CELJSKI TEDNIK CELJE, 3. februarja 1961 Leto XI., štev. 4 CENA IZVODU 20 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZ« DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE >CELJSKI TlSKc ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO Naši poslanci v Ljudsici sl(upščini v ponedeljek in torek je bilo ' t? Ljubljani prvo letošnje zaseda- f^je republiške Ljudske skupšči- ne, kjer so obravnavali kot osred- ^je vprašanje program perspek- tivnega razvoja Slovenije. Pod- predsednik Izvršnega sveta Vik- tor Avbelj je podal ekspoze o pro- gramu perspektivnega razvoja Slovenije. V njem je poudarjeno, da bo razvoj v prihodnjih letih ie bolj razširil materialne osnove naše družbene ureditve, še bolj podprl razvoj produkcijskih sil in s tem omogočil stalno večanje luiljenjskeera standarda in kre- pitev socialističnih družbenih od- nosov. V razpravi o perspektivnem razvoju Slovenije je sodelovalo Število poslancev, med njimi tudi ljudski poslanci iz celjskega okra- ja Ivan Zmaher, Ivan Kovač, Ri- ko Jerman, Stane Sotlar, Franc Perše in Desanka Kozič. Izvlečke iz vsebine njihove razprave bomo objavili v prihodnji številki na- šega lista. Po razpravi je Ljudska skup- ščina sprejela resolucijo o pro- gramu perspektivnega razvoja LR Slovenije v razdobju od leta 1961 do 1965. Osnovna značilnost resolucije je, da bo hiter in skla- den razvoj gospodarstva omogo- čil tildi nadalnjnjo krepitev druž- benih odnosov. Razen tega je LS sprejela tudi republiški plan ter proračun za leto 1961 ter vrsto drugih zakonov. Z ZBOROVANJA REZERVNIH OFICIRJEV IN PODOFICIRJEV V CELJU Najbo jši med najbo jšimi Organizaciji rezervnili oficirjev in podoficirjev v celjskem ol(raju In občini najboljši v Sloveniji Za letošnji otčni zbor Okrajnega odbora Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev za celjski ofKraj, ki je bil pred dnevi v Celju, je značilno predvsem dvoje: 2e nekaj let na^aj ni bila raz- prava na občnem zboru tako vsebinsko bogata in plodna kot letos, občnega zbora pa se je tokrat udeležilo tudi nekaj vidnih oseb- nosti. Med številnimi gosti smo zapazili generalpodpolkovnika Sta- neta Potočarja, sekretarja Okrajnega komiteja ZKS Franca Simo- niča, narodnega heroja — polkovnika Franca Rojška in predstav- nika Glavnega odbora ZROP Slovenije Stanka Petelina-Vojka. Nadvse prisrčni so bili prizori, ko so v dvorano, kjer so rezervni ofi- cirji in podoficirji zborovali, stopili pionirji in mladinci treh strelskih družin iz Celja in zaželeli zboroval- cem in njihovemu delu še večjih uspehov. Občni zbor je prišla po- zdravit tudi delegacija vojakov iz celjske garnizije, ki je nato tudi pri- sostvovala z'borovanju. Predsednik okrajnega odbora ZROP Ivan Divjak je v svojem po- ročilu nanizal vrsto uspehov, ki so jih občinski odbori in pododbori do- segli v zadnjem obdobju, dotaknil se je tudi pomanjkljivosti in težav, ki so jih spremljale, hkrati pa naka- zal nekaj smernic za uspešnejše de- lo pr.i vzgoji in izobrazbi rezervne- ga starešinskega kadra naše arma- de. Rezervni oficirji in podoficirji so v velikem številu vključeni v aktiv- no delo političnih organizacij, v svo- ji organizaciji pa so dosegli zavid- ljive uspehe glede strokovnega iz- obraževanja. Pri tem so predvsem težili, da z raznimi kvalitetnimi pre- davanji, praktičnimi vajami na te- renu, ogledi vojaških objektov in strokovnimi filmi utrdijo znanje o sodobnem načinu vojskovanja. Ne- kaj predavanj so priredili tudi za širši krog ljudi. Pri izobraževalnem delu so nudili izdatno pomoč aktivni oficirji iz celjske garnizije, ki so nosili levji delež, da So bila strokovna predava- nja v vseh občinah na dostojna vi- šini. Ker so bila predavanja kvali- tetna in zanimiva, je tudi udeležba na predavanjih porasla v primerja- vi s prejšnjimi leti. Razen rednih predavanj so priredili 28 predavanj za širšo javnost, 16 praktičnih vaj na terenu, večje število rezervnih oficirjev in podoficirjev pa je sode- lovalo tudi pri vajah vojaških edi- nlc. Veliko število rezervnih oficir- jev in podoficirjev je vključeno tudi v strelske družine in so na raznih tekmovanjih dosegli kar lepe uspe- he. V plodni razipravi so zCasti pod- črtali važnost nenehnega strokov- nega izobraževa.nja, ki mora biti čim bolj praktično in načrtno. Da bi izboljšali delo. bodo morali po- večati stik s članstvom, nediscipli- nirane člane, ki^se predavanj ne udeležujejo, pa bodo morali klicati na odgovornost. Predvsem pa bo potrebno s filmi in s praktičnim spoznavanjem sodobnega orožja ter z vajami na terenu usposabljati re- zervni starešinski kader. Generalpodpolkovnik Stane Poto- čar je predvsem podčrtal važnost vojaškega izobraževanja za krepitev obrambne moči, poudaril je pomen izvenarmadne in predvojaške vzgo- je, vsemu temu prizadevanju pa je treba dati tudi politično vsebino. Okrajnemu in občinskem.u odboru ZROP v Celju je čestital na doseže- nih uspehih, saj sta ta dva odbora po uspehih prva v Sloveniji. Tudi vsi ostali gostje so organizaciji če- stitali k doseženim uspehom in- hkrati opozorili na letošnje naloge, ko proslavljamo 20-letnico vstaje. V jubilejnem letu bo potrebno delo še pospešiti in skupaj z organizacijo Zveze borcev organ^izirati čim več prireditev in proslav. Tovariš Franc Simonič je v raz- pravi nanizal nekaj prakt čnih na- potkov za boljše delo. Poudaril je predvsem važnost krepitve obramb- ne moči pri miladih ljudeh in opo- zoril na potrebo večjega sodelova- nja občinskih političnih organizacij z organizacijami rezervnih oficir- jev in podoficirjev. Delati moramo tako,'da bomo usposobili vsakega državljana za obrambo domovine kot ga usposabljamo za izgradnjo socializma. Ce bomo poleg strokov- nega izobraževanja nudili tudi trd- nejše politično vzgojne temelje, bo- mo izvršili osnovno nadlogo v na- ših organizacijah rezervnih oficir- jev in podoficirjev. Na kraju je tov. Simonič čestital organizaciji k do- seženim uspehom ter petim najbolj prizadevnim članom odbora pode- lil skromna priznanja za njihov trud in prizadevanje. Drugi v državi Mnogim lepim uspehom, ki so jih v zadnjih dveh lietih zabeležili celj- ski hokejisti, so v soboto in nedeljo dodali še enega — na državnem prvenstvu mladinskih moštev so mladi člani HDK Celji osvojili častno drugo mesto za Jesenicami, toda pred OH K Beogradom ter beograj- skim Partizanom. Na sliki — mladi celjski hokejisti pred začetkom fi- nalne tekme. Več o prvenstvu berite na deseti strani lista. RAZPRAVA O SMERNICAH PERSPEKTIVNEGA PLANA CELJSKE OBČINE Kaj bomo gradili Z ZDRUZENIMIISREDSTVI Od vseh je odvisno, kakšno bo Celje v prihodnjih letih Prav v teh dneh teče v delovnih kolektivih celjske občine razprava o smernicah perspektivnega plana. V kolektivih predvsem razpravljajo o soudeležbi pri finainsiranju najvaž- nejšifi 'koraunaCnih in družbenih ob- jektov, ki bi se naj zgradili v na- slednjih petih letih. Kljub temu, da imajo v marsikaterem podjetju do- kaj lastnih problemov z rekonstruk- cijo, ki jo nujno terja današnji čas, se v kolektivih zavzemajo za korist- no združevanje sreJstev za gradnjo nekaterih komunalnih in družben h objektov v Celju, kajti očitno za- ostajanje na tem področju je do- seglo že takšno stopnjo, da gradnja ne trpi nobenega odlašanja in je se- danje stanje že podvrženo javni kri- tiki občanov. Za mesto kot je Celje je že ne- vzdržno, da nima primernih kultur- nih institucij, kjer bi lahko prirejali razne večje kulturne, zabavne, go- spodarske in športne prireditve. Prav tako so zaradi intenzivne sta- novanjske izgradnje ter zaradi izva- janja pomembnih regulacijskih del na Savinji v zadnjih letih zaostale nekatere nujne komunalne naloge, ki jih tudi ne kaže več odlašati. Zlasti vodovod in kanalizacija je v takem stanju, da če ne bi pristopili v na- slednjih letih k njihovi rekonstruk- ciji, bi lahko to pomenilo resno ovi- ro za nadaljnji razvoj mesta. O vseh teh prdblemiih sedaj raz- pravljajo v delovnih kolektivih, ki presojajo važnost teh del, ugotav- ljajo sredstva, ki bi jih v ta namen lahko dali na razpolago, in predla- gajo tudi prioritetni red gradenj. Pobuda občinskega ljudskega odbo- ra, daje na ta način pristop.1 k re- ševanju teh tako važnih vprašanj družbenega standarda, je vsekakor hvalevredna. Na podlagi široke de- mokratične razprave in sklepov de- lovnih kolekli\ov bo dobil občinski odbor jasno sliko glede pripravlje- nosti združevanja sredstev v ta na- men in glede prioritete gradenj, kar bo služilo za podlago pri setavlja- nju perspektivnega plana in letnih planov občine. Po dosedanjih podatkih lahko ra- čunamo, da razpolagajo gospodar- ske organizacije v celjski občini z okoli 2 milijarde 200 milijonov di- narjev prostih sredstev. Za izvršitev vseh teh del v petih letih bi potre- bovala občina poleg lastnih sred- stev še 1 milijardo 240 milijonov din odnosno letno 250 miljonov dinar- jev združenih sredstev za negospo- darske investicije. Za uresničitev te- ga načrta bi morale vse gospodar- ske organizacije vsako leto prispe- vati 12 odstotkov sredstev iz sklada skupne uporabe. To pa tudi ne pred- stavlja takšno breme, zlasti če se zaved,amo, da s tem rešujemo za vsakega prebivalca življenjsko važ- no vprašanje, ki bo hkrati dvignilo naše mesto glede urejenosti na kva- litetno višino. Kaj bomo z združenimi sredstvi gradili? Predvsem centralno prire- ditveno dvorano v vrednosti 200 mi- lijonov dinarjev, ki bi naj bila do- grajena že drugo leto. V petih letih naj bi uredili sodobne prostore za centralni muzej in strokovno knjiž- nico v vrednosti 90 milijonov din. Po možnosti še letos naj bi ,v pro- stor.h magistrata uredili muzej NOB v vrednosti 20 milijonov din. V prvih štir.h letih naj bi zgradili m'ladinski in pionirski dom ter lut- kovno gledališče v vrednosti za 30 milijonov din. Dalje bi bilo potreb- no opremiti nove prostore za Ljud- sko knjižnico in čitalnico v vredno- sti 10 milijonov din, zgraditi glas- beno šolo za 70 milijonov din. Sem sodi izgradnja kulturno izobraževal- nega doma v vrednosti 75 miljonov din ter stanovanja za prosvetne in zdravstvene delavce v vrednosti 120 milijonov din. Za dograditev mlekarne v letoš- njem letu je potrebno še 60 milijo- nov din, za dograditev centralne re- stavracije v Gaberju in ureditev lo- kalov družbene prehrane bi bilo po- trebno v letošnjem in prihodnjem letu 170 milijonov din. Za izgradnjo otroških zavetišč in ureditev prosto- rov stanovanjskih skupnosti je po- trebno 20 milijonov din, za izgrad- njo Doma Partizana 80'milijonov in za umetno drsališče ICO milijonov. Čeprav je glavni investitor tovor- nega kolodvora.v Cretu direkc ja že- leznic, ki bo investirala v ta namen preko 2 milijarde dinarjev, bo celj- ska občina pri tem prispevala 105 milijonov din predvsem za odkup zemljišča, porušitev zgradb na tem kraju in za izgradnjo novih stano- vanj, Preložitje-v,Koprivnice jn Suš- nice ter hkrati's tem ureditev ka- nalskega omrežja, ki postaja v Celju nevzdržno, bi veljala v prvi fazi del v prvih dveh letih preko 500 milijo- nov din. Vsled vedno večjih potreb, ker se mesto vedno bolj razvija, je nujna obnova vodovoda iz Vitanja že v naslednjih dveh letih. Vrednost teh del so ocenili na kakih 350 mili- jonov din. Razen tega naj še ome- nimo ureditev Mariborske ceste za sodoben promet, za kar je potrebno 30 milijonov din v letošnjem letu, regulacijo Voglajne v vrednosti 100 milijonov din ter premočrtno pove- zavo Otoka s Trubarjevo ulico do Trga Svobode, kar bo stalo 20 mili- jonov din. -ma- Poslovno sodelovanje Občinski zbor proizvajalcev je pri- poročal podjetjem IFA in Tovarni tehtnic, da se tesno povežeta na ko- operativni osnovi. Tako bi naj to- varna finomehanike IFA (bivši IDRO) nudila Tovarni tehtnic za okoli 70 tisoč strojnih ur uslug letno s čimer bo Tovarna tehtnic lahJia osvojila izdelavo avtomatskih teht- nic »Bizerta« po licenci zahodno- neniške firme. Vsekakor ta predlog in pobuda zasluži najprej hvalo, ra- zen tega pa še posebno pozornost, ker gre ^lejansko za koristno uve- ljavljanje osnovne zamisli o poslov- nem sodelovanju med industrijskimi podjetji v ikomu/ni. Pred konferenco SZDL V CELJSKI OBČINI V torek, 7. februarja se bo ob o«mih zjutraj začela v veliki dvorani Narodnega doma konfe- renca SZDL za celjsko občino. Vs(i delegati in gosti so že spre- jeli poročilo, ki obravnava delo komisij in nakazuje osnovne pro- bleme, na katere so naletele or- ganiizacije pri usmerjanju celot- ne dejavnosti v občini. Spričo tega je razumljivo, da se bodo delegati bolje pripravili na raz- pravo. Konferenca bo potekala ves dan in bo imela delovni značaj. Po uvodnem dehi in poročilu se bo njeno delo nadaljevalo v dveh komisijah, in sicer za družbeni sistem in gospodarstvo ter v ko- misiji! za idejno polit-čno vzgojo ter organizacijska vprašanja. Vabimo delerrate m goste, da se konference udeležijo v polnem številu. VREME Padavine pričakujemo okrog 1. februarja, nato od 5. do 7. fe- bruarja in od 11. dalje. Vmes bo suho oziroma lepo, razdobje vre- men?,. Do 5. februarja bo milo yren?.e in bo mra.^le pon-či. Okrog 6.. zlasti okrog 11. februarja pri- čakujemo vdor mra^ s snegom. Združitev TOB s Cinkarno V torek je o priporočilu občinske- ga zbora proizvajalcev za združitev Tovarne organiskih barvil s Cinkar- no razpravljal ves kolektiv. Na skupnem sestanku so se spiričo po- sebno ugodnih pogojev in pristopa- nja k reševanju perspektive tega podjetja odločil:, da se združijo s Cinkarno. Po zasedanju vsega ko- lektiva se je sestal še delavski svet, ki je sprejel priporočilo kolektiva in predlagal, da se v četrtek sestaneta oba delavska sveta _ (TOB in Cin- karne), kjer bodo sku^pno razprav- ljali b združitvi. Sedanja Tovarna • organtekih barvil bo sgiderovala kot •'1'amostojna ekonoimiS<|'edtia, za- • enkrat,bbTdodstali tucljl^ri sedanjem proizvodnem programu, in sicer ta- ko . dolg(^ ,da se najdejo.,u§t^ezne možnosti za' razvoj tega bodočega obrata Cinkarne. ZA ALŽIRSKE OTROKE Tudi pri Okrajnem strelskem odboru v .Celju je btla usta^nov- Ijena komisija, za zbiranje p^njO'^ či al/jrskim otrokom. Odboru je uspelo, da je s prodajo, posebnih bh>kov v šolah in podjetjih zbral 1.841.850 dinarjev pomoči. Pred sindikalnimi občnimi zbori POGOVOR S PREDSEDNIKOM OSS V CELJU TOV. JOŽETOM JOšTOM Kako ocenjujete glavne naloge letošnjih občnih zborov sindikal- pih podružnic? O teh problemih in teh nalo- gah smo s sindikalnimi funkcio- narji v zadnjem času precej raz- pravljala Zato menim, da je ikupno stališče, ki se je v teh razpravah izkristaliziralo, bist- veno. Gre namreč za to, da bodo sindikalne organizacije pred obč- nimi zbori in zlasti na občnih zborih dajale podroben obračun enoletnega dela in da bodo kot eno izmed najvažnejših vprašanj obravnavali probleme, ki se po- t-ajajo v zvezi z razmerjem med porastom realnih dohodkov za- poslenih in porastom proizvodnje ter tudi način razdeljevanja osebnih dohodkov. Ravno tako je pomembno, da ves kolejttiv razpravlja o perspektivnem pro- gramu podjetja in kako naj bo spričo nalog perspektivnega pro- grama razmerje med gosnodar- skimi investicijami in vlaganji za družbeni standard; vštevši se- veda sredstva za strokovno izo- braževanje, šport, oddih ter kul- turno rast vseh zaposlenih. Tu tudi ne bi smeli pozabiti proble- ■mov in nalog v zvezi z higiensko tehnično zaščito delavcev. Kako ocenjujete analizo in na- l<>go direktnega političnega dela sindikalnih podruž.nic? . Ločevati politične naloge od operativnih ne moremo. Vendar menim, da Je poglavitna politična naJoga sindkalnih podružnic kre- P'tev samoupravnih organov v fJV^" razvijanja socialističnih n v kolektivu. To pomeni, potrebno je analizirati, v koli- men je samoupravljanje v posameznih podjetjih uveljavlje- r>«j'"v.'^^j bo potrebno na tem področju še storiti. Druga po- membna naloga je aktivno zala- uveljavijanie razdelje- ;;an.in osebnih dohodkov v okvi- «' / . "•'"•^k-h enot. Zlasti pri |Siedn;em menim, da bo v na- r'.."'^"' obdobiu potrebno na- da k korak naprej; bo treba dati ekonomskim enotam ustrezne samoupravne organe. In sicer ne samo formal- no, ali tako, da bodo vodili le politiko razdeljevanja osebnih dohodkov, temveč tudi, da bodo razpolagali s sredstvi za proiz- vodnjo, da bodo vodili samostoj- no kadrovsko politiko in po- dobno. Občni zbori sindikalnih po- družnic se morajo odločneje za- vzeti za to stališče, saj je tudi družba ustvarila za uresničitev teh principov ugodnejše pogoje. Tu imajo včasih odgovorni vod- stveni kadri v kolektivih preti- rano bojazen. Ne gre namreč za prehitevanje gospodarskih pogo- jev, pač v glavnem gre za to, da take pogofe ustvarimo. Pomem- bno politično vlogo pri tem pa bodo morale imeti predvsem sin- dikalne organizacije, in sicer v smislu, da pripravijo kolektiv za te spremembe tam, kjer do njih še ni prišlo. Vzporedno s temi nalogami je potrebno v eko- nomskih enotah osnovati samo- stojna politična vodstva. Razumljivo je, da bi bilo na- pačno, če bi občni zbori zastavili svoj vpliv zgolj za urejanje no- tranjih problemov. Predvsem sin- dikalne podružnice morajo imeti vselej pred očmi, da so dolžne vplivati tudi na pravilno ure- janje problemov predvsem druž- benega standarda v komuni. To pa hkrati tudi pomeni iskanje potrebnih materialnih sredstev za potrebe komune. Skratka, ton komunalnemu razvoju naj daje- jo delovni kolektivi — proizva- jalci in upravljalci. Kako gledate na organizacij- ske probleme in pripravljanje občnih zborov sindikalnih po- družnic? V tem obdobju priprav na obč- ne zbore moram poudariti, da se nahajamo v obdobiu velikih družbeno političnih dogajanj z močnim poudarkom na razvija- nju socialističnih družbenih od- nosov. Zato tudi menim, da bodo občni zbori morali imeti delovni značaj v tej smeri. To posebej omenjam zaradi nekaj nevšečnih izkušenj iz lanskega leta, kjer so bili občni zbori bolf formal- nost, brez resiih političnih pri- prav, pač pa je bila večia skrb posvečena »veselemu delu«. Kaj menite o izbiri bodočih vodilnih osebnosti v s'indikalnih podružnicah? To vprašanje sodi med najpo- membnejše naloge, ker je od pravilne izbire liudi za vodenje sindikalne ror'ružnice mnogokrat veliko^ odvisno. Menim, da naj bo naša osnovna smer ta, da ob- držimo dobre, delovne in gospo- darsko ter politično pravilno usmeriene sindikalne voditelie v podružnicah, ki so to dokazali s svoiim uspešnim delom, in da je treba vkljrčevati tudi mlade pro- izvaialce. ki imajo voljo do sin- dikalnega dela. -mi- 2 CEUSKI TEDNIK '^TEV. 4 — 3. februarja 1961 OBČINSKA KONFERENCA SZDL V LAŠKEM SZDL NAJ SPODBUJA INICIATIVO V nedeljo je bila v Laškem redna letna konferenca tamošnje občinske organizacije Socialistične zveze. Uspel zbor je pokazal, da je organizacija SZDL stopila v zadnjem letu velikim uspehom na- proti, saj je pri iskanju novih oblik in metod dela zabeležila po- membno uveljavitev. Razen številnih delegatov je konferenci prisostvovala še člani- ca Glavnega odbora SZDL Slovenije MARIJA VILFANOVA, na- dalje ljudski poslanec JAKOB 2EN In predsednik Okrajnega odbo- ra SZDL Celje FRANC LUBEJ. Konferenca je potekala v prijet- nem raZ'po'.oženju. K temu sta v ne- majhni meri pripomogla nastop žen- skega zibora Svobode ter prisrčen pozdrav laš'kih pionirjev. Spričo te- ga, da so delegati že z vabilom na konferenco s-prejeli obširno poroči- lo o delu organizacij Socialistične zveze, pa tudi o uspehih, ki so jih delovni ljudje laš.ke občine dosegli na ostalih področjih, je predsednik Občinskega odbora SZDL Ljubo Ze- lič nalkazal le neikatere najvažnej- še, značilnosti iz dela orga'nizacitj, zlasti pa še naloge, ki čakajo So- cialistično zvezo v prihodnosti. Ko je analiziral delo organizacij SZDL, je dejal, da so se v glavnem že prilagodile vlogi, ki jo je naka- zal peti kongres SZDL Jugoslavije. Zlasti lep uspeh so dosegle pri teh- nični in organizacijski utrditvi. Mi- mo tega so organizacije SZDL zelo razširile svojo dejavnost. Navzlic vsemu temu pa se pri delu še zme- raj uveljavljajo nekatere stare obli- ke in metode. Značilna je namreč ugotovitev, da sekcije še niso zaži- vele. Prav lepe uspehe so zabeležili pri povečanju števila članov, saj Imajo zdaj v organizacijah dve tre- tjini vseh volivcev, kar je za skoraj sto odstotkov več, kot so jih imeli pred dvema letoma. Priprave na občinsko konferenco SZDL so vsikladili s pripravami na razpravo o petletnem perspektivnem programu gospodarskega razvoja laške občine. V tej zvezi so znova poudarili vlogo in pomen politične organizacije, ki naj spodbuja Inicia- tivo delovnih ljudi pri izpolnjevanju planskih nalog. Ko pa je tovariš Ze- lič govoril o informiranosti članov, je dejal, da so na tem področju še mnoge pomanjkljivosti in da bo tre- ba več napraviti za to, da bodo državljani bolje seznanjeni z delom ljudskega odbora, njegovih organov, skratka z delom vseh organov tpravljanja. Obdobje, v katerega stopamo, je še dejal tovariš pred- sednik, je eno najbolj značilnih in pomembnih; to še predvsem zaradi sprejema novega petletnega plana, zaradi nove delitve dohodka, utrje- vanja komunalnega sistema in po- dobno. Zato bo morala Socialistič- na zveza še več napraviti pri spro- ščanju iniciative delovnih ljudi. Izredno zanimiva in pestra je bi- la razprava, saj je pokazala, da se- ga, delo in vpliv politične organiza- cije ne samo v suha, a zato nič manj važna organizacijska vprašanja, temveč prav tako na vas, v delovne koleiktive, ustanove in šole. Udele- ženci konference so z veseljem spre- jeli besede delegata iz laškega rud- niška, ki je dejal, da so se problemi v rudni-ku že tako uredili, da zdaj z večjim zaupanjem gledajo na nje- govo prihodnost. 'Kakor rudnik, ki je lani dosegel rekordno proizvod- DELOVNIH LJUDI njo (134.500 ton), ta4(o je tudi Za- vod za medicinsko rehabilitacijo za- beležil doslej največji uspeh — 2566 pacientov v lanskem letu. Od tega so imeli 143 popolnih ozdrav- ljenj ter 2171 primerov zboljšanja stanja. Trenutno pa sili v ospredje zahteva po izvajanju obnovitvenih del. Kolektiv Lesne galanterije v Rimskih Toplkah je lani izvozil 98 odstotlkov proizvodnje. To kaže, da je naročil iz inozemstva dovolj, do- sti manj pa je za njegove izdelke zanimanja na domačem trgu. Sicer pa priznajmo — kolektiv že nekaj let nazaj rešuje svoje proizvodne probleme z lastnimi sredstvi, zato tudi denarja za osebne dohodke ni toliko, oziroma ga ni bilo v tolikšni meri, kot so želeli. Letos bodo te stvari nekoliko popravili. Tudi v tekstilni tovarni Volna mislijo na rekonstrukoijo. Sprva so jo mislili izvesti na dosedanjih prostorih. Poznejši računi pa so pokazali, da bi takšno vlaganje sredstev ne ro- dilo zaželenih rezultatov. Zato so pripravili načrt gradnje nove tovar- ne na prostoru seda^njega nogomet- nega igrišča. Prav lepe uspehe so v laski ob- čini dosegla pri izotjraževanju, pa čeprav še nimajo občinske delavske univerze. Zato pa je več iniciative pokazala ustrezna komisija pri ob- činskem odboru SZDL. Vendar so naloge na polju politično ideološke- ga dela zdaj že prerasle dkvir ob- činske komisije; spričo tega name- ravajo še letos ustanoviti delavsko univerzo. Razprava je odprla še niz drugih problemov, tako komunalnega kot turističnega značaja in podobno. V njej pa je sodelovala tudi tovariši- ca Vilfanova, ki je prvi del svoje- ga govora namenila delu in pome- nu sekcij za zunanjo politiko. Kjer koli so namreč začele delati te sek- cije pri krajevnih organizacijah SZDL, povsod se je v njih zbra'o veliko število državljanov, kar ka- že, da se naši ljudje močno zanima- jo za zunanje politične probleme in da hočejo aktivneje sodelovati pri njihovem obravnavanju. Vendar, je dejala tovarišica Vilfanova, naj bi sekcije za zunanjo politiko ne dela- le samo zavoljo tega, da bi tolma- čile principe naše zunanje politike, temveč, naj bi v njih državljani ak- tivneje proučevali najrazličnejša vprašanja zunanjega sveta. V zaključnem delu konference je spregovoril še tovariš Lubej, ki je zlasti poudaril dejstvo, da je občin- ska organizacija SZDL v Laškem med prvimi v okraju, ki je v zad- njem času opravila izredno veliko delo in to tako v organizacijskem pogledu, kot tudi pri uvajanju ne- katerih novih oblik dela. Ko pa je govoril o bodočih nalogah, je ome- nil petletni perspektivni plan. Bor- ba za njegovo uresničitev, je dejal, bo tudi ena izmed glavnih nalog or- ganizacij SZDL. M. B. Na čelu SLOVENSKIH TURISTIČNIH KRAJEV v Rogaš-ki Slatini so lani vnovič zaibeležili znatno večji oibisk, kot v 1959. vetu. Medtem, ko je znašalo število nočitev (oskrbnih dni) 1959. leta 210.000, se je lani ta številka j)ovzpela že na 244.000. Pose^bno razveseljivo je naraščanje števila inozemskih obiskovalcev. Število njihovih nočitev pa je naraslo od 17.000 v 1959. le.u na 24.0C0 lani. Ta podatek je razveseljiv tembolj, ker smo 'lani tako v slovenskem kot državnem merilu zabeležili padec inozemskega turizma. Za Rogaško Slatino pa je razveseljiva še ugoto- vitev, da je delež inozemskega tu- rLzma že narasel na deset odstotkov celokupnega obiska in da znaša po- vprečna doba bivanja tujcev v tem kraju 10,6 dni (jugoslovanski oziro- ma slovenski povpreček pa zna'ša tri do štiri dni). Tudi na našem ceilj- skem turističnem področju je tak po- rast izjema, saj je v ostalih krajih inozemski turizem narasel le neznat- no. Tako n. pr. v Do!brni za dve sto nočitev aLi za 8 odstotkov. iPo začasnih podatkih l?jhko tudi sklepamo, da se bo Rogaš.ka Slati- na v ilanskem letu uvrstila na čelo slovenskih turist.čnih krajev. Njena p.-ivlaonost mora biti zares precej- šnja, saj so prometne zveze najslab- še. Zaradi stalnih rekonstrukcij je železniška proga večkrat prekinje- na, cesta od Stor do Podplata pa v takem stanju, da nujno odvrača sle- hernega motoriziranega turista. Upajmo, da bo postavka iz okrajne- ga družbenega plana, ki predvideva ureditev te ceste, v letošnjem letu zares realizirana. -Ir 700 Starfighterjev, trenutno najboljših lovcev za nemško voj- ko. Po 15. letih nov val denaci- fikacije pod pritiskom Eichmano- vih izpovedi. Otto Habsburški dobi potomca — sina, za botra bo šel menda sam papež, v znamenju staire, apostolske Avstrije. Tam daleč na zapadu se zruši letalo z atomsko glavico. In na Vzhodu upogibanje velikih rek, spremi- njanje ledenega Severa. Na tem mračnem ozadju — pri- prave za nov vrh, če smemo tako reči. Intoniral ga je Kennedy s svojim govorom na inavguraciji, pravim političnim omnibusom, saj je dal vsakomur nekaj, celo pesi- mistom, ki pravijo, da ni pozabil na ameriško »svobodo in pravi- co«. Vsi ga hvalijo, zahodnjaki in vzhodnjaki. Adenauer je tej od- jugi na ljubo pognal v tek sovjet- sko-nemška trgovinska pogaja- nja, poslal Kruppovega zunanje- ga ministra v Varšavo, da bi iz- pričal svojo dobro voljo. Francozi si obetajo od ZDA podporo zaradi Alžira in zaradi svoje vloge v Evropi. Ta utegne biti velika, vendar tvegana, zaradi franco- skega gospodarstva neka/ca hoja po slemenu. Angleži pričakujejo okrepitev svoje posredovalne vlo- ge in s tem svojega ugleda. An- gleški predsednik upa, da bo francoskega ugnal tako, da angle- ško gospodarstvo ne bo klonilo pred celino. Dirigirana dekoloni- zacija, ki jo zastopajo Angleži v Afriki, je všeč tudi francoskemu predsedniku, če ne bi imel nad seboj izvirnega greha v Alžiru. Angleškemu predsedniku se obeta tudi velika pot na Kitajsko, kjer naj bi nastopil kot Kennedyev emisar. To bi bUa prav tako ve- lika vloga kot nekoč posredovanje v Moskvi. Sovjetska zveza je izpustila oba ■Uota RB-47 in Hruščev je izja- vil, da se lahko takoj sestane s Kennedyem. Njegova koeksisten- ca bo postavljena pred preizkuš- njo, saj velja za vse v načelu in v praksi. Treba bo še kaj storiti, ne samo izpuščati pilote. Treba bo še marsikaj storiti na obeh stra- neh. Kongo je združil vso Afriko. Ni možno biti istočasno prijatelj in sovražnik. Svet solidarnosti afri- ških in azijskih držav je dva dni zasedal v Kairu. Sprejel je reso- lucijo, ki poziva azijske in afriške države, katerih čete so v Kongu, da izročijo svojo vojsko zakoniti kongoški vladi. To pomeni obsod- bo OZN in razkrinkanje koloni- alistov, ki so zdaj razširili svojo intervencijo s tem, da so v Ka- tangi prevzeli vojsko francoski oficirji »strokovnjaki« za afriška vprašanja. Gestapovci in SS-ovci iz tujske legije prihajajo v Kon- go. Combe in drugi separatisti se združujejo zoper legalno vlado, iz Belgije prihaja orožje. Maroko in Indonezija sta potegnila svoje čete iz vojske OZN. Lumumba čaka na sodbo, njegov minister je že podlegel mučenju. Kongo po- staja preizkušnja za ves svet. V Alžiru pravzaprav nič nove- ga. Referendum, ki so so ga spre- mljale francoske vojaške akcije, so Alžirci zavrnili z atentati in bombami, hkrati pa so ponudili, naj se spet začno pogajanja. Morebiti se bo začelo tudi v Angoli, portugalski koloniji, kjer baje ni problemov. Salazar, dik- tator od leta 1932, je na stara leta doživel razcvet opozicije, ki je pritegnila pozornost vsega sveta s tem, ker se je zatekla na plovni objekt »Santa Maria«. Naj le do- seže svoj cilj ta laJtStja Kolumbo- vega imena in zfbJTŠc sramoto Evrope, ki ni manjša od Španske. T. O. Petek, 27. januarja NA SEJI sveta za šobtvo LRS so raz- pravljali o reformi gimnazije ter o opis- nem ocenjevanju dijakov. Sobota, 28. januarja PREDSEDSTVO Glavnega odbora SZDL Slovenije je razpravljalo o izrednem in- teresu, ki ga kažejo člani SZDL na poli- tifne probleme v svetu. V ta namen so dali pobudo za še večje ustanavljanje zunanjepolitičnih sekcij. Nedelja, 29. januarja VSE BRZOVLAKE v državi, pa tudi vse ekspresne, ki vozijo skozi našo drža- vo, bodo še letos vozile nove Dieslove lokomotive. V ta namen j'lh bodo kupili okoli 120. Ponedeljek, 30.. januarja PRVI DAN zasedanja Ljudske skupšči- ne Slovenije je podpredsednik Izvršnega sveta LRS Viktor Avbelj podal ekspoze o programu perspektivnega razvoja Slo- venije v naslednjih petih letih. Torek, 31. januarja LJUDSKA SKUPŠČINA Slovenije je sprejela resolucijo o programu perspek- tivnega razvoja Slovenije v razdobju od 1961. do 1965. leta. Sreda, 1. februarja NA REKO je prispelo 17 mornarjev, ki so 26. januarja preživeli hudo ne- srečo parnika >Vrmac< pred Benetkami. Pripravnica Glasbene šole Izkušnje so pokazaCe, da je do- sedanji način sprejemanja novincev na osnovi sprejemnih izpitov zelo pomanjkljiv. V nekoliko minutah ni mogoče zanesljivo ugotoviti vseh glasbenih sposobnosti otroka. Otro- ci po svojem temperamentu kaj raz- lično odgovarjajo na stavljena vpra- šanja, zgodilo se je, da je bil sicer sposoben otrok preplašen ter je od- govarjal podpovprečno in obratno. Nadalje učitelji zamujajo drago- cene ure s poučevanjem elementar- nih pojmov glasbe, kar gre v škodo pouka na instrumentu. Taki razlogi velevajo ravnateljstvu glasbene šo- le otvoritev posebnega tečaja za no- vince, pripravnico. Ta nov teoretični oddelek glasbe- ne šole bo začel delovati v II. pol- letju tega šolskega leta. Namen pri- pravnice je, da usposobi novince za učenje na raznih instrumentih. Mla- dina se bo seznanila z osnovnimi pojmi glasbene teorije, gojila bo rit- mdčne vaje ter urila glasbeni spo- min. Ob koncu šolskega leta se bo- do mogli redni obiskovalci vpisati v glasbeno šolo kot redni učenci za klavir, violino, violončelo, pihala in trobila. Tečaj »pripravnica« bo enkrat te- densko ob torkih od 14. do 15. ure oziroma ob petkih od 8. do 9. ure. Mesečna šolnina zn^iša lOO din. In- teresenti naj izpolm.o v pisarni glasbene šole obrazce za vpis, taksi- rane s 50 dn, najkasneje do 10. februarja 1961 V pripravnico bo sprejetih 60 novincev. Glasbena šola opozarj.-), da bodo odslej odpadli običajni sprejemni izpiti, kot redni gojenci bodo sorejeti le tisti, ki bodo opravili pripravni tečaj. J. Pečenko NOVI PREDSEDNIK OBČINSKEGA ODBORA SZDL V ŠENTJURJU Takoj po konferenci so se sestali člani novoizvoljenega plenuma Ob- činske organizac je SZDL v Šent- jurju pri Celju in izvoliJi člane iz- vršnega odbora ter ostale vodilne de'avce. Za predsednika Občinskega odbora SZDL so izbrali tov. Jožeta Pečenka, za podpredsednika dr. Iva- na Mozerj'a, za sekretarja Alojza Hermana ter za blagajnika Norber- ta Kincla. - ^ Razen tega so izvolili tudi pred- sednike komisij. Tai .,0 sprejeli še sklep, da bodo za plaketo »Borisa Kidriča«, ki jo podeljuje Centralni odbor Ljudske tehnike Jugoslavije dolgoletnim in ipožrtvovalniim čla- nom organizacij Ljudske tehnike, predlagali Avgusta Sosterja. Fran- ca Ribiča, Eriha Saleflcarja. Štefko Hartm*novo. Draga Dolžana in Jo- žeta Korenta. -an KONCERT Velikega plesnega orkestra RTV Zagreb Olepševalno in turistično društvo v Celju je znova pripravilo prijetno presene- čenje za vse ljubitelje za- bavne glasbe in popevk. V torek, 7. februarja bo nam- reč v veliki unionski dvora- ni nastopil veliki plesni or- kester RTV Zagreb pod vod- stvom Milenka Prohaske. Spored pa bodo iz]>opolnili še IVO ROBIC, GABY NO- VAK, IVICA ŠERFEZI, na- dalje zagrebški jazz kvartet, ansambel orglic Branka Kra- lja ter kvartet MELOS — »4 M«. Gostje bodo imeli v Celju dva nastopa, prvega ob 18., drugega pa ob 20.15 uri. Pri vaji... JUGOSLOVANSKE PIONIRSKE IGRE Moj kraj - VČERAJ DANES JUTRI Odbor za izvedto jugoslo- vanskih pionirskih iger v celj- skem okraju je že sprejel okvir- ni program prireditev, ki jih bo pripravi sam ali pa pri katerih bo sodeloval. Tako bo vodstvo oddelka NOB pri Celjskem muzeju pri- pravilo potujočo razstavo, ki bo prikazala najvažnejše do- godke iz ljudske revolucije, hkrati pa tudi deportiranje mla- dine v nacistična tabor šča. Razstava bo urejena v sedem- najstih krajih celjskega okraja in sicer v Celju, Ža'lcu, Pre'bol- du, Vranskem, Mozirju, Gor- njem gradu, Lučah, Šoštanju, Velenju, Vitanju, Šentjurju, Planini, Kozjem, Bistr:c:, La- škem, Šmarju in Rog. Slatini. V juliju 'bodo celjski planin- ci, taborniki in člani Zveze bor- cev organizirali pohod pionr- jev po poti XIV. divizije. Celo- ten pohod bo razdeljen v več etap, ki jih bodo pionirji zlah- ka premagovali. V septembru bo na vrsti po- tujoča likovna razstava pod temo: Moj kraj — včeraj, da- nes in jutri. Ure;ena bo v Ve- lenju, Slov. Konjcah, Rogaški Slatini, Mozirju, Celju in Žal- cu. V mesecu tehnike, to je v ok- tobru in novemibru, bo urejena razstava pionirske fotografije in tehničnih izdelkov. Glavni poudarek te razstave bodo spo- meniki preteklosti, zlasti NOB ter objekti, ki so zrasli v po- vojnih letih. Zelo zanimiva bo razstava literarnih prispevkov pionirjev, izdaj domačih pionirskih gla- sil in podobno. Na čast jugoslovanskih pio- nirskih iger bo izvedena tudi okrajna revija g'lasbenih šol. To 'bo prav go'ovo izredno za- nimiva prireditev, saj. bo pri- kaza'la pestro in bogato dejav- nost na teh šolah v celjskem okraju. Mnoge (pionirske odrede, šo- le in podobno bodo v času pio- nirskih iger obiskali znani kul- turni delavci, zlasti pa tisti, ki ustvarjajo za najmlajše. Kakor na šolah ter v obč'n- skih merilih, tako bo v *Celju izvedena prireditev pod znanim naslovom »Pokaži, kaj znaš«. Skrb za organizacijo tega na- stopa je prevzelo celjsko Olep- ševalno in turistčno društvo Okrajni odbor za izvedbo ju- goslovanskih pionirsk h iger je dal tudi pobudo za srečanje pionirjev z znanimi polit'čnimi, kulturnimi in športnimi delav- ci, gospodarstveniki itd. Na teh srečanjih naj bi se pionirji se- znanili z najrazličnejšimi na- črti in dejavnostjo. V okvir pionirskih iger spa- da tudi strasko tekmovanje, ki ga bo izvedel Okrajni strelski odbor. Program je zamišljen tako, da bodo do konca februar- ja izvedli tekmovanje posamez- nikov na vseh šolah, do 15. marca po sektorjih, do L aprila za občinsko prvenstvo ter do 25. apri'la za okrajno prven- stvo. Tekmovanja mladih šahistov imajo že nekajletno tradicijo. Zato 'bodo z enako vnemo in pozornostjo izvedena tudi letos Program prireditev jugoslo- vanskih pionirskih iger bo le- tos izpopolnil in obogatil tudi mladinski pevski festival. Okrajna revija mladinskih pev- skih zborov 'bo letos v Rogaški Slatini. V programu so tudi zimske športne igre pionirjev, ki pa. kot kaže, ne bodo izvedene v polnem obsegu. Izrečen je bil tudi ipredlog, da naj bi na tra- dicionalnem smučarskem tek- movanju Celje—Zagreb letos nastopili tudi pionirji obeh mest. Junija :bo v Celju okrajni te- lovadni nastop. Ob tej prilož- nosti, oziroma v okviru jugo- slovanskih pionirskih iger pa bodo izročili namenu tudi športni stadion celjske gimna- zije. V sporedu 'športnih tekmo- vanj plavalci ne bod-o izostali. Tekmovanje pionirjev pa bo iz- vedel celjski Neptun. In končno, okrajoi odtor. za izvedbo jugoslovanskih pionir- skih iger bo pomagal še pri or- ganizaciji republišikega tekmo- vanja mlaidih ribičev v Celju CEUSKI TEDNIK STEV. 4-3. februarja 1961 3 Naš vsakdanji kruh... v današnji številki obravnavamo v naši anketi vprašanje dosedanjih dvojnih cen kruha in probleme, ki jih je povzročila slabša kakovost kruha iz nove peči v Gaberju. To vprašanje je toliko bolj aktualno, ker gre za kruh, za res vsakdanjo potrebo vsakega prebivalca. Zato smo v tej anketi predvsem zasledo- vali namen, da o teh problemih spregovori čim več Celjanov. Polemika okoli »celjskega kruha« se je namreč tako živahno razvila, da bo javna razprava lahko bistveno koristila. Rešila probleme anketa vse- kakor ne bo, bo pa po svoje pomagala pri ureditvi tega vprašanja. Gre za dva problema Pod'predsedn'k celjske občine Be- no Krivec je tako odgovoril na na- ša vprašanja: Vprašanje vsakdanjega kruha je v zadnjem obdobju v Celju res iz- bilo z vso ostrino. Vendar menim, da moramo pri tem ločiti dva po- vsem posebna problema — vpraša- nje dosedanjih dvojnih cen in kvali- tete kruha, ki ga daje nova peč v Gaberju. Naj najprej odgovorim na prvo inač co problema. V Ce'.ju imamo dve pekarski podjetji. .N\estne pe- karne m Združene pekarne, ki so v sklopu ve'.etrgovskega podjetja Ve- ležitar. Tako delujeta obe pekarni v različnih pogojih. Menim pa, da je trefea povedati, da je Celje glede cen kruhu izpod povprečja cen v Sloveniji. V Ljub- ljani na primer velja črai kruh 58 din, beli pa 70 din. So pa tudi kra- ji, ikjer imajo nižje cene. To še po- sebej potrjujepravilmost poli'tike.da je treba kolektivom pustiti, da sami odločajo o kalkulacijah. Spričo tega, da gre za najpomembnejši prehran- beni proizvod, pa je široka obravna- va problema, ki ste ga načeli zelo umestna in kor stna. Cisto drugEČen pa je problem, ki ga ustvarja sla'ba peka kruha v no- vi peči. S tem n'sm.o, niti ne mo- remo biti zadovoljni. Dalj časa smo namreč m.enili, da gre za prehodne težave, vendar nas za^ski^ljuje dej- stvo, da se zadeva le počasi po- pravlja in predvsem, da se kvalite- ta iz dneva v dan spreminja. To je pripeljalo tako daleč, da ob določe- nih dnevih potrošiniki jemljejo kruh v prodajalnah Mestne pekarne le, če drugega ne dob jo. Ce m.e že vprašujete za razlog, moram povedati, da je po mojem mnenju osnovni vzrok nezadostna pozonnost in usposobljenost osebja, ki upravlja s pečjo. Morda je v pe- či tudi tehnična napaka. Vendar bi se predvsem v korist potrošnikov le-'ta, če obstaja, morala najti in od- praviti. Zlasti če upoštevamo, da podobne peči v Zagrebu,, Novem me- stu, Zagorju in drugod dajejo bolj- ši in tudi izvrsten kruh. Eno vprašanje - deset odgovorov Tudi tokrat smo hoteli zvedeti mnenja mnog h Celjanov, saj bo lahko le tako slika o tem problemu popolnejša. Tako je tudi sedaj bilo na isto vprašanje deset dokaj različ- nih in nasprotujočih si mnenj, ven- dar v vseh najdemo nekaj resnice, ki nas približa k cilju — kako reše- vati ta in podobne probleme. Deset v en sestavek strnjenih odgovorov nam da namreč tole sliko: 9 Kot sem poučena, je podraži- tev kruha v delavskih pekarnah na- stala zaradi boljše kvalitete kruha. Tu tudi kupujem kruh in menim, da je precejšnja razlika v kakovosti kruha. Za'o me podražitev ni bistve- no prizadela. Q Gospodinje pač navadno z družinskim »proračunom« skušamo doseči, kar se le da. Morda je za- radi tega, ker gre za kruh, podraži- tev tudi tako nepriljubljena. Vendar menim, da se bodo žene lahko odlo- čile, kje bodo kupovale kruh. Razli- ka bi lahko pa samo priganjala eno In drugo podjetje, da bi za- dostMi zahtevam potrošnikov po do- brem in pravilno pečenem kruhu. # Mislim, da so dvojne cene kruhu v Celju nevzdržne. Ce bi osnovna razlaga bila različna kvali- teta, b' to bilo še do neke mere opravčljivo. Zaradi večjih stroškov v enem podjetju pa bi razlik v ceni ne smelo biti. 0 Problem leži samo v kvaliteti kruha, ki ga spečejo v novi mehani- zirani peč'. Razumeti moramo, da ima ta kolektiv predvsem zaradi no- vega načina peke precej problemov in da se trudijo, da bi kakovost iz- boljšali. Morda je zaradi tega tre- nutno razlika v ceni umestna in ce- lo koristna. # Večinoma slišimo pojasnilo, da se lahko potrošniki odločijo, kje bo- do kupovali kruh. Tam, kjer je draž- ji, ali pa v prodajalnah, kjer je ce- nejši. Vendar ta trditev popolnoma ne drži. V zunanjih predelih mesta so večinoma samo prodajalne De- lavskih pekarn, kjer so kruh podra- žili. # Občina je vložila precejšnja sredstva za izgradnjo sodobne pe- karne, in sicer predvsem zato, da bo končno spravljen z dnevnega reda problem kruha. Toda kaže, da še ni rešen. Prepričan sem, da bo kolek- tiv Mestnih pekarn rešil tudi pro- blem kvalitete kruha. # Morda gledam na ta problem preveč »po domače«. Zdi pa se mi, da ni bistvene razlike med kruhom spečnim v enem in drugem podjet- ju. Razen seveda spodrsljajev, ko v prodajalnah Mestnih pekarn dobimo samo zažgan kruh. Tega bi pa res ne smelo biti. % V dnevnem časopisju smo bra- li o napovedani pocenitvi pšenice. Zato res ne morem razumeti podra- žitve kruha. # Kalkulacije cen v naših pod- jetjih so predvsem zadeva kolekti- va. Spričo tega, da to pot gre za najpomembnejši prehranbeni proiz- vod, pa je široka razprava tudi umestna. # Menim, da je občinski ljudski odbor v Celju ravnal popolnoma pravilno, ko so odborniki kar dva- krat temeljito obravnavali vpraša- nja sedanje podražitve kruha, to je treba posebej pohvaliti. Gre namreč za kruh. Sicer pa več o dvojnih ce- nah ne moremo govoriti, ker so tudi v ostalih prodajalnah izravnali ceno. Samo da bi bii... Tovarlšica Marija Mavričeva, ki sem jo srečala isti dan, je odgovo- rila nekoliko drugače: »Kje kupujete kruh in kaj me- nite o njegovi kvaliteti?« »Kruh kupujem v mlekarni. Pla- čam ga vnaprej, ko odhajam v služ- bo. Tako sem le redkokdaj v skrbeh za kruh. Pa vendar je včasih hudo, veš, da ti kruha lahko pred no- som zma.njka. Mlekarna, v kateri •kupujem kruh, ga nabavlja v pekar- • ^'^Pš novi cesti in moram re- VJ' °a je to najboljši kruh v Celju. sem zadnj.č prinesla v službo biruco črnega kruha, mi sodelavke skoraj n.so verjele, da je res črn. •nekajkrat pa sem kupila kruh tudi ze v »Mestni pekarni«, toda druži- na z nj^n^ ^. ^..^ zadovoljna. Ne bi Vjog,a točno reči, kaj mu manjka. jorda ga pustijo premalo vzhajati, J" ga prehitro pečejo. Ne vem, zdi *e mi nekako »brez okusa«. Toda tp^v, 'azum.em, zakaj so v neka- tuH P^,'^^^"^^ podražili kruh. Pa J^i razlika med belim in črnim je Precej očitna.« Vsak začetek je težak o vprašanjih, ki jih tokrat ob- ravnavamo v naši aniketi, smo prosili za mnenje tudi direktorja podjetja »Mestne pekaime« tov. Franca Miheliča, ki nam je taikoie odgovoril: Preden kankoli povem, moram pojasniti, da je tudi naše pod- jetje s prvim februarjem pove- čalo cene kruhu. In sicer zaradi tega, ker ne moremo več dobiti moke iz Banata. Tako odslej ku- pujemo moko pni »Veležitarju«, in sicer pod istimi pogoji kot Združene pekarne. Razumljivo je, da smo zaradi povečane cene moki, morali dvigniti tudi ceno kruhu. Posebno pa je vprašanje kva- litete kruha v naši i>ekaimi. Mo- ram priznati, da ljudje dostikrat upravičeno kritizirajo, da pa so včasih kritike tudi le pavšalne. V zadnjem času smo namreč do- segli precejšnje uspehe pri izbolj- šanju kvalitete. Menim pa, da bo- mo s še večjim ti^udom in paz- ljivostjo dosegli še več. Tudi ne- katere pomanjiMjivcoti nam bodo instalaterji te dni na peči popra- vili. Na kcncu pa bi rad poudaril, da sli ves kolektiv prizadeva za kvaliteto kruha, da vselej in po- vsod obravnavamo to kot osnov- no vprašanje in da je boljša kva- liteta kruha naš prvi cilj. Imam pa eno osebno željo, da si sami ogledate kruh in ga tudi po- izkusite. Tako se boste sami pre- pričali o kvaliteti. Vsi morajo vedeti zakaj Ko smo zbirali odgovore na naše anketno vprašanje: »Kaj menite o dvojnih cenah in kakovosti kruha v nekaterih celjskih pekarnah, smo prosili za mnenje tudi tajnika Ob- činskega «!ndikalnega sveta Ivana Pertinača. Takole je odgovoril: Vsekakor moramo o tem proble- mu obvestiti vse potrošnike, ki so domala tudi vsi proizvajalci. Pove- dati je potrebno vzroke in razna stališča, ker kratko malo stojimo Uboge prodajalke Rafko Orožim je dejal: I jndi, ki knpnjejo kmh v prodajalnah Delavskih pekam, je mcrda prizadela podražitev krnha. Nasprotno pa nas, ki kupujemo redno kruh v prodajalnah Mestnih pekarn, bolj przadene včasih prav nemogoča kakovost kruha. Sai ra- zumemo, da so v začetku težave. Toda kruh je treba vendarle jesti. In, če je zažj^an. znotraj ra surov je to lahko do- kaj težko opravilo. Zato se mi zdi, da je potrebno ta problem najprej rešiti. Zla- sti še zato, ker Mestne pekarne posredu- jejo Celjanom večje količine kruha in ker b do končno le spr'čo svojih zmif^- Ijivosti glavni o«krbnik Celja s kruhom. Vredno pa je še nekaj povedati. Vča- sih se ljudje jezijo na prodajalko, ki dejansko ni rrav nič kriva, da je prav ta dan slab kruh. Te ženske po krivici morajo preslišaiti: in prenašati mnosta obe pekarni dobivali moko po nižji ceni. Zni- ževanje stroškov je namreč osnova dobrega gospodarjenja. Nova situa- cija, ki je nastaja s tem, da so tudi Mestne pekarne dvignile ceno, zade- vo še poslabša. Vendar pa ob tem posebej poudarjam, da je prav, če o tem dajo zadnjo besedo potroš- niki. Vprašanje slabe kakovosti kruha v Mestnih pekarnah pa je posledica problema organizacije de'a. O tem je razpravljal tudi upravni odbor te- ga podjetja skupno s sindikalno po- družnico, kjer so ugotovili, da so kritike potrošnikov, ki izvirajo iz te slabosti, upravičene. Skupno reše- vanje tega problema pa bo verjetno prineslo boljše uspehe glede kako- vosti kruha. Ne vemo zakaj z namenom, da povprašam, kaj meni o celjskem kruhu, sem se po- dala tudi k tovarišici Roziki Kegu. »V Gaberju smo se nove pekarne zelo veselili. Menili smo, da bo z njo prišlo v prodajalne več kruha in da bo tudi boljši. Na žalost pa zdaj tega ne moremo docela ugoto- viti. Včasih je skoraj slabše kot je bilo prej. Ne razumem, kako to, da ta velika in moderna pekarna peče slabši kruh. Zvišanje cen je raz- burilo marsikatero gospodinjo. Saj končno štiri dinarje pri kilogramu res ni veliko. Toda štiri dinarje da- nes, štiri dinarje jutri, ob koncu meseca pa je človek včasih v za- dregi. Po vrhu vsega nas jezi še to, ker ne vemo, čemu in zakaj se je cena kruhu zvišala. -ij Jasne besede v npvi pekarni v Gaberju sem se po- govarjal tudi s rekom Mirkom Tajnškom, ki je o teh problemih takole dejal: V času, odkar delamo z novo pečjo, smo imeli nekaj burnih obdobij, in sicer največ v začetku, ko peč še ni bla vpe- ljana. To pa ni nastalo, kot nekateri pravijo zaradi nezadostne strokovnosti, temveč zaradi neenakomerne temperatu- re v peči in prevelike količine temeljne vlage. Ta obdobja so povzročila največ hude krvi in največ negodovanja. Ne- srečo smo tudi imeli, da smo nekaj časa dobivali silno slabo moko iz mlina v Medlogu. Pozneje smo iz Banata dobili bolišo moko, a se je tudi tu kakovost poslabšala. To so bili še vzporedni vzroki. V vsem času pa so ves kolektiv -.n vse organizacije ter organi samou-'ravljan>a reševali i*n iskali ustrezen način, da bi te Pcmanjklj'vo«ti odpravili. Po temelji- tih razpravah smo tudi reorganizirali d^Jo in proizvodni postanek. Tnko v z-'d- rjih dneS 1 ihko z vese'jem ugotavljamor da se kakovost krnha, ki pr.ha.ia iz peci, bistveno zboljšuje, da je vedno manj pritožb in da je pivpraševanje po kruhu v naših prodajalnah vse večje. Kar pa zadeva podražitev kruha tudi v naših prodajalnah pa je zadeva silno prepleta. Moka se je podražila, neko- liko so se povečali tudi nekateri drugi strrški — rezultat pa je danes že vsem Celjanom znan. Tudi pri. nas je kruh dražji. V tem grmu je .namreč zajec, drugje ga ne kaže iskati. Na kraju želim povedati še dve stvari. V obratu smo z moko, ki jo sedaj do- bivamo od »Veležitarja«, zelo zadovoljni, tako naj bi dnbivali še naprej. Istočasno pa se mi zdijo škodljivi skrajno napeti odnosi med obema pekarskima podjetje- ma v Celju. Lojalna Imkurenca nam mora biti vselej prvo napotilo za delo in zraven do>bri medsebojni odnosi, ker oboji delamo za Celjane. Intervju na ulici Naproti je pripeljal kolo, na katerem je cez volan visela mreža s kruhom. Ko sem naperil vanj svoj aparat, je zamah- nii z roko, kakor češ nobenega slikanja. ~ Pfavzani-av gre? je vprašal. -- Nic takega. Bi mi lahko povedali kakšno besedo o kruhu? — O kruhu? se je začudil. .— Veste, ta kruh ni vedno dober. Vča- sih ga zmanjka in človek mora stati v vrsti. Tudi ni vedno svež. Ne razumem, kje so vzroki, ko imamo vendar sodobno pekarno. — Kako pa si razlagate podražitev? — Kako bi si jo naj razlagal? Verjetno se je podraz la moka. — Ste s podražitvijo zadovoljni? — Ja, kaj pa moremol Kruh bi se lah- ko podražil tudi za tri kovače ali še več, ljudje bi ga vseeno jedli. Ko pa je to osnovna hrana. Intervju na tržnici Gospodinja F. M. iz Celja mi je na vprašanje, kaj misli o celjskem kruha, odgovorila takole: — Vsekakor je res, da s tem kruhom včasih nekaj ne štima. Dostikrat ga zmanjka in človek lahko čaka nanj in se gnete v vrsti, nazadnje pa ga spravi v slabo voljo še slaba kvaliteta. Ne re- čem, vedno. — In kaj mislite o podražitvi? — Povedala bom kar odkrito, da z njo nisem zadovoljna. Kolikor sem slišala, je to zaradi moke. Skupni jezik je potreno najti Vsekakor smo v tej majhni anketi morali zvedeti tudi mnenje kolektiva Združenih pekarn, ki so samostojna enota proizvodnega podjetja Veleži- tar. Naši želji so radi ugodili in pri njih smo priredili majhen raz- govor, ki so se ga udeležili pred- sednik delavskega sveta, šef enote Združenih pekarn in direktor pod- jetja. Tole so nam povedali: Predsednik delavskega sveta Sta- ne Prašnikar: Menim, da je razbur- janje okoli cen kruha nastalo po ne- potrebnem, in sicer predvsem zavo- ljo enostranskega obravnavanja vprašanja, kar je seveda vzbudilo med prebivalci nepotrebno razbur- janje. Zdelo bi se mi prav, da bi se ob tako kočljivem problemu vsedli skupaj, da bi skupaj razjasnili za- devo, ker končno vsi vemo, da so se pogoji pri nakupovanju žita in mo- ke spremenili. Direktor Veležltarja Ivan Ura- njek: Ocena, ki je vzbudJla največ hude krvi med preblvailstvom, češ da je poirasla enostransko zaradi po- srednika je nezadostno proučena. Naše pekarne so bile tudi prej v sklopu matičnega podjetja. Torej bi logično morala biti cena razi čna že ne]. Vendar ni tako. Sele spremem- de na trgu z žitom in moko so po- vzročili zaradi višjih cen žita in mo- ke taidi v.šje cene kruha. Jasno je bilo tudi, da bodo mora-le tudi Mest- ne pekarne povišati ceno, kar se je zgodilo, ker so to morali storiti tu- di v Ljubljani in v drugih mestih. Menim pa, da bi na obravnave, ki lahko povzročijo tol.ko razburjanja med prebivalstvom, morali povabiti tudi kolektiv, ki je prizadet in ki se ga grajajo. Jasno pa je, da je nujno polrebno ta problem razčistiti in po- trošnikom jasno poveda/ti za kaj gre. Ivan Pelko, šef Združenih pekarn: Sodim, da je zelo umestno osvetliti problem z vseh strani in povedati, kaj menijo potrošniki, eno in drugo podjetje, politični forumi i'n organi občine. O celjskem kruhu smo že vel Iko govorili, to m ono. Vselej pa pozabljam.o osnovno stvar, da so ti napeti odnosi, ki se med obema pod- jetjem-a kakorkoli ustvarjajo zelo škodljivi. To kvari delovne pogoje, zmanjšuje elan in ustvarja psihozo, ki je v 'kolektivih nevzdržna, kar pa končno gre vse na račun potrošni- ka. Zato tudi sodim, da bi obč na skupaj s političnimi organlzacjami morala sklicati skupni sestanek, kjer bi se stališča razjasnila in o čemer bi podrobno morali seznanitipotroš- nike. Ker na koncu kancev obe pod- jetji izdelujeta kruh, ki je osnovno živilo in ki ga prebivalci morajo kupovati ne glede na to kolika je cena in kaka je kva'Mteta. Slednje pa končno potrošnlkom-Celjanom le ne more biti brezpomembno. Zave- dajmo se tudi, da ljudje hočejo ve- deti, kaj se dogaja in zakaj je tako. DRAGI STRIC UREDNIK nimam veliko cajta, ker se učim, ker sem za počitnice en šus \od slovenščine fasal, za kar izrekam tovarišici eno lepo pri- znanje in eno zahiialo, čeprav ne zastopim zakaj mi je pokvarila eno zimsko veselje kakor je re- kel tudi naš ata, kateri jih je to- varšici na moj račun jajn pove- dal, na kar se je vmešala še naša mama in rekla da sploh ne zasto- pi, da morejo od enih bogih dija- kov ene take magolije od slo- venščine in enih drugih predme- tov zahtevat, ker ko je ona hodila v šolo ni nikoli nič znala, na kar sem rekel, da nimam cajta enih takih diskuzij poslušat, ker sem obljubil da bom eno pismo od ene štruce napisal, od ene moke in od ene podražitve, katero smo v Ce- lju z velikim veseljem sprejeli, ker se je kazala ena potreba da bi en tako važen artikel ka- kor je kruh eno ekonomsko sti- mulacijo dobil za eno pomanjka- nje in eno ležanje na policah, za eno njegovo trpljenje katero mu včasih ene preglavice povzroča da hujša in se suši, za kar pravijo da so krive ene vrste pred pe- karno katere imajo eno tako mo- ko in en kvas kateri ga nič ne dviga pač pa ga še potlači da je včasih enim čudnim oblikam po- doben, enemu ledru kakor je re- kel naš ata kateri je kruh že eno dclgo vrsto let in kateri je tudi rekel da se mu zdi zelo čudno ko imamo eno perfektno pekarno, katera je baje pelda ene take iz- mozgane žemlje, na kar sem ga vprašal kaj misli od podražitve enih štruc, na kar mi je rekel, da je to od enega konkurenčne- ga značaja od dveh mok in da je bil že zadnji cajt za en tak ukrep, kateri ima za posledico eno tako nezasličano kolobocijo, katera baje sploh ne bi bila potrebna, ko bi eno enotno kruhovsko politiko po Celju vodili, katera bi vsem državljanom en dober kruh po- nujala, da jim včasih ne bi bilo treba postopati v vrstah in vohati enega pHjetnega vonja od sveže-- ga kruha in potiti enih srag, ka- tere poti zdaj ob enem grenkem kosu kruha, katerega je odrezala tovar^ica od slovenščine. Tvoj Tonček razprave na občin- skem ljudskem odbo- ru, v sindikalnih kro- gih, mnenja strokov- njakov iz obrti in iz trgovske stroke in na kraju mnenja anketi- ranih celjanov v NASl anketi pa opozorila prebivalcev na raz- nih sestankih so opo- zorila predvsem na nekatere odnose med pekarskima podjetje- ma: združenimi pekar- nami, (ki so v sklopu »vfležitarja« in ki jih ljudje SE vedno imenu- jejo delavske pekar- ne) in mestnimi pekar- naml razen tega pa je v istem Času tudi ko- lektiv mestnih pekarn moral zvišati cbno za kruh. tako v celju de- jansko ne obstajajo VEC dvojne cene kru- ha. menimo pa, da bo- do ta mnenja kljub temu koristila, ker razprava o formira- NJU CEN, O KVALITETI IN O ODNOSIH MED OBE- MA PODJETJEMA SE NE MORE BITI ZAKLJUČENA. ZDAJ SE BO SE V VECJI MERI RAZVILA. Z\TO BO NAM TUDI V NAPREJ DO- BRODOŠEL VSAK KON- STRUKTIVNO OBRAVNA- VAN DOPIS O TEH PRO- BLEMIH. IN NA KRAJU, NE SMEMO POZABITI, DA BO PREDVSEM V INTERE- SU VSEGA M2STA, DA BODO PREBIVALCI S TEMI PROBLEMI DO KRAJA SE- ZNANJENI, KER BODO TA- KO NEKATERE OBJEKTIV- NE TEŽAVE TUDI RAZUM- LJIVE IN JIH LJUDJE ZA- RADI NEVEDNOSTI NE BO- DO KRATKO MALO OBSO- JALL ZATO TUDI MENI- MO, DA BO NASA DOLŽ- NOST, DA BOMO TUDI ZA- KLJUČKE ŠIROKE RAZ- PRAVE O TEH PROBLE- MIH, KI BO VSEKAKOR MORALA SLEDITI, D0L2NI SE OBRAVNAVATI z OBČINSKE KONFERENCE SZDL V 2ALCU Vlogo SZDL je čutiti na vseh področjih v nedeljo dopoldne je bila v 2a]cu občinska konferenca Socia- listične zveze delovnega ljudstva, ki so ji poleg 207 delegatov pri- sostvovali tudi član Glavnega odbora SZDL Slovenije ANDREJ PETELIN, podpredsednik OLO Celje MIRAN CVENK, sekretar 00 SZDL STANE SOTLAR ter predstavnika občinskih odborov SZDL iz Šoštanja in Mozirja. V razpravi je sodelovalo velFko število delegatov, med njimi tudi gostje, ki so s tehtno besedo prispevali svoj delež. Poročilo o delu organizacije SZDL je podal predsednik občinskega odbora SZDL IVAN KOVAČ. Poročilo je zajelo nekatera naj- važnejša vprašanja družbeno poli- tične dejavnosti organizacije SZDL. Za organizacijo SZDL, je bilo reče- no, je bilo preteklo leto eno najbolj razgibanih let, tako v pripravah na V. kongres SZDLJ kakor v izvaja- nju njegovih sklepov. Kongres je namreč jasno začrtal vlogo Socia- listične zveze v pogojih vedno bolj razvijajočega se družbenega samo- upravljanja, katerega sestavni del je postala tudi organizac ja SZDL. V tem smislu so bili tudi v žalski občini na vseh področjih doseženi veliki uspehi. Mnoge krajevne orga- nizacije so se močno okrepile, velik napredek je bi! dosežen pri izpopol- njevanju komunalnega sistema, or- ganov delavskega in družbenega upravljanja ter v razširitvi dela družbenih organizacij in društev. Na gospodarskem področju je bil izpol- njen petletni načrt v štirih letih, iz- boljšali so sistem razdeljevanja osebnih dohodkov ter ustvarili bolj- še življenjske pogoje delovnih ljudi. Seveda pa so se pojavljale tudi določene pomanjkljivosti. Da bi namreč organizacija SZDL lahko jostala resnična javna tribuna, kjer 3i reševali vsa vprašanja našega družbenega življenja, bi bilo treba aktivizirati vse subjektivne sile na terenu. V tem pogledu dajejo širo- ke možnosti podružnice SZDL, ki so jih v žalski občini ustanovili 9, ra- zen tega pa tudi sekcije, ki jih je trenutno 35. Te oblike dela, ki jih je nakazal tudi V. kongres, naj bi predvsem vsebinsko okrepile orga- nizacijo SZDL. Tu lahko člani stvarno obravnavajo vse probleme svojega področja, dajejo predloge in pripombe, kako naj bi posamezne zadeve reševali skupno s krajevnimi odbori in ostalimi činitelji. Vloga delovnih ljudi bi se napo- sled morala uveljaviti tudi na zbo- rih volivcev. Ti so prav gotovo naj- bolj demokratična oblika družbene- ga upravljanja v komuni. Toda v žalski občini se še vedno niso do- volj uveljavili. Podcenjevanje te ši- roke oblike, je bilo rečeno v poro- čilu, bo potrebno odpraviti, hkrati pa bolj upoštevati mnenja, kritiko in pripombe volivcev. Dalje bo treba vzbuditi več interesa pri vseh držav- ljanih, da bodo ti sodelovali na teh zborih. Ker se je dogajalo, da so bi- li državljani slabo poučeni o posa- meznih ukrepih organov komune, bi bilo v bodoče treba predložiti v ob- ravnavo zborom volivcev vsa važ- nejša vprašanja v občini. Med vo- livci za zbore doslej ni bilo interesa predvsem zato, ker so bili zbori pre- več formalni. Pomemben člen v komunalnem si- stemu je zbor proizvajalcev. Vsebi- na njegovega dela se je v zadnjem času izboljšala, vendar se še vedno ni dovolj uveljavil pri obravnavanju problemov socialističnega gospodar- jenja kakor tudi ne pri uveljavljanju nagrajevanja po vloženem delu v gospodarskih organizacijah in kon- troli organov delavskega samo- upravljanja. Slabost njegovega dela je bila tudi v preslabi povezavi čla- nov z njihovimi volivci. Spričo tega nekatere pobude niso našle dovolj razumevanja in podpore proizvajal- cev. Člani' zbora proizvajalcev bi naj zato večkrat sklicevali zbore s proizvajalci. Tako bi bilo mogoče tolmačiti določene ukrepe zbora. Po- globljena dejavnost in večja aktiv- nost pa bo vsekakor potrebna, ker bo v nadaljnji decentralizaciji in demokratizaciji prihajalo vse več pristojnosti na zbor proizvajalcev. V nadaljevanju je poročilo zajelo dejavnost svetov občinskega ljud- skega odbora ter razvoj gospodar- stva in družbenih služb, razen tega pa še delavsko samoupravljanje, iz- obraževanje proizvajalcev, probleme visoko'kvalificiranih strokovnih ka- drov in drugo. Medtem ko so deset- letne izkušnje delavskega samo- upravljanja rod-ile bogate sadove in razpolagajo delavski sveti s polovi- co vsega družbenega proizvoda, pa je bilo v tem pogledu čutiti vrzel v kmetijski proizvodnji. Zadružnemu delavcu bo treba dati v upravljanju zadruge tiste mesto, ki mu pripada. Naloge v kmetijstvu bodo zlasti z ustanovitvijo enotne kmetijske za- druge velike in zagotoviti bo treba čim širše in demokratično upravlja- nje, razvijati družbena posestva in njihovo delavsko upravljanje. V tem pa so tudi neposredne naloge orga- nizacije Socialistične zveze v občini. Z OBČINSKE KONFERENCE SZDL V ŽALCU VELIK NAPREDEK SAVINJSKE DOLINE Na občinski konferenci SZDL v Žalcu je govoril predsednik občin- skega ljudskega odbora Tone Delak o bodočih gospodarskih nalogah ob- čine. Med drugim je dejal, da bo Savinjska dolina v tem času doži- vela velik napredek, nato pa je na- vedel nekaj konkretnih akcij, ki jih bo treba uresničiti. Ker je v občini poleg kmetijstva močno razvita industrija, saj odpa- de nanjo 43 odstotkov bruto pro- dukta, bo treba predvsem obdržati dosedanjo stopnjo. V tem smislu bo treba nadaljevati z rekonstrukcijo in modernizacijo industrijskih objek- tov, pri rudniku v Zabukovci pa pri- četi z raziskovalnimi ddi in vrta- njem v središču doline. V kmetijstvu se bodo v tem ob- dobju povečale površ^ine in s tem tu- di proizvodnja v socialističnem sek- torju, pri čemer se bodo kmetijska gospodarstva specializirala, ob kon- cu pa se združila v veliki agrokom- binat. Posebno skrb bodo posvetili pridelovanju hmelja in živinoreji, kmetijska zadruga pa bo še nadalje širila kooperacijske oblike proizvod- nje. V gozdarstvu bodo pričeli go- jiti hitro rastoče drevje 'in pogozdi- li bodo hribovita in oddaljena pod- ročja. Povečale se bodo tudi potrebe po gradbenih kapacitetah, pri čemer bo treba ustanoviti novo remontno podjetje. Z vsem tem v zvezi bo treba iz- boljšati cestni promet in moderni- zirati ceste Žalec—Gotovlje, Latko- va vas—Prebold, Doberteša vas— Polzela. Manjši kraji se bodo pove- zali telefonično na najbližjo pošto, v občini pa bodo pričeli s priprava- mi za avtomatizacijo telefonskih zvez. V trgovini predvidevajo obno- vo obstoječih poslovalnic in speciali- zacijo trgovin po večjih krajih. Velike spremembe bodo zajele tu- di gostinstvo in turizem, saj bodo odprli nekaj novih gostišč, zgradili motel ob glavni cesti, uredili pla- ninski dom na Gori Oljki in na Bu- kov ci, umetno jezero v Braslovčah, weekend naselje v Preboldu itd. Razen tega bodo pri stanovanjski skupnosti v Žalcu ustanovili servis- ne delavnice, obstoječa obrtna pod- jetja pa opremili s sodobnimi stroji ter na novo ustanovili predvsem podjetja avtomehan.čne in kovinske stroke. Na področju zdravstva predvide- va perspektivni načrt zgraditev am- bulante v Šempetru ter postavitev občinskega zdravstvenega centra v Žalcu. Na kraju planskega obdobja pa bodo uvedli popolno zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajal- cev. Ker je šolstvo enakopravni člen v verigi družbenih faktorjev, mu bo perspektivni načrt posvetil vso skrb. Predvsem bodo dogradili šolo v Li- bojah, rekonstruirali šoli v Šem- petru in Petrovčah ter prčeli z gradnjo nove šole v Grižah. Po- leg tega bodo v Žalcu pričeli z gradnjo vajenske šele. ki bo imela tudi center za strokovno izpopolnje- vanje; na Vranskem pa bo pr.čela šola za defektno mladino. V načrtu pa je naposled šc zgraditev kultur- nega centra v Žalcu. Perspektivni načrt bo zajel prav tako vprašanja nadaljnjega razvoja telesne vzgoje, saj predvidevajo po- leg izgradnje stadionov v Žalcu. Preboldu in na Polzeli še gradnjo plavalnih bazenov v Žalcu in na Vranskem, zgraditev primernih te- lovadnic itd. Pri vsem tem, je poudaril pred- sednik občinskega ljudskega odbora Delak. bo potrebno sodelovanje vseh članov SZDL, vseh proizvajalcev, delovn h kolektivov in državljanov, da se bodo ti č m bolje seznanili s perspektivnim načrtom in da bo vsakdo vedel, kakšna je njegova na- loga. I reba 'bo zastaviti vse sile. da bodo naloge uresn.čene in morda celo presežene. IVAN DEBELAK novi podpredsednik Na prvi seji novoizvoljenega občinskega odbora SZDL v Žalcu je bil za predsednika ponovno iz- voljen Ivan KOVAČ, za novega podpredsednika pa upravnik KZ Žalec-Gotovlje Ivan DEBELAK. S. L. S SEJE OBČINSKEGA ODBORA V ŽALCU Občinsko službo še bolj približati ljudem Pred dnevi je bila v Zalcu seja obeh zborov občinskega ljud- skega odbora, na kateri so obravnavali poročila tajnika ObLO, sveta za blagovni promet in tržne inšpekcije. Razen tega so spre- jeli nekaj dopolnitev odlokov odbornišk h komisij — odlok o no- tranji organizaciji upravnih organov ObLO, o sistemizaciji delov- nih mest v upravnih organih, o določitvi uradnih ur za upravne organe i'dr. Poročilo o stanju organizacije in dela uprave občinskega ljudskega odbora je obravnavalo nekatere iprememibe v notranji strukluri ob- činskega ljudskega odbora in uprav- nih organov. Te spremembe naj bi izpopolnile ves mehanizem v smislu nadaljnje demokratizacije občinske službe. V dosedanjem sistemu so se namreč pokazale določene pomanj- kljivosti, ki so terjale posamezne dopolnitve poslovanja, da bi bile ta- ko metode in sistem dela enostav- nejši, prilagojen dejansk.m potre- bam in zato bolj učinkovit. Orga- nizacija uprave bo tako z uvedbo nekaterih novih služb pr pomogla, da bodo državljani laže izpolnjevali svoje dolžnosti do družbe kakor tu- di uveljavljali svoje pravice. Poleg službe, ki bo oprav'jala analize in dokumentacije z razlčn h področij in nud.la statistične podat- ke, bodo uvedli informacijsko in sprejemno službo, ki bo opravljala nekatere usluge državljanom, razen tega pa daja.a informacije pred- stavnikom tiska, radia itd. V okviru referata za pravne zadeve bo po- slovala služba za reševanje prošenj i'n pritožb, naslovljenih na pred- stavn ški oirgan. Iz pristojnosti ob- činsk.h u-pravmh in drug,h organov bodo prenesli nekatere zadeve na organe družbenega upravljanja. Ta- ko bodo šolske zadeve reševali šol- ski odbori, vprašanja prosvete ob- činski svet Svobod, telesne vzgoje oWinska zveza za telesno vzgojo, zdravstveno problematiko upravni odbori zdravstvenih ustanov, soci- alno varstvo, krajevni odbori in sta- novanjske skupnosti itd. Vse to pa je seveda narekovalo tudi sistemizacijo delovn h mest ter ukinitev dostavne službe, ki naj bi jo opravljali preko pošte. Hkrati s tem bo prav tako treba reševati ka- drovsko vprašanje, kakor vprašanje nagrajevanja uslužbencev, stano- vanjsko vprašanje in drugo. Na dnevnem redu seje je bilo še poročilo o delu sveta zg blagovni promet, gostinstvo in turizem, iz ka- terega povzemamo, da so bili na tem področju v občini doseženi do- ločeni uspehi, da pa še vedno niso bile izkoriščene vse možnosti, ki bi te panoge gospodarske dejavnosti prilagodile dejanskemu stanju (zla- sti slabo poslovanje v nekaterih tr- govinah je privedlo do večjih pri- manjkljajev), ter poročilo o delu tržne inšpekcije, ki je v preteklem letu Otpravila 119 pregledov in izda- la 21 upravnih od.očb za odstrani- tev raznih pomanjkljivosti ter pre- povedi prodaje ž,v.l. DAROVALI SO KRI Organizacija Rdečega križa je s sodelovanjem organ.zacije SZDL pripravila transfuzijski postaji v Celju tri uspele krvodajalske akcije. Prve dni januarja je transfuzijska ekipa v Andražu pod Goro Oljko zbrala od 76 krvodajalcev 21.070 ml krvi. Večina darovalcev krvi je bila kmetov, kar dokazuje, da je tudi med kmečkim prebivalstvom razu- mevanje do te človekoljubne akcije. V sredi januarja so darovali kri dijaki Srednje kmetijske šole v Vrbju. Ti so na lastno željo pred zaključkom šole poklicali ekipo, da bi skupaj darovali kri, preden se razidejo na delovna mesta širom po Sloveniji. Od 57 prijavljenih gojen- cev je darovalo 51 dijakov 16.610 ml krvi. Vsa -pričakovanja pa je presegla akcija v Rogaški Slatini dne 20. ja- nuarja. Prijavilo se je kar 293 pre- bivalcev, od katerih jih bo nekaj da- rovalo kri pri ponovni akciji, ki bo poleti v steklarni. Dve sto šest pri- javljencev je v mrazu prišlo na me- sto, da bi irpolnili svojo obljubo. Od vseh pregledanih jih je bilo 153, ki so darovali kri. Akcija je trajala do poznih popoldanskih ur in ob zaključku je celjska transfuzijska ekipa zabeležila doslej največjo ko- ličino krvi — 42.740 ml! Odborniki Rdečega križa so ves čas pomagali ekipi, za kar jim gre vsa zahvala. Med temi velikimi akcijami pa smo na postaji srečevali naše naj- zvestejše krvodajalce, ki ne čakajo, da jih kličemo, temveč prihajajo kar sami. Vsem, ki so darovali kri in vsem, ki so zbiranje izvedli in pri akcijah pomagali, se v imenu bolnikov Splošne bolnišnice v Celju organi- zacija Rdečega križa in transfuzij- ska postaja v Celju najlepše zahva- ljujeta. V februarju bodo krvodajalske akcije 2. in 10. na Polzeli in 22. v Preboldu. Organizacija RK — Trans- fuzijska postaja Celje Pred konferenco SZDr v Šoštanju v soboto bo v Velenju redna let- na konferenca občinskega odbora SZDL, ki bo analizirala tako gospo- darsko kakor politično in družbeno problematiko v občini ter sprejela smernice nadaljnjega razvoja. Kon- ferenca bo toliko važnejša, ker bo v času sprejemanja petletnega per- spektivnega načrta. Od pokongresne konference dalje je organizacija SZDL v šoštanjski občini dosegla vidne rezultate. Pri osnovnih organizacijah so ustanovi- li 26 sekcij, razen tega pa vključili v organizacijo precejšnje število no- vih članov. Največ volivcev so vključili v Skalah in Topojšici. Ker pa odstotek vključenih članov v SZDL ni zadovoljiv, bo ena važnih nalog dela organizacije tudi ta, da bo v svoj krog pritegnila še ostale državljane. Na konferenci bodo nadalje obravnavali vprašanja društev. Po- ročilo občinskega odbora ugotavlja, da kljub prizadevanju občinskih po- litičnih forumov delo vseh društev ni zadovoljivo. Nekatera društva še vedno ne najdejo ustreznih oblik. Tem društvom bo morala tudi orga- nizacija SZDL nuditi potrebno po- moč, usmeriti svojo dejavnost pred- vsem v to, da bo skrbela za boljšo povezavo med društvi, spremljala njih problematiko in jdh idejno vo- dila. Posefcno vprašanje je vprašanje vloge SZDL pri obveščanju držav- ljanov. Ker ima vsak državljan pra- vico sodelovati v samoupravnih or- ganih, je potrebno, da je tedaj tudi o sklepih teh organov obveščen. Prav tu pa se kažejo še vedno do- ločene pomanjkljivosti. Konferenca bo posvetila posebno pozornost perspektivnemu načrtu občine. Soštanjska občina je na go- spodarskem področju dosegla lepe uspehe, izpolnila je petletni načrt v štirih letih, njena nadaljnja naloga pa bo. da bo poleg izgradnje neka- terih objektov pospešila razvoj sta- novanjske izgradnje, kmetijstva in obrti. Osnovne smernice bodočega perspektivnega načrta izhajajo iz ugotovitve, da sloni ves gospodar- ski razvoj Šaleške doline na ogrom- nih zalogah lignita, ki jih cenijo na 600 do 7.00 milijonov ton. Izgrad- nja sušilnice premoga, veleplinarn« in toplarne s cevovodi do večjih središč Slovenije bo ena izmed te- meljnih nalog. S tem v zvezi ho vsekakor treba misliti na urbanistič- no ureditev celotne doline, ki se razvija v en sam industrijsko mo- čen center. V skladu s tem se bo povečala tu- di osebna potrošnja za okrog 42 od- stotkov na prebivalca letno, občut- no pa se bo spremenila tudi struk- tura prebivalstva, saj predvidevajo, da se bo število kmečkega prebival- stva zmanjšalo od sedanjih 19 na 16 odstotkov v 1965. letu. Bi Občni zbori sindikalnih podružnic Na plenumu Občinskega sindi- kalnega sveta Šoštanj, kamor so povabili tudi predsednike in taj- nike vseh sindikalnih pK>družnic ter sekretarjev osnovnih orga- nizacij ZK, so govorili o pripra- vah na občne zbore sindikalnih podružnic. Sklenili so, da bodo povsod množične predkonference, na katerih bodo govorili o vseh gospodarskih problemih, pred- vsem pa o nagrajevanju po učin- ku dela ter o strokovnem in ideo- loškem izobraževanju. Prav te dni so se občni zbori sindikalnih podružnic tudi že pričeLL CESTA ŠTORE-PEČOVJE Gradbeni oddelek pri celjski obči- ni nam je poslal pojasnilo na vpra- šanje bralca v rubriki >Vaše vrsti- ce«. Takole pravijo: Cesta od Stor do Pečovja je res v slabem stanju. Temu je vzrok pred- vsem to, da ob cesti ni urejeno od- vodnjavanje in da cesta ni vzdrže- vana z rednim posipa'njem gramo- za. Prvi vzrok je pričela Uprava za ceste in kanalizacije Celje, ki skr- bi tudi za to cesto, odpravljati že v januarju, takoj po opozorilu svo- jega cestnega "nadzornika. Uprava bo izvršila vsa potre^bna dela. da se odpravijo na cesti vsa nevarna me- sta in uredi odvodnjavanje. Teže bo rešiti vprašanje stalnega vzdrževanja ceste. Za posipanje z gramozom ima namreč Uprava za ceste in kanalizacije odmerjena ta- ko pičla sredstva, da z njimi nika- kor ne more redno vzdrževati vseh cest na področju naše občine. V tem pogledu bodo morali prizadeti upo- rabniki ceste poiskati pomoč pri Sta- novanjski skupnosti Store, ki ima enake dolžnosti in pravice kot prejšnji krajevni odbor. Pričakuje- mo, da bodo prebivalci tudi sami pripravljeni sodelovati pri popravi- lu ceste. V tem primeru ne dvomi- mo, da bodo v okviru Stanovanjske skupnosti uspešno rešili tudi ta ko- munalni problem. Oddelek za gradbene, ko- munalne in stanovanjske zadeve pri ObLO Celje Vesti iz Griž DELO MLADINE Društvo prijateljev mladi;ie v Gri- žah \edno bolj skrbi za delo mla- dinskih organizacij, ki so v tem kra- ju kar tri. Vse tri organizacije so aktivne, vendar p? so jim doslej nu- dili premalo pomoči. Mladina se naj- bolj udejstvuje pr, sekcijah Svobode in v Partizanu. Prea nedavnim so priredili dva družabna večera. Ved- no večja udeležba mladine je tudi pri raznih idejno političnih preda- vanjih, -ez SOLA ZA STARŠE Lani decembra je pričela z delom šola za starše. Glede na nekatere izkušnje iz preteklega leta, ko je šola uspešno delovala, ni bilo tež- ko začeli. Doslej je priredila že pet predavanj, pripomnti pa je treba, da je obisk staršev in mladih zakon- cev premajhen. -ez ZA ALŽIRSKE OTROKE Na osnovni šoli v Gr iah so se pionirji in mladinci z vso vnemo lotili zb ranja sredstev za alžirske otroke. Doslej jim je uspelo zbrati 34.275 dinarjev, ki so jih že poslali v Beograd; z zbiranjem pa nadalju- jejo, -ez POJASNILO V zadnji številki smo na 3. strani pomotoma zapisali, da nam je od- govor iz »Topra« poslal vodilni uslužbenec iz tega podjetja. Delav- ski svet nas je obvestil, da je bilo to mnenje delavskega sveta. Napaka je nastala iz čisto tehničnega vzro- ka. Odgovor ni bil podp san. v spremnem dopisu, kjer so prosili za objavo odgovora, pa je nekdo tudi v dobri veri podpisal vodilno osebo v podjetju. Iz tega razloga je bila tudi polemika vodena z d.rektorjem podjetja tovarišem Plevnikom na- mesto z delavskim svetom podje.ja »1 oper«. Občni zbori gasilskih društev Na območju krajevnega odbo- ra Prebold so bili pred dnevi občni zbori gasilskih društev, na katerih so razpravljali o izpo- polnjevanju gasilcev. Še vedno je precej nesreč, ki jih povzroča nepazljivost in nepoučenost. Dol- žnost starejših članov bi bila, da bi učili mlajše člane. Prav tako bi bilo treba misliti na mlad'nske in pionirske desetine. Tem bi lahko nudili strokovno pomoč s predavanji v šoli. Danes je toli- ko najrazličnejših varnostnih na- prav, da bi jih morali poznati vsi državljani. Toda statist'ke so pokazale drugačno sliko. Gori! Na pomoč' Te besede lahko za- kriči še tako neuki človek, nuditi pomoč pa je druga stvar. In zato so sklenMi prav na vsoh občnih zborih, da je treba ljudi č'm bolj seznaniti z osnovnimi ukrepi. Letošnja zima je zelo muhasta. Med tem, ko je hribe krepko oblož la z belo odejo, pa jo v dolinah pogrne samo za toliko časa, da nanjo ne pozabimo. Zadnje dni se je izneveril celo mraz. Zato so takšni zimski motivi, ki so bili v »modi« še na začetku tega tedna, zdaj že »oble- deli«. Združitev kmetijskih zadrug Občinski ljudski odbor v Šošta- nju je na svoji zadnji seji potrdil sklepe občnih zborov kmetijskih za- drug v Belih vodah, Šmartnem ob Paki, Šoštanju in Velenju o združi- tvi teh zadrug v enotno zadrugo s središčem v Šoštanju. Na občnih zborih omenjenih zadrug so po vse- stranski razpravi ugotovili, da je ta združitev ekonomsko upravičena in potrebna. Nova^ zadruga bo imela letno okrog 600 milijonov dinarjev prometa in bo lahko ustvarila boljše pogoje za razvoj kmetijstva v šo- štanjski občini. Ker so poudaril', da združitev ne bi smela okrniti zadružnega uprav- ljanja, bodo na vseh sedežih dose- danjih zadrug poslovne enote, ki bodo imele svoje poslovne zadružne svete. Preteklo nedeljo pa je bil prvi skupni setanek vseh dosedanjih za- družnih svetov, na katerem so izvo- lili zadružni svet, ki bo vodil posU zadruge do volitev v zadružne sve- te. Na tem sestanku so obširno ob- ravnavali tudi naloge nove kmetij- ske zadruge v letošnjem letu. Skle* nili so, da bodo posebno pozornost posvetili proizvodnemu sodelovanji" s kmetovalci ter nadaljnjemu razvo- ju zadružnega posestva v Šmartnei" ob Paki in pašniškega obrata v B«* lih vodah. Za predsednika zadružnega svet* so izvolili Avgusta Podgorška, ki j* tudi predsednik občinskega sveta*' kmetijstvo. F. ^ Izvor pobud za napredek kmetijstva PRED ČASOM SO PREDSTAVNIKI ZADRUŽNIH ORGANI- ZACIJ IN DRUŽBENIH POSESTEV USTANOVILI OKRAJNO KMETIJSKO GOZDARSKO ZBORNICO. ZA TAJNIKA ZBORNI- CE SO IZVOLILI INŽENIRJA VELJKA KRIŽNIKA, KI JE UGO- DIL NAŠI PROŠNJI IN ODGOVORIL NA NEKAJ VPRAŠANJ O BODOČEM DELU ZBORNICE. 0 VPRAŠANJE: Katere so glav- ne na'.oge nove Kmetijsko-gozdar- ske zbornice v celjskem okraju? 0 ODGOVOR: Osnovna naloga je brez dvoma skr'b za napredek krnetijske in gozdarske proizvodnje. S tem pa je tesno povezana tudi druga poglavitna, načelna in prak- tična naloga — tesno sodelovanje zbornice z občinskimi ljudskimi od- bori, ki so in ki bodo vse bolj nosil- ci kmetijske politike. Konkretne na- loge nove zbornice pa so: skrb in vsestranska .prizadevanja za moder- nizacijo proizvodnih postopkov v kmetijstvu, vzgoja in usposabljanje zaposlenih v kmetijstvu in gozdar- stvu, ukrepi in stvarne sugestije za izboljšanje ekonomike, notranje or-, ganizacije. nagrajevanja in uprav- ljanja. Skratka za razvijanje razen čistih gospodarskih elementov tudi onih, ki spreminjajo in oplemenitu- jejo družbene odnose. Zbornica pa bo sproti analizirala razvoj in vziroke posameznih proble- mov, ki bi se pojavljali. Konkretno in koristno delo pa bo v zvezi s tem, da bo zbornica sproti obveščala vse svoje člane in ohcme o posameznih perečih problemih, ki .jih prinaša razvoj in ki jih je treba sproti in z enotnih stališč reševati. Razen tega sodi med zelo po- membne naloge zbornice analitično obravnavanje razvoja socialistične- ga sektorja. Zlasti še zato, ker se nahajamo v fazi, ki posebno ostro zahteva načrtnost in ustirezno načr- tovanje razvoja. Zbornica bo tudi tesno sodelova- la s člani pri izdelovanju proizvod- nih programov, pri zastopanju inte- resov kmetijstva kot gospodarske panoge. Poudariti pa je potrebno, da bo za pospeševanje modernizacije kmetij- ske proizvodnje zbornica nastopala kot pobudnik. Posamezne naloge s tega področja pa bo posebno obde- lal kmetijsko tehnološki in projek- tivni zavod, ki smo ga ustanovili predvsem v ta namen. # VPRAŠANJE: Kakšna bo ob- lika in delo novega zavoda za na- predek kmetijstva? # ODGOVOR: Kmetijski tehno- loški in 'projektivni zavod bo poseb- na ustanova, ki se bo sama finansi- rala. Delali pa bodo po naročilih članov zbornice. In sicer, razne pro- jekte, arondacijske predloge, načrte za izkoriščanje kmetijskega prosto- ra in podobno. Zavod bo skrbel tudi za urejanje specializiranih farm in plantaž. Vendar kaže pri tem pri- pomniti, da je pa-i delu zavoda bi- stvena metoda dela. Pri nas smo se namreč odločili, da bodo strokov- njaki, ki bodo izdelali kateri koli program, tudi sodelovali pri uresni- čevanju tega programa. Tako bodo prljgrami bolj življenjski, skratka že pri projektiranju bodo težili za skrajno realnostjo in iskali najbolj- še gospodarske oblike. # VPRAŠANJE: Na koncu smo tovariša Križnika vprašali še o ne- posrednih nalogah, ki stoje pred novo zbornico in katere naloge bo- do morali najprej uresničiti. # ODGOVOR: Med najaktual- nejše na.loge vsekakor sodi formira- nje ustreznih odborov pri zbornici. Tako bomo v teh dneh ustanovili odbore za živinorejo, poljedelstvo, sadjarstvo in vinogradništvo, goz- darstvo, za družbeno kmetijsko pro- izvodnjo in odbor za izobraževanje kadrov v kmetijstvu. Morda pa bo potrebno ustanoviti še posebne komisije za probleme vodnega gospodarstva, komisijo za krčenje gozdnih površin ir> za ure- janje gozdnih plantaž. Razen tega pa vsekakor na prvo mesto sodi or- ganizacija usposabljanja kmetijskih delavcev in delavcev, ki so zaposle- ni v gozdarstvu. Zbotrnica bo tudi izdelala program investicijske dejavnosti v kmetij- stvu za letos, analizirali bomo po- samezne probleme in ves sistem na- grajevanja v kmetijstvu ter obdela- li proizvodne uspehe kmetijstva v celjskem okrajn za preteklo leto. Zlasti slednja analiza bo s svojimi posebnostmi tudi velika opora za naslednje obdobje. Spomladanska setev pred durmi Jesensko deževje je v mnogih krajih oviralo jesensko setev. Ora- nje je v posameznih obdobjih bi.Io ponekod celo nemogoče. Tako se je zgodilo, da so ostali traktorji na nji- vah, zariti do osi v razmočeno zem- ljo. Z goseničarji so jih morali po- tegniti z njive in podobno. To je- sensko deževje je bilo za setev huda ovira. Posledica pa je bila, da je posejano prema.lo ozimine. Pomlad- na setev bo zato še toliko ipomemlb- nejša. O tem so v večini kmetijskih za- drug posebno skrbno razpravljali, saj je razumljivo, ker tudi ob novih sodobnih metodah kmetovanja — zaradi tega še bolj — velja stari pregovor: »Kakor boš sejal, tako boš tudi želi« O tem problemu so razpravljali tudi okrajni, republiški in zvezni za- družni organi. Bili so mnenja, da bo potrebno predvsem poskrbeti zadost- ne količine kakovostnega semena, da pa bodo morali^-kmetovalci izbra- ti ipravi čas za spomladansko setev. Spomladi sejemo tedaj, ko se je zemlja že toliko osušila, da jo je možno obdelovati. Nekatere krmne rastline pa lahko posejemo tudi prej. in sicer kar po snegu. Jaro žito, oves in ječmen je umestno posejati že marca, seveda, če to dopušča vre- me. Vsekakor pa bo letošnja pomlad- na setev zelo pomembna. Strokov- njaki to pot znova opozarjajo na seme. Menijo, da je v tem času po- trebno zinova razpravljati o potrebi dobrega semena. Razen tega je po- trebno poskrbeti za zamenjavo se- mena, ker je po določenem času nuj- no potrebno zamenjati lastno doma- če seme. Zadružniki pa pri nakupu semena morajo natanko vedeti od kod je seme, ki so ga kupili. Zadruž- niki iahko ob nakupu semena tudi zahtevajo uradno potrdilo o kvali- teti in vrsti semena. Zlasti pomemb- no je tudi, da zadružniki ne nabav- ljajo starega semena, ker to slabše kali in je za pomladno setev seveda toliko bolj primerno. Vsekakor pa velja pripomniti, da so zadružne organizacije letos prav tem problemom posvetile več pozor- nosti in kaže, da so se pri nas te- meljito pripravili na pomladno se- tev. Več skrbi Na nedeljski konferenci SZDL v Zalcu je o kmetijskih nro- blemih govoril upravnik kme- tijske zadruge v Zalcu Karel Kač. Poudaril je odgovornost nalog, ki čakajo kmetijske pro- izvajalce z združitvijo vseh za- drug v Savinjsko kmetijsko za- drugo, kakor tudi to, da bo s tem v zvezi potrebno več skrbi posvetiti organom upravljanja stimulativnemu nagrajevanju kmetijskih delavcev, saj se je pokazalo, da so njihovi pre- jemki znatno nižji od prejem- kov industrijskih delavcev. O- krepiti bi bilo treba nadalje ob- stoječi kader. Ker zavzema kmetijstvo poleg industrije v občini najvažnejše mesto, gre za pomembna vprašanja, od katerih rešitve bo odvisna pro- duktivnost kmetijske proizvod- nje. OBSTAJAJO POGOJI V zadnji številki smo objavili ko- mentar o problemih višinskih hribo- vitih krajev, od koder vse bolj od- hajajo mladi ljudje v dolino in kjer se pojavljajo posebni problemi za nadaljnji razvoj kmetijstva. Naš sestavek je obravnaval probleme iz mozirske občine, vendar so nam iz laške občine poslali prispevek, ki ka- že na primer, kako je ta problem možno praktično premagati. Pred leti je bivša kmetijska za- druga, v Laškem kupila na Smohor- ju 10 hektarov veliko posestvo. Poz- neje so z odkupom zemijišč obrai na Smohorju razširili še za nadalj- njih 6 helktarov. Kasneje je ta obrat prevzelo kmetijsko družbeno pose- stvo Planina. Vendar to ni tako bistveno. Bistveno pa je, da so lani imeli na pašniku 28 plemenskih te- lic, kjer so jih pri paši premikali s parcele na parcelo. Skupni prirastek živine na tem preprostem višinskem pašniku je 'bir okoli 3 tisoč 200 ki- logramov, kar pomeni okoli 700 ti- soč dinarjev. Ce odštejemo strelke, ugotovimo, da se je obrat na Smo- horju dobro iztplačal in tudi obne- sel,.', ., V "tem primeru sicer ne moremo govoriti o intenzivni živinoreji, vendar je možno na zemljiščih, kjer so stroji nemočni, tudi z ekstenziv- no živinorejo, predvsem z vzrejo plemenske živine doseči zadovolji- ve rezultate. # Podobno preprosto računico bodo morali upoštevati tudi v dru- gih hribovitih krajih v našem okra- ju, zlasti tam, kjer ostajajo številne hribovite kmetije brez naslednikov in kjer bodo zadruge brez mnogo sred-stev lahko uredile podobne hri- bovite pašniške obrate, kot so ga ustanovili na Smohorju. # Ta sestavek pa tudi praktično potrjuje osnovno misel sestavka v prejšnji številki, namreč, da proble- mom višinskih kmetij treba pristo- pati bolj odločno in da bo v vseh atjčinah, kjer se ti problemi pojav- ljajo v ostri obliki potrebno poiska- ti nemudoma ustrezno rešitev. Obrat na Smohorju pa samo kaže na eno inačico reševanja tega problema. POSREDNI ODGOVOR 9 Pred kratkim so v Celju sedanju občinskega sveta za kmetij- stvo sklenili, da bo zemljišča, ki jih je dosedaj posedoval Klub za konj- ski šport, prevzela Kmetijska za- druga Celje. Klubu bodo ostala le še zemljišča, ki so v sklopu gospo- darskih poslopij. Člani sveta so bili mnenja, da si bo klub z ustreznimi pogodbami s kmetijsko zadrugo lah- ko priskrbel potrebne količine krme. S tem bo rešen tudi problem obde- lave zemljišč, ki je lani okoliškim prebivalstvom vzbudil precej različ- nih komentarjev. Svet za kmetijstvo je sprejel tudi odredbo, po kateri je v celjski obči- ni cepljenje prašičev proti svinjski kugi obvezno. ° ZENANAVASl JE PREOBREMENJENA PRED KRATKIM JE BILO V LJUBLJANI POSVETOVANJE KMETIJSKIH PROIZVAJALK, KI SO SE GA UDELEŽILE ZA- DRUZNICE IN ČLANICE KOLEKTIVOV DRUŽBENIH POSE- STEV IZ VSE SLOVENIJE. POSVETOVANJA SO SE UDELEŽI- LE TUDI PREDSTAVNICE IZ CELJSKEGA OKRAJA. RAZEN NEKATERIH DRUGIH PEREČIH PROBLEMOV SO POSEBNO ANALITIČNO OBDELALI VPRAŠANJE OBREMENJENOSTI ŽE- NA V KMETIJSTVU IN NA VASI. Ugotovili so, da mehanizacija kmetijskih del res razbremenjuje kmetijsko delavko in jo izenačuje s kmetijskim delavcem. Vendar ne do kraja. Ženske dobijo sicer enako de- lo, vendar pa so zaradi tega, ker so večinoma nekvalificirane, tudi slab- še plačane. Razen tega pa jih močno obremenjuje gospodinjsko delo in skrb za družino. Zato so na tem po- svetovanju bili mnenja, da bo po- trebno na fktseben način omogočiti ženam, ki delajo v kmetijstvu, da bodo pridobile ustrezno kvalifikaci- jo, hkrati pa bo potrebno razbreme- niti ženo na vasi nekaterih gospo- dinjskih del. Pri tem ni posebne razlike med vasjo in mestom. Gre namreč za ustanavljanje raznih manjših servi- sov, obratov družbene prehrane, pralnic, šivalnic in podobno. Poseb- no skrb pa bodo krajevni odbori in zadruge morale posvetiti ustanav- ljanju otroških varstvem"h zavodov, kjer bodo otroci zaposlenih žena v kmetijstvu. Na tem posvetovanju pa so bHi enotni glede nadaljnje gradnje sta- novanj za kmetijske delavce. Ta pri- zadevanja bo potrebno še naprej krepiti, vendar bo moralo obveljati načelo, da se naj stanovanjska po- slopja gradijo v kmetijskih sredi- ščih, kajti le tako bodo vse ustano- ve in razni servisi zares dostopni de- lovni ženi na vasi. ŠOLA ZA STARŠE Občinska delavska univerza v Šentjurju pripravlja ustanovitev šo- le za starše. Po prvem načrtu naj bi v tej šoli posredovali osem za- nimivih predavanj, predvsem vzgoj- ne vsebine. Menijo, da, bodo lahko takšno šolo ustanovili v Šentjurju, nadalje na Planini in Ponikvi. Mleko V alkoholno pijačo? Tako me je vprašal nek živinore- jec, ko ga je zadruga obvestila, da s februarjem preneha z zbiranjem mleka, ker je podjetje »Mlekopro- met« Celje odpovedalo prevzem. To ironično vprašanje proizvajal- ca in ukrep »Mlekoprometa« je res- no vprašanje za živinorejce na pod- ročju Dobrne, predvsem pa za po- sestvo kmetijske zadruge. Od 1948. leta dalje je posestvo stalno dajalo viške mleka »Mleko- prometu< Celje. Spričo pomanjka- nja mleka v Celju je zadruga orga- nizirala tudi zbiranje mleka od za- sebnih živinorejcev. Posestvo zalaga tudi zdravilišče Dobrno, delno Mla- dinski dom v Dobrni in pa ostale drobne potrošnike. Proizvodnja m-eka na posestvu je preko 80.000 I i^tno, od tega je prejelo »Mleko — '-e.je« lani preko 38.000 litrov in od ja^ebnih živinorejcev 17.500 1. Za- [^aoi ukrepa »Mlekoprometa« Celje rpnf P""' posestvu velik problem emabilnosti živinoreje v dosedanji zasnovi, ker bi kakršna koli drugač- na uporaba mleka imela za posledi- vecji f:nančni primanjkljaj pri živinoreji. Vsi, ki se bavimo z živi- f>rejo pa prav dobro vemo, da cene z vinorejski proizvodnji ne krijejo stroškov proizvodnje. ial^ '^^'■^o'' bi »Mlekopromet« vztra- j ' pri svojem ukrepu, bo posestvo tj .^-0 svoje krave mlekarice proda- 3-1 pa jih v okviru naše zada-uge Celje premestiti v bližino mesta na primer v Ljubečno, kjer so za to pro- stori in bi s tem omogočili, da mle- ko pride neposredno na trg. Posestvo bi se moralo preusmeri- ti na vzrejo pitane živine. Kaj bo na to reklo zdravilišče? Kako bo s pre- skrbo Mladinskega doma in kje bo- do dobili mleko ostali potrošniki, če posestvo preusmeri živinorejo? Ka- ko se bo zadruga pomenila s svoji- mi člani živinorejci, katerim so stro- kovnjaki leta in leta svetovali več živine, več mleka? Predvsem pa ukrep »Mlekoprometa« Celje vsaj po mojem mnenju ni na mestu, ker gradi v bližini Celja sodoben mle- karski obrat, ki bo prav gotovo zbi- ral mleko s širšega področja, ne pa samo iz Savinjske doline in bi bilo prav, da bi področne zadruge na osnovi tega dvignile proizvodnjo mleka (ne pa naspirotno). F. Z. Kaj pravite ? Zaposlen sem bil v rudarskem podjetju v celjskem okraju. Človek bi pričakoval, da bodo v gospodar- ski organizaciji, kjer imajo zapo- slenega pravnega referenta in še vrsto strokovnjakov, skrbeli za za- konitost, predvsem pa še zakonito ukrepali v primerih, kadar gre za pravice delavcev. V jeseni 1960. leta mi je bilo od- povedano delovno razmerje z dokaj čudno motivacijo. Tudi rednega let- nega dopusta zaradi oviranja neka- terih vodilnih uslužbencev nisem mogel izkoristiti. Zato sem ob odho- du pismeno prosil, da mi dopust pla- čajo, saj je to moja pravica in je jasno citirana, v čl. 36 zakona o de- lovnih razmerjih. Prav tako se go- spodarska organizacija ni držala čl. 33 zakona o delovnih razmerjih, ki pravi, da je treba delavcu najpozne- je v 30 dneh sporočiti dan nastopa dopusta. Odgovor upravnega odbo- ra je bil negativen in brez obrazlo- žitve. Meseca novembra pa sem do- bil potrdilo, da lahko koristim do- pust v drugi gospodarski organiza- ciji. Ker sem menil, da bo moj za- htevek končno nalete! na razumeva- nje, sem vložil prošnjo za interven- cijo na inšpekcijo dela pri občin- skem ljudskem odboru. -ček Pismo o eni beli cesti TOVARIŠ UREDNIK. morda se boš dolgočasil, ko boš prebiral to pismo — morda celo zezehal. ali pa boš poka- zal čuteče srce meni in vsem. ki jim »bela cestam greni živ- ljenje. Da. da... »bela cestam, na kateri je že nedolžni mali »fi- ćozdnega gospodarstva iz Celja, upravniki kmetijskih 'za- drug in predstavniki občine, so slednjič priišli do svojstvene obli- ke, ki nekako najboljše odgovarja kmetijiskfm pogojem na Smar- skem. Zasledovali so dva cilja: boljši sitik z neposrednima proiz- vajalci, ki ga vsekakor nudii kme- tijslka zadruga, in strokovno nego ter planiranje v gozidarstvu, kar lahko zagotovi najboljše le Gozd- no gospodarstvo, ki ima zato tudi primeren strokovni kader. Na temelju navedenih predpo- stavk so se zedinili za obliko tes- nega sodelovanja med kmetijski- mi zadrugami in gozdnim gospo- darstvom. Goz}dno gospodarstvo, ki ima svoj obrat v Rogaški Sla- tini in ga bo osamosvojdlo verjet- no tudi v Podčetrtku, bo še na- prej vodilo strokovno stran; to se pravi, da bo planiranje, strokovni nadzor, nega gozida še vedno v oskrbi GG Celje, M ima za to strokovnjake. iKmetijske zadruge pa prevzamejo ves blagovni pro- met, odkup in prodajo, ker bodo tako bolj neposredno v stiku s proizvajalci. Seveda, bodo blagov- ni promet opravljale po dispozici- jah gozdnega gospodarstva, ki je nosilec plana. Kljub 'temu bodo posamezne faze pri gojiilvi in negi gozda izvajale tudi kmetijsike za- druge na oisnovi posebnih pogodib. ki jih bodio občasno sklepale z gozdnim gospodarstvom. Mnenja so, da je za šmarsko zgornji dogovor popolnoma ume- sten in v skladu s sklepam okra- ja, ki predvideva, naj prevzamego kmetijske zadruge gozdarstvo le tedaj, če imajo za to primerne ipo- goje. Na Smarskem so mnenja, da je sprejeta oblika sodelovanja med gozdnim gospodarstvom in kmetijskimi zadrugami še poseb- no umestna prav zaradi racional- ne razporeditve gozdarskega stro- kovnega kadra, s katerim razipo- laga predvsem GG Celje. Na pod- lagi omenjenega dogovora se t>o prav gotovo okrepila vloga kme- tijskih zadrug, ki bo ustvarila tes- nejši stik z neposrednim proizva- jalcem poleg ^ostale kmetijske pro- izvodnje tudi v gozdarstvu. Nenavadno toda koristno strašno nejevoljen je bil ta mo- žakar — delavec zaposlen pri ne- kem gradbenem podjetju, ko mu je bilo naročeno, da mora zaradi dela na višini pripasati varnostni pas in se privezati. Tudi kakšna kletvica mu je potihoma ušla, da mu to ni potrebno, je dejal, da ga pri delu ovira in da se mu ni in ne bo nič zgodilo in ... Niso redki primeri, ko delavci kljub neštetim opozorilom ne nosijo varnostnih pasov in niso privezani, čeprav delajo na delovnih mestih, kjer lahko vsak čas zdrsnejo in pa- dejo ter se poškodujejo. Vemo, dobro vemo, da so nekateri naši delavci pri takih delih zelo ko- rajžni in da že dolga leta delajo brez varnostnih pripomočkov, vemo pia tudi, da je moral že marsikdo plačati tako malomarnost z življe- njem ali drugimi posledicami. Kar privežimo se, bolje prej, ker bo po- tem, ko bomo na tleh, prepozno. PRVI DIPLOMANTI NA TEHNIŠKI šOLI ZA ODRASLE V dneh od 23. do 26. januarja so bili zaključni izpiti na Tehniški šo- li za odrasle v Celju. Dvajset slu- šateljev te šole iz vrst delavcev celjskih in okoliških podjetij je uspešno prestalo zadnjo preizkušnjo in si pridobilo naslov teliniika stroj- niške in elektrotehniške stroke. Na zaključni slovesnosti v petek 27. ja- nuarja jim je vodja oddelkov za od- rasle prof. Franjo Jaikhel izročil tež- ko priborjene diplome, prisotni pred- stavniki Okrajnega sveta za šolstvo^ Občinskega ljudskega odbora Okrajnega In Občinskega sveta SvolKjd in prosvetnih društev, Ob- činskega zbora proizvajalcev in rav- natelj redne Tehniške šole, pa so v izbranih besedah Jzrazlli priznanje novim tehnikom in podčrtali pomen Tehniške šole za celjsko gospodar- stvo. Posebno tehtne so bile besede člana Republiškega sveta za šolstvo in predsednika izpitne komisije tov. ing. Huberta Frohlicha, ki je med drugim dejal, da je bil prijetno pre- senečen nad temeljitim znanjem kandidatov pri izpitir. Po vsem tem .zasluži dogodek, da mu posvetimo še nekaj vrstic in podamo kratek historiat še premalo znanih oddel- kov za odrasle na Tehniški šoli v Celiu. Začelo se je jeseni leta 1957, ko }e na pobudo Okrajnega in Občin- skega sveta Svobod v Celju Ljud- ska univerza organizirala posebne večerne oddelke za delavce, v kate- rih so se le-ti priipravl'jali za izpite na rednih šolah. Med njimi je bilo tudi 76 slušateljev, ki so se odločili ra študij na tehn-ški srednji šoli in od teh je le sedanjih 20 diplomantov vztrajalo do uspešmega konca. De- lo ni bilo lahko. Po osmih urah de- la v .podjetju so ti slušatelji morali petkrat na teden prihajati v šolo in bolj ali manj aktivno sodelovati pri ipouku do poznih večernih ur. Njihovi vrstniki so si lahko v tem času poiskali razna razvedrila, ho- dili na sprehode a.li na ples, v kino ali drugam, v najboljšem slučaju so opravljali nadurno delo ali se na kak drug način koristno zaposlili, slušatelji tebniiške šole pa so mora- li k pouku, tistih nekaj ur prostega časa pa so mnogokrat morali pora- biti za risbe in drugo domače delo Nekateri med njimi so se vozili več or daleč v šolo, kar je bilo zlasti v zimskem času zelo neprijetno in za- htevno. Nekatera podjetja so kmalu vsaj delno omilila težJke pogoje šo- lanja svojih delavcev, krajšala so jim delovni čas ali jim nudila ma- terialno pomoč. »Niso pa to bi.la vsa podjetja!« kot je omenil zastopnik diplomantov na zaključni slovesno- sti. Ob koncu prvih dveh let so mora- li slušatelji opravljati zelo zahtev- ne izpite na redni Tehniški šoli v Ljubljani, kjer so sicer s prijaznim očesom gledali na »celjska prizade- vanja«, vendar jim v svojih osnov- nih zahtevah niso mogli prizanašati. Zato je razmeroma mnogo slušate- ljev omagalo že v prvih etapah štu- dija in je le nekaj nad 20 slušateljev dočakalo ustanovitev redne Tehni- ške šole v Celju, h kateri so bili priključeni kot posebni oddelki za odrasle vsi nekdanji oddelki Ljud- ske univerze. S tem je bilo delo pre- cej olajšano in ker so medtem od- delki za odrasle na tehniških šolah dobili tudi posebne — odraslim pri- lagojene načrte, je teklo delo v zad- njih semestrih gladko in brez več- jih, težav. Seveda če izvzamemo vprašanje prostorov, ki še do danes ni ugodno rešeno in ki je med dru- gim privedlo do tega, da so današ- nje diplomante kar štirikrat selili. Gotovo jim to ni bilo v vzpodbudo pri njihovem delu! Pred leti je v Celju že obstajal Delavski tehnikum, vendar je sko- zenj šla samo 'generacija, potem pa je iz neznanih razlogov ugasnil. To- krat je že nekaj več naraščaja, ker je zavest o potrebi izobraževanja odraslih prodrla v vseh krogih pro- izvodnje in letošnjim diplomantom sledi na njihovi poti kar 7 oddelkov prvega, drugega in tretjega letni- ka, ki že bolj varno in urejeno ja- drajo k svojemu cilju. Prvim diplo- mantom-»ledolomilcem« pa vse naše priznanje za vztrajnost, požrtvoval- nost in lep končni uspeh! Med dru- gim so potrdili tudi to, da je naše- mu delavcu danes zares odprta pot do vseh — tudi najvišjih stopenj izobrazbe. f im leto Pred dnevi je bila v Celju seja dramske komisije okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev, na kateri so obravnavali program dela za letošnje leto. Člani komisije so se sporazumeli, da bi letos v začetku oziroma ob koncu aprila priredili dramski reviji za mladino in odrasle. Datum in kraj še nista dolčena. Da pa bi bili ti okrajni reviji čim vernejši odraz dejanskih zmogljivosti naših ama- terskih odrov, je komisja že pričela z ocenjevanjem posameznih del. Ta- ko si je v soboto ogledala v Vojni- ku gostovanje dramske družine Svobode iz Stor, ki je nastopila z delom M. Držiča Tripče de IJtolče, v Smartnem ofb Dreti pa komedijo Klopčič, ki jo je uprizorilo prosvet- no društvo »Žmavc« iz Gornjega grada. Občinski dramski festival v Do- brni, ki je bil lani deležen velikega uspeha, je prerasel ozki okvir in ga bodo letos zamenjale amaterske let- ne igre, na katerih bodo sodelovale dramske skupine, pevski zbori, fol- klorne skupine in zabavni ansambli iz okraja, razen tega pa bodo pova- bili tudi amaterska gledališča iz d;rugih republik. * V smislu čim večjega uspeha okrajne revije kakor amaterskih let- nih iger v Dobrni bo v kratkem se- stanek občinskih dramskih sosvetov, da bi ti organizirali tudi občinske revije in tako prispevali svoj delež h končni manifestaciji dramske de- javnosti. Dramska komisija je tudi predla- gala, naj bi v Celju ustanovili okrajno dramsko šolo z več tečaji, ki bi se vsako leto ponavljali. Tečaji naj bi bili za igralce, režiserje in šminkarski tečaj. Prvi tečaj se bo pričel v zimskih počitnicah. Na koncu so na seji razpravljali še o predlogu, da bi ob priliki dvaj- sete obletnice naše ljudske revolu- cije razpisali nagradni natečaj za celovečerno delo oziroma za enode- janke. Razgovor z občinstvom PRED PREMIERO SLG V CELJU SLG v Celju posebej opozarja na razgovor z občinstvom ob priliki krstne uprizoritve Kališnikove dra- me »Ozka špranja za sonce«, ki je bila nagrajena ob lanskoletnem na- tečaju SLG za izvirna dramska de- la. Razgovor, ki ga bosta vodila av- tor In režiser, bo v četrtek, 9. iehrn- arja ob 16.30 uri v gledališču. Med pogovori bodo Igralci demonstrh-all odlomke iz posameznih prizorov. Prosvetna dejavnost | Poročilo občinskega odbora So- ciali'stične zveze na nedeljski konfe- renci v Žalcu je zajelo tudi vpraša- nja Svobod in prosvetnih društev. Društva, je bilo rečeno, preživljajo v zadnjem času določeno krizo. Ta se kaže tako na področju prosvetne dejavnosti kakor izobraževanja. Potem, ko je bila ustanovljena de- lavska univerza, so posamezna dru- štva opustila izobraževalno dejav- nost, pri čemer se niso zavedala, da ena sama ustanova vendarle ne bo mogla uspešno uresničevati obsež- nih nalog. Ponekod je bilo opaziti celo podcenjevanje prizadevanj ljudsko prosvetnih delavcev. Tudi občinski forumi kakor občinski od- bor SZDL bi se moral v bodoče bolj zanimati za stanje v prosvetnih dru- štvih, kajti ta društva niso tu zaradi društev, temveč zaradi svojega pro- svetnega in vzgojnega poslanstva Prav zato bi jim bilo treba posve- titi več pozornosti. Težišče vsega njihovega dela ne bi smelo biti le v dvoranah in še to le nekajkrat na leto, temveč predvsem v klubih. Da bi klubi zaživeli, bi bilo treba izko- ristiti možnosti, ki z njimi že v ve- liki meri razpolagajo. Vsekakor pri tem ne gre za formiranje nekih či- talnic v starem preživelem smislu, temveč za obliko, ki bi s skrbno pre- tehtanim programom pritegnila v svoj krog čim več ljudi najrazlič- nejših teženj. V nove oblike ljudsko prosvetnega dela bo mogoče vklju- čiti mnogo večje število članov, hkrati pa jim bo treba nuditi vso pomoč, da se bodo čim bolj vse- stransko kulturno izživljali in vzga- jali. Poročilo je dalo vse priznanje ti- stim društvom in posameznim čla- nom, ki že vrsto let neumorno de- lajo na kulturno prosvetnem pod- ročju, saj ni nobene proslave ali prireditve, kjer ne bi sodelovali. Važni pomen pri prosvetljevanja in vzgajanju naš.h delovnih ljudi imajo tudi knjižnice. Vendar je sta- nje teh knjižnic v občini kritično, saj znaša število vseh knjig 17.000. Ker so v preteklem obdobju nabavi- li le malo novih knjlig, je pri ljudeh padlo zanimanje za čitanje, kar je razumljivo. Razen tega mnoge knjižnice niso primerno urejene, saj jim primanjkuje najosnovnejši in- ventar. Vprašanje knjažnic bi bilo potrebno reševati hkrati z vpraša- njem klubskih prostorov in klubske-^ ga življenja siploh. Hetodika poDčeraDja in staDivaDja v soboto so imeii občni zbor čla- ni sindikalne podružnice prosvetnih delavcev na posebni šoli v Celju. Učitelji posebne šole so svoj sindi- kalni občni zbor pripravili tako, da so obravnavali strokovne in politič- ne, šolske in osebne probleme uči- teljstva na šoli. Najprej so s hospitacijo v enem izmed nižjih in v višjem razredu in v debati analizirali in preizkusili novitete, ki so jih ob obisku v po- dobnih šolah videli na Hrvaškem. Živahna razprava po hospitaciji je pokazala, da je za to stroko peda- goškega dela bistveno tudi, da pro- fesorji in učitelji vidijo in spoznajo tudi metode kolegov v drugih kra- jih in republikah; umestno pa bi bilo, če bi vsaj najboljšim in per- spektivnim močem omogočili, da bi si ogledali podobne zavode v ne- katerih drugih državah. Kajti go- tovo je, da pri pouku v razredu, kjer so otroci s podpovprečno inteligen- co, odpovedo klasične pedagoške metode. Zato je tudi razumljivo, da je prav metodika poučevanja na po- sebni šoli poseben problem. Iskanje najboljše poti, uporaba tujih pozi- tivnih izkušenj in nenehno dopolnil- no izpopolnjevanje učiteljev na tej šoli mora zato biti še posebna skrb okrajnega sveta za šolstvo. V nadaljevanju so obravnavali nekatere težave, s katerimi se sre- čujejo učitelji pri svojem delu in v zasebnem življenju. Kot najbolj pe- reč problem je tudi med učiteljstvom stanov?njsko vprašanje. Od 37 uči- teljev živi skoraj polovica v neugod- nih stanovanjskih razmerah. Po uve- ljavitvi načela, da tudi vsak intere- sent mora prispevati delež za novo stanovanje, je bilo med učitelji za to obliko pridobivanja stanovanj ve- liko zanimanje. Vendar se je poka- zalo, da spričo neurejenih osebnih dohodkov v prosveti zadeva ni ta- ko preprosta kot je sprva kazalo. Cisto umevno je, da je spričo teh pogojev stanovanj-ski problem uči- teljev na posebni šoli vse težavnejši. Ob tem pa je tudi razumljivo, da bodo morali ustrezni občinski in okrajni organi z nekaterimi ukrepi skušati stanje vsaj do neke meje iziboljšati. Na občnem zijoru-sindikalne po- družnice prosvetnih delavcev na po- sebni šoli pa je prišla do izraza tudi močna težnja in zahteva za utrditev sindikalne organizacije. Ta pobuda je toliko pomembnejša, ker izhaja od članov kolektiva, ki so spoznali, da je sindikalna organizacija tudi v prosvetni stroki pomembna in ker so spoznali, da kolikor bo sindikal- na organizacija močnejša, toliko laže bodo lahko reševali nekatere probleme, ki so za posameznika sko- raj nepremagljivi. Uč telji menijo, da bi razen tega morala sindikalna podružnica večkrat zbrati vse člane saj bi tako probleme, ki težijo po- sameznike, lahko sproti in hitreje reševali. Stanovanja za učitelje Medtem, ko so v šentjurski občini lani- dogradili štiristanovanjski blok za učitelje na Planini in v Ponikvi, pa imajo letos v načrtu ureditev novih stanovanj za učitelje v Dram- Ijah. To je lep primer skrbi ljudske- ga odbora za reševanje težkega stanovanjskega vprašanja. DESET LET PLANINSKEGA DRUŠTVA V ŠENTJURJU Letos praznuje agilno planinsko društvo v Šentjurju deseto obletni- co svojega obstoja. V počastitev te obletnice nameravajo urediti na Re- sevni novo planinsko postojanko. IzobraŽevanje V laski občini Izobraževalna komisija pri občin- skem odboru SZDL v Laškem, ki jef prevzela vlogo delavske univerze, je izvedla prve tečaje. Hkrati s tem je pripravila vrsto predavanj za vse člane delovnih kolektivov, ob kate- rih so se ti seznanili s perspektiv- nim družbenim načrtom občine, s principi delitve dohodka in drugim. Politično šolo obiskuje 25 članov ZK, študijski program pa obsega 25 tem. Izobraževalna - komisija je prirc^ dila v zimskih mesecih še 22 preda- vanj z družbeno ekonomskega io poljudnoznanstvenega področja. Ta- ko je priredila za člane aktivot Ljudske mladine 7 predavanj iz zgo- dovine mladinskega gibanja, vlog« SKOJ in podobno. Seminarje pa so izvedli tudi za predsednike ak- tivov LMS. predsednike svetov pr« ObLO, za predsednike šolskih odbo- rov, sindikalnih podružnic ter ra se- kretarje osnovnih organizacij ZKS- Z delom je pr čela tudi šola z* ' starše, ki ima v programu 10 preda- vanj, po podjetjih pa so izvedli te- čaje za visckokvalificirane, kvali^** j cirane in polkvaliflcirane delavce Pomoč pri uveljavljanju šolske reforme Ze nekaj let se šolske oblasti in vzgojitelji trudijo, da hi vnesli v pouk več pestrosti in nazornosti. Ponekod jim je to uspelo bolj, dru- god manj. Vsepovsod pa primanjku- je finančnih sredstev. Zelo lep primer pomoči in razu- mevanja je nedavno pokazala upra- va celjskega Zdravstvenega doma. Ta je učencem I. osnovne šole sprva posojala mikroskop, kasneje pa jim ga je kratkomalo podarila. Učenci in vzgojitelji so veseli tega darila in se bodo zanj oddolžili z vztraj- nim delom v šoli. Ta primer je vse- kakor vreden pohvale in posnema- nja. Verjamemo, da je v podjetjih in ustanovah dosti aparatov in na- prav, ki jih ne potrebujejo, bi pa bi- le sijajni pripomočki, ki bi izpopol- nili siromašne šolske kabinete. Po novem zakonu o finansiranju šol bodo prav podjetja dolžna skr- beti za šole na svojem območju. Ta pomoč bi bila lahko zelo intenzivna, če bi na primer podjetja napravila seznam odpadnih strojnih delov, starih elektromotorjev in podobnih predmetov. Namesto, da take reči ro- majo k Odpadu ali jih za mali denar prodajajo kam drugam, bi lahko učenci izvlekli iz njih vsaj nekaj praktičnega znanja. Naposled ne bi smeli biti mladi ljudje presenečeni nad nobeno teh- nično pridobitvijo, ki jo bodo sre- čali v bodočem poklicu. Ce bodo namreč otroci bolje seznanjeni s teh- niko, bo pri njihovem poklicnem de- lu manj nesreč, večja produktivnost in več ambicij za samostojno raz- iskovanje. Take ljudi pa hoče dati reformira- na šola. Občinska ljudska knjižnica S posebno odločbo občinskega ljudskega odbora bodo v Žalcu usta- novili občinsko ljudsko knjižnico, ki bo nudila strokovno, poljudnoznan- stveno, politično in leposlovno lite- raturo. Poslovala bo za Žalec, Vrb- je, Ložnlco in Gotovlje. Studijsko literaturo bo posojala bralcem celot- nega področja občine, s knjigami pa bo oskrbovala vaške ljudske knjiž- nice. Knjižnico ho vodil knjižnični svet, ki ga bo imenoval svet za šolstvo in presveto občinskega ljudskega odbar Žalec Knjižnica bo naposled samostojna proračunska ustanova. Slučajno srečanje Se zdi, ko da Gombač tu Škofu ne- kaj pravi. Kaj takega! Kar bolje, da se ne objavi. S polic Študijske knjižnice Batnšic S.: Prepled povijesti amjetno«ti. Zagreb 1959. S. 20182. Croce S.: Estetika Itao nauka o izraza 1 opća lingvistika. Zagreb 1960. S. 20198. Friedeman C: Knda ide ljudski rad. Beograd 1959. S. 20194. Jovaiovic A. - V. Arseniiević . V. Rus: Indonezija. Beograd 1957. S. II 1944/2. Kazenski zakonik. Ljubljana 1960. S. 20080. Kernc L.: Temeljni nauki o aranžiranju in dekoriranju. Ljul>liana 1960. S. 20200. Kcgan P. S.: Istorija stare grfke knji- ževnosti. Sarajevo 1959. S. 20079. Lopašić R.: Psihijatrija. Beograd-Zagreb 1959. S. 20179. Matheson A.: Das ganze Leica System. Diisseldorf ok. 1957. S. 20202. Morača P.: Odlirana lu NOR. Beograd 1959. S. 16136/15. Pindlč D.: Prošireni program tehničke pomoči Ujedinjenih nacija. Beograd 1957. S. II 1944/4. Pomoč vlade SAD inostranstvn (:periođ od 1941 do 1957 godine:). Beograd 1957. S. II 1944/1. Radonjič V.: Pedagoška funkcija razred- nega starešine w procesu nastajanja skupnosti učencev. Celje 1959. S. II 1926. Zbornik fotografij iz narodnoosvobodil- nega boja slovenskega naroda 1941 do 1945. I. Ljubljana 1959. S. II. 1919/2. Knjižnica je odprta vsak delavnik od 8. do 18. ure, ob sobotah pa samo od 8. do 13. are. Vsakdanjost v C-Dduru Tala zgodba nima ne začetka ne konca. V njej nastopa v glavni vlogi harmonika, tretja vaja iz prve harmonikarske šo- le, fantek in njegova mati, stransko vlogo si delita čas in kraj: sicer pa bi se lahko go- dila povsod tam, kjer je priga- njanje močnejše od volje pri- ganjanega. Nekega dne je torej mati re- kla sinku: — Učila se bova harmonike. Sinko jo je topo pogtedal. kajti v njem ni bilo ne želje ne veselja do harmonike. — Tu imaš hamroniko, je rekla, — tu pa so note. — Nas poznaš? so vprašale note. Fantek je prikimal. — No, potem me primi, je rekla harmonika. — Tedaj nas odpri, so za- godrnjale note. Fantek je storil kakor so mu veleli. — Začni! je strogo rekla matu — Jaz sem dragocen, se je oglasil čas. In fantek se je pričel učiti harmonike. — Ej, ej. je zdihnila harmo- nika. — Nikar me ne dril tako plaho. — In glej nas, dobro nas glej. so pripomnile note. — Kaj ne gre! je zakričala mati. — Raje bi delal kaj drugega, kaj bolj pametnega, jo pomi- slil fantek, toda rekel ni nič. zakaj njegova mati je bila zelo stroga. No, pa se je nazadnje z mu- ko pretolkel skozi dve vaji. Va- dil je ure in ure. bil deležen vpitja in razburjanja, da so njegove oči pastale še bolj plašne in njegovo veselje do harmonike še manjše. Tako se je potem pred njim pojavila tretja vaja. — Nič naj te ne bo strah, so rekle note. — Le krepko me drži, je do- dala harmonika. — Dajmo! Dajmo! je vzklik- nila mati. Sinko je poiskat tipke, pri- tisnil nanje, tedaj pa so se oglasile note: — Izpustil si če- trtinko. — Ze spet ne gre! je vzrojila mati. — Mene ne boš ukanil. je rekla tretja vaja, — tu ima vsaka nota svoj smisel, — To ni moja volja, je po- mislil fantek. — Kolikokrat ti bom še re- kla, da štej! je vzkliknila mati. Sinko je štel. ne da bi vedel, zakaj je to potrebno. — Spet sem tu jaz, tista če- trt inka iz tretje vaje. — Ne pritiskaj na več tipk istočasno, če tega ni v ru>tah, je rekla harmonika — Ne glej harmonike, pač pa nas, so se oglasile note. — Ja tak otrok, kaj vendar počneš? se je zadrta mati. — Ko — li — ko — krat ti bom še pokazala! Ko — // — ko — krat! je z močnim poudarkom zategnila. — Tri mesece za dve vaji, je pripomnil čas. Tedaj pa je fantek rekel: — Ne morem. Ne znam. Nikoli ne bom znal. Mati pa je vztrajala. In ker je vztrajala, je porabil še tri mesece za tretjo vajo. Kriča'a je nanj in se razburjala ter mu vedno znova ukazovala, naj vajo ponavlja in ponavlja; sin- ko jo je ponavljal, a je nI niti enkrat samkrat ponovil, ne da bi se priglasila kakšna nota, da jo ]e izpustil. — Jaz pa sem tekel, je mislil čas, — še tečem in kdove kako dolgo bom še tekel. — In kdove. kako dolgo se bo še ubijal z menoj, je po- mislila harmonika. CELJSKI TEDNIK STEV. 4 - 3. f^ruarja 1961 Iz Himalajskega DNEVNIKA. Ciril DEBELJAK 14. 5. Dopoldne v glavnem počivamo in pripravljamo opremo ter tovor za tabor I. Kosilo je izredno. Gobova juha s krompirjem in puding, poleg tega še sardine, rozine, bomboni, čoka, antipasta, pač stvari, ki jih vsakdo jemlje po svojem okusu in teku. Zaenkrat nosim zastavo med" požeruhi in dobim tako brez besed vsak dan dvojmo porcijo. Popoldne se vrne Tensing z baze I s sporoči- lom, da ostane Aleš še dva dni na filmskem sprehodu po dolini, ker za- to opravilo na naši raziskovalni po- ti ni imel časa. To sporočilo spre- meni naše načrte v toliko, da je po- novno na vrsti prva troj'ca, ki je poizkušala vzpon preko južne ste- ne. Stane Kersnik, Ante Mahkota in [az v spremstvu Ang Nime. Odlo- či^mo se, da gremo danes do tabori- šča 1, Tensing in Marjan pa naj po- čakata Aleša, nakar krenejo jutri za nami. Odhod ob tre'h. Do tabora I nas spremljata s tovotri Zoran in ka- petan BadwaT. Ze pod ledenim sla- pom nas preseneti snežni vihar z gromom in s strahom čakamo, kdaj se posuje na nas z ledene barere Tr'sula III. Srečno dosežemo tabo- rišče I. Vse je ledeno, šotori so pod težko skorjo, vrvi napete kot stru- ne, po nas teče od vsake sveče po- sebej. K sreči vetrovke dobro držijo. Zoran in kapetan odrineta takoj nazaj, srečno prebredeta plaznico in izgineta v megleni zavesi. Mokri in premraženi skuhamo večerjo in kavo za termos steklenico ter zlezemo z mrakom v šotore. Sneženje poneha- va, grom se oddaljuje za Nanda Devi. Opažam že drugič, da spim na taboru I mnogo bolje kot v baz- nem taborišču, čeprav leži to 500 m nižje. Ob 8.45 vrže iz šotorov naen- krat vse, kar je živega v dolini Bi- dalgwar. Zgodilo se je tisto, česar sm.o se bali vsak dan. Ogromen bol- van vrhnjega ledenika Trisula II je izgubil ravnotežje in zgrmel Čez le- deni slap v smeri taborišča I. Tre- sla se je zemlja, zamajalo je celo bazno taborišče, s strahom so tova- riši na ledeniku gledali ogromen bel oblak, ki se je valil čez slap, po- kril taborišče I in se ustavil šele na spodnjem ledeniku. Tokrat smo spoznali vrednost previsne stene nad šotori, ki je pobrala pritisk, tako da so se stene naših šotorov le narahlo stresale. Vse to, kar pišem, je vir pripovedovanja, kajti ta silni trušč sem edini blaženo prespal in me je z neusmiljenim butanjem zbudil še « Ante, ko je bilo vsega konec. 15. 5. Ob pol ene ponoči je zaropotal« Stanetova budilka. — Zunaj je ena- komerno padal sneg. Zabubili smo se nazaj v spalne vreče in spali d« 7. Vreme je postalo boljše, le megle so se preganjale po grapah in vrho- vih. Sneg je bil južen, s tem pa tudi zaprt prehod proti sedlu. Pustili smo stvari v šotorih in sestopili v bazo. Sedaj smo šele videli razdejanje od včeraj. Ogromni ledeni kosi in plaz- nice so zorali celo dolino, zasuli pot, glavna smer plazu je tekla 30 m le- vo od taborišča. V bazi so nas pri- čakovali kot duhove. Verjeli so, da nas nihče več ne izkoplje izpod vče- rajšnjega plazu. Se pred poldnem je padla megla, zapihalo je po do- lini in začel se je pravi zimski me- tež. Vsako uro smo otresali šotore, da nas ne pomečka v tla, sanje o skorajšnjem naskoku na greben Tri- sula so izginjale v sneg. Vsaj za nekaj dni se pomakne delo naprej, ker bo treba čakati, da se uletijo plazovi in sneg zmrzne. Kuhamo je- zo, poležavamo po šotorih in vsak po svoje preganjamo dolgčas. Pi- šem dnevnik, prebiram ženino pošto in poslušam radio. — Čudni smo ljudje. Ko je lepo vreme in sekamo led, občudujemo sami. Ni misli, ki bi šla preko tega,, takrat dajemo sa- mo sebi in jemljemo s polnim srcem vse, kar je tod na kupu, skoraj je vsega preveč. Ko obsedimo, in no vemo kam s časom in samim seboj, šele pomislimo na druge in se za- vedamo, da smo majhen del celote, od nje odvisni, in bi morali biti hvaležni njej, da smo tu. Prešerno veselje in otožnost v eni sapi, sre- čanje dveh občutkov, ki obračata vse, kar je človekovega. Mirno pada sneg, gledam skozi režo šotora beli ples, — saj prav tako pada doma, enak je duh po zimi in mrzla kepa v roki tam daleč, kot pod 7-tisočakl Himalaje. Daleč smo, tisoče milj od doma, odšli kot izbranci, velikani, tu pa smo majhni in čakamo, kaj nani nakloni narava, saj smo del nje, od- visni od tistega, v čemer živimo, do- bimo pa to, česar smo sposobni. Opoldanski obrok v bazi II. Pisma iz Chicaga Tukajšnja televizija prinaša dnevne novice. Primer: gang- sterji so prerezali šipo v iz- ložbi juvelirja in odnesli nakit katerega so tam našli. Vendar so bili razočarani, ker je bil ves nakit samo ponarejena ko- fHJa pravega nakita, ki je bil skrbno hranjen v železni bla- gajni. T V javlja tudi prometne nezgode. Tu pa sem presene- čen, ker čUam v slovenskih ča- sopisih dnevno več nezgod, ka- kor jh zmore ves Chicago, ki je po številu prebivalcev petkrat večji od Slovenije. Kako je to mogoče? Tukaj so ceste mnogo širše kot v Soveniji. Manjše ceste imajo po štiri cestišča: na robu ceste parkirajo avto- mobili, potem pa sta še vedno dve cestišči prosti za promet. Važnejše ceste, avenije pa ima- jo tudi po štiri cestišča na vsa- ko stran. Na križiščih urejujejo promet semaforji. Pri vsem tem pa je cestna disciplina zelo stroga. Cim se prikaže rde- ča luč, mora voznik takoj usta- viti in sicer še pred rumeno čr- to, ki je zarisana preko ceste. Takoj za rumeno črto sta dve beli črti za pešce. Gorje, če voz- nik zavozi na belo črto. Kazen mu ne izostane. In te kazni so zelo ostre, kaj šele če pride kljub temu do prometne ne- zgode. Umevno, da je krivec ostro kaznovan, če pa ugoto- vijo pri krivcu le en atom al- kohola, potem je joj! Potem je kazen še višja in vozniška le- gitimacija je v nevarnosti, da /o izgubi za vedno ali pa vsaj za določeno dobo. Znanec me je povabil z av- tom v Libertgville. nekakih sto kilometrov iz mesta. Pe- ljala sva se ob času. ko se de- lovni čas menja.- To je tbila strnjena povorka avtomobilov, na vsako stran po tri cestišča. Mnogo zaposlenih stanuje ob robu ali izven mesta. V Liber- tivyUe sem naročil k prigrizku čašo vina. Nikakor pa ne moj znanec, ki pravi: kadar sem za volanom ne poznam alkohola!« V Jugoslaviji sta dva čini- telja, ki povzročata nezgode: ceste so ozke. in premajhna cestna disciplina. Po ozkih vi- jugastih cestah moraš voziti vedno s široko odprtimi očmi. ker ne veš. kje te čaka nezgo- da. Tik za ovinkom naletiš z avtom na dva kolesarja, ki pe- ljeta proti vsem pravilom vštric. Ce zatrobiš, bo levi ko- lesar, ki vozi sredi ceste, zavrl, da bo prišel na rob ceste. Pri tem pa že trešči avto v njega, ker ni mogel tako naglo usta- viti. Prehiteti pa kolesarjev tu- di ni bilo mogoče, ker je priha- jal z nasprotne strani drug avto. Torej je nesreča neiz- ogibna. Poseben prestopek je. prehi- tevanje vozil ob nepravem ča- su. Mnogokrat je temu vzrok sama baharija. Nekoč sem se vozil na cesti Ljubljana—Ko- per. Na ravni cesti je števec Mercedesu pokazal tudi sto ki- lometrov. Umevno, da smo pre- hiteli nekega »fičota«. ki je vo- zil bolj počasi kot mi. V tem se je zbudila častihlepnost voz- nika, pognal je, da bi nas pre- hitel. Ko je pridihal vštric nas, je naš Mercedes velikodušno zavrl, da nas je »ta mali«: lah- ko prehitel. Ali je tega treba? Ceste niso dovolj ravne in pre- gledne, da bi se lahko spidčal v avanture. Da ne govorim o konjskih vpregah, katere vozijo najrajši po sredini cestišča. Koliko časa rabiš, da voznika vprege s sireno spraviš na des- ni rob ceste. In ko ga hočeš končno prehiteti, prkirvi na- sproti drug avto. Karambol! Kako te pomanjkljivosti od- praviti? Nezgode zaradi ne- previdnosti, bi bilo treba kaz- novati strožje. Proti alkoholu pa ni nobena kazen prestroga. Za vsak prekršek odvzem voz- niškega dovoljenja za določeno dobo. Pa še nekaj rado prive- de do prometne nezgode: pre- utrujenost šoferja. Kako je mo- goče poslati na pot šoferja, če ima za seboj že sto in sto ki- lometrov in ki že 24 ur ni vi- del postelje? O tem pa naj pre- mišljujejo delodajalci! Spomenik padlim na Gorici pri Vranskem. Kako je bil izdan KAMNIŠKO-ZASAVSKI ODRED PRED ŠESTNAJSTIMI LETI? Poleti sem obiskal kraje v okolici Vranskega v Savinjski dolini. Pot me je zanesla tudi v zakotno zelo raztreseno hribovsko vas Zaplani- no pri Vranskem. Za počitek sem si izbral malo v hribu zelo lepo ureje- no kmečko domačijo. Kmalu sva bi- la z gospodarjem in njegovo že pri- letno hčerko v živem razgovoru. Ker pa že od nekdaj zelo rad poslu- šam partizanske dogodivščine, sem jih po teh tudi povprašal. Začela sta mi pripovedovati o iz- daji Kamnišlco-zasavskega odreda 8. februarja 1945. leta. Odred se je v hudi zimi od 6. do 8. februarja 1945 zadrževal v domačijah Ivana Zajca in Ivana Učakarja v Zaplani- ni pri Vranskem. Zadrževanje odre- da pri teh domačijah pa je opazil danes v tujini še živeči domačin Žit- nik Anton iz Podlesa v Zaplanini. Žitniku vest ni dala miru, zato se je podal na pot zločina. Mimogre- de se je oglasil tudi pri Dobrškovih, kjer pa zaradi prisotnosti partizanov ni dolgo ostal v hiši. Skozi kuhinj- ska vrata je odšel in se kmalu izgu- bil v gozdu. Fani Homšek, partizan- ska obveščevalka, je slutnjo o Zit- nikovi nameri povedala prisotnim borcem v hiši, Zitnikova namera pa se je že korak za korakom bližala zločinu. Njegova roka je ponoči po- trkala na vrata postojanke Vlasov- cev pri Ceretu na Ločici. Ze brni te- lefon — sledi pogovor s postojanko Vlasovcev na Trojanah, ki je štela približno osemdeset mož. Hajka se je pričela še isto noč. Vlasovce iz postojanke pri Ceretu na Ločici je vodil sam Anton Žitnik skozi Zahomce, Crni vrh na Pre- sedle. Tu so postavili zasedo. Po- sadka Vlasovcev iz Trojan pa je prodirala v smeri Sentgotard — Zgornja Zaplanina v Spodnjo Za- planino in napadla odred. Zaradi ne- nadnega in močnega napada so se edinice odreda začele hitro umikati v smeri Presedelj. Na ledinskem kraju Hiterca na Presedlah je bil odred še skupaj. Tu pa je odprla ogenj na njih zaseda Vlasovcev iz Ločice. V hudi in nenadni borbi je na tem mestu padlo šestintrideset borcev. Iz zasede se jih je rešilo približno osemnajst, ki so se umak- nili po dolini Zaplanine proti Loči- ci. V bližini Doberška pa so se po- razgubili v gozdu. ^ Po končani borbi so našli doma- čini še partizana Kovačiča, ki je bil ranjen v trebuh in levo nogo. Do- mačini so ga prenesli nič hudega sluteč v hišo Ane Žitnik. Ranjenega borca je ta javila Vlasovcem na Lo- čici. Po treh dneh so Vlasovci za- vlekli ranjenega borca za vogal hi- še in ga tam ustrelMi. Padli borci so bili 10. februarja 1945 pokopani v skupen grob. Da- nes na tem mestu ni spomenika. Borce je pokopavalo osem domači- nov, med katerimi je bil navzoč tu- di danes še živeči Franc Doberšek iz Zaplanine pri Vranskem. Trije borci, ki so jih domačini poznali so bili pokopani v Tinčkovi kozici v Za- P'lanini pri Vranskem. Te so svojci padlih po osvoboditvi prekopali in jih odpeljali v svoj rojstni kraj. Trupla ostalih triintrideset borcev je organizacija Zveze borcev na Vranskem po svoboditvi prenesla v skupen grob na Gorico pri Vran- skem, kjer stoji spomenik 174 pad- lim borcem, ki so padli v borbi za svobodo na vranskem področju. Lovska sreča »Kam se je pa Vaš mož odpe- ljal danes z avtomobilom?« »Na lov.« »Na lov — ipa brez pušike?« »Cemu naj mu bo puška? Ce skozi dve, tri vasi dobro požene, prinese domov več perutnine ka- kor še tako spreten lovec divja- čine!« »Doktor,«: je rekla gospa Brown, ko je stopila v sobo. povejte po pra- vici — kaj mi je?«: Premeril jo je od glave do peta. »Gospa, tri stvari vam moram po- vedati: prvič, za petindvajset kilo- gramov ste pretežki, drugič, prido- bili bi na lepoti, če bi uporabljali manj rdečila in pudra in tretjič, jaz sem slikar — zdravnik stanuje nam- reč v drugem nadstropju.« »Tovariš profesor, že nekajkrat sem vas hotela vprašati, zakaj zleze vino mladini v glavo, starim pa v noge.« »Alkohol si poišče zmerom naj- bolj šibko točko.« Brez besed HUMOR V Melbournu je neki trgovski za- stopnik plačal novo zobovje s po- narejenimi bankovci. Ko so ga za- radi tega prijeli in zaslišali na so- dišču, se je skušal izgovarjati s tem, da konec koncev tudi zobovje ni pravo. Nikoles iz Tarasa v stari Grčiji je imel navado reči: »Kako srečni lju- dje so zdravniki. Njihovi uspehi se blešče v soncu, neuspehe pa jim po- kriva zemlja.« Drugače pa je bilo takrat v stari cesarski Kitajski. Strog zakon je predpisoval, da mora pred vsako zdravnikovo hišo noč in dan goreti toliko svetilk, kolikor paci- entov mu je umrlo. Kitajski zdrav- niki so dobivali sicer precej visoko državno plačo, toda zakon je za- hteval, da se zdravniku zniža mez- da pri vsakem bolniku, ki s svojo smrtjo izpade iz njegove prakse. Grenki spomini Slovenca (Nadaljevanje) Imel sem čas. sprehajal sem se po trgu, ki sem se ga komaj nava- dil, in opazil sem množico brezposelnih, ki so pohajali brezsmotrno po Klicah. Tedaj sem se šele dodobra zavedat, da sem tudi jaz postal njihov član. Brezposelnost v tujini je težka nesreča! Kaj naj storim? Domov ne morem, s tem bi priznal svoj poraz, a izgledi za drugo službo so bili slabi. Zaradi bližajoče se prve svetovne vojne so pričele tovarne omejevati delo in ljudi odpuščati. Ko sem tako iskal izhoda Iz zagate, sem se spomnil na Ameriko. Tja pojdem, tam je kruha dovolj, tam so široke možnosti. Takoj sem pričel urejati stvari. Brzojavil sem hranilnici v Gotovlje naj mi nakaže SOO kron od mojih prihrankov, poravnal članarino pri Delavski zvezi s prošnjo, da mi posreduje naslov izseljenca, ki je pred kratkem odšel v Ameriko. Nato sem pregledal vozni red parnikov in se odločil za KurfUrst Grosse. V treh dneh je bilo vse urejeno, prispel je denar, dobil sem tudi naslov svojega bodočega znanca »Ferdinand Sherber. Trenton Nev Yersay«. Se isto noč sem se odpeljal in po daljši vožnji prispel v Bremen. Zdravnik me je spoznal za zdravega, odhod iz »Sta- ftga sveta« je bil pred mano. Opazoval sem pristaniške delavce kako so nalagali prtljago na parnik, s sijajem bogastva se je družila rev- ščina, ki mi je bila poznana iz otroških let. cr« ^^^^^^ vkrcali, ob enajstih odpluti, o polnoči pa smo Imfi- '^i^ ^^^^^ A'fl'-m* Kurfarst Grosse. Ker u^' P''°^^(^^^ vseh 2000 potnikov in je kmalu odpluL sem bil truden, sem hitro zaspaL Drugo jutro po zajtrku sem se so DlpTf ' množica ljudi vseh narodnosti, peli z niim- 1'-/^''°^^ prijetne vožnje. Nisem se mnogo družU ogromL'- ^J^"^ zaskrbljen. Ugibal sem kaj mi bo usoda nudUa v tej če bnrn'' iu' If^je, od katerih imam naslov, in slednjič o žen^ , . 17^!*^' ^^"^ zaposlitev, kajti imel sem 4obZ n 45 do/ar/eu. Pri mizi sem bil z Nemci, ki so si priborili nivnnn ^'^"^^ ^"^'''^ ^ o*'^"^- ^^d. vožnjo smo se vadUi znanja z rešilnimi napravami, če bi se prepetila nesreča. Horšk^ nT.-^-^^^^^'^ ^""^^ P'^i^i^ vožnje zagledali blesteče mrof- WsaJj ^'"o "^(^ione ponoreli od veselja. Godba je igrala, sau smo m peli. Parnik se je zasidraL Na krov je prišla zdravniška komisija in nas postavila v vrste za pregled. Sprva je šlo vse gladko, pregedali so polovico potnikov, ko je nastal zastoj. Kratek posvet, nato pa so hitro odšli. Cez eno uro se je podoben postopek ponovil.' Tedaj pa se je razvedelo, da sta dva potnika zbolela na koleri. Na mah je vsa razgibanost prenehala, ljudje so postali resni in so ugibali, kaj nas čaka. V negotovosti smo prebili noč na parniku, opazovali smo milijone lučic na kopnem, kamor smo želeli, nismo pa vedeli, če nas bodo s parnika spustili. Drugo jutro po zajtrku smo zopet kot izgubljeni tavali po krovu sem in tja, ugibajoč, če bo še v tretje prišla zdravniška komisija in kakšen bo izid, saj ni malenkost z zadnjimi parami pripluli tik do vrat v Ameriko, nato pa se brez vseh sredstev vračati nazaj v negotovost in bedo! Toda naše tiho upanje nas ni varalo. Ponovno je prispelo mnogo zdravnikov na krov in postavili so nas spet v vrstni red. Pre- gled je bil še strožji kot prva dva. Nato so se zdravniki posvetovali in odredili, da se bolnika pošljeta nazaj, bolehnl v bolnico, ostali pa se bomo smeli izkrcati. Parnik je dvignil sidra, pomirjeni in veseli smo se podali v obednico in se pripravili za odhod na kopno, v New York, v mesto nebotičnikov. Parnik je pristal. Položili so most na obrežje, počasi smo se po- mikali naprej in dobil sem zagotovilo, da sem sprejet. Cez dve uri sem se že peljal na stanovanje mojih znancev. Stopil sem na verando, kjer sem našel moža, ki je bil očividno zelo slabe volje. Osorno je govoril, toda jaz ga nisem razumel, končno pa je prišla vsa njegova družina na verando in so me z združenimi močmi potisnili ven. Polno senzacije željnih se je nabralo okrog nas, zabavali so se, končno pa so le po- gruntaii, da sem tujec. Vpraševali so me v vseh jezikih, naposled tudi v polomljeni nemščini. Razložil sem jim vse in pokazal naslov človeka, ki ga iščem. Prepir je bil končan, gospodar je povedal, da se je moj znanec pred 14 dnevi odselil in bo poizvedel za njegovo novo bivališče. Tak je bil moj prvi doživljaj v Ameriki. Odšel sem v hoteL Drugi dan sem našel svojega novega znanca, ki mi je preskrbel delo, hrano in stanovanje. V jedilnici sem našel še pet drugih fantov, ki so mi na moje začudenje zaradi bogato založene mize odgovorili, da bom tako bogato obedoval vsak dan. Po obedu so me hoteli pri- držcti. toda bil sem preutrujen od vožnje in sem se jim oprostil. Dobil sem prijetno spalnico in predno sem zaspal sem še obvestil mamo, da sem srečno prispel, da imam delo in da sem z vsem pre- skrbljen. Drugi mesec sem prejel prvo plačo, žvenkljal sem z ameri- škimi dolarji, jih prešteval in končno lepo porazdelil, toliko za hrano in razne potrebščine, to za mamo, ostanek pa mi bo g. Brinar vložil v banko. S tem je nastopila za mene nova doba, čez dan sem pridno delal, zvečer pa sem se sprehajal po mestu. Videl sem mogočne stavbe, skladišča, trgovine z bogatimi izložbami in si želel, da bi bil tudi sam nekoč deležen teh dobrot. Sklenil sem varčevati in paziti na priliko, da bi si s prihranki in znanjem mizarske obrti nekoč sam postavil malo keramično tovarno. Leta so tekla, conto v banki se je dvigal, bil sem zadovoljen s svojim življenjem. Pričel sem preizkušati kemikalije za razne barve in glazure ter preizkušal razne vrste glin. Obratovodja je bil dober, ter mi je dovolil, da sem te poskuse žgal v tovarniških pečeh. Na hitro sem se odločil, da poizkusim srečo na lastno pest in nisem o tem nikomur govoril. Hranilnico v rojstnem kraju sem obvestil, da ne bom več po- šiljal prihrankov, materi naj izplačujejo mesečni dodatek iz naloženih sredstev, sam pa se bom podal na potovanje. Vedel sem. da je na vzhodu prevelika konkurenca za uresničevanje mojega načrta, zato nisem pristal niti v Chicagu. temveč sem se podal v Kolorado Springs, kjer sem vedel za dobro glino in tudi za najdišča zlata. Bil je krasen dem, ko sem prispel na strmo Criple Crik in se na- stanil v hotelu. Od tam sem šel raziskovat skalovje, kovinski blesk me je tako prevzel, da nisem opazil drobnih snežink, dokler me ni mrzla burja pognala nazaj v hotel. Zgodnja zima v tem kraju mi ni prijala in sklenil sem takoj drugi dan odpotovati nazaj v Kolorado Springs. To se mi je posrečilo šele tretji dan, ker je zapadel sneg meter na visoko in je bil promet ustavljen. Končno sem pristal na Foth Word 7exas, to je približno 1000 km južno. Videl sem ljudi v poletnih oble- kah, po vrtovih bujno zelenje, a žal tudi mnogo kač. Kljub temu sem se podal v predmestje, kjer me je ustavil neki trgovec in me vprašal, ce bi hotel pri njem oskrbovati vrt, čez zimo pa bi me zaposlil o trgovini. Obljubil mi je dobro plačo. Razkazal mi je trgovino, mojo bodočo sobo, vrtnarijo in sadonosnik. Vse se mi je dopadlo in že sem hotel ponubo sprejeti, ko sva prišla do hleva. Trgovec mi je pokazal konja, s katerim bom vrtnaril. Ker še nikdar v življenju nisem imel opravka s konji, mi to ni prijalo in sem ponudbo zavrnil, ter se vrnit nazaj v Kolorado Springs upajoč, da tam ne bo več snega. Toda bridko sem se zmotil. Bilo je katastrofalno, na stotine glav zvine je po pla- ninah poginjalo od lakote, ker ji zaradi previsokega snega niso mogli dovažati hrane. (Nadaljevanje sledi) 8 CELJSKI TEDNIK STEV. 4 — 3. februarja 1961 Tudi fotografije pošljite v mapi z napisom »rubrika za male bralce« se vsak teden naberejo vaši najrazličnejši prispevki. Med njimi so pes- mice, spisi, križanke, tudi ne- kaj rebusov (ki pa so več ali manj znani) je vmes, le foto- grafij naših malih fotoamater- jev še nismo dobili nikoli. Ve- mo, da je takih krožkov precej po vaših šolah in vabimo mla- de fotografe, da nam kdaj pa kdaj pošljejo tudi kakšno foto- grafijo, ki pa seveda mora biti dobra in kontrastna. Pred dnevi nam je Ludvik iz Laškega obljubil, da bo poslal tudi fotografije svojega lepega kraja. Ce bodo lepe, mu jih bo- mo prav radi objavili. Mogoče bo to vzpodbudilo tudi druge fotoamaterje-pionirje. Iz naj- različnejših krajev nam pišete in vaši prispevki bodo bolj za- nimivi, če boste kdaj pa kdaj priložili tudi kakšno prikupno fotografijo. Ne pozabite na to! Osamljena gomila Drejčev oče je bil partizan. Celo star partizan je bil in ni se bal — kakor se je sam rad pošalil — ne hudiča i.n ne biriča. Drejču je več- krat povedal kakšen doživljaj, pa se je sinu zdelo, da mu vsega le še ni povedal. Nekega dne pa je dejal Drejču: »Veš kaj, Drejč, danes bova nekam šla!« Zagledal se je v okno in začel: »Bilo je leta 1943. Z Nemci smo imeli hude borbe. Pa smo jim včasih krepko posvetili! Tu in tam je tudi nam trda predla. Ko smo se nekoč umikali in so okrog naših glav žviž- gale svinčenke, smo utrpeli hudo iz- gubo. V snegu je obležal najboljši mitraljezec partizan Drejč. Ne mo- rem ti povedati, kako hudo mi je bilo za tem fantom. Ko smo ga za- grebli v zmrznjeno zemljo, se mi je zidelo, da sem izgubil najboljšega prijatelja. Takoj po osvoboditvi si se ti ro- dil. Ko sem prvič zagledal tvoje oči, so me spomnile na Drejčeve. Drejč in tisoči drugih so padli za to, da ti je lepše, lepše tebi in tvo- jim vrstnikom. Pa sem ti dal ime Drejč v spomin na mitraljezca in z željo, da bi mislil prav tako kot je _misUl on. Danes bova poiskala nje- gov grob. Dovolj si že velik, da boš lahko čutil, kako veliko mi pomeni partizan v gomili in kako močno že- lim, da bi bil tudi ti tako hraber.« Drejč je razumel očetove besede; vesel in ponosen je biC nanje. »Par- tizan Drejč«, mu je zvenelo po uše- sih, »partizan Drejč je bil hraber in pošten fant. Želim, da bi bil tudi ti takšen.« Krepko je stisnil očetovo roko. Na majhni jasi sta ob preprostem grobu stala dče in sin. Sveče so tre- petale v vetriču in pl-amen se je vil proti nebu. Jelke so šumele nad go- milo partizana Drejča. Milenko Strašek, Celje, Maistrova 5. Naš pevski zbor Zelo rada pojem in zato sem se vpisala v pevsikl zhov na žoM, ki šteje zdaj okoli 75 učencev in učenk. 2e taikoj v začetku šolske- ga leta smo se naučili štiri pes- mice iJi tudi zdaj pridno pojemo. Pojemo troglasno, vaje pa imamo ob četrtkih in sobotah ob sedmih zjutraj. Prav rada malo bolj zgo- daj vstanem, da le pravi čas pri- dem k vajam. Naš dirigent je to- variš Jože Kores, ki ga verjetno vsi dobro pozmate. Najbolj prijet- no je v zboru takrat, Icadar je di- rigent dobre volje in nam pove kakšno smešnieo. Vsi pa se močno trudimo, da bi lepo peli, da bi nas posilušaiLci res radii poslušali. Milena Košenina, Cinikarniška 10 UBOGI JANEZ Zimske počitnice so se pričele in z njim vred veselje. Pred dnevi smo se otroci zbrali ob veliki jami, ki jo čez in čez porkiva led. Lovili smo se in celo igrali »hokej« Med na- peto igro in smehom pa je začel led pod našimi nogami pokati. Nekako smo se rešili na rob in s strahom opazili, da je na razpokanem ledu ostal samo maili Janez, ki je z ro- kami obupano krilil okrog sebe, ko mu je zmanjkalo tal pod nogami. Ko smo ga, revčka, potegnili iz le- dene vode je bil ves bled od strahu. In zdaj Janez leži v postelji, kajti januarska kopel mu je nakopalal močan prehlad. Milena Krajne, Trnovi je 125 Izlet na Šmohor Pred dnevi se je skupinica mladih tabornikov odpravila na izlet na Šmohor. Bili so iz čete »Visokih Brez« iz Laške- ga. Hodili smo po lepi gozdni poti, ki jo je tu in tam pokrival sneg. Spotoma smo si ogledovali in spoznavali sledove divjadi. Ko smo prišli na vrh in pogledali pro- ti koči na zasneženi planoti, smo prese- nečeni obstali. Kaj tako lepega še nismo nikoli videli. Sončni žarki so se odbijali od zasnežene pokrajine in bilo je skoraj tako kot v pravljici. V koči smo gledali televizijo, kramljali, se igrali in ko smo se čez nekaj ur vračali proti Laškem, smo sklenili, da bomo na Šmohor še prišli. Taborniki »Visokih brez« iz Laš- kega priporočamo vsem mladim prija- teljem, ki še niso bili na Šmohorju, da to čimprej store. Ludvik Bobnar, Laško 153. Uri sla krivi Učitelj: Janezek, zakaj pa vsak dan zamudiš pričetek pouka? Janezek: Ja, ko pa se uri ne uje- mata. Domača zaostaja, šolska pa prehiteva. Ludvik Bobnar, Laško 153 Vrabček Bilo je mrzlo jesensko jutro. Se- del sem pri peči in se grel. Prav ne- prijetno mi je bilo, ko me je oče po- klical ven. Toda, ko sem ga zagle- dal, me je kar hitro minil mraz. V roki je držal majhnega vrabčka. Bil je mrzel in le včasih je zamahnil s perutnicami. Vzel sem ga v roke in ga odnesel v kuhinjo. V košarico sem naložil kokošjega perja in vanj položil vrabčka. Ko si je malo opo- mogel, sem mu v kljunček vlival m.leka. Moj varovanček si je kmalu opomogel in izpustili smo ga. Poleti, ko smo sušili seno, nas je obiskoval in tudi v kuhinjo je včasih pokukal. Franc Kramer, Medlog 51 Sladke hruške Bilo je lani, ko so hruške ravno za- čele zoreti. Pri nas imamo hruško, ki je precej visoka, pa tudi sadeži na njej najprej dozorijo. Bil je lep dan in otroci smo si zaželeli sladkih hrušk. Šli smo v vrt, da bi na- brali sočnih sadežev. Toda na tleh ni bilo nobene hruške. Zato sem splezala na drevo, ga potresla in deklice so si na- brale polna naročja hrušk. Potem so od- šle, jaz pa sem še vedno sedela na veji. Bila sem dobre volje in skočila sem z drevesa — pa tako nerodno, da sem si zvila nogo in obležala na tleh. Sladke hruške, grenak padec, sem si mislila potem, ko sem z obvezano nogo šepala okoli hruške. Tofant Anica, Vrhe 48 Teharje ZVITOREPKA S prijateljico sva odšli k teti pod Kopitniik. Tetina domačija leži blizu gozda na zelo 'lepem kraju. Prav prijetne počitnice sva tam preživeli. Sprehajali sva se, podili po gozdu in videli marsikaj lepega. Nekoč naju je na jasi presenetila — lisica. Oprezno je stopala po kolovozu mi- mo globokega brezna, na razpotju obstala in prisluhnKa, nato pa stekla proti kmetiji, odkoder jo je vabilo petelinje petje. Toda bila je malce prestrahopetna. Nemir jo je prepo- dil in zvitorepka je ostala brez mastne pečenke. Ida Kajtna, Tmovlje li9 Moj prvi honorar Poulk sem imel popoldne, pa sem dopoldni doma ponavljal fflziko. Nenadoma je zazvonil zvonec. Stekel sem ik vratom in začuden zastrmel v poštarja. »Je morda paket?«, sem premišljeval, pa mi je že poštar pomolili pod nos listič, na katerega sem moral napiisati svoje ime. Sprva sip'Loh nisem ve- del, za kaj gre. PismoorDoša je nato prestrgal listič in poloviico izročil meni. Povedal mi je, da mi je »Celjsiki tednik« posiM honorar za objiavljen prispevek. Potem je od- prl svojo veliko torbo in potegnil iz nje — pettiisočaik! Toiiikio, da bi dobil?! Kar verjeti niisem mogel. Pismonoša md je ukazal, naj mu vrnem 4.740 dinarjev. Kje pa jih naj vzamem? Naj bo tako ali drugače, končno sem le dobil svo- jih 260 dinarjev. Na tihem sem sklenil, da bom drugič napisal za »Celjski tednik« boljši prispevek, da ne bo tolUkšnih »sditnosti« z me- njavanjem denarja. Honorarja pa sem bil zelo vesel — tembolj zato, ker sem svoj »mesečni fand« že do kiraja izčrpal. Na koncu meseca pa pride vsak dinar prav. Potem sem stekel v šolo: prišel sem pet minuit prepozno, toda v dnevnik me ni niihče zapisal, ker še tudi učitelja ni bHo. Dvojna sreča! A. ArOoo, Trutoairjeva 13, Ceilje Pripis: Dragi A. (imena nisi na- pisal), kljub Tvoji »tihi« obljubi, da nam boš poslal še kakšen prti- spevek, še tega nisi storil. Boš zdaj iepolnil obljubo? Le daj! Do takrat pa lepo pozidravljen. Tečajnice iz Žalca. Prve letošnje tečajnice Pisali smo že o 6 tedenskem go- spodin jsko-kuharskem tečaju centra za napredek doma in družine v Žal- cu. Tečaj je obiskovalo 14 mladih gospodinj in deklet. Center ima so- dobno urejeno kuhinjo z vsemi so- dobnimi in tehničnimi pripomočki in moderno urejeno predavalnico, ki se da z malenkostnimi spremembami prilagoditi zahtevam moderne je- dilnice. Na tečaju so si udeleženke pridobile dosti teoretičnega znanja o sodobnem prehranjevanju človeka glede na starost, razvojno dobo in specifičnost dela, ki ga opravljamo. Seznanile so se s sodobnimi načini pranja in vzdrževanja stanovanj, o opremi stanovanjskih prostorov, o delu in pomenu stanovanjske skup- nosti, o tehnološkem procesu pri pri- pravljanju hrane, sploh o vsem, kar sodi k znanju sodobne gospodinje, ki je obenem zaposlena nekje na delovnem mestu. Pri kuhanju so se omejevale pred- vsem na jedila, ki so zdrava in ki se dajo hitro pripraviti. Učile so se uporabljati tudi polizdelke, ki nam jih nudi naša prehranbena indu- strija. Pri delu so uporabljale so- dobne pripomočke v kuhinji, kot so lonec ECONOM, ALU pekač jeu- sko posodo, kuhinjski strojček z mixerjem itd. Učile so se rokovanja s plinom in plinskim štedilnikom, seznanjale se z uporabljanjem zmrznjenih živil itd. V razmeroma kratkem času so obdelali toliko koristnega za naše bodoče življenje. Center bo imel s tečajnicami še nadalje stike s tem, da jih bo skliceval občasno in jih sezonsko poučeval tako na primer spomladi in jeseni konzerviranje sadja in zelenjave, poleti pa pri- pravljanje jedil iz živU, ki niso bila na razpolago sedaj. Center bo organiziral še več ta-' kih tečajev. Najmlajši na ledu Na drsališču v Mestnem parku je bilo pred dnevi zelo živahno. Odprto drsališče je dalo otrokom in starejšim obilo možnosti za zdravo in prepotretmo razvedrilo. Po nekaj sto otrok se je zbiralo na ledeni plosikvii. Veliko jih je bilo, ki so skušali premagovati os- novne like umetnega drsanja, do- sti pa tudi onih, ki so stopali, pa- dali, se ix>birali in tako naprej. Zanrje pa tudi za druge je Hokej- sko drsalni kluib organiziral po- sebno šolo, ki je imela štirideset vnetih učencev. Naša slika pa pri- tkaizuje skupino cicibančikov, fci se že krepko drži na drsalkah. 2Maj ledu ni več, vzela ga je odjuga. Otroci pa še prihajajo v park in skoraj ne morejo verjeti, da se je tako 'kma'lu končalo oiji- hovo veselje... Ž E NA•D OM • D RU ŽI NA PRIKUPNO Tale posnetek nam potrjuje že večkrat postavljeno trditev, da se moda preko sezone prilagodi in iz- gubi malone vse značilne linije, ki so nas ob začetku modne sezone navduševale ali pa odvračale. Na- sprotno skozi modiiost opažamo spet značilno priljuibljeno nošo posamez- nega kraja, ki se je z leti vedno bolj utrjala in je daJa vsakokratni modni liniji le morda neko »krajev- no« obeležje. V Franciji, ki je sicer rojstna država mode in največjih mojstrov, srečamo precej manj modnih linij kakor v Italiji. Nasprotno, Franco- zinje so si za sezono izbrale takšne- le lahke volnene obleke z drugo- barvnimi paspuli. Obe obleki pa sta ohranili tipičen francoski kroj in »šik«. (ELLE, 20. januarja 1961.) POMISLIMO Pred dnevi mi je znanka zaupala, da je kupila nov pralni stroj, pa da se nikakor ne more navaditi, da bi ga prav uporabljala. Takrat sem se spomnila svojega nedavnega obiska na Zavodu za pospeševanje gospo- dinjstva in pogovora, ki sem ga tam ujela. »...in toliko sem dala zanj, zdaj pa opažam, da mi trga perilo. Kaj naj storim? Ali morda napak rav- nam z njim?«, je gospodinja iz oko- lice Celja na zavodu povpraševala za nasvet. Odgovor pa bi lahko ko- ristil tudi marsikateri drugi. Pralni stroji so za gospodanje v velikih gospodinjstvih nedvomno precejšnja pridobitev. Toda le redko- katera se pohvali, da stroj dela brez- hibno in skoraj vsaka doda še to, da ji trga perilo. Zato perejo v stro- ju le navadno perilo, nikakor pa ne tistega iz finih in tankih vlaken. Ker pa je pralni stroj povrhu vsega še precej drag, vnesejo vse te ugoto- vitve v dom precejšnje razočaranje. Toda tu ni pomoči. Takšna so dej- stva. Veliki pralni stroji v servisnih pralnicah pa delajo po drugačnem principu. V njih se perilo le rahlo premetava iz ene v drugo stran, ve- liki pralni stroji operejo perilo brez- hibno, ne trgajo ga in pranje v veli- kih količinah je mnogo rentabilnej- še. Danes dostikrat govorimo o ser- visnih pralnicah, krpalnicah itd. v stanovanjskih skupnostih pa gospo- dinje le še s prevelikim nezaupa- njem gledajo na vse te ustanove. Dosti bolje bi bilo in precej manj hude krvi v naših gospodinjstvih, če bi se večkrat pogovorili o renta- bilnosti te ali one sodobne naprave v individualnem gospodinjstvu. Poleg tega tolikokrat razpravlja- mo o razibremenjevanju žene v nje- nem delu doma in v povezavi s tem o večjih možnostih za uveljavljanje žena kot proizvajalk. Pralni stroji, sesalci za prah in podobne naprave v individualnem gospodinjstvu pa nam tega ravno ne zagotavljajo. Res je, da bo žena delo doma tako opravila hitreje, toda še vedno ga bo opravljala sama in zato porabila precej časa. O tem smo že. mnogokrat pisali in morda se bo komu zdelo preveč ponavljanja. Toda ob takem drob- nem srečanju, se človek vsega tega spet spomni. In takrat mu je žal, da se tako trdovratno oprijemamo sta- rih, ustaljenih navad in z nezaupa- njem gledamo na tisto, kar je dobro in našemu času primerno. -ii PONAREJENA TUNINA V HOLAND- SKI OMAKI - tri četrt kilograma teleč- jega pleča stolčemo, osoLimo, opopramo, zvijemo v rolado, povežemo in počasi kuhamo eno uro v marinadi (poldrugi liter vode, sol, kis, jušna zelenjava, lor- ber, poper). Skuhano, ohlajeno meso razrežemo in polijemo s holandsko oma- ko (eno šestnajstinko litra marinade, stepemo z 2-5 rumenjaki, 10 dkg masla. Dodamo 1 pasirno sardelo, limonov sok po okusu- beli poper, sol nasekljan pe- teršilj). Seminar na Zavodu za pospeševanje gospodinjstva Pred dnevi je na Zavodu za po- speševanje gospodinjstva v Celju 23 tečajnic končalo tečaj za delavce v šolskih in mlečnih kuhinjah in dru- gih obratih družbene prehrane. Te- čaj je pomenil prvo stopnjo izobra- ževanja za te poklice. Zavod za po- speševanje gospodinjstva je te te- čaje priredil zato, da še izboljšajo dodatno prehrano naših otrok in tu- di tistih, ki se hranijo v drugih obra- tih družbene prehrane; pa tudi zato, da tem požrtvovalnim delavcem nu- dijo znanje, s katerim si bodo zago- tovili boljšo materialno osnovo. Drugi seminar te dni še traja. etrca, prosim Pred dnevi sem v mesnici v Ko- lodvorski ulici kupovala svinjska jeirca, da bi jih zvečer s čebulo opražila. Ko sem mesarja prosila za približno pol kilograma, me je zelo začudilo, ko se je zadovoljil že z 40 dekagrami in mi je primaknil še precejšen košček vranice. Temu sem se seveda malo uprla in stranke pred menoj, ki so bile podobno ob- darovane, tudi. Vendar to mesarja ni motilo. Dobrovoljno nam je za- trjeval, da je vranica za proženje še boljša in da je ima preveč, pa jo prodaja poleg jetrc. Vprašujem se, ali ni mogoče vra- nice v hladilniku spraviti še do pet- ka (kupovala sem v sredo), ko dro- bovine skoraj vsak teden zmanjka. In sprašujem se tudi, kako pride kupec do tega, da je oškodovan pri jetrcah. če ima mesar več vranice kakor jetrc na prodaj. Odbornik naj bo posrednik Na nedavni seji občinskega Ijud- gl^ega odbora v Šmarju je predsed- ni1< JOSKO LOJEN orisal nekaj sla- bosti, ki so jih po'kazali iljudski od- borniki ipri svojem delu. Dejstvo je, da vsi niso izvrševali svojih nalog tako, kot bi to želeli volivci, ki so jih izvolili za svoje zastopnike. Ne moremo reči, da 'ljudski odbor ni zasedal. To je, saj je na svojih sejah v preteklem letu sprejel 54 odlokov, ki so urejevali družbeno življenje v občini. Vprašanje pa je, kako so od- loke sprejemali občani, ki večkrat z njimi niso bili pravočasno seznanje- ni. Prav gotovo bi bila prvenstvena dolžnost odbornika, ki je sodeloval pri sprejemanju odloka, da ga do- ma pojasni volivcem, obrazloži nje- gov pomen in namen. Ljudski od- bornik naj bo posrednik med voliv- ci in občino v obe smeri. Dogajalo se je, da občani z dolo- čenimi ukrepi niso bili seznanjeni niti takrat, ko se je ukrep ze izva- jal, čeprav bi morali pri sprejema- nju ukrepov sodelovali. Zaradi pre- slabega sodelovanja odbornikov z občani, pa večkrat tudi preskrom- nega sodelovanja družbenih organi- zacij, je prišlo v nekaterih krajih do zelo čudnih pojavov. V Bistrici ob Sotli so, lahko bi rekli, skoraj orga- nizirano obšli odlok o skočnini. Ce- lo sami občinski odborniki so bili proti, čeprav so sodelovali pri spre- jemanju odloka in je po sprejemu z večino glasov ta odlok postal do- ločen zakon tudi zanje. Bistrlčani gladko niso hoteli plačati predpisa- ne skočnine, čeprav so tolmačenja o skočnini dokazala, da je ta uspeš- na. Nasedli so raje nestrokovnim mnenjem. Zadevo so preiskali stro- kovnjaki in ugotovili, da je umetna osemenitev bila uspešna v 80 od- stotkih primerov, kar je odločno nad povprečjem. Na drugi strani pa lah- ko mirno trde prav na Smarskem, da so v živinoreji dosegli skokovit napredek ravno pri uvajanju simen- dolske pasme in to predvsem preko pretapanja z umetnim osemenjeva- njem. Objektivno pa povzročajo ta- ke odstope tudi obmejne priillke, ker na Hrvaškem vprašanje umetnega osemenjevanja še ni urejeno. Po- dobne težave so bile tudi v okolici Rogatca. To je samo eden izmed primerov. Res je, da ne bi bilo prav, če bi vsi odborniki ali vsi ljudje bili zme- raj enakega mišljenja, vendar pa od odbornikov lahko zahtevamo, da^ so prvenstveno zastopniki svojih voliv- cev, ki so jim dolžni posredovati sklepe občinskega ljudskega odbo- ra točno in jasno Prav zaradi sla- be obveščenosti državljanov nasto- pajo večkrat težave, ki razburjajo kri. Tudi nekateri sveti so šepali pri svojem delu. Ni pravilno, če na hitro tik pred sejo občinskega ljudskega odibora oibravnavajo določene zade- ve in jih nepremozgane, premalo ob- delane predlagajo v dokončno reši- tev. Pravilno bi bilo, če bi tudi druž- bene organizacije svoje člane, ki za- stopajo volivce v različnih organih, morda v določenih primerih po- vprašale o njihovem delu. Tako je občinski odbor kritično ocenil svoje delovanje, da bi delo bilo boljše. Prisrčna slovesnost Pred dnevi je bila v partizanskem Jurkloštru prisrčna slovesnost. Ob- činski odbor Rdečega križa je pogo- stil^ vse nad 80 let stare občane. Na toplem sprejemu so se domenili, da jih bo občinski odbor Rdečega križa med letom še oblskaf. Zdravstveni domovi v Laškem Na območju Laškega delata dva finančno samostojna zdravstvena domova: zdravstveni dom v La- škem z ambulanto v Hudi jami in Brezi ter zdravstveni dom v Rim- skih Toplicah z ambulanto v Brez- nem in Jurkloštru. Na navedene zdravstvene domove je vezano 2650 socialnih zavarovancev ter 3646 kmetijskih zavarovancev. Z občnih zborov gasilskih društev Poročila letošnjih občnih zborov gasilskih društev laške občine so pokazala, da so nekatera dosegla prav lepe uspehe. Drugod pa so še vedno ponavljali probleme, o kate- rih so govorili že na prejšnjih obč- nih zborih. Opažamo, da se še ved- no ustavljajo pri vprašanjih gasil- skih domov, brizgaln', cevi in pre- voznih sredstev. Društva v Laškem, Rečici in Rimskih Toplicah so to že rešila, na Vrhu pa se zavzemajo, da bi začeli z nabiralno akcijo za grad- njo prostorov za gasilsko in pro- svetno društvo. K. T. Elektrifikacija v Solčavi Pred dnevi je bil v Solčavi sesta- nek predstavnikov krajevnih politič- nih in društvenih organizacij, ki se ga je udeležil tudi predsednik ObLO Mozirje Hinko Cop. Na sestanku so največ govorili o problemih obnove in o elektrifikaciji kraja. Solčava je bila med vojno po- žgana in kljub vsestranskim priza- devanjem so še vedno vidni sledovi vojne. Na sestanku so sklenili, da bodo še letos začeli urejevati fasa- de hiš in nekaterih komunalnih ob- jektov. Na razpolago imajo že ne- kaj nad 2 milijona dinarjev od pro- danega lesa iz vaške skupnosti. Do- ločen del sredstev bodo prispevali tudi lastniki. Ureditev kraja je nuj- na tudi iz turističnih razlogov. Solčava je sedaj edini kraj v ob- čini, ki še ni elektrificiran. Lokalna elektrarna, ki je delovala več let, je dotrajana. Omeniti moramo, da ima kraj že daljnovod, potrebno je ure- diti le še krajevno omrežje. Vsi na- vzoči so sklenili, da je treba vpraša- nje elektrifikacije letos dokončno urediti. Računajo tudi na finančno pomoč, ker vseh stroškov ne bodo zmogli sami. Izrazili so tudi željo po ureditvi brezprašnega f^estišča skozi naselje in govorili so že o pri- pravah za maloobmejni promet s so- sednjo Avstrijo, ki ga bodo odprli letos spomladi. -er Več poudarka živinoreji Na nedavni seji združene Kme- tijske zadruge Laško so že izvolili nov zadružni svet, v katerem so za- stopani zadružniki iz Laškega, Rim- skih Toplic, Rečice in Jurkloštra. Svet šteje 46 članov, novi upravni odbor pa šteje 13 članov. Za pred- sednika zadružnega sveta je bil so- glasno izvoljen Alojz Gunzek, za predsednika upravnega odbora pa Mirko Krajne. Obravnavali so tudi nova zadruž- na pravila, ki jih bodo predložili v potrditev na prihodnjem občnem zboru zadružnikov. Za čim uspeš- nejše delo glede izkoriščanja, nege in gojitve gozdov ter pravilnega iz- vajanja gozdnih komunikacij so iz- volili komisijo za gozdarstvo. Na seji so se tudi sporazumeli, da bo Kmetijska zadruga Laško pre- vzela kmetijsko gospodarstvo v Rimskih Toplicah, ki je bilo dose- daj v sklopu kmetijskega gospodar- stva Planina pri Sevnici. To po- sestvo bo odslej obratovalo kot sa- mostojen obrat. Sklenili so tudi, da bodo posvetili glavni poudarek razvoju živinoreje in še bolj skrbeli za podmladek si- mentalske pasme, ki ga nameravajo nabaviti v področjih z razvito si- nientalsko pasmo. V svinjereji bodo stremeli za podmladikom žlahtne be- le pasme. Za lastne potrebe zadruž- nikov pa prevladuje mnenje, da so najprimernejše svinje krškopoljske pasme, ker imajo velik odstotek ma- sti. Za osvežitev te pasme pa bodo nabavili merjasce švedske pasme. U-.i.- T. K. Trinajsta poslovalnica Smarsko naselje se naglo razvija. Odkar je upravno središče obsežne občine, so zgradili v kraju celo vrsto ljubkih stanovanjskih hišic, občinski dvanajsterec, pravkar pa grade še zdravstveni dom. Z novo obsoteljsko progo je dobilo z občin- skim središčem zvezo tudi globoko zaledje ot) Sotli. Vse to je povzro- čilo porast šmarske trgovine, ki se vidno krepi. V preteklem letu so predvidevali 216 milijonov prometa, pa so ga nepričakovano presegli za 14 odstotkov. Ob otvoritvi trinajste poslovalnice je direktor Miloš Klanj- šek skoraj raziposajeno zadovoljno pripovedoval: »Poslovalnica »Veriga«, to je na- ša trinajsta, pa sem prepričan, da ne bo nesrečna. Veste, pa je tudi prva! Da, prva specializirana pro- dajalna za železnino, električni ma- terial in keramiko na Smarskem. Vedno večji promet, želje potrošni- kov po čimvečji izbiri blaga so nas vodile, da sm,o uredili posebno po- slovalnico. Zdaj imamo v Šmarju tri poslovalnice: špecerijsko, ki de- luje non-stop. tekstilno in novo »Verigo«. Menim pa, da moramo misliti že na četrto. Samo poglejte. kako je proti celjski smeri? Novo Šmarje, kaj? Res je videti skoraj ta- ko. Tam bo vsak ča< potrebna če- trta poslovalnica v kraju, in sicer za špecerijo.« »Delavski svet? No, reči moram, da je z živim zanimanjem pri stvari. Dolgo smo razglabljali o nagraje- vanju, ki naj bo vzpodbudno, da bo tudi promet v redu. Promet ni od- visen samo od cen, ki so tako skoraj povsod nekako enake, temveč v ve- liki meri od kakovosti blaga, od od- nosa prodajalcev do strank; tako- rekoč od psihološkega učinka. Od zadnjega skoraj bolj kot od kako- vosti. Kisel obraz in nergajoč od- nos odvračata potrošn.ka. No, da se ne zaklepečem: pri nas nagrajujemo po enoti prometa, pc poslovalnicah. Za enkrat so po>/sod »na konju« in dosegajo predviden plan. Potroš- niki so menda zadovoljni, sicer bi zaživel potrošniški svet in nam po- magal odklanjati pomanjkljivosti, ki gotovo tudi so. Mi bi radi videli, toda Smarčani še potrošniškega sveta nimajo.« Prisrčen je bil pomenek. Prisrč- nost pa je lahko v trgovini dobro obrestovan kapital, toda povsod se tega ne zavedajo Ni preveč smelo, če dodam, da je k uspešnemu pro metu v šmarski trgovini pripomogla tudi prijazna postrežba v vseh šmar- skih poslovalnicah. Željam potroš- nikov so pr.sluhnili, sicer bi ne ušli kritiku S. VAŠE VRSTICE Alf bom dobil p oko jn jno ? šeško Rudolf iz Breze pri La- škem uam je poslal takle dopis: Imam eno leto iu devet mese- cev poljskega dela, ki sem ga opravljal leta 1915 in 1916. Ko sem vložil prošnjo za upokojitev, mi je Okrajui zavod za socialno zavarovanje odgovoril, da mora poljsko delo trajati dve leti, da se šteje v dobo za pokojnino. Imam pa še štiri mesece poljske- ga dela pri nekem drugem gospo- darju in me zanima ,če bi te štiri mesece lahko vračunal v delovno dobo. Povprašali smo na Okrajni za- vod za socialno zavarovanje in dobili približno takle odgovor: Po predpisih pred prvim janu- arjem leta 1958 se upošteva [olj- sko delo le, če je trajalo dve leti Po prvem januarju, ko je začel veljati nov zakon, pa se poljsko delo upošteva,' če je trajalo se- dem mesecev na leto. V vašem primeru bi torej morali vedeti še to. kdaj je bil zahtevek za po- kojnino vložen in ali ste zapro- sili za invalidsko ali osebno upo- kojitev. Za omenjene štiri me- sece je stvar po novih predpisih takale: če ste v enem lotu delali vsnj sedem mesecev poljskega dela — ne srlode na to. če ste me- njali delodajalca, se vam doba računa. Ce pn ste delali le štiri mesece, kot sklepamo tk) vašem dop'su. pa sp vam štirje meseci ne bodo vračunali. Svetujemo pa vam, da se še en- krat posvetujete na Okrajnem zavodu za soc'alno znvrovanie. ker vam iz skonMi podatkov, ki ste nnm jih rvoslali. res ne more- mo bolje odgovoriti. Akcija za pomoč alžirskim otrokom v vseh o?novn'h šo'ah laške ob- čine se je pred dnevi pričela akc;ja za zbiranje pomoč, alžirskm otro kom. Zbiranje finančnih s-ed.-tev je n ed učenci nalelelo na ugoden od- mev, najbolj pa so se odi.kovale šo- Rečici. Nova vsebina - nove naloge IZ POGOVORA S SEKRETARJEM OBČINSKEGA ODBORA SZDL ŠMARJE PRI JELSAH TOVARIŠEM FRANCEM KOVACiCEM Včeraj je bila občinska kon- ferenca SZDL v Šmarju. Naš dopisnik je v tej zvezi obiskal tovariša Franca Kovačiča, ki je o delu SociaMstične zveze v občini takrle dejal: »Ce pogledamo na pot, ki so jo organ zacije SZDL na Smar- skem v zadnjem času opravile, moram reči, da je bila uspešna Naj govore številke: v 1. 1958 je bilo na našem območju vključenh v organizacijo samo 43 odstotkov vseh volivcev, da- nes jih je v vrstah SZDL že 69 odstotkov. Na območju ob- čine deluje 27 krajevnih odbo- rov. No, število članstva na- vsezadnje ni izkaznica o delu. Član, ki ima izkaznico in pla- ča članarino, še ni aktiven član krajevne organizacje. Mirno lahl^o rečem, da smo v obdob- ju »osveščanja«. Delo krajev- nih organizacij se je vseb.nsko in oblikovno temeljito spreme- nilo. Tradicionalno sestankar- stvo je praksa skoraj kruto ovrgla, ker je večkrat bilo za ljudi, vsaj v zadnj h letih druž- benega razvoja, zelo togo. Kra- jeviie organizacije se trudijo, da bi si ured le klubske pro- store. Predvidevamo, da bo 19 organizacijam to uspelo. Ne- verjetno žilavo so n. pr. pri- stopili k zbiranju sredstev v odmaknjenem Zagorju, kjer so zbrali že precej sredstev za opremo prostora in televizijski sprejmnik. Krajevni odbori snu- jejo sekcije, kjer bodo člani de- lovali po svojih sposobnostih in nagnenjih, vendar menm, da bo prvenstvena dolžnost, pri- praviti ljudi za zavestno sode- lovanje v organizaciji, kjer bo- do lahko konkretno delali in tudi dosegali določene upra- vičene zahteve in želje. Odlo- čilna vloga je trenutno še na samih krajevnih odborih, me- nim odbornikih, ki bi morali biti predvsem organizatorji de- javnosti, dokler delo ne bo še širše stek'o.« Prav gotovo je organizacija SZDL na Smarskem pognala globoke korenine v življenje občanov. Obraz kmečkega Šmarskega se temelj to spre- minja: san'avo gruntarsko za- zrta preteklost se vsak dan očitneje spreminja v živahno delovno mravlj šče, kjer ljud- je hočejo čim hitreje dohiteti za- mujeno. Perspektivni plan — jedro obravnavanega na konfe- renci, bo prav gotovo odraz te- ga splošnega hotenja, pri če- mer imar organizacija SZDL zelo odgovoren delež. s Poliliena predavanja Ta teden so pričeli v raznih kra- jih konjiške občine s političnimi pre- davanji po programu, ki ga je izde- lala ideološka komisija pri občin- skem odboru SZDL. Ta vsebuje glavni material iz V. kongresa SZDL, politične in gospodarske na- loge na področju občine, poleg tega pa tudinaloge organov upravljanja. Predavatelji bodo večinoma domači politični delavci in funkcionarji, pre- davanja pa so v prvi vrsti namenje- na političnemu aktivu v podjetjih, zadrugah in odborih SZDL. IZ PROGRAMA DELA KONJIŠKE STANOVANJSKE SKUPNOSTI Stanovanjska skupnost v Sloven- skih Konjicah je izdelala plan svo- jega dela za bodoče leto. I^azen re- konstrukcije vodovoda, ki je že v teku, so v programu še nekateri dru- gi komunalni objekti kot ureditev mrtvašnice, družbena prehrana itd. Za vodovod so sredstva v precejš- nji meri že zbrana, za ostalo pa jih bo treba zbrati v prihodnjih letih, saj zajemajo nekaj desetin milijo- nov. OBČNI ZBORI SINDIKALNIH PODRUŽNIC Na področju konjiške občine so se že pričeli pripravljati na redne letne občne zbore sindikalnih podružnic. Po načrtu občinskega sindikalnega sveta bodo v teku tega meseca zbo- re opravili v podružnicah pri usta- novah in uradih, kasneje pa še v manjš h podjetjih, medtem ko bodo v večjih gospodarskih organizacijah šele v drugI poluvlc' februarja ter v marcu. Seveda bodo v teh kolek- tivih, pa tudi v ostalih, sindikalni zbori pregled enoletnega gospodar- jenja. POKRAJINA, KI JI MANJKA DOBRA CESTA Pravijo, da je šmarska pokrajina lepa in privlačna. Mirno lahko pri- trdimo, ker je res. Idilično je Šmar- je z Jelšingradom, lepo je valovito Obsolelje in slovita je Rogaška Sla- tina, ki se je prav letos uvrstila |ned najbolj obiskana zdravilišča in etovišča v Sloveniji. V preteklem je imela preko 240.000 nočitev, •^3r je lep rekord. K ?^ ^^nio ta podatek nas opozarja, ^dKo ve.ikega pomena je šmarska POKraj.na za turizem in koliko skri- iin rezerv za občinsko gospodarstvo sknva v sebi. Vendar je odmaknje- na kot kakšna deveta dežela. Po- letno slabe ceste so s celjske in bre- žiške strani, pa tudi haloške. Ce bi inie.i boljšo cesto, bi se mars.kaj ^o.jsa.o v Obsolelju in na Smar- Varujmo cestne naprave v svetu ocenjujejo vrednost mo- derne ceste ne le po odlični kako- vosti vozišča, temveč tudi po opre- mi ceste, ki v veliki meri vpliva na varnost na cestah. Prometni znaki, smerniki, ki v nočnem času kažejo pot, odbijači na ovinkih itd. zago- tavljajo varnost prometa. Cestne uprave barvajo obcestna drevesa, drogove, vogale stavb ob glavni cesti, pozimi kaže več deset tisoč snežnih količkov varno pot itd. Za takšno delo porabijo vsako le- to več milijonov dinarjev in s tem odvrnejo marsikatero nesrečo. Cest- ne uprave se trudijo, da bi bile naše ceste sodobno opremljene, na žalost pa se nekateri ljudje, ki to uničujejo ne zavedajo, kaj vse lahko njihovo početje povzroči. Prepričani smo, da bi znane in neziune zlikovce, ki uničujejo ali poš! čebelar in organiza- tor. Bogato je bilo tudi njegovo publicU , stično deH, saj je sodeloval pri 19 revi- jah, listih in publikacijah. Pokojni Zemljič je bi trideset let laj^ nik Savinjske p'^ružnice Slovenskega, planinskega društva. Štejemo ga med ^ pionirje slovenske pokrajinske fologra--' fije. Mnogi Celjani ga pomnijct kot dn« hovitega humorista. Planinska zveza g»' je odlikovala s srebrnim znakom. Pogojni je bil nadalje dober pevec, sa} je bil kot mladenič angažran v graškS operi. Ustano^il in viJJil pa je zlasti Savinjski dolini vrsto pevskih zboroT*. Bil je 20 let član Celjskega gledališča., Vredno je omembe, da je Branko Zem- ljič med vojno ohranil Logarski di^lni njeno ljudsko ilme. Zadnji dve leti je bil v Ljubljani, Če-J prav ga je srce vleklo nazaj v njegovo ljubo Savinjsko deželico. Z Zemljičem je odšel dd nas lep del življenjskega utripa Savinjske doline. ^ Če je lepa ... v trgovino »Center« je vsto- pila majhna punčka. Imela je štiri, največ pet let. Kmalu je prišla na vrsto. Na prodajalčevo vprašanje, kaj že-' li, mu je izročila listič, na kate- rega je bržkone mamica napi- sa, a: Prosim steklenico olja znam- ke Favorit. Ko se je prepričal, da olja te znamke trenutno nimajo na za- logi, ji je rekel: Favorita nimamo, ali hočeš Zvezdo? Mala punčka je na široko od- prla lepe oči. Nič ni dejala, samo gledala ga je. Kdo ve, kaj se je tisti hip godilo v nje- ni glavci in kakšne misi so se prepletale. Pa jo je prodajalec spet vljudno vprašal: Ti dam Zvezdo? Da. se je oglasila, samo če je lepa! KRONIKA NEgRE PONESREČENA OTROKA Pri Kovačičevih. v Drveniku pri Le- sičnem, so kuhali smolo, romešano z bencinom. Nastala je eksplozija. Pri tem je 14 letna Dragica dobila opekline po glavi in nogah, njen 12 letni brat Jože pa po glavi in telesu. Oba so prepeljali v bolnišnico. V PRETEPU . .. V Loki pri Zusmu so se stepli vroče- krvneži. Ciril Penič jih je v pretepu dcbil po glavi. NESREČNI PADCI Pri drsanju je padel Milan Žigon s Partizanske ceste. Dob 1 je pretres mož- ganov. Franc Krajne iz Višnje vasi pa je padel po str pnicah in si poškodoval nogo. — Srečko Šket iz Creta si je zlomil nogo pri sankanju. — Silva Domitr«'\»č iz Gotovelj je padla s kolesom in si po- škcdovala nogo. TOK GA JE POŠKODOVAL Ivan Tkavc iz Podvina pri Polzeli je napeljaval električno žico. Pri delu ga je električni tok poškodoval po rokah. Cene v oklepaja veljajo za državod ■ sektor. 'fl Krompir 20—22 (20), zelje v glavah jr^B belo 40 (10—60), zelje v glavah — rdeOV^ 60 (40-50), repa 30, kisla repa 40 (40), ohrovt 60 (40-60). pesa 50 ( 0-50), ko- renje 50—100 (46-50), koleraba 40 (30), peteršilj 150—200 (120—180). špinača (400), solata splitska 80—120 (90), motd ilec 400, radič 350 (200—250), cvetača (100), hren 200, fižol 100-120 (115—135), fižol — visok 80—100 (100—115), pcir 80 (60), če- bula 120 (?8), česen 200—260 (160). jabol- ka 40—70 (40—80), pomaranče (200), limo- ^ ne (220), jajca 23-25 (22-24), mleko 4k i (46), smetana 280, skuta 180, domače ' maslo 600—800, perutnilna 400—900. Trg je dobrri preskrbljen. Spinače še vedno ni. Cene so ostale enake. Od sre- de, ko je popustil mraz, je na trgu tudi motovileč. , a V času rd 21. do 28. januar'a 1951 je bilo rojenih 25 dečkorv in 30 deklic. Poročili so se: Franc Mak. ključavničar iz Zagrada in Terezija Mlakar, delavka iz Ostrožnega. Jnnez Ilajnšek, mizar iz Šmariete in Jo- žefa Knkovič, delavka iz Celja. Ivan Lubej, livar iz Štor In Ana Plank, gos- podinja iz Kompol. Jožef Kotnik, dela- vec iz Levca in Rozalija Rihtar, bolniška strežnica iz Lave. Antrn Rinaldo, zidar- livar in Alma, Ljudmila Crh, tkalka, oba iz Žalca. Franc Kornnik, kovino- strugar iz Zg. Hudinje in Milena Strtih, kuharica iz Celja. Dragutin Cvrtila, delavec iz Celja in Agata Grinžek, de- la^ka iz Donjega Jesenja. Vincenc Ar^ čan, usinžbenec iz Šmarjete in Justina, Helena Vrtačnik, uslužbenka iz Dobrne. Ivan Partlič, učitelj in Olga Frank, učiteljica, cba iz Makol. Slavko Soštarč, delavec iz Trnovelj in Dclrres Kidrič, uslužbenka iz Dolge gore. Franc Petro- vič, dimnikarski pomočnik iz Tolmina io Jera Štefanič, gospodinja iz Celja. Umrli so: Modesta Kopriva, delavka iz Liboj, stara 50 let. Helena Go^renjak, vzdrže- vana oseba iz Celja, stara 73 let. Dra- gutin Premužak, upokojenec iz Des. Uaniča, star 57 let. Marija Sernec, gos- podinja iz Celja, stara 70 let. Franjo Govedić, oskrbovanec Doma onemoglih iz Sk-v. Konjic star 55 let. Draginja Mratinkovič, gospod nja iz Celja, stara 66 let. Avguštin Zabovnik, rudar iz Za- gorja ob Savi, star 44 let. Frančiška Drobne, gospodinja iz Zavodne, stara 84 let. Ana Gorjanc, gospodinja dz Celja, stara 73 let. Medtem, ko je še v ponedeljek vladal na drsališču v celjskem mest- nem parku pravcati živ-žav, pa se je zadnje dni gladka ledena ploskev spremnila v jezero. Prišla je otoplitev in z njo konec zimskega veselja. Olimpu bo treba pomagati TEKMOVANJE JUDOISTOV V SPOMIN IN2. IVA REVA . Bolj kot kdajkoli prej je zadnji občni zbor športnega društva Olim- pa, v ponedeljek 30. januarja po- poldne pokazal, da so v društvu na- pravili velk korak naprej, hkrati pa zašli v težave fnančnega značaja, ki jih sami ne bodo mogli rešiti. Va- nje pa so zašli ne zaradi sla'bega gospodarjenja, tem.več edinole za- voljo tega, ker so hoteli čim bolj uresničiti svojo osnovno nalogo — in to nuditi industrijiskemn delavcu čim več zdravega in potrebnega športnega užitka. Zaradi tega mo- ramo napisati, da težave niso, ali naj bi ne bile sa.mo njihove, temveč obveznost širše skupnosti. S tem pa hkrati trkamo na zavest im priprav- ljenost gabrskih in Ostalih de'ovnih ko'ektivov, družbenih in polt čnih organizacij, da pomagajo plačati več mi'lijonov dinarjev dolga. Upaj- mo, da ta klic na pofnoč ne bo ostal brez odmeva. V prim.erjavi s prejšnjim obdob- jem so pri Olimpu povečali števlo aktivn h športnikov od 218 na 280. Kot so pokazala poročila, pa tudi zelo zanimiva razprava, je nogo- met še zmeraj na prvem mestu. Li- gaška enajstorica Olimpa tekmuje v slovenski conski iligi. Deseto mesto ob zaključku jesenskega dela tek- movanja je sicer lepo, navzlic temu, pa bodo morali napeti več sil, če bodo ho'eli ostati v družibi najbolj- ših slovenskih enajstoric. To je nji- hova želja in hkrati želja celjske športne javnosti. Zato ni naključje, da bodo v spomladanskem delu pr- venstva posvetili temu ciiju vso skr'b. Bolje kot sta.'^jši so se izka- zali nTladinci, ki zavzemajo tretje m.esto na lestvici republiškega tek- m.ovanja. To je lep uspeh, ki je pri- šel pravzaprav nepričakovano. Ka- kor na občnih zborih ostalih celj- skh nogometnih kolektivov, tako so tudi pri Olimpu grajali dejstvo, da je Celjska nogometna podzveza po- zabila na pionirje in zanje ni pri- pravila tekmovanj. Tak odnos do najmlajših nogometašev se zna v prihodnosti bridko maščevati, saj mladina hoče tekmovati. V celoti so nogometaši Olimpa lani odigrali 75 tekem, od tega so dosegli 33 zmag, 11 neodločen h izidov ter 31 pora- zov. Dali so 215, prejeli pa 157 go- lov. Z izgubo inž. Reya so judoisti Ormpa izgubili ne samo svojega voditelja, temveč tudi učitelja in najboljšega prijatelja. Z veliko bo- lečino so sprejeli vest, da so ga vze- le planine. Da bi mu ohranili trajen spomin, bodo pripravili vsako leto odprto prvenslNo Jugoslavije v judu za pokal pokojnega ustamoviteja te dejavnoisti v Celju. Zdaj je njegovo mesto zavzel Ivan Ratej. Sicer pa čaka letos Olim.pove judoiste še tek- movanje v sloven-ski ligi. Pomanjkanje finančnih sredstev je imelo svoj vpliv tudi na boksar- je. Ker niso mogli nuditi niti mini- malne odškodnine znanemu trenerju Karlu Cugliatiju, jih je slednji mo- ral zapustiti, pa čeprav nerad. Ne glede na to, upajo, da se bodo raz- mere že v kratkem tako izboljšale, da se bo povrnil m.ed svoje ljublje- ne učence. Sicer pa bodo morali pri Olimpu najti tudi sredstva za na- bavo ringa in montažnega odra. Brez teh dveh rekvizitov si zadovo- ljivega dela sekcije za boks ne mo- remo zamišljati. Boks mora dobiti enakopraven položaj z nogometom. To tudi zaradi izrednega zanimanja tako aktivnih ljubiteljev te panoge, kot športnega občnstva. Trenutno pa je strokovno skrb v tej sekciji prevzel mladinec Trefalt. Kegijači so bili tudi lani zelo pridni in dosegli nekaj lepih šport- nih rezultatov. Zelja po lastnem kegljšču je upravičena Sekcija za odbojko še ni dosegla zaželenega razmaha, pa čeprav ima vse pogoje za delo, zlasti pa za delo v polet- nih m.esecih, kajti prostora za zim- sko vadbo nim.ajo. Skoda, da je namiznoteniška sekcija zaspala. CELJSKI TEDNIK STEV. 4-3. februarja 1961 11 v aprilu obisk AUSCHVVITZA Sekdja internlrancev In zapornl- 4iov pri Okrajnem odboru Zveze 4K)rcev v Celju pripravlja v mesecu aprilu skupaj s Kompasom v Celju .6-dnevno potovanje preko Madžar- ske in Cehoslovaške v Oswlecim na Poljskem, kjer je bilo zloglasno kon- centracijsko taborišče zmano pod imenom Auschwitz. V tem taborišču je bilo na stotine naših zavednih ljudi, mnogi med njimi pa so kon- čali svoje življenje v plinskih ce- Ikah. Ker bo obisk taborišča povezan z ogledom te mučilnice nemškega fa- šizma, bi bilo zaželeno, da bi se te- ga potovanja udeležili v čim več- jem številu. Še posebej pa bodo prav gotovo za ta obisk zainteresirani nekdanji interniranci in svojci umr- lih v tem taborišču. Prijave sprejemajo sekcije inter- nlrancev pri občinskih odborih Zve- ze borcev, kjer bodo interesenti do- bili tudi vsa potrebna navodila. Rok prijave je do 10. februarja 1961. Ljudska knjižnica v Celju dob! nove prostore Po številnih razpravah, analiph in pregledih prostorov ob gledališki stavbi v Celju, kjer ima sedaj s)š)je sflcla-dišce podjetje »Lesnina«, so^se dokončno odločili, da bo te prostore dobila ljudska knjižnica. Glavni raz- logi za tako odločitev so, da bi bilo potrebno za ureditev kavarne v teh prostorih okoli 40 milijonov dinar- jev, kar bi bilo nerentabilno. Razen tega pa bi kljub temu morali še po- sebej od drugod dovažati razna je- dila, pecivo in podobno. Gradbeniki so tudi opozorili, da notranjost pro- storov ni primerno izolirana, tako da bi v tej kavarni tudi ne mogli pripraviti glasbenih programov. Sodijo pa, da obstaja možnost za ureditev ustreznih kavarniških pro- storov po preselitvi Narodne banke v novo poslopje, ki ga gradijo na- sproti stavbe okraja. Ta prostor bi imel še to prednost, da bi ga lahko za kavarniške prostore priredil tako, da bi koristili kuhinjske kapacitete »Mignona«. Vendar velja pripomni- ti, da je to le predlog, o katerem bodo kasneje, ko se bo denarni za- vod preselil, razpravljali ustrezni organi. Čez prostrano MENIKO v šaskem aktivu Ljudske mla- dine v Gornjem gradu so se letos pojavile močne težnje po smučar- skem tečaju v polletnih počitnicah. Zcmj bi bila najprimerjnejša valo- vita Menina, s svojimi idealnimi smučarskimi tereni, so predlagaii učenci. Zato je aktiv na svojem se- stanku sklenil, da mora tečaj orga- nizirati navzlic nekaterim predvi- denim oviram. Rečeno, storjeno. Si- cer se to ni tako hitro zgodilo kot napisalo, vendar pa so zamisel z iznajdljivostjo, požrtvovalnostjo in razumevanjem uresničili. — Potrebna finančna sredstva smo dobili z nabiralno akcijo. Pri tem smo opazili, da so nam pomoč naklonila samo gornjegrajska dru- štva in ustanove. Zelo radi bi se zahvalili Zvezi borcev in planin- skemu društvu v Gornjem gradu, katerih podpora je bila največja. Prvi dan počitnic se je dvajset tečajnikov, skupaj s tremi člani vodstva: tov. Tratnikom, Drčarjem in Ravnakom odpravilo na težavno pot. Visok sneg je predstavljal težko zapreko. Zato smo se šele po šesturni naporni hoji znašli v top- lem zavetju planinskega doma. Spo- toma smo peli »Oh, kako je dolga, dolga pot...«:, v domu pa se je »Le pojdi zmano v planine ..kmalu umaknila globokemu spanju za kmečko pečjo. Dnevi so minevali; vendar niso bili enolični. V koči smo se zaba- vali z igrami, pripovedovanjem in predavanji o smučanju. Sami smo skrbeli za dovoz hrane, pomagali smo v kuhinji in pospravjali. Zares nismo se dolgočasili. Na Menini je padlo veliko število partizanov. Tega nas spominja tudi spomenik blizu planinskega doma. Na plošči pa so vklesane besede: Vsem mrtvim, a nesmrtnim borcem, ki jih v naročje vzela je Menina. V tišino pogreznjena zasnežena narava, čudoviti tereni, ki so žal le malo znani in pa tovarištvo med nami je vzbujalo prijetno razpolo- ženje. V tečaju smo hitro napredo- vali, čeprav je snežna odeja trpela zaradi naših padcev. Milan Mavric Občni zbor planinskega aktiva na gimnaziji Pred dnevi je bil občni zbor pla- ninskega aktiva na celjski gmnazi- ji. Iz poročila je bilo razvidno, da je gimnazijski aktiv med najmoč- nejšimi v celjski občini, saj vklju- čuje okrog 250 mladincev, po novem letu pa se je vključilo še okrog 200 novih članov. Dosedanje delo pla- ninskega aktiva je bilo zelo živahno. Gimnazijski planinci so se udele- žili mnog h akcij planinskega dru- štva, med drugliT' so dali tudi tri skupine na »Poh'id po poti XIV. di- vizije«, dalje, udeležili so se »Poho- da ob žici okupirane Ljubljane« in nekaterih drugih akcij. V načrtu za naslednje obdobje pa imajo že or- ganizacijo skupnih izletov in podob- no. Na občnem zhoru so izvolili za novega predsednika planinskega ak- tiva tovariša Staneta Plausteinerja. SE VEC MLADINE Pred dnevi je bil redni letni občni ibor strelske družine na Polzeli. Na- vzlic lepim uspehom so ni;otovili, da imajo še velike možnosti pri povečanju itevila rlanov, zlasti pa, da zajamejo v svoje vrste se več mladine. Zaenkrat imajo 50 članov ter 30 pionirjev. V glav- nem to članstvo predstavlja mladina iz tovarne nogavic. Na zboru so sklenili, da bodo končali 4ela pri gradnji strelišča za malokali- brsko puško. Zanimivo je, da je strelska družina ■Btanovila tudi orkester, ki skrbi za razvedrilo svojih članov. Pri volitvah so predsedniško mesto za- spali tov. Antonu Povšetu, za sekretarja fm 8o izbrali tov. Alojza Kronovška. I. P. RAZPIS Okrajna zveza »Partizan« Celje pax>s1i0 delovno mesto razpisuje prosto delovno mesto MOŠKEGA • INŠTRUKTORJA za telesio vzgojo. Pogoj: dovršena višja šola za telesno vzgojo ali prednjak I. raizreda s prakso. Pismene prošnje posla bi do 15. II. 1961 na alcrajno zvezo »Partizan« .Celje, Titov trg 3/1. Pnejemikii ipo ipa:avilnir.cu in si- stematizaciji delovnih mest Partizana Jugoslaviije. uredn,j4,^ celje. titov trft 5 - pošin, predal 16 - telefon 25-2T !■ 7 "prava: celje. trg v. koo- f«!*^, , p***«*' predal 112 - tele- l?° 23-75 in _ tekoči raiub jm komunalni b«nki cerje 1^^-79- i-ojt, izhaja ob petkih - letna fiaročnijia 800. polletna 400. ftetrt- «tn« 200 din - inozemstvo 2.400 — posamezna številka 20 din — rokopiaot ne tra£um. Vse fcmetavalce, ki so do- slej direktno iprejemali pivo- varske tropine v Pivovarni Lašiko, obveščamo, da se s tropinami doslej oskrbujejo le preiko kmetijsikih zadrug, za leto 19S1 so sklenjene ku- ipoprodajne pogodibe za vse razpoložljive količine. ELEKTROPRENOS Ljoibljana obrat Laško ra^isuje delovno mesto elektrotehnika Plača x>o tarifnem pravilniku. Pismene prijave z opdsom do- sedanjih zaiposlitev vložite do 15. 2. 1961 na goamji naslov. SPREJMEMO TRGOVSKEGA POMOČNIKA ZA POSLOVODJO IN TRGOVSKEGA POMOCNIKA(CO) kot prodajalca-ko, za otvoritev nove poslovalnice VARTEKS OBLEKE, Slov. Konjice. Plača po tarifnem pravilniku VaraždinsJke tdkstilne industrije, trgov, mreža, Varaždin. Nastop takoj oziroma po dogovoru. Ponudbe pismeno ali osebno do 10. februarja 1961 na poslovalnico VARTEKS OBLEKE, Celje, Prešernova ulica 8. OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V CELJU obvešča, da posluje od 1. februarja 1961 dalje tako: Vsak ponedeljek, torek, četrtek, petek od 7—14; vsako sredo od 7—12 in od 14—18; vsako soboto od 7—12. Vsak dan pa sprejema vloge na sobi 86 (sprejemna pisarna), prijave in odjave pa v sobi 93. Za stranke bo posloval ob sredah, in to dopoldne in popoldne. Izven tega časa strank ne bo sprejemal RAZPIS Komisija za razpis mest direktorjev pri ObLO Žalec razpisuje na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občiniskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRj, štev. 52/57) mesto poslovodje obrtne delavnice »MIZARSTVO« 2alec. Pogoji: visokokvalificiran oibrtni delavec v lesni stroki z vsaj 5-letno prakso v vodenju podjetja. Kolkovane prošnje z dokazili strokovne izobrazbe in prakse je poslati Občinskemu Ijudskem.u odboru v Žalcu najkasneje do 15. februarja 1961. Pri izbiranju kvalitetnega piu/nega sredstva upoštevamo tudi vsestransko uporabnost. OSKAR pere v pralnem stroju, enako uspešno, kot pri ročnem pranju. OSKAR torej v vsako gospodinjstvo! Za belo in pisano perilo OSKAR, — za volno, svilo, nylon in perlon detergent »PERILO«. »ALPOS« tovarna aluminijaste opreme Šentjur pri Celju razpisuje prosto delovno mesto 1 administrativno uslužbenko v splošnem oddelku Pogoji: absolventka administrativne ali srednje ekonomske šole. Prijaviti se osebno ali po pošti do 31. 1. 1961. »ALPOS« Šentjur pri Celju OBJAVE m OGLASI ZAHVALE Ob prerani smrti našega dragega mcv ža. ateka in tasta Ivana Pišek se za- hvaljujemo vsem rnancem in prijateljem, ki s'> sočustvovali z nami, ga spremili na nieffovi zadnji poti ter darovnli vence. Posebno se zahvaljujemo kolektivoma Apnenik Pečovnik in Avtomehanike Celje ter kolektivu 2elezniške postaje Grobelna. Žalujoča žena in otroci z družinami Ob težki Izgubi našega ljubega sinčka Ilcrič Dušana izrekamo iskreno zahvalo zdravniškemu osebju infekcijskega od- delka Celjske bolnišnice za vso mu dano p&moč. darovalcem vencev in vsem, kii so ga spremili na zadnji poti. Častiti du- hovščni in za ganljive besede Elici. Žalujoča mamica, ati, omika, botra in teta Jnsti Iskreno se zahvaljujem za požrtvoval- nost pri uspešni operaciji na kirurgič- nem oddelku b^tnšnice v Celju dr. Ar- hu, dr. Strokolu in dr. Rojcu, sestram Elzi, Štefki in Heleni ter ostalemu strež- nemu osebju. Hvaležna pacientka Majcen Angela iz Vilharjeve ulice. Za nspešno zdravljenje opeklin se pri- srčno zahvaljujem dr. Pipu, primar jn dr. Sušteršiču, sestram, posebno sestri Gabrijeli ter strežnemu osebju repara- tornega oddelka bolnišnice v Celju. Marovt Jože, Podvrh 96, Braslovče STANOVANJA MLADA zakonca iščeta prazno sobo ali stanovanje. Naslov v upravi lista. RAZPISI DELAVSKA UNIVERZA IN DRUŠTVO STENOGRAFOV IN STROJEPISCEV OKRAJA CELJE razpisujeta vpis V NADALJEVALNI STENOGRAFSKI TEČAJ. Pismene prijave naj vložijo le absol- venti začetnih stenografskih tečajev iz prejšnjih let na tiskovini, ki jo dobe v opravi Delavske aniterze Celje, Malga- jev« 2. Vpisovanje bo 4. februarja 19*1 od 14. are dalje na Ekonomski iou v Celja, drago nadstropje (strojepiisnica), kjer dobite tadl aavodiu o začetka te- čaja. GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, dne 3. febr. rb 20. uri — Leslie Stevens: Zakonski vrtiljak. Gostovanje v Slovenskih Konjicah. Sobota, 4. febr. lib 20. url — Leslie Ste- vens: Zakonski vrtiljak. Gostavanje na Vranskem. Nedelja, 5. febr. ob 15.30 - Leslie Ste- vens: Zakonski vrtiljak. Izven. Vstop- nice so v prodaji. cb 20. uri — O'Neill; Pesniška duša. Gostovanje v Zagrebu. Tc'rek, 7. febr. ob 20. uri — LesFe Ste- vens: Zakonski vrtiljak. Gostovanje v Velenju. Četrtek, 9. febr. ob 16.30 — Razgovor z ob"instvom pred premiero Kališniko- ve drame »Ozka špranja za sonce«. Vstop prost. Detek, 10. febr. olb 19.30 — Štefan Kališ- nik: Ozka špranja za sonce. Krstna predstava. Premierski abonma in iz- ven. Vstopnice so v prodaji. KINO KINO UNION 6.-9. 2. 19S1 »POLIKARP«, italijanski film KINO METROPOL 2.-5. 2. 1961 .RADOSTNA LETA«, ruski barvni film 6.-9. 2. 1961 »LASTOCKA«, ruski film MATINEJA 5. 2. 1961 »VOLČJA JAMA«, češki film DPD SVOBODA CELJE — MLADINSKI KINO Dne 4. in 5. 2. 1961 »POKORNO JAV- LJAM«, češki film GIMNAZIJA CELJE Dne 4. in 5. 2. 1961 »SEN MALE MEI« - »SIVI RAZBOJNIK«, ruski film Predstave so vsako soboto ob 16. uri ter vsako nedeljo ob 10. iu 16. nrL Vstopnina enotna 20 dinarjev. KINO DPD SVOBODA ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI 5. 2. 1961 »AVTOBUS, KI JE ZAŠEL, ameriški barvni Csc film 4. in 5. 2. 1961 »ZBOGOM OROŽJE«, ameriški barvni Csc film 8. in 9. 2. ihl »PONOS IN strast«, ameruu barvni film RAZNO ZAMENJAM eno in pol sobno stanovanje za slično ali večje proti nagradi. Na- slov v upravi lista. OSKRBUJEM starejšo olsebo, če mi odda stanovanje. Naslov v upravi lista. INSTRUIRAM angleščino. Naslov v upra- vi lista. IŠČEM honorarno zaposlitev za delo mandatnih tožb in razčiščevanja dolžni- kov pod šifro »Zanesljiv« Celje. UPOKOJENEC išče upokojenko z lastnim domom za skupno življenje pod šifro »Pomlad«. IZGUBILA sem denarnico na cesti od go- stilne Belej doi mesta. Poštenega naj- ditelja prosim, da jo vrne na naslov »Upravi lista«. Vojna po5ta 1693 Celje razpisuje LICITACIJO za prodajo 1. Pomije, 2. Odpadne moke jz pekarne. Licitacija bo ustmena dne 6. februarja 1961. leta ob 9. uri v prostorih Doma JNA. Interesenti naj se javijoi ob določeni uri v Domu JNA, kjer dobijo potrebne podatke. Iz pisarne V. P. 1693 Celje ZAMENJAM hišniško stanovanje, 2 sobi in kuhinja, za enako v Celju, Zidan- škcVa 13. PRODAM RABLJENO SPALNICO prodam. Čemele, Cankarjeva 13/IL JABOLKA (bobovec) prodam. Naslov v upravi lista. PRODAM vincgrad z gospodarskim po- slopjem, novo strelno opeko (zarezno), nova garažna vrata 3X3 m. Naslov v upravi lista. SAMSKO sobno pohištvo predam. Naslov v upravi lista. TELEVli^^R, ekraa'^3, prodamo iz os- novnih sredstev gospodarski organiza- ciji, če ne bo interesentov ga p4i 8 dneh prodamo tndi privatniku. »Slo- venski dom« Rofaška Slatina. 2ivinorejsko-veterinarski zavod Celje, Lava št. 26, KUPUJE večje količine sena in slame po najvišjih dnevnih cenah DražLeni oklic Občina Celje bo po predlogu Komisije za popis osnovnih sredstev prodala na javni dražbi dne 15. februarja 1961 od 8—14 in po potreibi tudi naslednjih dni ob istem času razne pre- mičnine, zlasti nakit, srebro, je- dilni pribor, gostinski pult — ter pisarniško in stanovanjsko opremo in drugo. Dražba bo v kletnih prostorih občine Celje, Gregorčičeva uli- ca št. 5. Predmete se lahko ogleda eno uro pred dražbo in za časa tra- janja dražlbe. Občinsiki ljudski odbor v Celju, dne 1. februarja 1%1 ČITAfTE Celjski tednik Na obisku PRI KENNEDYJEVIH Pred dnevi je bilo v Washingtonu eno najsvečanejših ustoličen j predsednika ZDA v zadnjih sto letih. Mnogi imenujejo to ceremonijo kot eno »največjih predstav« na svetu. No, vzrokov za to ni malo in Amerikanci, ki ljubijo ob takih prilikah obilo pompa, so te vzroke s pridom izkoristili. Kennedy nosi s seboj celo vrsto superlativov: Do- siej najmlajši predsednik ZDA, po Rosseweltu prvi izvoljen demokrat na krmilu, med najmlajšimi suvereni sveta. Celo kopico teh nadimkov pa mu je prinesla njegova Jacky, ki jo upravičeno smatrajo za lepo, najelegantnejšo in kot kaže tudi precej razgledano ženo. Poslužimo se torej zadnjih vrat in se »prek tujih virov« dokopljimo do avdience pri družini Kennedy. Prišli smo prezgodaj. Stanovanje blizu Washingtona je prazno. Ne, ni. Mala Karolinca in šele po volitvah rojeni Jack sta doma z varuhi. Pre- mrzlo je, da bi mogla prisostvovati kronanju svojega »daddyja«. Ko smo že tu, poglejmo malo po tej hiši. Vse je urejeno zelo sodobno z vidnim francoskim poudarkom. V kuhinji se mota francoski kuhar, po- strežba je preprostejša in živahnej- ša od nekdanjih vladarskih komor- nikov z obrazi mumij in besednja- kom, ki obsega »yes sir« ali pa »no sir«. Pobrskajmo malo po družinskem albumu. Na hitro, da nas ne zalo- tijo. Kaže, da hišnima gospodarje- ma ni nikoli silabo odrezalo. Lepa Jackie Bouvier, hči francoskih ari- stokratov, pač ni danes pomela oči kot v sanjah. Njen konjiček je bil od malega politika, brezskrbno živ- ljenje njen stalni spremljevalec in bistra pamet nagrada narave za »povrhu«. Studirala je na sorbonski John Kennedy s soprogo Jacky in podpredsednikom Johnsonom na svečanem plesu univerzi, se posvetila novinarstvu, potem pa se srečala s prikupnim Johnom, ki je mnogo obetal. Sicer pa tudi današnji 35. pirezident ZDA ni začel kot recimo Washington, ki je bil spočetka drvar in se na- posled znašel na krmilu države. Ži- vahen harwardski študent ni za- pravljal svoje inteligence z mučnimi vprašanji, kako se bo pretolkel skozi življenje. Očetove dividende so ga obvarovale tega. Kot poročnik mor- narice se je tolkel v drugi svetovni vojni. Vojaška slava Amerikancem ni puhlica. Čvrsta ekonomska pod- stava, talent in ambicija sta ga pri- peljali na politično pot, med opo- zicijske demokrate in pot navzgor je bila čvrsto začrtana, laga, slava borca pod zvezdnato za- Bodimo prizanesli vi in izognimo se garderobi prve dame, okoli katere so dvignili toliko prahu med vo- litvami, češ da se luksuz kosa daleč pred madam Nixon. Nekaj menda drži. Lepa »first lady« ima mnogo tistega okusa, ki bojda »tipizirani Ameriki« dela največ zgage med mondenskim svetom. Kakorkoli že, pri Kennedyjevih je zastopano 20. stoletje v polni meri. Bo to svetu kaj v korist? Po to vprašanje je treba iti v Belo hišo, kjer je v tem času našega obiska prisegel John Kennedy. Ce je bilo vsem prav, ko je izjavil, da pre- vzema oblast generacija 20. stolet- ja, da je treba začeti iskati stične, ne pa razdiralne točke, to bi med prisotnimi tisoči težko uganili. Vendar nekaj drži. Medtem ko lady Jacky nadzoruje selitev v Belo hišo, je Kennedy že pokazal, _da kljub mladim letom ni preveč »sra- mežljiv«. Prepovedal je prelete ru- skega ozemlja, izdal nalog za pod- poro ubožnim družinam, se pokazal pristopnejišega za pereča mednarod- na vprašanja.. In prva žetev? Revni volivci so ugotovili, da zna držati besedo, Hruščev pa se mu je »olaj- šano nasmehnil« z izpustitvijo dveh pilotov, ki sta bila sklatena pred meseci nad polotokom Kolo. D O B R O J U T R O I Zlato sonce je posijalo skozi kopreno zaves. V posteljici se nekaj premika, preteguje in na drobno zeha. Naš Mi- hec se je izvolil zbuditi iz sladkega sna. In kaj bo za zajtrk, če smem vprašati? Jajček? Hm. Boljše bi bilo, če bi bila klobasa. Ali pa recimo kar pošten kos jabolčnega zavitka. Dober zajtrk — dober dan! Ne, ne! Ne bom še vstal! Sa- mo malo bom še mižal; samo majčkeno. Saj je menda še noč, ali pa se je sonce zmo- tilo. Ej, kako težko je življe- nje ljudi! Ojoj, mamica, nikar. Teh ov- senih kosmičev mi je že čez glavo. Praviš, da je to hrana za športnike. Prav, sem za to, da ne bom športnik, si tudi ti mamica? Dobro jutro mamica! Kaj je res že tako pozno? To mi je moral škodovati sinočnji puding, da sem navsezgodaj tako omotičen. Kot ti očka, katerikrati? Kdaj bo že enkrat tudi kaj po mojem. No navsezadnje kosmiči niso bili tako napak. Kako prijetno de, če je tre- bušček lepo napet. Do malice bom že zdržal. DOMISELNO • DONOSNO Poslovna domiselnost na Zapadu včasih doseže prav neverjetne okvir- je, ki za naše pojme vključuje tudi del neumnosti. Temu je vzrok pre- obilna konkurenca med začetniki in stabilnost utrjenih monopolov. Za- padna Evropa ima s svojim gostim cestnim omrežjem prav tako na go- sto pretkano servisno službo. Mi si itega ne znamo prav predstavljati, kajti pri nas so servisne postaje še vse preredke, medlem ko nekje ^v ■gosto naseljenih področjih na Za- padu najdete celo po dve servisni postaji tudi eno poleg druge. Nek danski lastnik servisne po- staje v Kopenhagenu si je belil gla- vo o tem, kako naj se zoperstavi svojemu konkurentu v soseščini, ki je bil le za tol.ko cenejši, kolikor mu je omogočala prednost, da je zaposloval družinske člane. Napo- sled se mu je poblisnilo: Najel je mlada dekleta, ki so mo- rala znati vse posle okoli avtomo- bilov, od pranja, tankanja pa vse do manjših popravil. Morale so se znati voziti na kotalkah, da bi vzbu- jale vtis hitrosti in popolne mehani- ziranosti, in kar je glavno, im.eti so morale lepe noge in prikupne postave. Posli so začeli cveteli, da je kaj. V kratka baletska krila opravljena dekleta so bila boljša vaba kot dro- biž, ki so ga lahko vozniki prihra- nili pri sosedu. Toda vsa stvar ima tudi slabo plat. Danska je nordij- ska dežela. Zdajle v tem času dekle- ta igotovo ne 'drvijo golih nog na- okrog? Poznaš svoj kraj? Katera šola v Celju je okupatorja služila kot zbirna baza za izselje- vanje? Prva osnovna šola? Gimna-^ zija? Druga osnovna šola? Kdaj je bila ustanovljena Prva celjska četa. 27. aprila 1941? 29. no- vembra 1943? 20. julija 1941? ; Kje je XIV. divizija prekoračila železnico Zidani most—Maribor met prihodom na Štajersko? Pri Rimskilr Toplicah? Pri Storah? Pri Grobel- nem? Kaj je bil slavni rojak iz Ponikve Tomaž Kocen? Pesnik? Zgodovinar? Kartograf? Kje je bil rojen pisatelj in preva- jalec Vladimir Levstik? V Celju? Na Vranskem? V Smihelu nad Mo- zi^-jem? Kateri spomenik v Celju je delo kiparja Cirila Cesarja? Trubarjev? Aškerčev? Sportienik NOB? Katera izmed celjskih tovarn je bila zgrajena med vojno? Metka? Tovarna organskih barvil? »Tovar- na periCa«? Predmet razprave v parlamentu Lani je živahnim razpravam o prednosti Rusov v znanosti v Ame- riki sledila sodobna razprava tudi v angleškem parlamentu. Resnejši možje na Zapadu radi očitajo, da »zapadna demokracija« vsebuje tudi kupe neumnosti, ki odvračajo ljudi, zlasti pa mladino, od resnejšega zavzemanja za odločilne probleme našega časa. Najbolj drastično je ta problem prisal bivši britanski minster za delo Harold Vilson, ki je dejal: j —.Medtem ko se ,Rusi zanimajo ;ka' 2ad'njb strafi Lune, posvečamo [)ri".nas toliko Več pozornosti zadnji p\ai\ Javne Mansfield! — ; Smeh, ki'je tedaj' izbruhnil v av- litoriju, -»jef^dkrilv :-da izgovorjene )esede, fj(i,so „tako. qepomep^.bne. j Toda rtemskarevija, ki je to vest w^ P£i ikim an j - RT" ž aort'j li r a n'" Tu neT objavila, si je privoščila še bolj nj^prono >pri- ponibo, ki je . tipičen-, oSrazsosiH- tiidi Ri'u'Si, metli revija,~1)i še zanima'li bolj za Jayne Mansfield kot za Mesec, če bi se jim sex bom- ba iz Anglije postavila pred oči. — Kako čudno, da se Nemci v zad- nji vojni niso bolj zanimali za kakšno polnokrvno zvezdnico kakor za, recimo, morilsko konstrukcijo V 2? PRED TRIINŠTIRIDESETIMI LETI V RUSIJI Batjuška Nikolaj II. NA HLADNEM Carska Rusija je kljub nadimku »žandar Evrope« bila v Antantni zvezi zelo rahel člen. Nikolaj 11. Ro- manov je bil zvest naslednik poli- tike in razmer, ki so Rusijo že leta 1905 dvignile k uporu. Na dvoru je vladal carjev absolutizem, Rusija ni poznala niti sledu demokrat.čno- sti, ki se je na Zapadu že globoko uveljavila tudi v državah ustavnih monarhij. Vojna s centralnimi sila- mi v Evropi in druga fronta na Daljnem Vzhodu proti Japoncem, sta bili za trhli carizem pretrd oreh. Tako se je v februarskih dneh 1917 carizem v Rusiji sesul kot hiša iz kart. Kako se je to razvijalo? Bil je to splet kopice računov brez krčmarja, ki je spravil v osuplost zdaj te, zdaj one silnice, a naposled ves svet. Sile Antante: Anglija, Francija in Amerika so bile vedno bolj v skrbeh. Nemci in Avstrijci so vedno bolj prodirali v Rusijo, na Vzhodu pa so Japonci napredovali kolikor se jim je zahotelo. Petrograjska vlada je bila nesposobna, v deželi so bili ne- miri, ljudstvo brez vsake morale v težki'h dneh. Prihajale so vznemir- ljive vesti, da se ruski vojaki me- stoma bratijo s sovražnikom in ter- jajo mir. Zvedelo se je, da so na delu boljševiki, ki so poleg srbskih socialistov bili edini zvesti načelom II. in*ernacionaile, s katerimi delav- ski razred odreka podporo v impe- rialistični vojni. Tako so sile Antante naredile križ čez carja Nikolaja in tajno priprav- ljale puč, po katerem naj bi za car- jem prevzel krmilo Rusije vejiki knez Mihajlo z modernejšimi in pro- zapadnimi nazori. Toda ušteli so se, ko so s,e preveč obotavljali. Voda v loricu je.privrela do roba. tradicije iz revolucije 1905 nisb zamrle kljub desetletnem le- tolju.';'Ze'leta 1905 'zasnovani' so- vjeti So'"zazjveli. Judi.'burjoazi^^^ ki ji je bil tiifsiki afebiiitizem v"napo- to, se je pripravljala za svoj nastop. CakaCa je, kako so delovni ljudje šli v ogenj po kostanj. Prve dni fe- bruarja so v Petrogradu in Moskvi, kjer je bilo nekaj industrije, začeli stavkati. Množice, izčrpane od voj- ne, so šle na ulice in zahtevale naj car takoj preneha z vojno pustolov- ščino. Edini jezik, ki ga je Niko- laj II. znal govoriti z množicami, je bila oborožena sila. Toda moral je biti hudo presenečen, ko je videl z oken svoje Zimske palače, da se vojaštvo ne pokori in da je stopilo na stran nezadovoljnega ljudstva. V nekaj dneh je pred vladarja »po Car N|ikoIaj II. v Carskem selu kot interniranec po februarski revoluciji milosti božji in volji ljudstva« sto- pila oborožena skupina in zahtevala da takoj odstopi ter se vda njiho- vemu vodstvu. Z družino vred so ga odpeljali v pregnanstvo, v Car skoje selo. Buržoazno-demokratična revo'u- cija je bila pri kraju. Na oblast so prišli buržoazni elementi — konsti- tucionalni demokrati ali na kratko Kadeti, ki so v revo'uciji 1905 od- igrali napredno vlogo kot stranka kmečkih množio, pozneje pa so se pomeščanili pod vplivom zemljiške gospode. Antanta sicer ni uspela s pučem in veliki knez Mihajlo je bil s car- jem vred v pregnanstvu. Toda to Ameriko, Anglijo in Francijo ni zmedlo. Začasna vlada se je popol- noma podredila Antanti. iLjudstvo ki je z revoltom zrušilo carizem, je doživelo le, menjavo garniture. Za- časna vlada ni dala Rusiji miru, niti kruha. Delavski razred je bil opeharjen. Toda ne za dolgo. Iz Švice se je v Rusijo vračal Vladimir Iljič-Lenin, ki je bil v tu- jini še pred vojno kot boljševiški zastopnik II. internacionale. Njego- va ohrabrujoča »pisma od daleč« je zdaj zamenjal s svojo prisotnostjo; Rusija se ni pomir.la. Vrelo je še naprej in Len.n je v »aprilskih te- zah« napovedal boj buržoaziji, ki je ogoljufala' ljudstvo. Majske de- monstracije so. pripeljale Y.-y-?do menjševike in eserje, katerih glavni predstavnik in revolucionćirnr frazeij Kerenski je postal predsednik vlade tudi ta vlada je nadaljevala vojno; začela odkrito nastopati proti bolj- Predsednik začasne vlade Kerenski, zastopnik kmečke buržoazije. Možak še živi v Sant Paolu v Kaliforniji. ševikom, ki so dosledno zahteval uresničitev vseh teženj ljudsk-1 množic. Pod vodstvom Lenina se, je delavski razred ob podpori kmečke revščine d'okončno.zbral za svoj čdi loči'lni udar, ki je sledil z veliko ok- tobrsko revolucijo. Zgodilo se je^to; kar ■ niso pričakovali imperiži.v.sti« z dru žeji i' 1{, Antanti, ruska buržoa- zija, riajra.anj pa car Nikolaj II., ki je še pred meseci veroval v svojd neomajno moč v največji državi nat svetu