažeš . je kričal Albertus in tri mu je šinila v glavo, da je postal ves rudeč v obrazu. Vojvoda Viljem je spoznal, da se je meni zgodila krivica in me zato proglasil za opata ter mi podelil vse pravice. — Vojvoda Viljem nima te moči in tc pravice. Uklonil sem se le sili, kot opata pa tc ne pripoznam. — Ne? je posmehljivo vprašal Albertus. Ti se torej pimtaš proti meni? AH veš, kaj to pomeni? In mbrnivši se k svojim spremljevalcem jim je zapovedal: Primite in »vezite tega nepokornega meniha in vrzite ga v ječo, ker sc punta proti svojemu opatu. Doslej je Rovan mirno in molče ■stal na strani« Zdaj oa, ko so vojaki stopili proti opatu Petru, je z mečem v roki planil med nje. — Nazaj, jd zakričal, kdor se ■opata dotakne, tega ubijem na mestu. Zdaj so^kočili tudi drugi vojaki vmes in vnel se je boj, ki pa je Irajal ne nekaj trenotkov. Albertus je divje kakor zver kričal na vojake: Pobijte ga. tega puntarja. .Meči so žvenketali in krvaveč od mnogili ran je padel Rovan na tla. med tem ko so drugi vojaki že zgrabili opata Petra in ga vlekli iz sobe. Albertus je pristopil k Rovanu šn s j>orogljivim smehom dejal: — Ali te imam sedaj, ptiček moj ? Dosti dolgo si mi delal ovire in napotja, dosti si mi provzročil <-krhi in težav. Sedaj pa si v mojih rokah in sedaj se ti bom maščeval, /pes prokleti. Albertus je sunil Kovana z nogo sn mu ukazal: Vstani. — Mož je smrtno ranjen, pre-rtnilostni gospod opat, je dejal -oskrbnik. — Naj pogine! Prej ko ga bo /*otiec, bolje bo zanj 1 je osorno odJ govoril Albertus. Oskrbnik pa se je obrnil k svojim vojakom in jim ne zmeneč se /a Alberttisa rekel: — Nesite ranjenca ven in pokličite samostanskega zdravnika. Mož je hrabro-in poštena -bojeval in aasluži, da se mu reši življenje. Vojaki so nesli Rovana iz hiše. Albertus se ni upal ugovarjati, nego šel med svoje prijatelje. In vso •moč so praznovali sijajno zmago. XXXIV. Albertus pl. Lindeck je bil zopet aopat v Zatičini. Menihi so mu Vrez obotavljanja obljubili pokornost. Samo dva sta se uprla, toda .Albertus ju je dal vreči v ječo in -vkovati v težka železja. S tem je .iHla končana naloga, ki jo j« imel oskrbnik Svibenik kot pooblaščenec •celjskega grofa in zapustil je s svojimi možmi zatiški samostan. Odšel je toliko raj še, ker mu Alber-tusovo postopanje ni ugajalo. Novi opat je bil s svojim uspe-lx>m zadovoljen, zlasti ker je imel IRovana v rokah. Skrbelo ga je samo, kam da je izginil Hugon Alba. Da bi bil mogel uki iz samostana, tega ni verjel, pač pa je mislil, da ^e Hugon kje v samostanu skrit. Zato je ukazal samostan strogo za-stražiti. A te naloge ni poveril samostanskim uslužbencem, marveč hlapcem onih vel kašev. ki so bili ž »jim prišli v Zatičino in ostali za nekaj časa tu, da bi opata varovali. Prve dni ni mogel nihče v samostan in tudi iz samostana ni smel ■nihče. To je bilo posebno neprijetno Matiji Jazbecu. Ta je bil na večer.ko se je Albertus polastil sa-mostarfn, spremil Htigona Alba, da je pdbegnil, potem pa se ni vrnil v samostan, marveč se skril pri nekem kmetu V samostanu ga ni nfliče pogrešal, saj se je tam zdaj %ar trio ljudi, Matiji pa se je rdelo, •"da je veliko pametneje, Se ne pride ta dan, dokler ne ve, kaj se je v sambSUnu tgodilo. Sde v nedeljo so se odprla sairtt- stanska vrata in ljudstvo, ki je bilo silno radovedno, kak prevrat da se je izvršil, je trumoma hitelo v. cerkev. Pri maši se jc ljudstvu slovesno oznanilo, da jc prejšnji opat odstavljen in da je zopet Albertus pl. Lindeck zatiški opat. tudi Matija še je bil vtihotapil v samostan. Izposodil si je kmet-sko obleko in srečno iztaknil hlapca, s katerim sta si Bila dobra prijatelja. Ta mu jc povedal, da je Rovan smrtno ranjen in da ga je dal novi opat vzlic tenju 'zapreti v podzemsko ječo, katero stražijo tuji hlapci, tako da ni misliti na pomoč. — Pravijo — je dejal hlapec — da pusti opat Rovana živega zazidati, češ, da jc Rovan proti njemu jx> krivem prisegel. ■ Matije se je polastila strašna jeza. Najraje bi bil pohitel v cerkev in novega opata, ki je z nepopisno ošabnstjo sedel na svojem sedežu, kar pred altarjem pobil. Ali uvidel je sam, da bi bil to obupen čin, ki bi nikomur ne pomagal, in začel je iskati- novih sredstev, kako bi rešil Rovana. Pred vsem sc je splazil iz samostana in {»hitel na smreški grad poročat patru Tugonu, kaj je izvedel. Modri menili je takoj uvidel, eki se s pritožbami tu ne da dosti o-praviti. — Predno pridejo pritožbe do vojvode na Dunaj, do dež. fjlavarja in do vizitatorja, predno jih ti rešijo, je lahko Rovan že stokrat mrtev. Poskusiti morava, da rešiva Rovana na kak drug način. A kako? — Kaj, ko bi kmete nagovorili naj udarijo na samostan iu naj Rovana šiloma oproste. — Ne pojde, prijatelj, je žalostno menil pater Hugon. Kmetje so že deloma jiozabili, kako krvavo jih je bičal Albertus kot opat in ker je v samostanu toliko oboroženih tujcev, bi jim tudi zmanjkalo poguma. Časih je bil ta kmet neustiašen mož, a tlačijo in tarejo ga že toliko stoletij, da je izgubil vse moštvo. — Ali Rovan je vendar kmetom pomagal, da so bile preklicane vse krivične tlake in dajatve, ki jih je bil naložiš Albertus, se je togotil Matija. 2e iz hvaležnosti bi se morali zavzeti za Rovana. — Tudi iz hvaležnosti ne bodo ničesar storili, je rekel Hugon, Da, ko bi sc jim zgodila kaka krivica, ko bi jih kaj posebno hudo speklo, IKrtem bi se morda vzdignili. Iz hvaležnosti bodo pa samo po krčmah Rovana poniilovali; storili pa ne bodo ničesar. Matija je od obupa tolkel s pestjo po mizi in škripal z zobmi. — Kaj naj torej storim? Kaj naj poskusim? Svetujte mi, pater Hugon, saj ste moder mož, saj je tudi Rovan rešil Vas iz ječe. — Ko bi mogel s svojo krvjo oteti Rovana, bi jo z veseljem prelil, je slovesno rekel pater Hugon. Kaj naj storiva, tega ne vetu. Poskusiti morava vse. Za zdaj pojdiva v Zatičino. Jaz sc oblečem kot kmet in upam, da samostanskim ljudem ne padem v roke. Potem bodeva po okolnostih spoznala, kaj da je storiti. — Če že mečev ne moreva imeti, pa vzemiva vsaj nože, je menil Matija. Kdo ve, v kak položaj prideva. V Zatičini je bilo po popoldanskem cerkvenem opravilu jako ži-vahpo. Vse krčme so bile polne ljudi. Matija in Hugon sta imela za spremljevalca dva hlapca s smre-ške grajščine, a ker sta se bala, da bi ju spoznali, se nista upala med ljudi. Skrila sta se za vasjo na kraju, od koder sta mogla kolikor toliko Zatičino opazovati, svoja spremljevalca pa sta poslala v vas poizvedovat. Glej Matija, je rekel Hugon, tam-le stoji spomenik, ki ga je postavil opat Lavrencij. Ali veš kaj pomeni ta kamen. — Ne, Je rekel Matijfi. Ali ima kak poseben pomen. — Zgodovinski potpen, je dejal Hugon. Ko so prišli pred stoletji menihi v ta kraj, so začeli zidati samostan najprej na tem mestu, kjer stoji ta kamen. Priletel pa je ptič in vedno kričal. Iz tega so menihi sklepali, da je to božji migljaj, naj se samostan sezida drugod. In tako se je zgodilo. Sezidali so samostan, kjer stoji sedaj,'opat Lavrencij pa je na tem inestu postavil spominski kamen. — Jaz pa mislim, je pripomnil Matija, da je kričanje tistega ptiča pomenilo, naj se menihi sploh tod ne naselijo m naj gredo kam drugam. Za ta lepi kraj bi bik) gotovo bojje, da se ni nfkdar prikazal nd-ben far. Prinesli so ljudem samo nesrečo in bili vedno prava šiba! i • ■ oozja. — In kmet je tako neumen, da to šibo še poljublja, je pristavil Hugon. Proti večeru sta se končno vrnila moža, ki sta jih Hugon in Matija poslala v vas. Posebnega nista vedela ničesar povedati. Izvedela sta le, da je samostan zastražen in da nihče ne sme ne notri, ne ven. — Samo mladi grof |«amberg in trije drugi velikaši so odjezdili v Št. Lambert, da obiščejo vojvodinjo Virido, je pripovedoval eden hlapcev, m se bodo kmalu vrnili. Matijev itak širokli obraz se je kar raztegnil, ko je slišal to novico. Oči so se mu zasvetile. Planil je kvišku, začel metati klobuk v zrak in kričati na vse grlo: Rovan je rešen — Rovan je rešen. XXXV. Matija se je s patrom Ilugonom splazil okrof* Zatičinc na cesto, ki je vodila v St. Lambert, hlapca pa sta šla skozi vas. Dogovorjeno je bilo, da sc snidejo pri oni hiši, v kateri so svoj čas obvezali Rovana, ko jc bil zavratno obstreljen. Matija je šel sam v hišo in je imel daljši pogovor s gospodarjem Gregorjem. Ta [»ogovor se je končal s tem, da je Matija vrgel na mizo srebrnik, ki ga je Gregor s velikim zadovoljstvom spravil. — Do polnoči si gospodar v hiši, je dejal Gregor. Dotlej lahko delaš, kar hočeš. Gregor je na to poklical svojo ženo in jo povabil, da gre ž njim v Zatičino v krčmo. Zena se ni u-stavljala in Matija je ostal sam v hiši. Pred vsem je |x>iskal nekaj ko-ličev in jih nekoliko obsekal, potem pa pobral vse vrvi, kar jih jc bilo v koči. Vse to je vzel pod pazdulio, zaklenil kočo in šel od ceste na stran, kjer ga je čakal pater Hugon s hlapcema. — Duslej gre vse dobro, jc dejal Matija z zadovoljstvom, Zdaj le hitro na delo. Možje so se vrnili na cesto. Tam so na obeh straneh ceste zabili nekaj količkov v zemljo in napeljali čez testo vrvi. — Kakor strune so napete te vrvice, sc je smejal Matija, in čc bi sam zlodej prišel, bi su moral vjeti v to past. Zdaj pa le previdni l>o-dimo in pazimo, da se nam kaj ne pokvari. Sedli so na stran ceste v senco, ki jo je dajalo grmovje, in čakali. Noč je bila tiha. Noben šum ni motil miru, le v daljavi na strani proti Zatičini so se videle (»osainič-ne hiše. Moralo jc biti že okolo enajste ure, ko sc je čulo od St. I.aml>erta |K'ketanjc kopit. Kmalu na to Sfe je tudi razločilo govorjenje in smejanje. Socializem -je poBtul politična si-la. Revolucionarni gluB socialiake stranko bo odmeval v mesecu no-vembru sirom Zdr. drž. Cvetlltna knjiga pristnih cvetlic. Yelowstono park cvvUlCna knjiga, kojo J« izdala Northern Pacific Železnica, Je Jako krasna in okuimo delu. Knjiga obaega JedaaJst vrni pravih cvetlic v naravnlli barvah is Yellowstone parka z imeni in prostori, na kateril) so rastle. V knjigi Je Sent strani pokritih it lepimi Bilkami o Grand canon-u, studencih, hotelih Itd., katere lahko vidite v resnici v parku, na najčudovitejšem mestu na zemlji. Park meri 64xC2 milj velikosti. Tu je preživel predsednik lloosevelt bvoJo počitnice. Cvetlična knjiga Je krasen dar, s komur lahko razveselite v hu kogar. PoflIJIte A: M. Cleland Gen'l Fossil's Agt. Northern Pacific H'y, 8t Paul, Minn., 60c za Jedno knjigo. Potovanje preko Yellowstone parka. Kar kdo upa, bode tudi dotlvel nekega dne. To je naJCudovlteJie potovanje na svetu. Tu Je več kakor 3,000 štirjaiklh milj krasote, čudovitih ln divnlh naravnih čudeZev. To ae ne vidi nikjer drugbd na svetu. Kdor hoče gledati le naravne umotvore mora iti v park, v središče skalnatih velikanov, kojlh vedno s snegom pokriti vrhovi vibujajo n«?kak tajlnstven čut. Ako bi bil stari Faithful vrelec, če-ber barv. blatni vulkan ali smaragdni ribnik v Lincoln parku v Chicagi, v Central parku New Yorku; all v Fairmont parku ^ PhllaifelphlJI, tedaj bi se ljjidstvo trlo, da bi videlo te naravne čudele. Za majhno cfcno lahko vidi vsakdo od prvega junija do 30, septembra vse krasote, katere je ustvarila mati narava v Yellowstone parku. "Northern Pacific folder" Je najboljši kažipot po Yellowstone parku. Knjlllea je ravnokar laila ter je Jako fino Izdelana. Davi se a najbolj de-tajllranlml rtčmi In stvarmi. V knjižici se opisuje hotele, ceste, cena voi-nje, kje so studenci, padci, medvedje dupline, kje najprlpravnejfta mesta ta ribji lov. Ml smo natisnili tisoče ta-clh krasnih knJtZlc. Kdor se zanima za knjižico, jo lahko dobi. če potlje A. M. Cleland. General Passenger Agent, St. Paul, Minn., 2 centa. "CuAeZna dežela 1904" j« knJIZIca. ki obsega 116 strani, v kateri se opl- uglec suje severoxapadne kraje la Yellow-., 1. stone pArk. se dobi Isto tam za 6 et.lfi&. SKOLKOYIC, r > ugleden meščan v New Saleni, Pa., ni mogel dobit olajšanja v svoji dolgi bolezni. Trinerjevo zdravilno grenko vino • -i i ga je popolnoma fladravilo. "Podpisani, čutim so hvaležnega in Vam naklonjenega za popolno ozdravljenje mojega že dolgo časa bolnega želodca. Mnogo denarja sem potrosil ža različna zdravila in zdravnike, ali olajšanja vender nisem mogel dobiti. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ni samo hitro odstranilo vbadanje, pač pa me je popolnoma ozdravilo. Jaz suui zdaj popolnoma zdrav. Vam udani J. Smol kovic," Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino bIuM vodno najbolje za odstranitev vsnkovrstnih bolezni, so-eebno želodčnih. Zalije in ojači želodčno organe, kateri so bili že popolnoma pokvarjeni radi zavživanju pokvarjenih zdravil; spravi jih v normalni red, da zopet pravilno Izvršujejo svoje dela. Varujte so pred ponarejenimi vini v lekarnah. i JOSEPH TRINER, S i 799 South Ashland Avenue Pilsen Station ^ ^ ^ "GRAD ZAGItEB" je najstareiši hrvatski "SALOON" na zapndni strani mesta Chicago. Postreilm izvrstna. Hrvatsko—Slovenska dvorana za zborovanja, svadbe in plese. A LOUIS PAUŠE lastnik, ;U4 W. 18th St. Chicago, 111. nttttmnnunttmu # MATIJA KKKLATKl', U § 483 W. 17th St. Chicago, III. * H edini bIov. krojuč v Chicugi, ml b« priporoča rojakom v izde-J? tavanje nove in popravljanje 5 star« obleke, katera Ih> izgle-dala kakor nova. Vb«, po tt zmerno nizkih cenah. Na/dar rojaki! Slovencem in- drugim bratom Slovanom priporočam svoj lepo urejeni '»SALOON". Točim vedno sveže pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fine stnodke na razpolago. Potniki dobe pri meni čedna prenočišča in dobro postrežbo. Za obilen poset se priporoča MARTIN P0T0KAR, 5t>4 S. Centre Ave. Chicago, 111. Telefou »lev. 1721 Morgan. Rojaki, ne pozabite starega proetora, John Koščltka. Najbolji izmed vseh je Wilke-za-nesljivi fotograf —*—^—a—^— 391-393 Blue Island Ave. na>vogalu 14th PL Zenitvan^e in slike v skupinah so naše posebne specialitete. Phone Canal 287. Tvrdka vstanavUena leta 1883. 0b nedeljah odprto od 9. uro dopoldne do 5. ure popoldne. Obrnite se zaupno na nas ob ^^ kadar hočet« odpreti saloon nPU TOl TO) ali sc zmeniti za piv«. Lahko govorite z nami v slovenskem jeziku, a naše izborno piv« j« po eviopeko kuhano, tako, da bodeta vselej delali d«bre kupčijo. . 'Kadar nimat« časa priti osebno do nos, pilite ali talefonirajt« nam, la kar bodet« dobili hitri odgovor. Imamo pivo ▼ sodčkih in izvrstna dežan« pivo (Lager-Beer) v steklenicah.""} T«l. Canal 967 ATLAS BREWING CO, 21. & Blue Island Av«. O BV ESTILOI Podpisani si usojam naznanjati p. n. občinstvu, da sem prevzel "Saloon" rojaka Jak. Martinciča v Sumit, lil. Moje načelo je in bode vselej 'sprejemati rojake najuljudnejse, vsled čeear u-pam, da se bode tudi meni izkazovala tista naklonjenost, kakor utojemn predniku. Poeetnike prijatelje in c. rojake v obes zagotavljam, da bodo vsak čas po«treieni točno z izvrstnimi smodkami, Bvežo pivo, raznimi likerji, "Portvini", Trinerjevim vinom itd. Z» zabavo novodobno kegljiiče. Rojaki znanci, pri-j jate!) oblikujte me v prostih urah, vživali bodete>saj cisti zrak. , Naadarl «—« FRANK KOENlO, » > Summit^