POŠTNINA PLAČANA V GOIOVINi r%, % »j 7Cll^ V LJUBLJANI, dne 5. januarja 1938. Štev. 2, — Leto XI. GLASILO KRJČAN5KEGADELOVNEGA LJUDSTVA Velike besede ljubezni Meseca decembra 1937. je čul ves *vet, posebno pa še katoliški, važne Izjave visokih cerkvenih knezov in celo samega svetega očeta. Te popolnoma nedvoumne besede so postale v. tisku raznih smeri in struj — tudi v takozvanem katoliškem tisku — precej različne in celo kar nasprotujoče si. Mi jih bomo skušali podati torno, ker nimamo razlogov, da bi jih barvali na to ali na ono stran. Nasprotno, prav take, kakršne beremo v poročilih, ki so po našem prepričanju najbolj verodostojna, hočemo podati. Ne bile pa bi popolne, če ne bi vsaj na kratko omenili tudi ozadja in vzrokov ter razmer, zaradi katerih so bile izrečene. Za nas so bile te besede cerkvenih poglavarjev še posebno razveseljive, ker so nam v celoti potrdile pravilnost naših stališč v načelnem in praktičnem pogledu. To je pač najlepše zadoščenje ip priznanje za vsa zadnja leta tihega trpljenja, ko so nas razne nepoklicane in samozvane avtoritete obrekovale in obmetavale prav zaradi tega z vsemi mogočimi priimki. Nikoli nam ni upadla naša trdna zavest, da delamo, govorimo in pijemo v pravem duhu katoliške vere in evangeljskih načel. Tudi zanaprej hočemo neomajno pričevati kakor doslej — povsod: v našem tisku, na naših zborovanjih in predavanjih in v praktičnem delu naših organizacij. * .Razvoj socialnih in političnih vprašanj je tudi v Franciji privedel tako daleč, da je bilo treba jasne odločitve o možnosti sodelovanja katoličanov in katoliških strank s strankami ljudske . fronte, posebno glede sodelovanja z marksisti, s komunisti in socialisti. To vprašanje se je r-eŽevalo po drugih državah že divno preje pač po razmerah in od primera do primera — torej čisto praktično. Pri nas na primer že 1. 1922. (»Zveza delovnega ljudstva« v Ljubljani) in 1.1923. na V. katoliškem shodu. (Glej članek: »Iz Slovenije v dravsko banovino«!) Kakor pri nas, je tudi drugod bilo odločeno, da morejo katoličani gospodarsko in politično sodelovati 8 strankami, ki imajo -iicer njim nasprotne programe. In tako so katoliške stranke e6delovale ne le od primera do primera, marveč tudi stalno z desnico in z levico, z liberalci in drugimi demokrati Ra tudi a socialisti in komunisti. Še lani je belgijski kardinal pozval vernike, da volijo skupaj z liberalci in socialisti proti fašistom, čeprav le-ti iiaglašajo svojo vernost. Katoličani 60 sodelovali dolga leta s socialisti v /Nemčiji in Avstriji in to sodelovanje je bilo koristno za kptpličane in za. Cerkev. Češka. ljudska stranka stalno sodeluje v vladi z liberalci in socialisti in je tudi glasovala za politično zvezo z boljševiško Rusijo. V ŠRanjji je. del katoličanov z ljudsko fronto. Tudi v sami Franciji krftčanaki demokrati od začetka tesno sodelujejo z ljudsko fronto in njeno vlado ter so glasovali v parlamentu za v.-se njene zakonske predloge. Po praktični re-čitvi vprašanja so načeli sedaj tudi načelno stran. Socialisti in komunisti so ponu- dili katoličanom, s katerimi se v političnih in gospodarskih zadevah kolikor toliko ujemajo, tesnejše sodelovanje. To se tiče zlasti krščanskih st rokov ni carjev, ki štejejo okoli 260.000 članov. Katoličani m si v Franciji po svojih socialnih, gospodarskih in političnih nazorih med seboj zelo nasprotni. So katoličani-monarhisti, katerim je vprašanje monarhije ali republike važnejše od same katoliške vere; So ljudje, ki imajo čisto srednjeveške ali pa strogo kapitalistične in nazadnjaške nazore, i'otein so malomerščani pa tudi levičarski demokrati. Mladinske in delavske organizacije francoskih katoličanov imajo z desničarji in monarhisti skupno samo čisto versko -Iran, v javnem življenju pa ne morejo drugam kot z ljudsko fronto. Desničarski katoliki naglašajo, da je sodelovanje z ljudsko fronto kar pravi greh, levičarji pa so za sodelovanje. 'Pariški nadškof kardinal Verdier je nedavno tega govoril v .Parizu pred 3.0s'Po-tnagaj^ si sam in Bog ti bo pomagal,«- na j bo naSe voščilo, zlasti pa naše trdno vodilo v novem letu. Nič več ne smemo ostati samo pri besedah, treba nam je dejanj, začeti pa moramo same. Brez dvoma je. da imamo delavke mnogo čisto svojskih vprašanj in zahtev za reševati. Zato je jiotrebno, da se za {»drobno obravnavanje zbiramo povsod [>o skupinah ,1SZ in drugod v posebnih ženskih krožkih na sestanke. Zbirajmo j)odatke o splošnem življenju, o ženskih plačah, o delavski družini, o vsem trpljenju v [x>sameznih obratih in krajih. Iz krajevnih krožkov se Ik> potem osnovala pri JSZ centralna Kršč. soc. zveza ien in deklet, ki bo sklepe in zahteve tolmačila na merodajnih niestih povsod, kjei1 bo to potrebno, bodisi v podjetjih ali v socialnih ustanovah, zlasti pa pri oblasti. nje? Mi kristjani hočemo pomagati vsem, ki trpe, pomagati delavcem, da pridejo do svojih pravic, pripravljati bodoč sporazum vseh ljudi v pravici in ljubezni. Cie ta kretnja ponujene roke z vaše strani pomeni željo, da boljše spoznate vaše katoliške brate, da bolj upoštevate njihovo prepričanje. čustvovanje in delo, skupno z vero, ki jih navdihuje, Cerkev ne bo odklonila, da se izvrši to delo spoznanja. In vi boste takoj mogli ugotoviti, da more ona v veliki meri doprinesti k sreči vseh.« Tako sv. oče po kardinalu Ver-dier-u. Naše geslo pa je samo: Naprej! Za začetek novega leta si napravimo sklep: 1. V tem letu bomo delavke po vseh skupinah osnovale svoje krožke in imele redne sestanke. 2. Zbrale bomo podatke o vseh zaposlenih in nezaposlenih delavkah v našem kraju. 3. Koliko svojcev in s kakšno plačo se preživljajo. 4. Kakšno je stanovanje in zdravje družin. f). Kako in kdo vzgaja otroke mater-delavk. 6. Kaj je najvažnejše treba urediti v obratu, pri OUZD, ali v socialni zakonodaji itd. 7. Vse bomo sporočile JSZ. V svojem okolišu moramo postati apostoli za ideje krščanskega socializma. Pazile bomo, v kakšna dru&tva zahajajo oče, mož, sestra, brat i. dr. Približale fn pridobile jih bomo za JSiZ, če še niso v njej organizirani. Zenska s svojim nastopom lahko mnoge pridobi. Zato bodifpo aktivne, delavne; karkoli bomo storile za našo organizacijo, za JSZ, to bomo storile za svojo stvar. Ne obupajmo, kakor tudi Marija ni obupala v betlehemski štalici, na potu, kO‘je bila preganjana, niti na veliki petek je ni strlo. S potrpežljivostjo in vztrajnostjo je premagala vse nakane in hudobije’ krivice žejnega sveta. Njeno zemsko življenje je bilo podobno našemu. Marija nebeška mati naj bo naš Vzor, naša vodnica pri vsem našem delu, zlasti pa pri delu in borbi za zmago Pravice, Resnice ili Ljubezni v človeški družbi. K tej borbi smo prisiljene, to. je naša dolžnost in borile se boiiio. Saj ' je "naSe ustvarjanje enako delu 'šlehernega zemljana, pa smo tako' zapostavljene. Zato prav vse na delo za zmago idej krščanskega socializma, za riašOJSZ!.............. Poslabševanje rudarske socialne zakonodaje Po čigavi krivdi? . 11, .. Trbovlje, , 3. januarja. V »Službenih Novinah« je izšla uredba, katera uravnava ‘pragmatiko nameščencev pj-i bratovskih skladnicah. Po tej uredbi zgub« 'žilriivtiiki' iti ostali nameščenci v Sloveniji kar polovico svojih sedanjih službenih prejemkov. Res smo imeli v naših skladnicah dobre zdravnike in nameščence, ki so imeli tudi svoji kva' lifikaciji odgovarjajoče plače. Uredba pa je prejemke predpisala za vso državo enako, s tem pa so pri nas toliko zgubili. Naše bratovske skladnice pa š tem ne bodo pridobile, pač pa zgubile, ker bodo nameščenci rajši iskali službe tam, kjer jih bodo boljše plačali, kakor se stapu spodobi, zlasti zdravnike, katerim uredba predjiisuje najvižjo možno plačo 4500 din mesečno. Dobimo pa tudi nov pravilnik za članstvo skladnice, seveda veliko poslabšan nego je sedanji. V teku zadnjih dveh Francka Borc-Bergantova, Duplice: Ženska v delavskem strokovnem gibanju Strokovna poročila Iz centrale Odbore naših krajevnih skupin opozarjamo, da se kolikor mogoče ravnajo v pogledu poslovanja posameznih skupinskih funkcionarjev po navodilih knjižice »Poslovanje krajevnih skupin .18 Z«. Članarina za mesec januar 1938 mora biti plačana do 15. januarja. S tem dnem mora blagajnik obračun za januar zaključiti in poslati centrali. Zato naj vsak še pred 15. v mesecu uredi svojo obveznost in tako omogoči blagajniku redno poslovanje. Delavski koledarček še vedno ni v celoti razprodan. Člane, zaupnike in odbore nujno opozarjamo, da kupijo koledarček vsi, kateri ga dosedaj Še niso. Takoj sporočite, koliko izvodov še naročate. Poslali jih borno z obratno pošto. Lepo število skupin nam je že poslalo celoten obračun in še naknadno naročajo in tako skrbijo za uspeh organizacije. Zato se pa tembolj čudimo nekaterim skupinam, ki nam niti do novega leta niso nič obračunali- Tem skupinam smo poslali opomine in jih prosimo, da se odzovejo še ta teden. KovinarN Jesenice. Nahajamo se v času tik pred občnim zborom, na katerem se bodo kot običajno polagali računi. iKer pa je še vedno nekaj članov, ki nimajo poravnane članarine za preteklo leto, jih prosim in pozivam, naj to poravnajo še tekom tega meseca, kajti s tem ee mi mnogo olajša delo na računskem zaključku preteklega leta. Tovariš, ni dosti in tudi ne pravično, da terjaš red in točnost od odbora ali od posameznega odbornika, ampak stori tudi ti svojo dolžnost. Vsem pa, ki ste izvršili svojo dolžnost v tako lepem številu, se v svojem in v imenu odbora najlepše zahvaljujem v upanju, da tudi ostali, ki je Se niste, izvršite svojo dolžnost in obveznost do organizacije. — Ližof Franc, blagajnik. Jesenice. Za mesec januar 1938 se odreja sledeči vrstni red zdravniške službe ob nedeljah in praznikih, ki velja za vse družinske člane brez razlike na njih bivališče, in sicer: 9. januarja 1938 g. dr. Keržan Bartol; 16. januarja g. dr. Ceh Milan; ‘28. januarja g. dr. Keržan Bartol; 30. januarja g. df. Čeh Milan. Kamnik. — Vsemu članstvu strokovne skupine kov. v Kamniku in ostalemu delavstvu v tovarni »Titane. Na vsa številna obrekovanja in laži, ki jih raznašajo nekateri po tovarni, na shodih in po gostilnah o mojem delovanju kot starešina del. zaupnikov, se čutim dolžnega, da povem javno tole: Ni res, da sem delal samo za sebe, ampak je res, da sem vedno sajn ali pa z vsemi zaupniki delal za interese celokupnega delavstva. Moja plača znaša 4.81 din na uro tfe pa 6 din, kakor hočejo nekateri informirati nepoučene in imam najnižjo plačo med vsemi dosedanjimi zaupniki. Ce sem kaj zagrešil, naj mi to pove vsak javno na shodu ali kjerkoli, da morem odgovoriti. Zakotne laži in obrekovanja — odklanjam. Bližajo se volitve del. obratnih zaupnikov. Sodrugi so že začeli in bodo še skušali oblatiti vse naše kandidate. Nas opravičuje delo. Kaj pa nje? Z vso vnemo so se sodrugi vrgli na agitacijo za pregovarjanje delavstva z vsemi mogočimi obljubami. Mi ne obljubljamo ničesar, storili pa bomo toliko, kolikor bo močna naša hrbtenica, to ste vi, delavci. Naše let smo rudarji mnogo zgubili v svoji socialni zakonodaji. Temu pa je vzrok, da >naši« zastopniki ne poznajo dovolj pravih rudarskih potreb. Kupe prošenj in pojasnil smo že poslali v Belgrad, na vse skupaj je odgovor poslabševanje dosedanjega stanja. Zgodilo se nam bo, da bomo, ko obnemoremo, prosjačili po občinah miloščine, kakor to delajo naši stari upokojenci. Kljub visokim prispevkom za socialno zavarovanje ne bomo dobili na stara leta zadostnih pokojnin, da bi se mogli preživljati. Tako bomo prišli v breme abčinam in sirotišnicam. In po čigavi krivdi? Tak je blagoslov jugoslovenskega centralizma v polnem razcvitu. Slovenija in z njo tudi slovensko delavstvo prihaja počasi navzdol na stopnjo južnih krajev in tamošnjega proletarijata. Po čigavi krivdi? delavstvo je dovolj zavedno in bo 15. januarja pokazalo, da zna presoditi, kje se dela, kje pa se samo obljubuje in dela razdor med delavstvom. — Stare Ivan, presednik Strok. skup. kovinarjev v Kamniku. Lesno delavstvo Nazarje. V nedeljo 19. decembra 61110 imeli po dolgem času lep sestanek, ki se ga je udeležilo tudi več neorganiziranih. Ta dan smo obhajali pri nas spomin dr. J. E. Kreka s sv. mašo, potem pa je bil sestanek, ki se ga je udeležil tov. Tone Fajfar iz Ljubljane. V svojem govoru se je posebno spomnil dr. J. E. Kreka, obenem pa nas navdušil za bodoče strokovno delo. Naša naloga za bodoče bo ta, da privedemo v organizacijo vse še neorganizirane in da si potem z močno organizacijo uredimo naše razmerje do i>od-jetja, da uveljavimo dobro kolektivno pogodbo in dosežemo poi>olno izpolnjevanje socialne zakonodaje, posebno še § 219, ki ga pri nas ne poznamo. Na tein sestanku smo tudi sklenili, da bomo imeli odslej članske sestanke vsak mesec, da se tako naše članstvo vzgoji in postane zavedno. Potem nam ne bo več treba čakati na miloščino, ampak bomo lahko vse, kar nam gre, zahtevali in tudi dosegli. Preserje. V naši tovarni Feliks Stare v Preserjah obstoja organizacija JSZ. Ne še dolgo, a vendar že tretje leto. Zavedno delavstvo se je vedno bolj oklepa, ker ve, da je edina prava delavska organizacija, ki ima iskren namen delovati v Zaupniki imajo to-le nalogo: a) delujejo na zaščito gospodarskih, socialnih in kulturnih koristi delavcev, zaposlenih v podjetjih, ki so navedena v $-u 1. Zakona o za.ščili delavcev; b) vplivajo ua vzdrževanje dobrih odno-Sajev med delavci in njih delodajalci: c) sodolujejo pri pripravljanju in izdelovanju kolektivnih delovnih pogodb med delavci in delodajalci; č) skrbe, da se delodajalci in delavci strogo drže teh kolektivnih in individualnih delovnih pogodb; d) posredujejo med delavci in delodajalci v sporih, ki (izvirajo iz delovnega razmerja, zlasti [pa onih, ki se tičejo dnevnih mezd (plač), da se poravnajo taki spori izlepa; kjer se jim to ne bi posrečilo in kjer bi zaradi tega pretila stavka, morajo zahtevati zaupniki posredovanje državnih oblastev; e) posredujejo pri določanju akordnih tarif, povprečnih in minimalnih zaslužkov, kolikor niso regulirani s kolektivnimi pogodbami ob sodelovanju delavskih profesijo-ualnih organizacij in delodajalcev, istotako posredujejo pri deljenju akordnega dela; f) stremijo za tem, da se strogo uporabljajo vse odredbe, ki jih predpisujejo zakonodajna in administrativna oblastva za zaščito delavcev glede delovnega časa, zdravja, življenja in socialnega zavarovanja ter obveščajo in podpirajo pristojna nadzorstvena oblastva v vseh vprašanjih, ki se nanašajo na uporabljanje veljavnega zakonodajstva o zaščiti delavcev; g) stremijo za tem, da se vzdržuje v podjetjih red in disciplina; h) podpirajo delavce in delodajalce z na-svoti ob izstopu iz dela ali odpustu delavcev iz obrata in stremijo za tem, da se izvestni spori, ki so v zvezi s tem, poravnajo izlepa; i) sodelujojo po možnosti pri upravi raznih delavskih humanitarnih naprav (zadrug raznih vrst, raznih društev za medsebojno podpiranje itd.), in sicer po navodilih ministrstva za socialno politiko; j) vročajo delodajalcem vloge za zboljša-vo organizacije dela v podjetjih. Delavski lil nameščenskl zaupniki, kakor tudi njih namestniki sc volijo redno v mesecu januarju vsakega leta. Volitve so imajo vršiti z neposrednim tajnim glasovanjem po kandidatnih listah (pro-porčni volilni sistem). Število delavskih zaupnikov se ravna po štovilu delavcev, ki so zaposleni v dotičnem podjetju, in sicer tako-le: V podjetju, v katerem je zaposlenih: 1. do 20 delavcev, volijo vsi enega zaupnika; 2. od 21 do 50 delavcev, volijo ti največ tri zaupnike; 3. od 51 do 100 delavcev, volijo ti največ štiri zaupnike; 4. od 101 do 150 delavcev, volijo ti največ pet zaupnikov; 5. od 151 do 450 delavcev, volijo ti največ šest zaupnikov; fi. če je več nego J51 delavcev, voli vsakih nadaljnjih 50 delavcev po enega zaupnika, Pozivamo vse. delavce in nameščence. Tajnik: F. Uratnik, 1. r. korist delavstva. Naj še to povemo, da smo mi vedno pustili pri miru vsakega delavca, ki je prišel v tovarno, torej da nismo nikogar silili k nam v organizacijo JSZ. — Danes se nahaja v naši tovarni 87% delavstva organiziranega v JSZ. Organizacija, to je vsak delavec sam in vsi skupaj. In če se sam ne boš zanimal in brigal za svoje interese in reči, kdo se pa bo. Med delavstvom pa mora vladati složnost in zaupanje. Meseca julija smo imeli pogajanja za zboljšanje plač, ki so se delno uspešno zaključila. Dela je bilo dovolj, tovarna je obratovala s polno paro. Prišla pa je nesreča, nastal je ]>o-žar in uničil tovarno in naš zaslužek, tovarna je trpela škodo, mnogo smo pa trpeli tudi mi delavci, ko smo bili na prisilnem dopustu. Tovarna sedaj že obratuje, a vendar je še nekaj strojev nerabnih. Tako smo prestali letošnje težke nih. Tako smo prestali lanskoletne težke preskušnje. Za letos pa želimo, da bi nam bila sreča bolj mila. — Strok. skup. lesnega delavstva, Preserje. Opekarsko delavstvo Kače. Tukaj se je vršil dne ‘26. XII. 1937 v gostilni g. Faležai sestanek skupine opekarskega delavstva Rače. Sestanek je otvoril član pripravljalnega odbora tov. Brezovšek Vinko. Bil je lepo obiskan, kar priča, da se delavci zanimajo za svoj položaj, in da so zavedni in navdušeni za strokovno organizacijo JSZ. Poročal je zastopnik JSZ iz Maribora tov. Rozman Peter. Podal je izčrpno poročilo o vsem važnem, najbolj pa o starostnem zavarovanju. Nekateri delavci, ki še niso naši člani, so izjavili, da bodo pristopili v našo organizacijo, da si tako zboljšajo svoj položaj. Tako je prav. Le s korajžo naprej toda skupaj ne sinejo nikoli, voliti v^ič ftego 16 zaupnikov. V podjetjih, v katerih je poleg delavcev zaposlenih več nego 10 nameščencev, sinejo tako delavci, kakor tudi nameščenci voliti svoje posebne zaupnike. V podjetjih, ki volijo skujmo tri ali več zaupnikov, morajo izvoliti enega zaupnika nainešcciKu. Ce je podjetje sestavljeno iz več samostojnih oddelkov, sme izvoliti vsak oddelek posebno zaupnike; vendar pa ne sme biti skupno število teh zaupnikov večje, nego število zaupnikov in njih namestnikov, ki je določeno za isto podjetje. Aktivno volilno pravico imajo vsi delavci obojega spola, ki so ob času volitve zaposleni v podjetju in so dovršili 18. leto starosti. Pasivno volilno pravico imajo ob pogoju, da uživajo državljanske pravice, vsi polnoletni in pismeni volilci obojega spola, zaposleni v podjetj'- Mandat izvoljenih delavskili in nameščen škili zaupnikov, kakor tudi njih namestnikov traja eno koledarsko leto. Volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov, kakor tudi njih namestnikov izvajajo volilni odbori. V onili podjetjih, kjer so delavci tudi prej volili svoje zaupnike, sestavljajo ti zaupniki volilni odbor ter izvedejo nove volitve po teli navodilih. V onih podjetjih, kjer delavci doslej niso volili svojih zaupnikov ali kjer so vsi zaupniki izgubili mandat, izvode volitev poseben volilni odbor. Ta volilni odbor sestavljajo najstarejši delavci dotičnega podjetja, ki jih mora biti toliko, kolikor jo zaupnikov, ki se volijo v dotičnem podjetju. PoznejSe volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov izvajajo delavski in nameščenski zaupniki sami, ki jim jo mandat potekel. Volilni odbor ne sme imeti manj nego tri člane. Potemtakem sc mora volilni odbor v podjetjih, v katerih se no voli več zaupnikov nego dva, izpopolniti izmed delavcev, ki so najdalje zaposleni v dotičnem podjetju. Volitve se lahko izvrše po skrajšanem volilnem postopku, če so zedinijo na tak postopek zainteresirane strokovne organizacije delavstva in podjetnik in če pristanejo na ta sporazum tri petine delavcev dotičnega podjetja, ali po rednem postopku, predpisanem v »Navodilih za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov«. Natančna navodila o postopku v obeli slučajih bodo dobili interesenti na zahtevo pri Delavski zbornici v Ljubljani. Potom volilnih odborov se imajo vršiti volitve zaupnikov v obrtnih, industrijskih, trgovskih, prometnih, rudarskih in njim podobnih podjetjih (obratih), ki zaposlujejo najmanj 10 delavcev — nameščencev, brez ozira na to, komu pripadajo, ali privatnim osebam n 1 i javnim telesom ali se opravljajo stalno ali začasno ali obstoje v ohliki glavnih ali postranskih podjetij, ki se opravljajo vzporedno z drugimi podjetji, kakor tudi ali funkcijonirajo v obliki popolnih samostalnili da na podlagi svojih z zakonom Ljubljana, dne 22. decembra 1937. DELAVSKA ZBORNICA V LJUBLJANI 1)0 že začrtani poti, da pridemo do zaže-ljenega uspeha in do svojega smotra. Ne obupati, ampak naprej; ne omahovati, ampak pokazali moramo, da imamo tudi mi delavci, svojo prUvico, svoj interes, svoj zakon, da branimo svoje pravice proti tistim', ki menijo, da je človek-delavee ničeven rod in da se z njim lahko postopa kakor s sužnjem. Zato pa prav vsi v organizacijo JiSZ! Razne stroke Slovenska Bistrica. V nedeljo, 19. t. m. se je vršil pri nas lepo obiskan sestanek ■1SZ. Udeležba je bila zelo lepa. Prišli so delavci iz tovarne bučnega olja Stie-ger_ in iz banovinskega kamnoloma. Sestanek je otvoril in vodil predsednik Špes Anton, ki je uvodoma omenil, da bo sedaj skupina živahneje delovala, ker tudi tovarna olja bolj redno obratuje. Priznati moramo, da nas v gotovih ozirih podjetnik skuša razumeti in nam marsikaj ugodi, § 219. obrt. zakona pa vendarle ne vzame preveč resno. Sedaj, ko je konjunktura podjetja boljša, upamo, da bo podjetje zvišalo zaslužek tudi onim delavcem, ki imajo samo po 2.50 din na uro. Ne razumemo pa, kako pride do tega, da imajo ista podjetja na jugu države uvoz olja v Slovenijo prost trošarine, dočim morajo naša podjetja za uvoz v južne banovine plačati 1 din trošarine na kilogram olja. Država bi take konkurence ne smela dovoliti. Tovariš Kores iz Maribora je v svojem daljšem govoru opisal dosedanje delo JSZ in poudaril važnost »Del. pravice«, katero naj člani stalno či~ tajo in spoznavajo pomen in vrednost delavskega gibanja. Po sestanku smo se s posameznimi tovariši še razgovarjali o vseh važnih vprašanjih, ki se tičejo utrditve in zavesti našega članstva. podjetij ali pa kot sestavni.del poljed«lakili in sumskih gospodarstev. V podjetjih z manj kakor 10 zaposlenimi delavci se določijo zaupniki brez formalnega postopka tako, da sporoče zaupnika delavci poslodavcu in Doiavski zbornici. Zoper nepravilnosti med volitvijo se sme prizadeti pritožiti v smislu »Navodil na kr. bansko upravo (Inšpekcija dela) in ministrstvo socialne politike. Stroške, ki izvirajo iz volitev delavskili in nameščenskih zaupnikov in njih namest- tV‘ ' . Zastopniki Delavske zbornico in Inšpekcije dela smejo v smislu »Navodil« prisostvovati glavnemu volilnemu postopku. Prestopki članov volilnega odbora, delo-dajalca in drugih oseh proti »Navodilom« ali zakonu, so kaw.. Denarne kazni se predvidevajo od 500 do f>000 din. V slučaju ponovnega prestopka, poleg denarne kazni z zaporom do dveh mesecev. Kazen izreka kr. banska uprava (Inšpekcija dela). Denarne kazni »e izrekajo v korist fonda za zaščito delavskih ali nameščenskih zaupnikov pri Delavski zbornici. Delovanje zaupnikov je z zakonom zašči-. I)0(l nadzorstvom pristojne Inšpekcije dela in predpisano s »Poslovnikom o delovanju delavskih in nameščenskih zaupnikov«,, katerega je ministrstvo socialne politike predpisalo na podlagi §-a 116. Zakona o zaščiti delavcev (ZR. Br. 890 IV z dne 23. decembra 1927, objavljeno v 296. številki »Službenih Novin« z dne 29. decembra 1927). Delodajalci ne smejo odpuščati in preganjati delavskih in nameščenskih zaupnikov zaradi vršenja njih dolžnosti po odredbah Zakona o zaščiti delavcev in Navodil za volitve in Pravilnika o delovanju delavskih in nameščenskih zaupnikov. Opozarjajo se vsi volilni odbori, da so dolžni v smislu čl. 34. »Navodil dostaviti kr. banski upravi in Delavski zbornici ves volilni materijal in zaključne zapisnike o izvedenih vol'* ‘ Istotako so dolžni izvoljeni zaupniki, da v smislu čl. 4. Poslovnika o delovanju delavskih in nameščenskih zaupnikov sporočijo kr. banski upravi in Delavski zbornici svoje konstituiranih Delavska zbornica bo vodila v svoji evidenci samo one izvoljene zaupnike in jim dala na razpolago potreben materijal za delovanje, ki bodo zadostili predpisom čl. 34. Navodil za volitve in čl. 4. Poslovnika o delovanju delavskih in nameščenskih zaupnikov. Delavska zbornica bo izvoljenim zaupnikom, ki so zadostili predpisom čl. 34. Navodil za volitve in čl. 4. Poslovnika o delovanju delavskih in nameščenskih zaupnikov izdala posebne zaupnlške legitimacije. Vsa navodila za volitve in delovanje zaupnikov, kakor tudi vse tiskovine: glasovnice, volilne kuverte in ostali volilni materijal, potreben pri volilnem postopku, kakor tudi materijal, katerega bi rabili izvoljeni zaupniki za časa njihovega poslovanja, dobe brezplačno pri podpisani Delavski zbornici. zaščitenih pravic izvolijo svoje zaupnike za 1. 1938. Predsednik: L. Jakomin, 1. f. Delavska zbornica v Ljubljani Štev. 2824/87. Po čl. 69 a zakona o zaSčiti delavcev oproščeno plačanja takse. Predmet: Volitev delavskih in nameščenskih zaupnikov za ltto 1938. Razglas V smislu S-a 11. zakona o zaščiti delavcev in v zvezi s čl. 2 »Navodil ministrstva socialne politike za volitve delavskih iir nameščenskih zaupnikov« (ZR. Br. 11.979-IV. z dne 23. XII. 1927, objavljenih v 296. štev. »Službenih NoviiK od 29. XII 1927) se imajo vsako leto v mesecu januarju vršiti volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov. Na podlagi tega imajo delavci in nameščenci, zaposleni v olirtnih, industrijskih, trgovskih, prometnih, rudarskih in niini podobnih podjetjih (obratih) voliti za leto 1938 svoje zaupnike. Zaradi tega se objavlja, da odrejajo Zakon o zaščiti delavcev, Navodila za volitve in Poslovnik o delovanju delavcih in nameščenskih zaupnikov glede nalog delavskih in nameščenskih zaupnikov in njihovih volitev sledeče- Po naših krajih Čevljarsko delavstvo se organizira Nova postojanka JSZ Križe pri Tržiču, v začetku 1. 1988. V našem kraju prebiva precej delavstva, ki je zaposleno v čevljarskih delavnicah v Križah in v Dupljah. Toda kakor toliko tisočev delavstva po Sloveniji, tudi mi nismo, doslej pokazali enotnosti, temveč smo proti našim delodajalcem nastopali vsak sam zase. Nismo bili organizirani. Pred tedni je prišel k nam na sestanek tajnik Grošelj od Jugoslovanske strokovne zveze ter nas pozval, da naj delavsko borbeno zavest tudi v dejanju pokažemo s tem, da se pridružimo tistim organiziranim tisočem, ki se v delavskih strokovnih organizacijah borijo za pravice teptanega delavskega stanu. Na poznejšem sestanku nam je tov. Lombardo pokazal, kakšna naj bo strokovna borba organiziranih delavcev, da bodo uspeli v boju za zvišanje plač ter zboljšanje položaja v obratih. Pri tvrdki A. Gradišar zaposleni pomočniki smo sedaj vstopili v JSZ in s tem tudi napram podjetju pokazali voljo, da bomo odslej nastopali Remec & Co.f Duplica: Tako se pa Neradi, vendar pa izzvani k temu ter zaradi obrambe na krivičen napad primorani, odgovarjamo na članek marksističnega »Delavca«. Nimamo se namena prerekati, posebno zato ne, ker to delavstvo v podjetju samo razdvaja, ubija njegovo borbenost, zlasti pa zato ne, ker so razmere v podjetju take, da nujno kličejo k resnemu strokovnemu delu za zboljšanje položaja vsemu delavstvu. Pri-(»minjamo pa vendarle tole: Članek v omenjenem listu je gola neresnica, napisan po geslu: laži in napadaj, nekaj se bo že prijelo. Vse zato, ker nekateri od krajevnega vodstva marksistične »Zveze lesnih delavcev Jugoslavije« vedo, da smo pred volitvami obratnih zaupnikov, da vsi zaposleni delavci vedno bolj spoznavajo potrebo resne in borbene organizacije in zato pristopajo v JSZ, kar nekatere »voditelje« močno boli. Drugega stvarnega za agitacijo nimajo, zato se poslužujejo natolcevanj, pa vendar tudi to ne bo pomagalo. Očitek, da smo »tovarniška organizacija« in da eo naši zaupniki »tovarniški« zaupniki, je tako nizkoten, da ne rečemo naravnost podel, da se nam gnusi odgovarjati nanj. Ce pa naši zaupniki vsak dan intervenirajo, če naš glavni zaupnik tekoče stvari rešuje vsak večer sproti in če je znano vsemu delavstvu, je gotovo tudi piscu omenjenega »članka«, da so to dobri, vestni in res pravi delavski zaupniki. Da JKZ dosega uspehe na predložene zahteve, je piscu članka nerazumljivo. Mi mu povemo, da zato, ker vse zahteve z zbranim materialom ■n strokovnim znanjem tudi stvarno utemelji. Njim je pa to nemogoče, ker ne intervenirajo in ne zbirajo nikakih podatkov — obrat jim je strokovno nepo znan. Za zadeve posameznih delavcev so intervencije posameznih zaupnikov, kadar pa gre za vprašanja celotnega delavstva, pa so intervencije in razprave skupne, kar je neizpodbitno. Vendar pa tudi pri skupnih nastopih »rdeči« zaup- skupno, vsi za eneija pri urejevanju naših pravic in drugih delovnih razmer v delavnici. G. podjetnik je obljubil [»višanje plač in pričakujemo, da bo povišek odgovarjal porastu draginje življenjskih potrebščin, ter da bomo upoštevani kot združena celota vsi, in ne samo nekateri. Dne 2. t. m. smo se zopet zbrali skupaj. Zastopnik centrale nam je razložil potrebo in pomen obratnih zaupnikov v vsakem podjetju. S.denili smo, da bomo izvedli volitve obratnih zaupnikov vsaj v večjih podjetjih in tako s strokovno organizacijo dosegli pravice, ki nam jih nudi socialna zakonodaja. Poleg pomočnikov iz Gradišarjeve delavnice so v večjem številu vstopili v organizacijo tudi drugi pomočniki, tako da bo čevljarsko delavstvo iz Križ in okolice dvignilo nov val organizacijske zavesti in strokovne borbenosti v kranjskem okraju posebno še v tržiški okolici. ne pustimo! niki najrajši molče, čeravno se vse zadeve vedno na skupnih sejah obravnavajo. Vse to delavstvo prav dobro ve. Položaj v podjetju bi bil še bolj kritičen, de bi naši zaupniki tistih — od samega »Delavca- priznanih uspehov ne dosegli. Najbolj žalostno dejstvo pa je to, kar smo nekajkrat poudarili, da moramo neke sodruge vedno znova in znova pro siti za skupno sodelovanje, za zboljšanje krušnega vprašanja vsega zaposlenega delavstva. Naj naglasimo še to, da prav v času, ko je naš odbor sklepal o bližnjih volitvah obratnih zaupnikov, z nasprotne strani pride prav nedelavski napad, ki do skrajnosti vsako skupnost odbija in onemogoča. Gnusnost očitka, da je Jugoslovanska strokovna zveza tovarniška organizacija, dokazuje, da gre nekaterim ljudem samo za število glasov pri volitvah zaupnikov. JSZ je že neštetokrat in povsod, ne samo na Duplici, dejansko dokazala, kako pojmuje delavsko borbenost in skupnost; dokazala je tudi, da zna svoje interese podrediti »kupni delavski koristi. Jugosl. strokovni zvezi na Duplici ZLDJ še do členkov ni zrasla. Kaj so J1SZ in njeni zaupniki, vedo posamezni delavci, ve delavstvo posameznih oddelkov, vedo vsi delavci. Kaj je povedala ZLDJ (g. Bricelj) in kaj JSZ (tov. Bore) na zadnjem skupnem sestanku navzočnemu upravitelju podjetja v obraz, ve prav tako vse delavstvo. Taki grdi napadi neodgovornih hujskačev ne bodo omalodušili 'delavstva v njegovi borbi. Še bolj bomo strnili svoje vrste v eno samo skupnost, ker le tako bodo mogoči še boljši uspehi. Le skupno z enotno borbo vseh bo naš položaj vidno napredoval. Delavci, pridružite se vsi in gotovo bomo odpravili krivice in nedostatke, ki nam jih iz dneva v dan servira vodstvo podjetja, četudi so to ljudje, od katerih bi takih krivic najmanj pričakovali. Pred nami so težka vprašanja, katera bo treba rešiti, in le Zagori« V novo leto. — Odbor skupine rudarjev si šteje v dolžnost, da oo zatonu starega in ob nastopu novega lela želi celokupnemu članstvu srečno in blagoslovljeno novo leto. l\i pa še s tem rečeno, da bomo v novem letu ostali lahko brezbrižni za našo borbo! Ne tovariši! Kakor doslej, tako bomo morali tudi v novem letu v nove borbe za zboljšanje svojega položaja. Saj življenje ni nič drugega kakor večna borba. Želeli bi samo, da bi tudi v novem letu tako odločno stopali za našo neodvisno delavsko organizacijo JSZ kakor doslej! Saj smo si nadeli mnogo dela, Ki ga moremo izpeljati le, če bo naše članstvo zavedno in odločno! Ce Bog da, bo v letu 1938 zaplapolala naša delavska zestava, ki naj bo potem vidno znamenje in klicar k nadaljnjemu delu. Dalje moramo skrbeti tudi, da se naša »Delavska Pravica« in naš lisk širi, kakor tudi članstvo. Dolžnost nam dalje tudi nalaga, da ob nastopu novega leta želimo najboljše tudi vsem cenjenim oglaševalcem, trgovcem in obrtnikom iz našega kraja. — Opozarjamo vse naše člane, da si novoletno »Delavsko Pravico« dobro ogledajo in usmerijo svoje korake tja, kjer nas poznajo. Srečno! — Odbor »Strokovne skupine rudarjev JSZ -- Zagorje*. Celje Knjižnica, sestanek, predavanje. Naše članstvo in prijatelje obveščamo, da je odslej naprej v Delavski zbornici knjižnica, ki bo v vseh ozirih ustregla delavstvu z ozirom na literaturo, ki mu je potrebna. Izposojuje se dvakrat na teden in ob nedeljah dopoldne. — Nadalje sporočamo, da se bo vršil zadnjo nedeljo v januarju članski sestanek za vse članstvo. Bedno štirinajstdnevno predavanje pa bo v sredo 112. januarja ob pol osmih zvečer. Pridite! Količevo Zahvala!' — Podpisani delavci v tovarni Bonač na Količevem se najiskrenejše zahvaljujemo za pomoč, ki smo jo dobili za IBožič od sodelavcev v znesku 800 din. Še enkrat — srčna hvala! — Količevo, ,27. dec. 1937. — Rode Peter, Volčini Pavel, Češko Franc, Kaplja Jurij, Kovič Ana. Bohinjska Bistrica Odgovor na »popravek« »Smuške« uprave — in še kaj. — Delavstvo v Bohinju je dobilo za božičnico uradni »popravek«. Pač skromen dar. Toda v inrzJih brezpravnih časih le nekaj pomeni. Čut hvaležnosti nam veleva, da si ta dar še malo ogledamo. Stavek, ki ga gospodje popravljajo, je imel namen zbuditi njihov s skupnimi akcijami vsega delavstva jim bomo kos. ISodrugom pa končno tole prav resno: volitve zaupnikov niso čas zmerjanja in prerekanja, ampak trenutek, ko naj delavstvo pokaže svojo delavsko zavest. Vaše početje to zavest ubija. Če tega^ ne morete razumeti, potem ste nezmožni in delavstvu nepotrebni ter vas bo zato izločilo. — Odbor skupine JSZ, Duplica. kartel ali kooperacijo, dogovori glede delovnega programa, ki se mora v vseh točkah popolnoma kriti z verskimi načelnimi programatičnimi zahtevami. Tako je že a priori izključeno, da bi katoličani s takimi koalicijami zatajili svoja načela. Ker pridejo katoličani oziroma njihova krščanska ljudska stranka tolikokrat v položaj kooperacije z nasprotnimi strankami, je nujno, da podamo splošna praktična navodila, na podlagi katerih naj se organizira sodelovanje krščanskih političnih organizacij z drugoverskimi. Kako naj katoličani praktično to vprašanje rešimo? Ali naj se ugotovi neka splošna krščanska baza, na podlagi katere smo pripravljeni z drugimi strankami paktirati? Praktično je to popolnoma nemogoče, ker ne gre večinoma za sodelovanje z vernimi, temveč več ali manj nevernimi kristjani, mohamedanci, judi, svobodomisleci, socialdemokrati, komunisti itd. Takim ljudem predlagati neka splošna krščanska načela, četudi samo teistična, bi bilo čisto nesmiselno. Tudi bi vzbudilo teoretično fiksiranje' skupnih načel suin-njo, kakor da hočemo različna verska naziranja stopiti v novo splošno vero. Na ta način odpadejo že vnaprej vse težkoče, ki bi nastale, ako bi hoteli formulirati skupno dogmatično podlago. Na podlagi teh zgoraj označenih principov socialni čut. Toda namena ni dosegel, iz popravka gleda le osebna užaljenost. Delavcem hladno pove, da lahko čakajo še celo četrtletje na izplačilo. — Lenobe nikomur nismo očitali, zato je odveč (»-udarjanje marljivosti. — Pogoji pri ustrli licitaciji so nam znani. So pa skrajno nesocialni in zato poudarjamo še enkrat, da če bi listi, ki imajo redne dohodke, kdaj pomislili, kako skromen zaslužek nudi sezonsko delo in v kako bednih razmerah živi lesno delavstvo, potem bi naš klic pravilno razumeli. Ne samo centralistična uprava, ampak (udi pomanjkanje socialnega čuta jo krivo, da delavstvo čaka na te pare mesece in mesece. Na primer, kadar se sadijo smrekce, ni nobenih |x>gojev in vendar se dobi ta zaslužek šele po nekaj mesecih. V našem dopisu smo omenjali tudi kavcijo, v »popravku« je izostala. — Komplicirano se nam zdi tudi to: Kadar prevzame delavec delo, so okroglice zmerom njegove, boljše cepljena drva pa last »šumske« uprave. Delavce zavaruje uprava. Pri obračunu pa delavce nič ne vprašuje, koliko časa je kdo delal sebi in kdaj za »šumsko« upravo. — Ako OUZD dela pomote, tega ni krivo delavstvo, čeprav je delavska ustanova. Apeliramo pa na gospode pri tem uradu, da si ogledajo naš popravek. Hvaležni smo tistim razumnikom, ki kljub temu, da se potapljamo v materialističnem morju, simpatizirajo z nami in nam skušajo pomagati. Naj jim povrne On, ki se je rodil na betlehemski poljani. Tistim razumnikom pa, ki poznajo le zvite paragrafe in »člene«, ki delavstvo strahujejo, a zakone, ki delavstvo varujejo, nočejo (»znati — hvaležni biti ne moremo. Alma mati je bila do vseh enako radodarna, ko so pili njeno znanost, zakaj potem taka razlika. Slovenski pesnik Prešeren je nekoč zapisal: »Komur pevski duh sem vstvaril, temu dal sem pesmi svoje. Drugih ne, le te naj poje, doklej da v grobu vtihnil bo.« Zato bomo pa tudi mi peli pesem o j>ravici do zadnjega dne, če je to komu prav ali ne! — Srečno in veselo novo leto vsem tovarišem in prijateljem želi — Hagarin vnuk. Slovenigradec Neznosne razmere, ki vladajo v tovarni meril in igrač Mikolič, silijo nas delavke in delavce, da več ne molčimo in da se oglašamo tudi v »Delavski pravici«. Vprašanje je, če sploh kje v kaki tovarni Slovenije živi delavstvo tako kot mi v naši tovarni. Mezde so sramotno nizke, saj znašajo komaj od 1.75 do a. 10 dinarja za delavke, čeprav delajo nekatere že 14 in več let v tovarni in od 1.75 d<* 3.— din za delavce. Približno ena tretjina delavstva dela na akord. Pri tem se pa redno dogaja nečuveno izrabljanje, da se delavcu ali delavki, ki je delal akord, pri izplačilu izplača samo toliko, kot bi delal za urno plačilo in se presežek kratkomalo odtegne, češ da bi tako preveč zaslužil, če pa kdo zahteva pošteno izplačilo vsega svojega zaslužka, ga delovodji gg. Bogoš Gladež in Franček Završnik ozmerjata za »boljševika in, komunista, ki nima nikoli dosti«. Omenjena dva delovodji, kakor tudi vse ostalo osebje prav (»gosto zmerjajo in obkladajo delavstvo z najrazličnejšimi psovkami. Prav nazorno kaže to stanje sledeči primer, ki se je pripetil zadnje dni. De- lahko sodelujemo v parlamentarnem življenju s protestanti, pravoslavnimi, judi in mohamedanci, socialisti itd. Ni nam treba preiskovati, kake verske resnice priznavajo, ali so ortodoksni ali svobodomiselni, kar je pri današnjem verskem subjektivizmu sploh nemogoče ugotoviti. Katoličani se tako smemo čisto svobodno gibati.« Iz teh izvajanj sledi, da sme krščanska ljudska stranka sodelovati z vsemi strankami, da pa ne sme katoličan biti v stranki, ki ima skupna temeljna' načela, z drugoverci, nevernimi kristjani,, mohamedanci itd. Resolucije katoliškega shoda glede (»litičnega udejstvovanja katoličanov se med drugim glase: »Vsaka politična stranka, ki hoče zastopati krščanska načela, se mora boriti za človeško in politično svobodo. Krščanska politična stranka more sodelovati z vsemi strankami, ki se strinjajo v gospodarskem in socialnem programu ter stoje v etičnih vprašanjih vsaj na stališču naravnega prava. S strankami, ki po svojem programu versko-etična načela odklanjajo, sodeluje le v slučaju, ko gre za dobrobit skupnosti, s pridržkom, da se ne žali cerkev in se v verskem oziru nič ne poslabša; podlago sodelovanja morajo pa tvoriti vsaj one določbe in cilji prirodne nravnosti, katere priznavata i pamet i krščanstvo.« Iz Slovenije v dravsko banovino 20 let slovenske politike »Samoposebi je umevno, da sme krščanska ljudska stranka sodelovati (stopiti v koalicijo) z vsemi strankami, ki poudarjajo samo gospodarska in socialna vprašanja, v versko-etičnih pa stoje več ali manj na stališču naravnega prava. Ali pa sme krščanska ljudska stranka sodelovati z načelno nasprotnimi strankami, n. pr. socialdemokratskimi, komunističnimi, svobodomiselnimi, ki zanikujejo po svojem programu versko-etična načela ljudske stranke? Dejansko je to vprašanje že rešeno! V Nemčiji, Avstriji, na Češkoslovaškem sodelujejo krščanski socialci z načelno nasprotnimi strankami pri vladi. Ali je to dopustno in umestno? V danih razmerah, v katerih mi živimo, je to potrebno. V današnjem parlamentarnem življenju se stranke ločijo po kulturnem in socialno-gospodarskem načelu. Kulturno smo mi nasprotni, v so-eialno-gospodarskem oziru pa zelo blizu, posebno zaradi tega, ker socialdemokracija sama več ali manj le teoretično poudarja socialno revolucijo, praktično pa »e v podrobnem socialno-gospodarskem delu z nami čisto strinja. To velja tudi o vseh drugih strankah, ki teoretično eelo negirajo absolutnost naravnega prava. Praktično se namreč navadno ne uveljavljajo po svojem ideologičnem prevratnem programu, temveč po načelih zdravega razuma, ki jih trajno ni mogoče zatajiti. Ni torej nobene ovire, da bi krščanska stranka, v kateri se nahajajo katoličani, sodelovala v parlamentarni vladi z načelno nasprotnimi strankami. V vladno koalicijo bo stopila z njimi le pod gotovim jamstvom, v najslabšem slučaju, da se v ničemer ne žali cerkev in se v verskem oziru drži status quo. Seveda bodo katoličani sestavljali skupno vlado s programatičnimi nasprotniki le v nujnih primerih, kjer gre za dobrobit celokupnosti. Kooperacija krščanske ljudske stranke z načelno nasprotnimi strankami v občinah je tem bolj opravičljiva, ker gre tu predvsem za podrobno praktično go-spodarsko-socialno delo in manj za načelna kulturna vprašanja. Kulturna vprašanja pridejo v občinah navadno le v toliko v poštev, kolikor gre za posamezne izvedbe temeljnih državnih zakonov. Neizogibno pa je, da se ljudska stranka, preden stopi z nasprotnimi strankami ▼ lavki S. R., ki je delala 7 let v tovarni, je bilo dne 4. decembra 1937 pri izplačilu odtegnjeno 5 ur, ker je že pri akordu zaslužila »dosti«. V akordnem delu ji je bilo izročeno ll(K) komadov deščic. za dvakratno barvanje z oljnato barvo, ki ga je delavka izvršila v 31. urah. Delovodja Bogoš Gladež ji je za izvršitev tega dela obljubil pred devetimi delavkami 100 (sto) dinarjev. Ker pa je delavka s svojo izredno marljivostjo delo izvršila v krajšem času kot je to g. Bogo« raSunal, ji je ta potem povsod očital, da »ga je nažgala za 100 dinarjev« in jo je še celo neko nedeljo na cesti nahrulil in od daleč kričal na njo: »Aha, to je tista, ki me je nažgala za tistih sto dinarjev.« G. Gladež se je upiral izplačilu celokupnega akorda. Ker je pa delavka proti takemu postopanju odločno protestirala, ji je pa ta po svoji stari navadi odtegnil 5 ur. Ko je delavka š. R. dne G. decembra -1887 zahtevala od delovodje Gladeža, da se ji pošteno izplača ves njen zaslužek, jo je ta nahrulil: ».laz bom vam iz svojega (???) izplačal tistih 5 ur, da boste enkrat tiho. Tu imate o eni dinarjev«, ki jih je vrgel na mizo, v štirinajstih dneh pa se poberite! Vsi skup ste komunisti, boljševiki, ki nimate nikdar dosti!« Delavka Š. R. je res 18. decembra 1937 dobila svojo knjigo. Tako so odpuščajo delavci in delavke v tovarni Mikolič. Tako torej gazi in tepta tovarnar Mikolič in njegovo osebje socialno zakonodajo! Delavke in delavci tovarne Mikolič, si'pet težek opomin, da se prebudite in v i vstopite v strokovno skupino JSZ v Klovenjgradcu, ki bo vas ščitila pred sličnimi napadi in teptanjem socialne zakonodaje od strani delodajalca. Bliža se čas volitev obratnih zaupnikov (ves januar), zato se organizirajte, si izvolite zaupnike, ki bodo zastopali vaše koristi napram delodajalcu. — V slogi je mož! Hrastnik 1200 delavcev bo brc* kruha? Vest, ki se je razširila pred Božičem, da nameravajo tukajšnjo steklarno opustiti in prenesti obratovanje v Zemun, je vznemirila ne samo steklarsko delavstvo temveč tudi vse ostalo hrastniško prebivalstvo. — Ako se namera izvrši, bi bili prizadeti razen steklarjev tudi trgovci, obrtniki in kmetje in slednjič v veliki meri občina Hrastnik-Dol, ki bi izgubila 'znaten del svojih dohodkov. Izdatki bi se pa še povečali, ker bi morala prevzeti skrb za onemogle steklarje. Vse se resno sprašuje, kaj še vse pride. Nerazumljivo nam je, da hoče vodstvo steklarne prenesti obrat iz Hrastnika, kjer raste že četrti rod steklarjev in je še v zadnjem času z napravo raznih objektov razširila obrat ter je zaposlenih vsega okrog 1200 delavcev. — Tako je vedno delavec tisti, ki mora plačati račun, čeravno je on ustvaril s svojimi krvavimi žulji blagostanje tistim, ki danes odločajo o njegovi nadaljni usodi. Domžale Lopo uspelo zborovanje domžalskega delavstva JSZ. V nedeljo, 19. decembra je bil sestanek oblačilnih in kemičnih delavcev v društvenem domu v Domžalah. Udeležba je bila še precej zadovoljiva, lahko bi bila pa še večja. Sestanek e vodil podpreds. tov. Lacijan in dai besedo tovarišu Tinetu Severju iz Škofje Loke, kateri je govoril o pomenu organizacije JSZ in kako je nastala pobuda dr. Jan. Ev. Kreka. JSZ hoče prav po njegovi oporoki nadaljevati pot borbe za pravico in svobodo delavskega stanu. Orisal je tov. govornik pomen pa-pežkih okrožnic, katere pa se na žalost no pojmujejo, kot bi bilo prav. kaj šele da bi jih res izvajali tisti, ki so v to najbolj (»klicani, kateri gospodarstvo in sploh ves svet vodijo. Poštenje in pravica bosta med delavstvom, ko liodo sadove narave in dela uživali v$i. Daijes pa samo nekateri polnijo sypje nikdar prekine malhe, drugi pa živijo.v t>,edi,jji v pomanjkanju, da jse Bogu smili. Dokler se (te krivice ne popravijo, se zastonj oznanja zapoved: Ljubi Boga nad vse in lel.a vs.ka pravita Doma in po svetu Mm|« popoldna, v al«£a|a pmmlka cUa |»taj • Ura«talM*a la uprava: Mu«U<«,a c. 11 I • Natranklraaa plma •a m tpi*4*M»|o • Ogla«!, raklaaiael^a la aaraMaa aa uprav«; Mikialllava aaata IM »Oglati pa črnika • Tal ato« ' rut •[,JMII* «akoynaga ratuna 14.IH (j ra«fiair— (tarllku Otu.V— • Cana: la I aiaaar Dla 4-—, ta ioir* lala Din lft.—, ■a pit) lala Bla t*-—, ta calo lata Din 4t>*—; aa InnaHln »tana maiaino Din J'— 3 Urafaja la la aradaltlvo odgoira«)a Lamba,«|a Fatai • ltd«|a xa keatarcl) Dakavvka Fiavlca t. lutnar • Za )»go-atva^aak« llakarae v l|ubl)anl: Ca« I Uveljavljen je nov pravilnik o bratovskih skladnicah in nova službena pragmatika bratovskih skladnic. Razpuščena jo po odredbi bana ljubljanska »Narodna Odbrana«, ker »je prekoračila svoj delokrog«. Velika stavka je nastala v Parizu. Osebje samoupravnih prometnih ustanov je zahtevalo /.višanje plač. Na miren način se zahtevam ni ugodilo. Tudi radikal-ski del vlade in zastopnikov v samoupravah ni kazal razumevanja. Osebje je za-stavkalo. Kapitalistični tisk v Franciji, drugod in tudi pri nas je iz tega spet brž napravil »komunistični puč«, kakor vedno, kadar delavstvo kaj zahteva. Čudimo se, kako da se tudi slovenski tako zvani katoliški tisk ob takih prilikah popolnoma vjema z žurnali francoskega in mednarodnega velekapitala. Tudi sedaj ni bilo zaželjenega »puča«, marveč se je osebje vrnilo na delo, brž ko so sindikati dobili zagotovilo, da se bodo zahteve upoštevale. Poleg prometnih so zastav-kali tudi drugi delavci in nameščenci v Parizu — vseh skupaj okoli 200.000. Nova irska ustava je dobila pravno veljavo 29. decembra. Po njej je Irska popolnoma samostojna, od Anglije v ničemer odvisna država. Angleška vlada to stanje hočeš nočeš na tihem priznava, čeprav daje drugačne izjave. Novo fašistično državo, Romunijo, smo dobili za novo leto. Po volitvah £2. decembra, kjer je bila vlada poražena (v Romuniji je doslej vedno zmagala vlada) je sestavila vlado krščanska nacionalna stranka. Vlado sestavljata dve stranki, ki sta dobili le lp% glasov pri volitvah. Novo vlado so pozdravili italijanski in nemški listi. Angleški in francoski listi pišejo, da bo nova vlada avtoritarna in da bo spremenila smer v zunanji politiki. /a hitro oboroževanje izdajata ogromne milijarde Anglija in Amerika. Anglija je sklenila zgraditi sto novih liojnih ladij, ne glede na to, da bo 1. 1038 končan prvi del ogromnega oboroževalnega programa. Amerika je sklenila nove izdatke za graditev vojnih ladij in pa za utrditev obale. Sklenjen je nov mobilizacijski načrt, [>o katerem bi Amerika v štirih mesecih imela pod orožjem 1,400.000 vojakov. Shodi in sestanki Kamnik. V sredo 12. januarja 1938 se bo vršil članski sestanek ob [h>1 6 zvečer v gostilni pri Vovku na Perovem. Na sestanek pride tov. Rozman iz Ljubljane. Tovariši in tovarišice pridite vsi, tudi tisti, ki prenehate z delom ob |>ol 5. Na sestanek, povabite tudi vse neorganizirane delavce. — Odbor. Preserje. Vsemu članstvu naše strokovne skupine sporočamo, da se vrši v nedeljo 9. jan. ob 9 dopoldne v gostilni pri :IKrižkarju« sestanek. Na sestanku se bodo poleg drugega določili tudi kandidati za bodoče obratne zaupnike. brečno novo leto želijo : Manufakturna in modna trgovina »Pri Zvonu«, I. Strojanšek Ljubljana, Pred škofijo št. 21 poleg magistrata (rotovža) priporoča svojo veliko zalogo blaga po priznano najnižjih cenah, Delavci 10% popusta! Pridite in oglejte si! Marija Bajda Ljubljana, študentovska ulica priporoča svojo veliko izbiro modnega in manufakturnega blaga ter želi svojim cenj. odjemalcem srečno in veselo novo leto A. Bregar trgovina z mešanim blagom Grančnice - Rimske Toplice «*■ svojega bližnjega kakor samega sebe. Dokler vsak gleda le na svoj trebuh, se ta zapoved ne izpolnjuje. Zato smo mi delavci pred Bogom poklicani, da se bo-rjpip za pravico, da se bode deset božjih zapovedi izpolnjevalo povsod, v javnem in zasebnem življenju, da bodo veljale za vse, kakor so bile nekdaj po Mojzesu izrečene za ves človeški rod. Šele takrat si l>omo lahko mirno pogledali v oči, ko ne bo vladalo sovraštvo med katoličani tako kot dandanes, ko smo krščeni po katoliški veri vsi, pravico do tega si pa jemljejo samo nekateri, ki vero in krščanstvo oznanjajo le sebi v prid, pa po našem mnenju tudi sebi v pogubljenje. Pa prepustimo Bogu, on nas je ustvaril, on nas bo sodil. Kakor bo sodil tudi tiste, kateri sejejo sovraštvo ined ljudmi, največ pa med delavstvom. Delavstvo je sledilo z velikim zani nianjem govorniku, mu odobravalo ter spoznalo, da je edina opi delavstva v Jugoslovanski strokovni zvezi. Govoril je dalje o drugi važni nalogi, o obratnih zaupnikih, da naj gre delavstvo v prihodnjem mesecu povsod na volitve za obratne zaupnike, naj jim bo ot>ora pri njih težki nalogi, naj povsod kot en mož stoji ob strani, jih brani in varuje, kjerkoli je t^eba. Kajti le tako si bo delav- stvo priborilo pravice. Tretja naša naloga je, da vsak delavec podpu svoj delavski list, kateri je samo njegov in zato pa prvem mestu. Potem naj šele pridejo na vrsto drugi listi, tisti, Kateri so pogosto prej. vse kaj drugega, samo delavski ne. Ti listi o delavstvu govore samo gotove čase, drugače pa molče - ali pa ga celo napadajo. Tovariši, podpirajmo tiste, kateri nas podpirajo. In držimo se tistih izrekov, ki jih vidimo n>>vsod izobešene: »Svoji k svojim!« Takih sestankov si Jeiavstvo želi in mnogo sadov bodo obrodili, ako se bode držalo teh nasvetov. Gorenjski kovinarji Jesenice. Velika izbira manufakturnega blaga za tnoške in ženske obleke, na mesečne obroke. Dospeli so najnovejši modeli radio-aparatov. katere dobite na mesečne obroke že od 150 din dalje. Velika zaloga najboljših šivalnih strojev »Gritzner«; tudi na mesečne obroke. Priporoča se vsem Marija Krašovec, Jesenice, Krekov trg 2. Ivan Pauiič trgovina z mešanim blagom Lokauc pri Rimskih Toplicah Zvonko Draksler trgovina z mešanim blagom Šmarjeta pri Rim. Toplicah Marija Blatnik gosti lna •Lokauc pri Rimskih Toplicah Marija Majcen gostilna Gračnica - Rimske Toplice Anton Olet pekarna Šmarjeta pri Rim. Toplicah Viktor Cvikl brivec Rimske Toplice Brezposelni Wajter Briesley Ivanka bo šla na izlet!« je nekam naglo spregovorila Cookova žena. Njene besede so razodevale presenečenji' in začudenje. >?Qna nikoli!« je .dodala. Bo šln, ho,« je zakričal Janko. »Šoo!« je pihnil iz ust in nosa lase, ki so mu padali na obraz. Stric mu je,delal pričesko. »Za izlet ji naredi novo obleko.« »Ho, ho!« je dejala Cookova in se ni obrnila k dečku. ; Pptem ,$e bo pa že kaj pokazala, ali ne? Ne vein. kako more biti-tako .neumna, da se skriva pred ljudmi zato. ker ji je mož brez posla.« Saj se ne skriva, mati,« je dokazoval Ivan. »Skriva se, skriva,« je dpjočno vztrajala. »Kakor da t}i jp bilo sram! Jaz nisem še nikoli skusila, kaj se pravi imeti moža, ki je brez posla. To pa lahko rečem., da bi se zaradi tega ne skrivala pred ljudmi in da me ne ,bi fyjJo nič sraip,« Ti ,pa veš, kqj se tp pravi!« ,j,e dejal njen mož. Ivan ni odgovoril. Pogled mu je obstal na Janku, ki je napeto poslušal besede svoje stare mame. Deček je stal na preprogi. Toip ipju je odvezal predpasnik z vratu. Ivan je takoj vstal jn stopil proti stolu, kj.^r se ,jse vj-filp striženje. Ppzor!« je dejal in rahlo odrinil loma in Janka s preproge. »Preprogo odnesem ven in jo streseni.« »Tp lahko jaz naredim,« ,je nglfja njegova ipafi. 'Nntk, mi smo oi^pč^lili ,in miibomo očistjli,« je,,pd-vpnil in odšel z zvito preprogo skozi vrata. Bil je videti vesel, da je prestrigel razgovpr. »Ali hočeš pojesti .eno banano?« je dejala stara mama. Besede s«o oči vidno veljale Janku, lv^p je p.fi$cl nazaj s preprogo. Janko pa ,se je okrenil.k stari mami, kakor,da jo hoče nekaj vprašati. S predpasnikom si je i/tiral lase iz ušes. Gotovo ni razločno slišal njenih besed. Ali hočeš banano?« je ponovila po otročje in skoro ritmično. Deček je pokimal. Velela mu je. naj gre gledat v jedilno 3hrambo v vrečo. Vrnil se je z banano, ki jo je že napol olupil in ji odgriznil vršič. Počasi jo je obdelaval z zobmi. Kina) 11 bova inoTaJa iti, Janko,« je dejal pče. »Č,e hočeš, spreleti se po vrtu za pet minut.« Jaz grem s tabo na vrt. dečko moj.« je rekel stari oče. Pojdi!« Kaj pa je s tistim Tomovim suknjičem, mati? Ali bi ga dobil? Tisti, veste, ki ste rekli Ivanki, da bi lahko še kaj napravila z njega.« A^a! Zgoraj ga ,imam pripravljenega. Grem ponj.« Zazibala se je proti vratom na stopnišče in počasi, oprezno splezala po stopnicah. Ko je prišla nazaj v sobo, je videla, da je deček že pripravljen za odhod. Stal je mirno poleg očetovaga stola, kakor človek, ki sicer potrpežljivo čaka, a je pripravljen, da brž plane in sfeče na prvo besedo. »Ali bi že rad šel, ljubček? Ata ti bo nekaj dal. Počakaj, da zavijem,« Položila ,j.e suknjič na. mizo, nato je:našla i^avega papirja in vrvco. Ko je bil zavpj »zavit«, ga Je porinila preko mize proti evoj.emu .sjnu. »Tu imaš, Ivan. Ivanka bo že znala kaj n,arediti z njega,« »Dobro. Hvala lepa.« Vstal je jn stisnil zavojček Ppd pazduho, »ftu, Ivan, pojdiva!« De^k j,e takoj zopet oživel, vendar mu je pogled za ,hip obstal na obrazu store majpe. .Oče je stal pred njim pri vratih in se je okrenil, da bi videl, zakaj se deček obira, kajti on je bil kriv. da sta . hodila tako počasi. ^.Kaj .jieki fy,99.e?t« je vprašffl vsakpgar. ,».Kq.j pi rad?« je vprašat prijaz/io in 'se zagledal v sin,a.« •• D.eček je pospešil korake. Videti je , bil preplašen. Zdaj je gledal haray^L(>st, proti vratom. lyo pa je stara mama nekaj rekla, se je urno okrenil.