siovm^KKR DLLflVSTVTV Rado Bevk: Nihče luči ne prižge . . . Nad mesto je padal mrak . . . lil v temo se je zavijala soba, v kateri je ležala prej cvetoča in vesela, zdaj duševno in telesno strta Lidija. Bolj in bolj jc bledel njen °braz, poteze na obrazu so se izpreminjale in bolestno zategovale in oledenele oči so zrle v strop . . . Sama je ležala. Ni je imela žive duše, ki bi jo sočutno vprašala kaj želi, ki bi tolažila njeno srce polno skrite bolesti. Parkrat na dan je stopila v njeno sobo mršava gospodinja, prinesla ji je hrano in pogledala — ali ni morda že umrla. Druzega človeka ni bilo k nji, nihče ni motil njenega miru, njene sramote. Le muhe so brenčale pod stropom in pajek je delal pajčevino v kotu. In nekdaj? Nekdaj je ona cvetela in klanjala se ji je gospoda, vsa mešanica mestnega gizdalinstva ji je dvorila, in ona se je zdela kakor boginja, pred katero zažigajo kadilo in jo — molijo . . . In tedaj je njeno srce prvič zagorelo v ljubezni, prisegla je zvestobo akademiku Filipu, kateri jo je na kolenih prosil ljubezni. In ona ga je res ljubila, vsa srečna je bila, ko je slonela na njegovih prsih in mlu zatrjevala ljubezen z otroško udanim srcem. In ustvarila si je v svoji fantaziji raj, bodoči raj na zemlji in le zanj je živela ter je bila srečna. Toda prišlo je nekaj tako nanadoma, kakor strela z jasnega neba je prišlo in je potrlo Lidijo duševno in telesno. Izprehajala se je v mestnem gaju. Šla je mimo rožnega grma in usulo se ji je cvetje pod noge. Vstrepetala je bila in odšla domov . . . Doma jo je čakalo pismo. Neparfumirano je bilo in pisava jej je bila znana. Velecenjena! Najine vezi so pretrgane za vedno. Misli, da me ni bilo. Dobil sem bogato Du-najčanko. Obžalujem tvojo žalostno usodo, toda ne morem pomagati. Trpi in plakaj! Zadnji pozdrav! Tvoj nezvesti Filip. Tako- se je glasilo pismo in bilo je dovolj za Lidijo . Mera njene bolesti je bila preobila. In od onega časa je bledela in umirala počasi . . . počasi . . . Vzdramila se je Lidija iz temnih misli in otresla se je spominov, ki tako glasno nekaj govorijo. Zazrla se je v večerni mrak, ki je gospodaril v sobi in delal grozne sence kakor da bi bile pošasti, ki so trepetale, bližale se in daljile . . . In Lidija je vstrepetala . . . Bilo jo je strah . . . Toda ne pošasti, ampak bala se je prevar sveta. Zrla je zopet v polutemo in pred očmi se ji je zopet porajala mladostna ljubezen, polna najlepših načrtov in lepega življenja in slednjič gola in grenka prevara. In iz prsi se ji je izvil težak vzdih. Postalo ji je vroče, pot ji stopal na čelo, oči so strmele v neprodirno temo, osinele ustnice pa so šepetale: »Lepa sem bila in mlada, kakor cvetka v gaju sem bila in nisem, poznala sveta. Dvorili so mi in so se mi klanjali in so me strli ... In zdaj ? . . . Kam ste šli spremljevalci moje mladosti, moje lepote oboževalci, mojega telesa izkoriščevalci? . . . Kakor sem bila ljubljena, sem sedaj zapuščena in usojeno mi je umirati sami v bedi . . . nihče luči ne prižge! . . .« Štev. 45. sa V LJUBLJANI, dne 8. oktobra 1909. sa sa ^ Leto IV. Delavska izobrazba. Ponižnost in skromnost je lepa čednost v zasebnem življenju, toda v političnem, v javnem življenju se s tem ne pride daleč. Politika in javnost imata namreč ponižnost za pri-ienljivost in skromnega človeka za bojazljivca, hi se ga da z vpitjem in strahom v kozji rog ugnati. Poglejte liberalce in socialne demokrate! Ni jih veliko, ali v javnosti tako kričijo, kakor bi imeli ves narod v žepu. Sicer pravijo, da človek takrat kriči, kadar mu prede: to je res, ali na drugi strayi je pa zopet res, da ti ljudje marsikaterega naših ljudi s takim ravnanjem pod se spravijo. Torej več poguma, več odločnosti! Brez strahu poglejmo nasprotniku v obraz in mu svoje povejmo; to je veliko, bolj pametno in uspešnejše, kakor pa molčati — in svoje — misliti. Bodimo agitatorji! Brez agitacije ne pridemo naprej. Agitacija je edino delavsko orožje. Dunajski župan je nekoč dejal: Gospodje! Ena beseda je, ki čudeže dela in nam je zmago; prinesla, in ta se imenuje agitacija. Agitiraj, delaj, govori za našo stvar povsod: doma, v tovarni, v gostilni, na zabavah, na izletih; vodi ljudi k našim shodom, predavanjem; daj jim naše liste v roko. Povsod se najdejo ljudje, ki še ne vedo, kod in kam; te je treba zdramiti, za našo stvar ogreti. Kdor jih prej dobi, za tem bodo šli. Brej agitacije vse zastane, vse omrtvi, se začne vsaka organizacija krhati in drobiti — in postane v najkrajšem času brez življenja in mrtva. Predvsem pa je treba delavcem več izobrazbe. Večkrat se slišijo tožbe, da je dandanašnji boj, ki se vrši med nami in nasprotniki, preveč hud. Je nekaj na tem. Ali odločnost ne bo prej iz javnosti izginila, dokler ne bo izobrazba vseli stanov prekvasila. Izobrazba je velik kapital za vsakega. Več ko; veš, več veljaš. Delavcem1 je treba pred vsem več politične in socialne izobrazbe. V času splošne in enake volivne pravice bi mogel biti vsak volivec, posebno pa delavec, poučen o vprašanjih, ki jih v javnosti, posebno pa v naših zbornicah, poslanci pretresajo. Gre za kožo delavca, gre za različne delavske naprave, za delavsko varstvo, za delavsko zavarovanje, za delavske plače. Pridejo volitve; stranke snubijo delavca, vse so polne sladkih obljub. Tukaj mora imeti delavec glavo na pravem koncu, da bp res oddal glas za prave, delavstvu naklonjene stranke. Izobraženi delavci se vedno bolj rabijo v strokovnih društvih, pri oskrbovanju delavskih bolniških blagajn, pri različnih delavskih razsodiščih. Vsa ta vprašanja mora delavec ko-likortoliko poznati, da se ne bodo preko delavstva in v njih škodo rešila. Treba je tudi posameznim' delavcem več strokovne izobrazbe. Kdor svojo reč toČnejše in spretnejše vrši, ta sme tudi večjo plačo zahtevati. S to strokovno izobrazbo vštric mora iti tudi izobrazba srca in uma. Kaj pa koristi navsezadnje delavcem 'ves nedeljski, ipočitek, skrajšani čas dela, večja plača, če vsega tega ne zna izrabiti, če ne zna vseh teh ugodnosti v lastno dušno in nravno povzdigo obrniti. Samo tak napredek more delavca oplemenititi, mu med drugimi stanovi upoštevanje in veljavo priboriti in med delavstvo' zadovoljnost prinesti. Prilike za izobrazbo imamo delavci na Slovenskem dovolj. Na eni strani imamo strokovna društva, katerih član naj bi bil vsak delavec. Tu dobiš sorodnih tovarišev, svojega mišljenja, tu se naučiš svoje stanovske zavesti, tu se vcepi delavcu duh delavske vzajemnosti in di- scipline. Tu se pojasmije položaj delavstva in sredstva, s katerimi se da ta položaj zboljšati. Na drugi strani imamo vse polno socialnih, političnih, izobraževalnih tečajev, predavanj, shodov. Ne zamudi nobene prilike, ki se ti ponuja, da obogatiš svoj duh in svoje znanje. Posebno mlajšemu delavstvu, ki je še bolj gibčnega duha je zelo priporočati, da se udeležuje tega ali onega tečaja S. K. S. Z. Naroči se na naše liste, predvsem na »Našo Moč«, beri naše časopisje, poslužuj se pridno knjižnilce S. K. S. Zveze. Delavec je dandanašnji skoro najbolj neodvisen človek; ne tako obrtnik in trgovec, in večkrat tudi uradnik, ki se mora ozirati neštetokrat na svoje odjemalce, na različno vladajoče javno mnenje in oblasti. To neodvisnost in izobrazbo je treba izrabiti, da bo postala delavstva v resnici — naša moč! Velike priredbe v Ljubljani. V soboto, dne 16. oktobra, in v nedeljo1, dne 17. oktobra, se bodo razvili v Ljubljani velepomembni dogodki. V soboto, dne 16. t. m., se ustanovi' v Ljubljani naša narodnoobrambna organizacija, v nedeljo, dne 17. t. m., pa vseslovenska ljudska stranka. Slovenski poslanci, slovenski župani, zaupniki 'slovenskih političnih društev in Kranjske, Štajerske, Koroške in Primorske se zbero ta dan v beli Ljubljani. Da dostojno proslavi dohod slovenskih veljitev iz vseli slovenskih pokrajin, je odločilo* slovensko glasbeno društvo »Ljubljana«, da na čast ustanoviteljem vseslovenske ljudske stranke priredi v nedeljo, dne 17. t. m., ob 6. uri zvečer v vseh prostorih »Uniona« veliko ljudsko slavnost. Tako bo omogočeno slišati ude-ležnikom tudi odlični zbor »Ljubljane« in popolni orkester »Slovenske Filharmonije«, ki je že obljubil svoje sodelovanje. Poleg tega sodeluje še več odličnih moči, tako da bo tudi ta večere nekaj posebnega. Zato pohitimo navdušeni v Ljubljano, kjer nas bratje sprejmejo z odprtimi rokami. Izhaja vsak : petek. : Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah št. 6. Naročnina znaša: celoletna . . K 3 — poluletna . . „ 1-50 Četrtletna . . „ 0 75 Posam. štev. „ 0-10 Tobačno delavstvo. »Tobačnemu Delavcu« v odgovor. Delavke nam pišejo: Pri nas pri veržinkah nismo še čule, da je Ana Čretnik naš fice-derektor, da je pa dobra sestrica privoščila starejšim! delavkam boljše službe, zato smo ji pa tudi hvaležne. Želimo le, da kaj kmalu avanzira. To, da se, četudi že v letih, še tako krepko posmeja, dokazuje, da ne more imeti hudobnega srca, ker je jasno, da se hudoben človek nikdar tako z veseljem ne posmeje. Iz srca ji zato želimo, naj bi se še mnogo leta tako krepko in veselo 'Smejala, kakor kaka 20 let stara deklica. Kajnov pečat. V »Tobačnem Delavcu«, listu, kojega dejanski urednik nima toliko takta v sebi, da bi opustil lažnjivo denunciranje lastnih svojih poštenih najožjih sorodnic, rdečkar, ki nosi po lažnjivih, izmišljenih napadih na svoji lastni najožji sorodnici Kajnovo znamenje na čelu, se je v zadnjem »Tobačnem Delavcu« podal na polje lažnjivega ovaduštva. Sicer rdeča protikrščanska socialno-demokratična svojat s Kajnovim znamenjem, na čelu nima pri nas ni-kakega pomena. Ostudne, neopravičene, izmišljene napade obsojajo tisti socialni demokrati, ki se ne strinjajo s Kajna vrednim postopanjem rdečega generalštaba. Razumno, da se naši ljudje krohotajo počenjanju in bratovskim napadom »Tobačnega Delavca« na delavke. »Tobačni Delavec« naj izpremeni svoj napis, ki naj ga preosnuje v »Tobačnega delavstva ovaduh«. Tako naj se imenuje list s Kajnovim pečatom, imena »Tobačni Delavec« ne zasluži, ker ne zastopa koristi tobačnega delavstva, marveč koristi ovaduštva, licemerstva, hinavščine, laži in neumnosti. Samoobramba. »Tobačni Delavec« čečka, kako da postopam z delavkami, ki niso v našem društvu. Pozivam ga: z imeni na dan! Kdo je tista, ki ni v našem društvu iri se ji taka krivica godi. Resnica je, da jaz nikdar nobene delavke ne vprašam, v katerem društvu da je. Moja dolžnost mi pa nalaga, ker to spada v mojo službo, da gledam točno na delo. — Ana Čretnik. Na napade socialno-demokraške delavske ovajalice naj kršč. socialno delavstvo tako odgovori, da prekine prav vsako občevanje z redko nasajenimi cvetkami socialno-demokra-škega maka. S socialnim'! demokrati ne izpre-govoriti nobene besede, prezirati jih. Kdo li naj govori z lažnjivo delavsko izdajico in ovaja-lico? Je proti časti kršč. soc. delavstva. So-mišljenice in somišljeniki, kadar se hoče v vaš razgovor vsiliti kaka rdeča ovajalica, prenehajte z razgovorom, ker delavske ovajalice ne zaslužijo, da se pošteno delavstvo razgovarja ž njimi. Socialni demokratje in socialne demo-kratinje naj se razgovarjajo s Kajnom, vredni niso, da se razgovarjajo naši ljudje ž njimi. Prometna zveza. Ker v 43. številki »Naše Moči, neki železničar nas vse poživlja, naj se oglasimo, želim, da bi gospodje državni poslanci, kateri imajo srce za delavce, najprvo izvedeli, kako nam gre v naši službi na progi. Ker pričakujemo1, da bi nam gospodje državni poslanci pomagali iz našega položaja, zato bodem vse popisal, kaj da sem, kaj moram delati, in kakšno plačilo dobivam za to. Skušal bodem vse kratko opraviti, ako bode le šlo. Doma sem iz srednje premožne kmečke hiše. Bili smo štirje bratje in Zarila je glavo v blazine in pričakovala smrti . . . Zunaj na ulici so ropotali vozovi . . . Razbrzdani smeh iz gostiln je mrtvaško dončl v zapuščenost . . . Tema je postala grozna in neznosna . . . Udarila je ura polnoči . . . Lidija je vstrepetala, podprla glavo z blazinami in umirala . . . umirala . . . V večnadstropni hiši na Dunaju je bila zbrana vesela družba. Elegantno opravljene dame so bile in gospodje v svitlih cilindrih in glage-rokovicah . . . Šampanjec se je iskril v čašah . .. Žarki električnih žartiic so se Odbijali od razkošja . . . Vsem je žarelo veselje na obrazih . . . Polnoči . . . V razkošno dvorano je stopil Filip in njegova zaročenka . . . Živio-klici so zaorili po dvorani, kozarci šampanjca so žvenketali . . . Filipu pa je lezel mrak na obraz ... In nad domovino se je razprostirala tema, težek mrak je bil, ki ja zagrinjal tugo . . . dve sestri. Posestvo mojih starišev je bilo precej zadolženo, tako da ni bilo mogoče ne meni ne kateremu mojih bratov preskrbeti boljše izobrazbe kot dvorazredno ljudsko šolo. S štiriindvajsetim letom sem bil prost vojaščine, potem sem pomagal delati svojim starišem na posestvu do 27. leta. Moj oče je prepustil posestvo mojeemu starejšemu bratu, meni pa je zgovoril doto 150 goldinarjev, in ker me je bratova žena že po nekoliko tednih zelo hudo gledala, mi ni nič drugega preostajalo, kot iti po svetu s* trebuhom za kruhom. Prosili sem pri železnici za delo na progi, kamor sem bil sprejet pred 11 leti z dnevno plačo 70 kr. Najel sem si stanovanje in hrano v gostilni, a že po malo mesecih sem izprevidel, da moja plača ne zadošča za hrano in stanovanje, dasiravno sem — resnica rečeno — stradal. Nato sem poprosil za stanovanje in hrano pri kmečki hiši. No, to bi še bilo, ali dotična gospodinja mi ni mogla tako zgodaj kuhati, da bi šel z zajtrkom v želodcu na delo, marveč sem večkrat bil skozi celi dan brez vsake tople jedi. Zato mislim, da mi ne bode nobeden zameril, ako sem sklenil, da se oženim, misleč, vsaj svoje domače ognjišče bodem imel. In to je tudi bilo. A kaj, ko ni medu brez pelina! Po malo letih imel sem skrbeti že za troje otrok. Da ni bilo lahko dobiti stanovanja za tako že obilno družino z malo plačo, si lahko vsakdo misli. Ker se mi je nudila prilika, kupil sem na precej visokem hribu na samotnem kraju in v slabem stanju se nahajajočo kajžo z malo njivico za 400 goldinarjev, kateri znesek sem le deloma pokril z doto mojo in od moje 'žene, misleč si, saj žena in otroci bodo imeli kam pod streho, ako mene zadene nesrečea pri železnici. Tako se sedaj nahajam ne rečem v svojem domu, ker ga bodem mogel šele plačevati, obstoječ iz dveh sobic, veže in kleti, oddaljenem eno debelo uro od postaje, kamor imam vsako jutro ob 6. uri priti. Moja družina obstoji poleg žene še s 7, beri sedem1 otrok, kateri najstarejši je jedva 11 let star. Torej kako živimo? Moja žena vstane zjutraj ob pol štirih zelo tiho, da ne zbudi otrok, in to vsled tega tako zgodaj, da mi zarnorc 'skuhati zajtnk in opoldansko« 'kosilo, katero vzamem s seboj. Jaz vstanem zadnji čas ob pol petih zjutraj, ako so otroci mirni, ako se pa kateri zbudi, moram nadomestovati pestunjo tudi ob pol štirih zjutraj. Ob tri četrt na pet je zajtrk, navadno mleko ali žganci. Ob petih je odhod. Ob 6. uri začnemo delati po progi. Gorje tebi, ako nisi ob določenem času na mestu! Ako zamudiš pet minut, moraš večkrat čakati celo uro, da začneš delat; seveda je tudi ena ura zgubljena v plači. Kaj delamo potem na progi? Prav vse, kar se tiče vzdrževanja proge, in drugih železničnih naprav v dobrem stanu. Menjamo prage in različne trame prr mostovih, vzdigujemo in uravnavamo tir, prevažamo in vzravnavamo gramoz, snažimo kanale jarke in rove itd. Vse to se dela, ne oziraje^se na čas in vreme. Ko se ob vročem poletnem času uradnikom po pisarnah v mestih, sodnijah, davkarijah itd. pripozna vročina, in se jim vsled tega delo omeji na dopoldnevne ure, dasiravno, v kolikor je nnenei znano, nimajo nikjer pisarn pod milim nebom, niso uradniki izpostavljeni solnčnirn žarkom, se nam prožnim delavcem prav nič ne pripozna, se na nas prav nič ne ozira, kakor da bi bila proga zgrajena po samih hladnih gozdih, po samih drevoredih in^ senčnih livadah. Ne, ne verjamem, da bode še kdo razun mojih tovarišev trpinov razumel težko-če in naporno delo, katero imamo skozi poletja prestati na progi! Zjutraj ob petih po-vžili nekoliko žgancev ali mleka, od 6. do 8. ure se že spotiš prav pošteno, ob 8. uri imaš oddiha četrt ure, potem delaš do poldne. Opoldne do ene imaš čas kosila. Kakšo kosilo pa je to? Saj sem že povedal! Zjutraj pred peto uro mi je žena skuhala fižola in krompirja, za zabelo zadostuje večkrat kos čebule, vse to se je dobro premešalo, vzel sem seboj, postavil lonec v senčnat kraj in opoldne je bilo to moje kosilo. A lonec s fižolom ni' šel v senco, marveč solnce je šlo na lonec in tako se ni malokrat zgodilo, da sem mesto hladnega fižola in krompirja dobil lonec na solncu in v loncu čisto gorak in kisel, dasiravno je pred enajstimi urami skuhani že shlajen in nič okisan fižol. Drugi pot mi je žena zavezala V ruto (ker ni imela čala kuhat) precejšnji kos kruha. Moj tovariš, kateri ni bil tako bogato obdarovan z otroci, imel je poleg kruha tudi klobaso. Spravila sva najino kosilo pod neki most. Ko zvoni v bližnjem zvoniku opoldan, i'n ko moj delovodja da znamenje s piščalko, da je čas kosila, greva z mojim tovarišem po spravljeno kosilo. Odkritosrčno povem’, da je moj želodec nehote se spomnil tovariševe klobase bolj kot mojega kruha, a kmalu sva izprevidela, da nimava vzroka imeti poželenja po drugem kosilu, kajti prišel je med delom, ko smo bili oddaljeni na progi, nebodigatreba pes, se spet na most po tovariševi klobasi, Vrgel najine cule na tla, strgal tovarišu ruto, vzel klobaso in razdrobit kruh; moj kos kruha pa vrgel ravno na bližnje mravljišče. Ker so pa najini želodci na vsak način hoteli imeti svoj del, šla sva v najbližnjo pol ure oddaljeno gostilno po kruh, a ker ne dajo kruha brez žganja, sva bila primorana spiti vsak kozarček žganja in hitrih korakov šla na svoje mesto nazaj, da sva prišla, predno je zapela zopet delovodjeva piščalka k delu. Tako je prožnega delavca opoldansko kosilo, tak je naš počitek! 'Po taki hrani in pri takem počitku naj potem še vihtim celi dan težki kramp! Je-li to mogoče? Da, je mogoče, ker mora biti mogoče! Je-li čudno, ako se marsikateri prožni delavec zgubi in vtopi v žganju, v jeružu? Ko se navžije od vetra in solnca posušenega kruha, ali že od sopare skažene jedi, se napije mlakužne vode, kajti ob progi so le ■redki studenci, ni čuda, ako ga napade bolezen, ga zavija po želodcu in črevah, seže po edino mu znanem pripomočku, po šnopsu, samo da ga nekoliko speče, da ga omoti in misli, da je boljši; a le predostikrat so potem posledice žalostne za njega in za družino. — Gospodje nadzorniki, višji kontrolorji in ravnatelji! Zakaj ne pridete nas nadzorovat o času velike vročine, o času pekočih solnčnih žarkov? Zakaj se ne pridete prepričati, da tudi na progi vlada neznosna vročina, vročina, hujši od one v pisarnah? Zakaj se ne orientirate neposredno, osebno, kakšna hrana imamo na progi, kakšna so naša stanovanja in kako so oblečeni naši otroci1? Vidite, 'spoštovani gospodje, tukaj je pravi vzrok, da se še niso raz-računali tisti trije jubilejni milijoni, ki so bili za nas odmerjeni! Ker se niste hoteli prepričati, kako nam jih je potreba in kako krvavo smo jih zaslužili, zato se tudi ni delilo po pravici, se ni delilo tako, kakor so predlagali svoj čas v parlamentu krščanskosocialni poslanci: da naj se začne enkrat pri nižjih, in ako bode zmanjkalo, naj zmanjka za višje uradnike. In ker se ni skrbelo za nas pravično, kako li morate od nas tudi poštenega dela zahtevati? — O drugih naših težavah bodem pisal prihodnjo nedeljo, ako mi bode čas dopuščal. E. Med brati in sestrami. Vič-Glince. Izvrstno, zoper naše pričakovanje, so člani tukajšnjega katol. slov. izobraž. društva rešili igro »Miklova Zala«. Kar vtopili smo se v hude čase naših pradedov ob turških napadih, ko- smo pozorno sledili raznim prizorom igre. Nad dve uri trajala je igra, vendar je občinstvo z največjim zanimanjem sledilo posameznim1 točkam in izraževalo svoje priznanje s ponovljenim ploskanjem. Gledalcev je bilo toliko, da jih ni bilo še pri nobeni igri toliko vkljub temu, da so bile isto nedeljo v občini kar tri vinske trgatve. Iz tega lahko sklepamo, da pošteno delavstvo ljubi zabavo, pa tako, kjer uživa res razvedrilo in podpira dobro stvar. Ne mara pa razkošnih veselic, ki se ne morejo vršiti brez običajnega plesa, katere stanejo tolikanj denarja, zjutraj je pa težka glava, težko srce — žep pa prazen. Na splošno željo se bo prihodnjo nedeljo, t. j. 10. oktobra, ob 4. uri popoldne igra ponovila. Torej somišljeniki in prijatelji poštenega razvedrila, v nedeljo na svidenje na Pavličevem vrtu. — Za danes mimogrede še opomnimo, da naš konsum le še ne da miru nekaterim ljudemL Zlasti se trgovec g. B. vedno bolj zaganja ob naš konsum in oo. frančiškane, kakor da bi bili oni konsum ustanovili. Svetujemo, naj se kar mirno zadrži. Kat. delavstvo tukaj je že mislilo na konsum, ko o župniji sv. Antona in oo. frančiškanih še tukaj govora ni bilo. Torej čemu tolikanj zabavljanja! Ko so soc. demokrati odprli svoj konsum, ste molčali! Ali si katoliško delavstvo res ne sme poštenim potom pomagati do boljših razmer! Cegav pa je denar, ki si ga težko prisluži? Ali mu ni prosto, obrniti ga kakor on hoče! Gosp. B. bodite previdni, da si kaj ne nakopljete s svojo neznosno »protifar-ško« gonjo! , Jesenice. Zadnji »Naprej« zopet nori' v poročilih z Jesenic. Baha se, da kar trumoma pristopajo v »rdeči« konsuih. »Pa so res velike trume: Od meseca aprila pa do sedaj so pri-fehtali nekai čez sto članov. Pa le takih po eno krono. Če bodo tako velike trume 'prihajale, še ne bode kmalu 200 članov, kakor se »Naprej« baha. Pa se tudi nekam čudno vse vidi. Vražja para, kakor da bi bila Kristanova prodajalna. Ali je? Minuli torek se je Kristan iz Ljubljane pripeljal, da je izložil nekaj kastrolc v izložno okno. Ako pa ni njegova prodajalna, vam pa presneto malo zaupa. Na ta način ne pozna enakosti1. On je absoluten gospodar, kakor se vidi. V tovarni je tudi ponehala glorija o konkurenci, ker ni nič ceneje kot drugodi. Ako je katera stvar za vinar ceneje, je pa druga dražja in blago zadnje vrste. Rdeči tramtam ponehu-je. Tončka je neki rdeči bratec prav pošteno nafarbal. Pa kakor se vidi, so Tonetu vse farbarije in laži dobre, samo da jih dobi odhodi, da zamaži z njimi »Naprej«. Repenči1 se nad »Delavskim domom«. V svoji zmešan-osti se veseli, da je pri zadnji predstavi ajrnoht gorel. (Socialnodemokraška godlja pa niti gorljiva' ni.) Po prvi prihodnji predstavi bode Tonček gotovo pustil natisniti v »Napreju«, da je ajrnoht pogorel in da bode on pepel pošnofal. Rdeči butec je videl oder razsvetljen, pa je mislil, da gori. Gorelo je gotovo v njegovi buči. Vžgal se mu je alkohol. Tone kliče na pomoč gerenta in glavarstvo, ko je gorelo v enil rdeči buči. Ako se kateremu vname alkohol, je dobra gnojnica. To bi imel Tone na pomoč dobiti. Naši rdeči tepčki so podobni onemu prodajalcu »suhe robe«, ki je držal proti mesecu aren-ka, misleč, da se mu speče -— vildiš ogenj! Ali vas je kaj sram, ko tiskate take laži? Redarji vam tudi niso všeč. Pa le zaradi tega, ker imajo z vami preveč opraviti. Nam pa le zaradi1 tega niso všeč, ker ima -občilna z redarji stroške. Ko bi ne bilo liberalnih gostiln in socialnih demokratov, bi pri nas tudi redarjev ne bilo treba. Redarji so potrebni posebno zaradi tega. da varujejo gostilničarjem sodčeke. Rdeči poštenjaki, vam je dobro znano in kakor pričakujemo, nam boste v prvem »Napreju« pojasnili, kam je mislil vaš sodrug poslati en sodček piva. Ali ga je mislil poslati centrali na Dunaj, ali svojemu želodcu. Ker smo usmiljeni, ne objavimo imena zaradi njegove službe. Morda bodete tako pošteni, da nam pojansite, kako se tak sodček kupi, da ga kar pred gostilno na rame dene in ga vrže čez plot na kolodvor. Potem pa pride mož postave im reče: »golt, sodček nazaj!« Gostilničar ne ve nič za kupno pogodbo. Ako imate korajžo, le še po redarjih, potem bode šel eden vas ali pa še več s kolodvora v luknjo. Hočete še kaj več, dobite! Sava. Po straniščih v tovarni se čitajo in tudi naravnost čujejo jako čudni izrazi, nekateri celo v globokem anarhističnem duhu, nekateri v jako živahnem; agitatoričnem smislu. Prav posebno pa se odlikuje ustmena agitacija sodruga Bruna, za svobodno misel. To- ti je pa junak za ta posel. Vedno ga najdemo na tem prijetnem mestu pri delu, ki ribari in lovi kaline v svojo svobodno mrežo, torej tam, kamor po vsej pravici vsa stvar spada. — V valjarnici pa sta si prav pošteno skočila v lase preddelavec M. in. mojster Pavlica, seveda ne s pestjo, ampak z jezikom. Pavlica seveda je po-vdarjal svojo- staro pesem, jaz sem mojster, pri tem pa zvračal vso krivdo na delavce, za katero bi moral po vsej pravici on kot mojster biti odgovoren. Zato mu jih je pa tudi preddelavec prav pošteno nasolil. No nam sta oba skupaj jako malo simpatična, vendar pa resnici na ljubo- odločno izjavljamo, da ako prične preddelavec M. pasivno delati in spravljati dela; le ki spadajo v njegovo področje, bi se takoj pokazalo, kak mojster je Pavlica. Dobro vemo, na kateri strani je pravica, pa se za enkrat nočemo vtikati vmes, čeprav mojster pravi, da nas ima preddelavec vse na svoji strani. Svoj čas pa vse prinese, tudi nam so se že odprle oči, tudi mi vemo, iz koga in kaj se dela, čeprav Pravi Pavlica, da smo še sto let za njim. Seveda z neumnostmi stoji on na pravem mestu. Zato se pa ima zahvaliti le miroljubnim delavcem, kj mu prizanašajo le zaradi njegove visoke starosti, da je sploh še mojster na Savi. Kajti surovo suvanje in pa klofute se ne prenašajo kar tako. — Pot, ki vodi iz Stare Save pod Možaklo h delavskim stanovanjem, postaja vedno bolj grabnu podobna. Mogoče vodstvo tovarne misli na gorjansko občino, da bi jo prevzela v oskrbo. Čudno, da se ravno delavce tako prezira, kajti ako bi bili na tej naselbini nastanjeni, mojstri ali uradniki, bi bila opremljena z vsemi modernimi udobnostmi. Za delavce je pa kar tako dobro, če prav mora pri tem trpeti celo gmotno škodo. Kajti vozniki, ki razvažajo razno kurivo, že za polovico dražjo plačo ne marajo več voziti, kajti pot je že sama-nasebi tako nesmiselno izpeljana, potem pa še ta graben. Trst. Vedno veselejši pojavi se čujejo v korist krščanstva. Smrtna obsodba je izrečena liberalizmu na celi črti naše mile Slovenije. Poraz za porazom mora gledati poprej tako močna liberalna garda. Kranjska dežela se je najprvo otresla tega »Nebodigatreba«, za njim Štajerska, slednjič tudi Goriška. Le na Tržaškem smo v tem oziru bolj v ozadju, a tudi tu se začenja daniti, in upati je, da po vztrajnem boju bo tudi tu prišlo do zmage. — Tudi me dekleta, dasi v javnosti nimamo veljave, vendar imamo priložnost boriti se z liberalizmom. Kmalu bo leto poteklo, odkar je bil občni zbor zavoda sv. Nikolaja, v tačasni odbor je bilo izvoljenih 25 odbornic, dočim je v pravilih zavoda § 12 določeno število najmanj 12 in največ 20 odbornic. V odboru se nahaja 16 gospa in gospodičen, ki so po večini liberalnega mišljenja. Po čemu tolik odbor? Morda zato-, ker gospe in gospodične si štejejo to v čast, nekaj služkinj pa zato, da so drugim1 za pesek v oči, brez da bi v odboru imele kako odločivno besedo. Zatorej dekleta, ako se slovenski krščanski možje vedno 'in povsod vrlo borijo, da potisnejo vse liberalce pod klop, mora biti tudi naša sveta dolžnost, da vsaj tam, kjer imamo tudi me pravico do glasovanja, da ravno isto storimo. — Bliža se čas občnega zbora v zavodu, ki je ustanovljen v naš blagor, katerega imamo dolžnost podpirati iti vsestransko skrbeti za njegov obstoj. Ker se pa ravno tam tako močno razširja liberalni duh, ki izvira največ od narodno-napredniih odbornic, pazite, koga volite! Saj se ne manjka krščansko mislečih deklet, ki bi znale tudi to delo voditi. Zakaj naj služkinje vabimo1 gospe v odbor, da nas tam nadkriljujejo? Ali nima morda vsaka sama svojo gospo doma, ki ji zapoveduje, in katera premnogokrat nima odprtega srca zanjo? Ako gospe še pri istih posameznih, katere so pri njih v službah, iščejo le 'lastnih koristi; kako bodo delale za splošni blagor tistih, ki jih ne poznajo? — Če kmet spozna v tem svojo korist, da pri občinskih volitvah kmeta voli, ker ravno kmet spozna najbolj težnje kmečkega stanu, in mu zato laglje in bolj gotovo pomaga. Tudi me moramo spoznati, da bodo naše stanovske tovarišice mnogo bolj z nami čutile in bolje za nas delale, ker bolj spoznajo težkoče našega stanu. — Zatorej pazite na dan občnega zbora, da se v obilnem številu udeležite, in da vse volite in glasujete le za naše stanovske tovarišice, ki morajo biti 'le izvestno krščanska slovenska dekleta. Ni potreba, da bi jih bilo dva »tucata« in še ena povrh, zadostovala bi jih dvanajsterica. Glasujte vse za iste; zakaj katera ne glasuje z nami, je zoDer nas in dela razp-or. In to naj bi se izvršilo kolikor mogoče mirno, a odločno. Okno v svet. Hud poper. Kakor je znano, se socialno-idemokratična struja, v vseh 'parlamentih udeležuje razprav v negativnem smislu. To se pravi: socialni -demokratje 'stavijo vedno za tisti čas nemogoče zahteve in glasujejo proti mogočim. Jasno je, da s tem postopanjem škodu-jejeo zelo slojem, katere zastopajo-, zravene pa tudi socialistični misli sami. Misel, da se bode sedanji družabni red dal spremeniti kar na mah, je prazna in abotna. Sprememba socialnega reda se bode izvršila -do gotove meje, potom izboljšavam in sprememb, torej reform. Ko bi ise bile hotele druge -stranke ravnati po socialističnem načelu in bi čakale na hipno spremembo 'družabnega reda, bi še danes v nobeni- -državi ne imeli delavskega zavarovan'a in tudi -ne drugih, delavsko varstvenih zakonov. To napako taktike, je jela -socialna demo-k raci j a polagoma spo-znavati. V »S o z i al i siti s ch e Monatshefte« št. 16, tekočega leta je natisnjen spis Jules Louis Bretona, v katerem opisuje ministrstvo Briandovo in pride do sledeče pomembne izjave, ki mora -biti hud poper za otrp-pele socialiste: »GUieklicherweise legen sich die Sozialisten immer mehr Rechenschaft dar-jiber ab, dass es eine gr-osse Inkonsequen'z i-st, unablaBi-g Reformen zu verlangen, den Radikalen zu dr-ohen, daB man ihren Banke-rott 'pro-klamieren werde, wenn sie dlese Reformen nicht auf der Stelle verwirk1iche-n, u-n-d es siste-matisch abzulehnen, sich direkt, a n der Aus-,arbe-itung eben dieser Reformen zu beteiligen.« To se pravi: K sreči spoznavajo socialisti čimdalje bolj, da je velika nedoslednost vedno zahtevati reform (preo-snov), pretiti radikalcem z (Proglasom bankerota, ako isti takoj ne izvede preosnov, pri tem pa sistematično odklanjati vsako sodelovanje pri istih reformah. Kolikokrat smo mi povdarjali to v »Naši Moči« in tudi pa raznih shodih, pa smo bili zato od socialnih demokratov nevedneži, lažniki, tepci i'n Bog vedi- kaj še vse. Sedaj pa priznava sodrug Bre-ton sam to -dejstvo in izraža veselje, da se je P tiče 1 o tudi v tem oziru v socialni demokraciji daniti. Ko je Ma-rks s svojimi tovariši snoval načela in organizacijo revolucionarne internacionale, pač ni pomislil, da je praktično nemogoče, vse ljudi spraviti pod eno kapo. Kaikor v tedanjih razburkanih časih ni premislil na to, da -si ljudje žele mirnega razvoja. Fantazija revolucije leta 1848. ga- je obvladala popolnoma-. Imel je fiksno misel, da- je mogoče uvesti socialne spremembe, oziroma novi socialni red, le Z revolucijo. To se je kasneje pokazalo kot velika zmota. Vendar -pa vkljub temu 'socialni de-mokratje še sedaj po večini stoje na telm stališču. Toda, ako bodo hoteli, da se delavstvo ne naveliča čakati socialističnih nebes, bodo morali prijeti za praktično pozitivno- delo-. Agitacija -s zabavljanjem na druge, ne bode vedn-o vlekla. Ako bode delavstvo videlo, da socialna demokracija samo -odklanja pozitivno socialno napredno delo, bo pričelo godrnati, kakor Izraelci v puščavi proti Mojzesu. Zato je treba iopozo-ra še o pravem času. Dal' ga je -sodrug jBreton, v podobi hudega popra, priznanja so-ci-alno-dernokratične nedoslednosti. Cenjene naročnike prosimo, naj se pri nakupovanju potrebščin ozirajo na trgovine, ki inseriraio v »Naši moči«. Kdor podpira naš list, podpirajmo ga tudi mi. ****** Ne pozabite, da je treba delati na vso moč za Vaše glasilo „Našo moČ“. Čim več naročnikov, tem večji upliv bo imelo Vaše glasilo. m***** Priporočamo našim rodbinam KOLINSKO CIKORIJO. s'°vf & A.L11MČ , n . D • & ttcM d*c n K° jr L* «7 o*? Ljubljana Pred škofijo 19. A. Žibert Ljubljana, Prešernove ulice priporoča svoje veliko zalogo čevljev domačega izdelka. a a SL OBČINSTVU SE VLJUDNO PR1P0R0CH SFECEHUSKil TK