V aadeBrarad rrin
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE*'
1004 N. Chicago Street; JOLIET, ILL.
Raturn Poatate Gurut*«).
Tke Urg^t Slorenian Weekly in tke United States of America.
Wedneeday Sabscription rate;
Far mambar* t«m1t U.20
f« bob numurt.......$2.00
Feraiga Countriai..... $300
. Telephone 1048
OF THE GRANI) CARNIOLIAN SIX)VENIAN CATHOIir TTTVTOx!
E,te,ed ..Second-Clas. Matter Pecembe, 9, 1020,at the Pot O f„« at JoU,t, Illinois, Under the AcTof Augu,t 24, 1912

Največji slovet ski tedaik a Združenih državah.
Izhaja vsaka sreda.
Naroča ina:
Za ekas. m lete........$!.20
Za aailaoa....... .....$2.00
Za inozemstvo.........$3.00
NASLOV
■mIuUti in uprava iitva jat
1004 N. Chicago Street, Joliet, IIL
Telefon: 1048

J
ACCEPTANCE F0RMAILING AT SPECIAL RATE 0F P0STAGE PR0VIDBD F0R IN SECTI0N 1103, ACT 0F 0CT0BER 3, 1917, AUTH0RIZED ON MAY 22,1918.
štev. 9. No. 9.
JOLIET, ILL., 28. FEBRUARJA, (FEBRUARY) 1923.
Leto IX.—Volume IX.
POZIV K RAZM0TRI-VANJU.
Čez dobrih 6 mesecev, ozir. 24 tednov se bo vršila XV. redna konvencija naše K. S. K. Jednote v Cleveland, O. Kakor znano, je na zadnji letni Veji gl. odbora sobr. predsednik določil, da se bo prihodnja konvencija otvorila dne 20. avgusta t. 4. Gotovo bodo to predsednikovo določbo odobrila tudi razna krajevna društva, kakor to odobritev določajo Jednotina pravila. Sklenjeno je bilo tudi, da naj se z razmetrivamjem prione začet-tkom marca t. 1.
Kakor je bila minula (XIV). konvencija v Jolietu, 111. jubilejna, povodom 25 letnega obstanka naše K. S. K. Jednote, tako lahko prištevamo prihodnjo konvencijo tudi jubilejni kajti dne 2. aprila 1. 1924 (8 mesecev po konvenciji) bo preteklo baš trideset (30) let, odkar je bila naša K. S. K. Jednota ustanovljena.
Ker je želja glavnega odbora, tako tudi vseh društev K. S. K. J., da bi se prihodnja konvencija vršila in tudi zaključila ? splošno zadovoljnost članstva naše podporne organizacije in v dogleduem Času, zato je potrebno, da se na to pomenljivo konvencijo še sesedaj pripravljamo. Do tedaj imamo še dosti časa na razpolago, bodisi za razmotrivanje
v "Glasilu", ali za mesečne
»
sieje krajevnih društev.
Vsak posamezn i član (ica) in vsako krajevno društvo naj uporabi ta čas za razmotrivanje. V prvi vrsti svetujemo vsem, da naj razmotrivajo o točki, kako bi se dalo kar največ umestnega in koristnega ukreniti za našo Jednoto. V tej zadevi je potrebno, da se vpošteva naša dosedanja pravica. — Katere točke bi bilo u-mesftno izboljšati? Koje opustiti? Katere važne točke nam še primanjkujejo? Itd. itd.
Uredništvo "Glasila" daje za tozadevno razmotrivanje na razpolago celo stran lista in če treba, tudi več.
Kakor, pred zadnjo konvencijo, tako opozarjamo tudi danes cenj. članstvo naše Jednote na to, da naj se pridno in marljivo posluži dane mu prilike potom razmotrivanja. Čim bolj živahno bo razmotrivanje in obsežno, tem lažje bo delo prihodnji konvenčni zbornici v Clevelandu, 0., in tem boljši »speli prihodnje jubilejne konvencije je prvakovatti.
Newyorčani naveličani suše.
Albanys N. Y., 21. febr. — Danes je b'ila v senat.pki zbor-i ici z 23 proti 13 glasovi sprejeta Donoliujeva resolucija, da naj se kongres Združenih držav opozori za preuredbo znane Voisteadove prohibicij-ske postave. Resolucijo bodo sedaj predložili še guvernerju Smithu, ki jo bo po zatrdilu gotovo podpisal. Kopija te resolucije bo poslana vsakemu članu kongresne zbornice v Washimgton.
AGITIRAJTE ZA K. S. K. JEDNOTO!
SMRTNA KOSA V JOLIETU .
V naši jolietski naselbini je piičela kruta smrt neusmilje no kositi svoje žrtve, tako, da smo imeli minuli) nedeljo (23 febr.) kar štiri slovenske mrliče. Bela žena — smrt, si je to pot izbrala našo znano Broadway cesto, kajti vsi štir je pokojniki so stanovali in u-mrli na Broaihvav St. Trije izmed drlioznačienih pokojnikov so bili čin i i naše K. S. K. Jednote.
Smrt je najprvo in nepričakovano potrkala na vrata družine Kernel, 608 Broaihvav minuli petek (23. t. m.) zvečer o-krog 7 ure. Ko je rojakinja Amalija Kernel pripravila možu ir./otrokom večerjo, jo je zadela srčna kap, da je bila v 5 minutah mrtva.
Pokojnica Amalija Kernel, roj. Skibinj je bila stara 31 let in mati treh otrok, osemletne hčerke, 7-letnega sinčka in šelo 32 dni starega deteta (punčke). Rojena je bila v Lokvah na Primorskem; pred odhodom v Ameriko je pa živel v Bazovici pri Trstu. V Ameriki je živela 12 let. Družina Gašper Kernela se je priselila v Joliet še le pred 8 meseci; prej je pa živela v Braddock, Pa. — Pač hud u-darec za neutolažljivega moža in nedorasle malčke, ker so naenkrat zgubili ljubljeno ženo ter dobro mamico! Pokojnica i i spadala k nobenem društvu. R. I. P.
Minulo soboto (24. t. m.) ob 3. zjutraj je premimi^ po devet mesečnem hrdem bolehali ju (vodenici) olv eznani in spoštovani rojak Matija Lavrič, živeč v svoji hiši na 512 X. Broailvav. Bog ga je rešil trpljenja ravno na njegov 56. godcvni dan.
Pokojni Math Lavrič je bil doma* iz Srednje vasi v Loškem potoku iz znane hiše "Pri Mihovih." Prišedši v Ameriko je najprvo delal v državi Louisiana v nekem gozdu; kasneje se je pa preselil v našo jolietsko naselbino in je delal 20 let v tukajšnji žičarai. V-sled prehlada si je lani nakopal vnetje prsne mrene, ki se je polagoma razvila v vodenico. Kakor pobožni Job, tako je pokojni Matija vdan v božjo voljo prenašal neznosne bolečine celih 9 mesecev, večkrat previden z sv. zakramenti za umirajoče.
Pokojni Matija Lavrič je bil pravi vzor vzgled nega družinskega očeta in vernega moža. Vzgojil je svoje otroke v lepem krščanskem duhu. Starejša hči je šolska redovnica ter poučuje v naši slovenski farni šoli sv. Jožefa, č. sestra Mathaja; sin Pavel je uradnik pri Joliet National banki; trije otroci Josip, Mimi in Geno-vefa obiskujejo višjo katol. šolo in akademijo, med tem ko najmlajši, 11-letni sinček Matij še hodi v slevensko farno šolo. Pokojnik zapušča poleg soproge Frančiške in otrok številno ožjih sorodnikov, iz znane družino Šega; v starem kraju pa dva brata in eno se-
stro. Na pogreb je prihitela tudi Mrs. Vesel iz Aurora, 111., njegov svak John Sega iz Chi-sholina, Minn., njegov prijatelj Anton. Vesel iz Olevelan-da, Ohio in Mrs Knaus iz Chis-holma, Minn. — Pokojnik je spadal k trem podpornim društvom (sv. Antona, št. 87, K. S. K. J., sv. Družine in dr. sa-Martina in k bratovščini Naj •vetejšega imena. Vsa ta društva sta mu priredila krasen pogreb. Ker je pokojnikova hči č. sestra Mathaja učiteljica naše farne šole, se je sv. » slovesne maše zadušnice vdeleži la vsa slovenska mladina pod vodstvom vseh čast. šolskih sester.
Hudo prizadeti Lavričevi družini izrekamo tem potom iskreno sožalje. Bodi pogojniku ohranjen najblažji skomin. N. v rg. p.!
Tretja žrtev smrtne kose, dne 24. t. m. je bil vsem joliet-skim Slovenskim gotovo najbolj poznani 71-letni Joeip Konduš, ki je opravljal celih 19 let službo grobokopa na našem slovenskem pokopališču; umrl je v bolnišnici sv. Jožefa, kjer je ležal samo 10 dni. Starost, naduha in srčna vodenica je sivolasega starčka pač mučila že zadnje 3 mesece, toda vstrajal je skoro do zadnjega pri svojem delu. Marsi-kakega rojaka in rojakinjo je pok. grobar Konduš zagrebel, in zdaj je prišla pa vrsta še manj.
Pokojnik je bil rojen pred 71 leti v vasi Stopne pri Nkoc-janu na Dolenjskem; v Ameriki je živel nad 30 let; prva leta je delal v tukajšnji že^lczoli-varni; rad 20 let je živel pri znani družini Jos. Klemenčič-a na X. Broadway; v starem kraju zapušča svojo ženo in še živečo mater, ki je baje že nad 100 let stara? V West Allis, Wis. živi pa njegov zet, rejak Jed p Arli. Spadal je k društvu Vit. sv. Jurja, št. 3, K. S. K. J. že od ustanovitve, vsled česar so ga pokopali v društveni uniformi, katero je pokojnik še skrbno hranil. — Pokojnemu sobratu naj sveti vePna luč iunaj mirno počiva!
Četrti mrlič je bila minulo nedeljo 47 letna rojakinja in sosestra Marija Pcruš, stanujoča s svojim možem Josipom na 714 N. Broadway. — Ko se je 25. t. m. zvečer njen mož vrnil z del& do-mov, je našel svojo ženo ležečo in zakrito na naslonjaču v kuhinji. Vlila se ji je pri ustih kri vsled srčne hibe. Mož jo je sprva klical, da naj vstane pripravljat večerjo, toda žena je bila že mrtva.
Pokojnica je bila doma iz vasi Pamovče blizu Slovenje-ga Gradca na Spod. Štajerskem rojena Rudolf; v Ameriki je živela in bila poročena 24 let; otrok ne zapušča nobenih. Spadala je k društvu sv. Jurja, št. 3, K. S. K. Jednote. — Naj v miru počiva.
DVA ROJAKA PONESREČE- stre,dve živeče v Ročk Springs, NA V RUDNIKU. j eno pa v Homedale, Idaho. Po-Calumet, Mich. jgrefoa se je vdeležilo nebrojno Dne 13. t. m. je šel John D. prijateljev in znancev pokojni-Grahek, čil ini zdrav na delo v ! ce- Oltarno društvo sv. Ane C. in II. rudnik, kjer je bil že j° je korporativno spremilo na več let v službi kot "pump en-;pokopališče katerega članica gincer"; popoldne istega dne IJe hi<!a tudi poko;nS<Sa.
Kdor gre zgodaj počivat in kdor zgodaj ustaja, mu zdravja, blagostanja in modrosti ostaja.
so ga pripeljali v C in H. bolnišnico, v kateri je nekoliko ur
Komaj po pogrebu Mrs. Koshir je solnce elrugj** zato-
pozneje izdihnil. Kako se jejnilo, že se je raznesla grozna ponesrečil, tega nihče natan-j vest, da je bil v svoji trgovini oni m ve, ker ebčasu je bil j napaden in ustreljen Mr. Frank sam v onem pro-toiu, ampak Ferlic. Čeravno ni bil takoj
toliko zna, da je padel v rov. Bil je član^društva sv. Petra, št. 30, K. S. K. J., in tudi član sv. Družine, katerih članst\|o ga je spremilo k zadnjemu počitku. Tukaj zapušča soprogo in pet otrok. Naj v miru počiva!
mrtev, smo vseeno slutili, da jef njegovo življenje v resnici nevarnosti in s strahom simo pričakovali najhujšega; in res, peterk lo je komaj 48 ur po napadu ko je izdihnil svojo blago dušo v tukajšnji bolnišnici. Bil o je dne 16. februarja ne-
Ravnb ko to pišem, mi je zo-1 kako oh deveti uri zvečer, ko pet druga nesreča' naznanjena. j sta dva nepoznana lopova z za-Tudi danes zjutraj (23. feb.) krinkanimi obrazi stopila sko-je šel zdrav na delo rojak Jos. I zj zadnja vrata v trgovino Mr. Lokar; bil je upeden pri stro-1 Grlica, k jer je bil še zmeraj ju kot "miner", in ravno ko i Pri delu- Edei1 izmed lopovov
MORIJJft NAPAD V SLOVENSKEM ŽUPNIŠČU.
Rev. Ciril Zupan in Rev. A.
Mlinar v Pueblo, Colo. napadena.
Pueblo, Colo., 25. feb. 1923.
Danes sta dva fanatična napadalca pozvonila pri vratih slovenskega župnišča. Ker je bil Rev. P. Ciril Zupan-ravno pri svojem brevirju, je oba-tujca spustil notri Rev. A. Mlinar bivši župnik Leadviilc, mudeč se tukaj na obiska. Namesto, da bi šla tujca v odka-za:lo jima sobo, sta stopila kar naravnost v drugo, kjer je bil g. župnik Ciril. Ves čas nista spregovorila besedice, ne pri sprejemu in ne stopivši v sobo. Rev. Mlinarju sta se prišleca zdela sumljiva, zato je stopil tudi on, v župnikovo sobo, kar lepovoma ni bilo po volji. Manjši fant nejevoljno vpraša po angleško Rev. Mlinarja: "What is vour na-
šo bili gotovi z delom okrog |^ zakričal: "Roke kvišku" me?" (Kako se pišete?), na
kar je dobil odgovor. Nato se jima je velelo sesti, kar pa nista hotela; ampak manjši je
---------,_________0__________.. .	. .velel: "Sit down" (Sedite
nato je naenkrat pridrl 'skip' so Premoga rji prejeli svoje vj») Rev Mlinar je nato za-
3.ure popoldne, je šel s svojim | (Hamls UP!> 111 ko ?e Je tcvaiišem še v rov pogleelat, jY erhc ozr1' ka-i ^	^ že
če so luknje, katere so ravno po(" stre1' kl j^ zadel Franka streljale, dobro odtrgale rudo; i ravno v Prsa-
Ravno isti dan
na zdoli in «a je sebm vlekel1 P |n'ker »avadno tudi na 4( 0 čevliev i-4 «a ie polno- P1^1"1 ,dan ^emahi plačajo ma raztrgal na koščeke: Tu- >voje dolgove, je bilo tudi zna-
di on je bil član društva sv.
Petra, št. 30, K. S. K. J.; tudi on zapušča tukaj soprogo in nekaj otrok.
Torej v teku 10 dni je društvo sv. Petra izgubilo kar dva zvesta člana; oba sta pristopila še ta čas, ko je bilo to društvo ustanovljeno.—Bodi jima lahka tuja žemljica!
Iskreno sožalje družinam in sorodnikom obeh ponesrečencev !
J. R. S.
no liapaelalcem, da se je isti večer nahajalo več denarja,kot pa druge dni v njegovi jtrgovi-
krieal: "He is got a gun!" (Sa mokr es ima) V tem h i pu je mlajši napadalec že namciil samokres na prsi P. Cirilu Zupanu. ki lopova hitro zagrabi in
ni in .gotovo je bil njih Inauie.a pomočjo Rev. Mlinarja odri
Mr. Ferlica okrasti. CNfividno >o >e neizkušeni lopovi v svojem poslu zibali kakor hitro je
me
od sebe. Nato priskoči drugi tolovaj na pomoč. V hudem metežu in borbi za življenje je
pcTil strel in zbežala ste ne da j veeji tolovaj nameril svoj šahi kaj vzela.	mokres ravno na čelo g. župni-Pokcjni Fr. Ferlic je bil član j ka; pa tudi ta napad sta dulio-
treh društev in sicer: dr. sv. Jožefa št. 122, K. S. K. Jednote, pri katerem je bil tudi večletni nadzornik, nadalje je bil član dr. sv. Alojzija, JSIv.T. in pa dr. sv. Frančiška, C. O. F.
SLOVENEC POSTAL ŽRTEV
ROPARSKEGA NAPADA. ... ...... n . ,
^ , t4 .	„ , ! 1 )anski dolini na Gorenjskem;
Ročk Springs, ^ yo., 23. feb. y Aniel iko je prišel pred 22 le-
vnika odbila. Manjši napadalec je nato silovito udaril Rev. Cirila zadej na glavo; Rev. Ciril Zupan je menil, da je ustreljen; vendar se je spravil iz sobe in župnišča klicat na po-
Rodil se je pred 42 leti v Po- moč. Rev. Mlinar se je pa zatem še nekaj trenutkov boril
Človek, glej dognanje svoje: Danes srečen si, vesel; Jutri že ti zvon zapoje, Truplo tvoje bo pepel. Tako poje pesnik. Kako so te besede resnične, je gotovo marsikdo občutil v svojem srcu zadnje dni, ko smo spremili na mirodvor kar dve osebi v najlepši dobi svoje starosti in jih položili k vernemu počitku.
Prva žrtev, katero je zahtevala bela žena, i*mrt je bila Mrs. Marv Koshir, soproga tu-, kajšnjega slovenskega trgovca John Koshirja. Mrs. Koshir je bolehala že dalj časa za rakom na želodcu. Lani meseca novembra se je šla zdravit k sloveč i m zdravnikom • Mavo Brothers v Rocheatcr, Minn., kjer se je podvrgla operaciji. Po operaciji se je njeno stanje sicer nekoliko zboljšalo, a žal le za kratek čas. Kmalu po po vrat k u domov se je žopet bo1leze:^ poslabšala in morala je v tukajšnjo bolnišnico, kjer se je dne 12. feb. za vedno preselila v večnost.
Pokojnica je 'bila rojena na Hlavčeh Njivah v poljanski dolini na Gorenjskem; v Ameriko je prišla pred dvaindvajsetimi leti; ob času svoje smrti je bila stara 41 let. Poleg svojega soproga zapučša še tri se-
ti. Skoro ves čas svojega biva-
z manjšim tolovajem, in ker sta bila končno oba razorože-
nja v Ameriki je živel v Ročk; na> sta pobegnila. Springs, kjer je več let uspeš-; y kolikor se domneva, liano vodil trgovino z mesom in! padalca nista bila Slovenca;
grocerijo. Bil je med tukajšnjimi Slovenci in drugorodci splošno priljubljen, kar se je tudi videlo pri njegovem pogrebu, ko so mu številne množice izkazale zadnjo čast.
Usoda je hotela, da je bil e-den izmed njegovih bratov, Jakob Ferlič pokopan ravno isti dan, ko je bil on zadet od krogi je, ki je povzročila ^njegovo smrt; živel je v državi Pennsvlvania.
Zapuča ondi svojo soprogo, enega sina in eno hC-erko; nadalje tudi tri <brate izmed katerih eden živi tukaj v Ročk Springs, eden v Butte, Mont., eden pa v stari domovini.
Vsi trije pokojni naj mirno počivajo v svobodni ameriški .grudi!
V........i.
2 črnca obesili.
Belleville, IU., 21. feb. — Leroy Hollins, 28, in Ernest Williams, 23, oba črnca iz St. Louisa, sta bila danes tukaj o-bešera za umor Al. Honna, 21-tetnega potovalnega zastopnika neke tvrdke.
tudi se ni še zamoglo zvedeti več podrobnosti v tem drznem napadu. — Policija je pač dognala, da sta bila v župnišču puščena samokresa kupljena v Great Falls, Mont.
Ako bi ,ne bil slučajno Rev. A. Mlinar prišel pravočasno na pc»moč Rev. C. Zupanu, bi bile posledice napada gotovo umor.
"Big Tim" Murphy nastopil zasluženo kazen. Leavenworth, Kans., 26. feb.
— Ker je vrhovno zvezno so- , dišče zavrnilo priziv znanega chikaškega politikarja in de- j lavskega voditelja "Big Tim" ] Murpbija, obsojenega vsled j poštne tatvine, so danes nave- j dcnca pripeljali v tukajšnjo j državno ječo, kjer bo moral presedeti 4 letno kazen; ž . njim vred je bil semkaj doveden tudi njegov pajdaš, I tali- | jan Vinzenzo Cosmano. Mur-phiju so dali kaznilniško številko 18,991. Oba delavska "Voditelja" sta bila v zvezi s tatovi, ki so lansko leto n Dearborn postaji okradli post
za $350.000.—.
društvena naznanila in dopisi
i
K
W
skupno odkorakali v cerkev. Vsak član je prožen, da prinese s seboj društveno regalijo.
Ob enem se naznanja članom goriomenjenega društva, da članice nimajo svoje skupne spovedi, pač pa jih veže ravno ista dolžnost kakor člane.
Spovedni listki se bodo razdajali na seji 4. marca; zato ste prošeni, da vsak zanj vpraša; kdor ga pa ne dobi na seji, ga pa lahko dobi na domu predsednika br. John Zulich, 1081 Addison Rd., ali pa pri tajniku.
Vsitčlani in članice ste pro-koli sibodi v drugih mestih in šer.i, - .da označite na prednji državah. Zato opozarjam vse ' strani spovednega listka štev. člane in članice tega društva, | društva in svoje ime, na zad-
NAZNANILO.
Društvo Vitezi sv. Jurija, št. 3, K. S. K. Jednote Joliet, 111. bo imelt^velikoibočno spoved v soboto zvečer, dne 10. marca, in skupno sv. obhajilo pri 8. sv. maši v nedeljo, dne 11. marca. Zato so člani prošeni, da se v koliko mogoče večjem številu zberejo ob pol 8. uri zjutraj v stari šoli. Vsem članom in članicam je dobro znano, da se v tem času od opravljene spovedi zahtevajo spričevala, in to velja za vse člane in članice enako brez izjeme, naj si bodo stanujoči v Jolietu, ali pa kjer-
da mi brez vzakih nadaljnih opominov spovedne listke izročijo in pošljejo najkasneje do konca velikonočnega časa, ki se letos konča z dnem 27. maja, ker po preteku omenjenega časa bom poročilo jaz poslal na urad duhovnega K. S. K. Jednote, in to poročilo bo v vseh ozirih popolnoma natanko in resnici odgovarjalo, tako, da ne bo v njem nobenega izgovora, ne zagovora. Zato še enkrat, in zadnjikrat s tem vse člane in članice opominjam, da zagotovo izvršijo svojo velikonočno dolžnost. Ako bi se slučajno kateri temu protivil, potem naj vse neugodne posledice in sitnosti, katere bi lahko vsled tega nastale, vsak fam sebi pripiše.
Z bratskim pozdravom do vseh članov in članic našega društva.
Joseph Panian, tajnik.
nji pa certifikat štev. in razred in oddajte listek pri obha-jilni mizi. Kdor izmed članov (ice) ne bo izvršil svoje velikonočne dolžnosti, bo vsak sam odgovoren pravilom K. S. K. J.
Z bratskim pozdravom, Anton J. Fortuna, tajnik.
NAZNANILO IN VABILO. Iz urada društva Sv. Družine, št. 5, La Salle, 111.
se naznanja, da se je na zadnji seji sklenilo, da plača vsak član en dolar ($1.—) v bolniško blagajno za mesec marc.
Naznanjam tudi članom, da je bil izvoljen za podpredsednika sobrat Aleks Sever.
Vabim pa tudi člane goriomenjenega društva na sejo, dne 4. marca ob eni uri popoldne, ker bo na seji več važnih-točk na dnevnem redu, .tako tudi volitev novega tajnika. Pridite in si izvolite poltenega in za društvo delovnega, da se mu ne bo*tfajalo psovk kot meni; jaz sem že sit tega obrekovanja.
S sobrastkim pozdravom, Frank Strehar, tajnik.
Jz urada društva sv. Jožefa št.
16, Virginia, Minn.
S tem prosim vse vlane našega društ., da se v prihodnje vsi člani v slučaju smrti kakega sobrata polnost evilno udeleže sprevoda; to velja za Vir-giuijo, Mt. Iron, Eveleth in Gilbert; kajti, ako hočeš biti član društva, moraš tudi spol-novati društvene dolžnosti.
Dobro vam je znano, da je bilo na glavni seji dne 17. dec. 1922 teklenjano, da vsak član. ki se ne udeleži sprevoda, plača $2 kazni v društveno blagajno. Dalje, vsak član, ki ne plača ases. za 3 mesece, ne bo dobil podpore v slučaju bolezni; ako pa ne plača 3 mesece, se ga bo suspendiralo.
S sobratskim pozdravom
^r. Laurich, tajnik.
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Vida, št. 25, Cleveland, Ohio se naznanja vsem članom našega društva, da bomo imeli svojo skupno velikonočno spoved v soboto, dne 10. marca iji skupno sv. obhajilo v nedeljo, dne marca pri 8. sv. maši zjut-cerkvi sv. Vida. Zbirali se bomo ob pol osmi v društvenih prostorih ter
NAZNANILO.
i z urada društva sv. Frančiška Sal., št. 29, Joliet, 111.
Članstvu imenovanega društva r.aznanjam, da je bilo sklenjeno na redni mesečni seji, dne 4. fobr. da bo društvo imelo skupno velikonočno spo-\ ed v soboto, dne 3. marca in kupnio sv. obhajilo v nedeljo, dne 4. marca pri osmi.sv. maši. Člani so prošeni, da se zberejo, z regaljami točno ob pol osmi uri v šolski dvorani, odkoder odkorakamo k sv. ma-1 in pristopimo k mizi Gospodovi. Člane opominjam da se v deleži jo, velikonočne sipovedi in sv. obhajila v velikem številu; vsak član. naj opravi svojo versko dolžnost s svojim društvom in se mu ni potreba ume-avati ko imajo druga društva vojo spoved. Zatorej pridite vsi, kajti čim več nas bo, iepši vtis napravimo za društvo. Istotako opozarjam člane (ce) na potnih listih, da o-pravijo svojo versko dolžnost kar prej mogoče in da mi pošljejo spovedne listke najpozneje do 30. maja t. 1. Nasprotno, če bi kateri zanemaril svojo dolžnost se bo znjim ravnalo po pravilih društva in K. S. K. Jednote.
S sobratskim pozdravom,
John Gregorič, tajnik.
ZAHVALA.
Društvo sv. Florijana, št. 14, K. S. K. J. v So. Chicagu, Ul. se v imenu vseh članov o-menjenega društva prav lepo zahvaljuje cenj. društvu sv. Jožefa, št. 2, dr. sv. Frančiška Siil., št. 29, in dr. sv. Antona »tal., št, 87, K. S. K. J. v Jolietu 111., ker so označena društ .a spremila, oziroma preskr->ela pogrebni ke pokojnemu obratu Frank Likovich, ki je »mrl dne, 10. febr. t. 1. v Joli-•tu, 111. Pokojni sobrat je padal k našemu društvu od ' eta 1897.
Zahvaljujemo so tudi predsedniku porotnega odbora K.
K. J. br. Martin Težaku za ljegovo naklonjenost in trud, ker je preskrbel, da se je pogreb vršil v tako lepem redu. V enakem slučaju je tudi naše društvo pripravljeno za pomoč.
«outh Chicago, 111., 16. februarja 1923.
Math Pirnar, predsenik.
John Likovich, tajnik.
John Makovec, zastopnik, dr. št. 44,K.S.K.J.,So. Chgo.Ill.
(Društveni pečat.)
bomo ime»le skupno spfoved v petek zvečer, dne 9. marca in v soboto 10. marca skupno sv. obhajilo.
Članice so tem potom uljud-iio vabljene, da se v obilnem številu vdeleže ter opravijo svojo dolžnost,
Theresa Potochnik, tajnica.
Iz urada druitva sv. Petra in
Pavla, št. 91, Rankin, Pa.
(Naznanilo vsem članom.)
Naše društvo bo imelo skupno velikonočno spoved v soboto popoldne in zvečer, dne 17. marca t. 1. in skupno sv. obhajilo v nedeljo zjutraj, dne 18. marca. Vsak član naj prinese s sabo društveno regalijo, ali " badge' \ V nedeljo zjutraj naj pridejo člani v cerkveno dvorano ob pol osmi uri, odkoder odkorakamo skupno v cerkev.
Druge podrobnosti in navodila so že članom znana.
S sobratskim pozdravom, Geo. Kroteč, tajnik.
NAZNANILO.
S tem naznanjam vsem članom in članicam društva "Friderik Baraga", št. 93, K. S. K. J. y Chisholm Minn., da bode v nedeljo, dne 11. marca skupna spoved in sveto obhajilo za člane in. članice našega društva. Prosim, da se člani (ice tega udeležijo, ker prilika je dana vsakemu, da opravi svojo velikonočno dolžnost. Ravno tako tudi » opozarjam člane na potnih listih, da, če le mogoče naj izvršijo svojo versko dolžnost. Člani iz Chisholma lahko opravijo sv. spoved v soboto zvečer, kateri imajo priliko da lahko gredo; drugi pa v nedeljo zjutraj. tem se pa bodemo vdeležili rkupnega sv. obhajila pri pol deveti sveti maši. 4 Prosim torej naj ne bo letos nobenega, ki bi po lastni za-nikraosti izostal od velikonočne dolžnosti, ker kdor ne izpo-lnuje tega, kar je obljubil ob pristopu v društvu pred celim društvom, <naj posledice sam sebi pripiše .
Z brastskim pozdravom,
John Sterle, tajnik.
Iz
št.
Društvo £V. Srca Marije, št. 86, Ročk Springs, Wyo. %
Naše društvo je na seji, dne 11. februarja t. 1. sklenilo, du
NAZNANILO.
urada društva sv. Ane, 127, Waukegan, 111.
Cenjene sosestre!
Kakor vam je že znano, da bo imelo gori omenjeno društvo svojo skupno velikonočno spoved, dne 3. marca, in pa sv. obhajilo, dne 4, marca pri prvi jv. maši, — zatorej drage mi sosestre, se kakar po navadi zbiramo 15 minut do osme ure v šolski dvorani, da potem kor-porativno odkorakamo pod zastavo naše društvene patrone sv. Ane k prvi sv. maši.
Dalje, kar se tiče spovednili listkov prosim, naj vsaka posamezna sestra pazi in skrbi, da bo pravočasno Oddala listek društveni tajnici, da potem ne bo nobenih težav v tej zadevi. Tudi opozarjam vse one naše članice, ki so na potnih listih, da se tudi od njih zahteva pravočasno spovedne listke; pošljite jih tajnici.
Dalje se moram zahvaliti v-sem članicam našega društva za tako mnogobrojno obiskovanje ia časa moje bolezni, ali operacije, \ ko sem ležala v "Victory Memorial" bolnišnici in sedaj sem zopet doma. Veseli me, ker ste mi v tem času izkazale toliko ljubezni do mene; zaradi tega se vam ne morem zadosti iskreno zahvaliti; ampak sam ljubi Bog naj vam vašo dobrosčnost in dobroto povrne. Osobito se zahvaljujem našemu društvu za darovane mi cvetlice; dalje hvala Mrs. Apolondji Madrich za darovano mi krasno rožo; e-nako lepa hvala Mn*. Juliji Kostner iz North Chlcaga za darovano rožo. Končno se pa še prav prisrčno zahvaljujem
društvu Krščanskih mater za izkaz njih ljulbezni v obiskovar-nju za časa moje bolezni in za krasne cvetlice, -katero ste mi v spomin darovale.
S pozdravom,
Katherine Mauser, tajnica
ZAHVALA.
Zdolej podpisani se prav lepo zahvaljujem v imenu družine mojega pokojnega brata Frank Likovich, ki je umrl dne 10. febr. 1923. v Jolietu, 111. in bil pokopan dne 13. febr. na novem pokopališču sv Jožefa.
Iskrena hvala g. župniku Rev. J.« Pleviuiku, ki so ga spremili do groba. Zahvala tudi vsem prijateljem in znancem za "darovane vence in v-sem vdeležencem pri pogrebu, ravno tako tudi nosilcem treh jolietskih društev K. S. K. J. Še enkrat: Vsem skupaj -najlepša zalivala. Pokojniku naj bode lahka ameriška žemljica! So. Chicago, 111., 18. feb. 1923. John Likovich, brat pokojnika.
Tioga, Wis. Od tukaj je bolj malo dopisov v našem priljubljenem "Glasilu"; vzrok je ta, ker nas ni dosti Slovencev v tem kraju in zato ni posebnih novic.
Živimo tu na farmi prav i-diličnb in raznovrstno življenje, kakor razmere nanesejo kakršno je vreme in kakor letina izpade; je pa stvar tudi odvisna od dobrih« ali slabih časov v deželi. Sedaj, nekaj let je bolj slabo, ker ni prave cene, za vse kar prodamo; kar pa kupujemo, je vso zelo drago; upamo pa in želimo, da b* basoma tudi za nas boljše.
Ali že znate, da je Wil-lardu, — kamor spadamo mi pod okraj in v faro, — sredi meseca januarja t. 1. pogorela tamošnja slovenska sirarna; pa fce nova stoji na onem mestu in da že mislijo s prvim man cem začeti fc delom. Ali niso res naši rojaki pridni in podjetni ? Kaj ? Ali se more kdo ž njimi meriti* Želimo vso •;rečo in božji blagoslov pri novem podjetju!
Kje je pa zopet naša ljuba Komar jeva Špela, ki se od nikoder že tako dolgo ne oglasi ? Saj je v začetku obljubila, da se bo oglasila vsaka dva ted a; pa se oglasa komaj na št i ri; pri nas jo pogrešamo in želimo, da se zopet javi.
Dalje želim naši slavni Jed noti mnogo novih članov(ic) v sedanji kampanji.
Enako tudi z veseljem pozdravljam gospodinjski predal v našem "Glasilu"; to je vse hvale vredno in koristno za žene in dekleta.
Še eno prošnjo imam do mo jih ožjih rojakov (in j) doma iz Sodražice, bivših faranov cerkve Sv. Marije Magdalene, tako tudi do drugih dobrih src v Ameriki. Dragi mi rojaki, bivši fara-sodraški! Prejela sem pi m o iz starega kraja od mojega brata Frank iStupLca, po domače Osterjev, h. št. 112, da si želijo v Sodražiči nabaviti nove zvonove za farno cerkev, ker jim je prejšnje pobrala v ojna. Ker pa sami ne zmorejo vsega, — akoravno so že darovali vsak po svoji moči, pa j<? še premalo, — se obračajo1 do svojih rojakov in znaii.-cevv tej deleži za pomoč, če liočo kateri(a) kaj darovati v ta namen, kolikor mu drago; tudi vsak, najmanjši ' dar bo dobrodošel in za vse vam, bodo doma hvaležni; tudi ljubi Bog bo vsem darovalcem bogato poplačal lia prošnjo sv. Marije Magdalene.
Zato, dragi mi rojaki (inje), pomagajmo svoji domači cerkvi, kjer smo bili krščeni in podučeni v sv. veri. Saj nam. ni neznano, kako težko je sedaj v uaši ljubljeni, a nesrečni domovini; kako je vse drago; kako jim gre tudi trda za denar
in kako žalostno je za cerkev in faro, če ni zvonov. 2e v-naprej Vam kličem v imei u v-seli faranov vv Sodražice:
Bog Vam tisočero povrni v-sak najmanjši dar I — Kdor hoče kaj darovati, naj pošlje meni; naslov je: Mrs. Mary To-leni, Tioga, Wis. (Clark Co.) in jaz bom svot» poslala na pristojno mesto. .* Imena darovalcev^) in, svote bodo pri-občene v tem listu, kakor tudi potrdilo župnega urada v Sodražiči. Kdor pa želi saan poslati, naj pašlje_na naslov: č. g. Franc Traven, župnik v Sodražiči, Slovenija, Jogosla-vija.
Upam, da ne bo ta prošnja glas vpijočega v puščavi, ker zijam, da so moji znanci (ke) in rojaki (inje) dobrosrčni in radi pomagajo v potrebi in da niso še pozabili domače fare, ne cerkve.
S pozdravom do vseh rojakov in rojakinj doma iz Sodražice, kakor tudi do vseh či-tateljev(ic) tega lista!
Marija. Toleni,
Tioga, Wis. (Clark, Co.)
POPRAVEK.
V	6. številki "Glasila" pri-cbČerf uradnem naznanilu "Imena poškodovanih in operiranih članov(ic)" za leto 1923 naj <so pod zadnjo zaporedno točko 11 čita pravilno: 23390 Tomo Horvatič, član društva sv. Mihaela 163 >Pitts-burgh, Pa.; operiran 10. jan 1923. Opravičen do podpore $25.00 (petindvajset!) dolarjev.
V	7. številki "Glasila" pri-občenem seznamu novo pristo-plih članov(ic) naj se med i-meni novih članov dr. sv. Jeronima, št . 153, Canonsburg,
Pa. čita pravilno, da spada sobrat Anton Novak, cert. 24351 V 22. razjed in ne v 55.
Uredništvo.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Sheboygan, Wis. — Obešati napake in slabosti našega naroda v javnost, ni umestno. Vaše vrstice ne bodo dosti v-pUvale n.:t moralo naše mladine. Temu niso krive razmere sedanjega 'časa, ampak naši slovenski stariši. Jabolko ne pade daleč od drevesa! Oprostite! Pozdrav!
1886 — 1923.
Razlika med letnico 1886 in 1923 je — 37; to je izračunal jn dognal naš znani slovenski pogrebnik John A. Težak v Jolietu minulo nedeljo, povodom slavnosti njegovega 37. rojstnega dneva na svojem domu.
V ,ta najnen jo povabil svoje ožje . sorodnike, prijatelje in znatfce na okusno večerjo.
Sobr. J. A. Težaku, bivšemu, ali večletnemu zastopniku dr. sv. Jožefa, št. 2. kličemo tem {)otom: Še nadaljnih 37 in 37 let !
Prednaznanilo.
Pevski zbor cerkve sv. Jožefa v Jolietu, bo priredil letos na Belo nedeljo (8. aprila) v "Slovema" dvorani krasno A. Medvedovo ljudsko igro 44 Stari in Mladi'Ker te ig-gro na Jolietskem odru še nismo videli, je upati, da bo označeno nedpljo "Slovema" dvorana zopet elobro obiskana. f
Jugoslovan kandidira za mestnega komisarja.
Povodom bližajočih se^mest-iiih volitev v Jolietu se je slovenski in hrvatski politični .klub zdmžil in postavil svojega kandidata za mestnega komisarja v osebi znanega trgovca na Scott cesti g. Josip Ple-~e, rodom Hrvata, doma iz i Delnic.
Primarne volitve se vrše, ine 13. marca t. 1., redne volitve pa dne 17. aprila.
Slovenski in hrvatski volil-ci(ke) v Jolietu! Naša na-rodiia in bratska dolžnost je, -la vsi, od prvega do zadnjega podpiramo kandidaturo roja-ca in sobrata Jos. Pleše-ta. Xa dan primarnih volitev, 13. narca hitimo vsi na volišče in .ddajmo glas za našega juge>-lovanskega kandidata.
Kakor čojeino, bodo,njegovo kandidaturo podpirali tudi laši bratje Srbi; dalje Poljaki, Novaki in Rusini.
Lokalne vesti.
Himen.
Dasiravno imajo poročevalci vseh naših jolietskih listov, -— tako tudi naših slovenskih, — vse svoje reporterske žice napete, ismo zadnji čas. neko novico zamudili. Star pregovor nam veli, da pride čez 7 iqt vsaka stvar na plan in prav. K sreči pa nam ni bilo .reba čakati toliko let, ampak mo slučajno zvedeli novico o >o-roki nase znane rojakinje in -.osestre, svakinje Mr. Jos. Za iarja, — gdč. Emo Dečinan — baiš minulo nedeljo na domu ^ John A. Težaka povodom slavnosti njegovega 37. rojst-lega dneva.
Iz črnega na belem je dog-iano, da so je gdč. Ema Deč-mai:,' poročila še dne 27. decembra 1922 v naši slovenski :erkvi z g. Karolom Šimkus-6m, mladim veteranom izza minule svetovne vojne, rodom z Litvinske, zlatarjem po po-dicu. Vemo tudi toliko, da se je gdč. Ema D. spoznala s vojim izvoljencem v Oak Park bolnišnici, kamor je hodila re-iiio vsako nedeljo obiskovat vojne veterane, me^ida iz gotovega namena?	t
Dne ^6. t. m. sta se novopo-ročertea podala na ženitovanj-ko potovanje proti zapadu. Nevesti, tako tudi žeciinu izražamo tem potom iskrene čestitke. Mnogo sreče, zdravja in blagoslova božjega v novem .tanu! Čestitamo že bolj poz-* no, a vendar — gotovo!
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam aloistno vest, da je dne 12. jamarja t. 1. po kratki in mučili > i Jezni preminul moj iskreno ljubljeni soprog
Anton Drašler.
Tem potom se zahvaljujem sinovom brata Ivan Drašlerja z Clevelanda za krasne vence n udeležbo pri pogrebu. Daje se zahvaljujem bratrancu Vntemu Drašler in njegovi ženi ai vse, kar sta mi dobrega sto-ila, ke>t. tudi sosedom in prija-eljem, ki so mi stali ob strani >b bridkih urah smrti in ga spremili k večnemu počitku. Nadalje se zahvaljujem cenj. irustvu sv. Jožefa, št. 12, ki /li je tako hitro izplačalo od i\. S. K. J. nakazano posmrtnim..
Žalujoči otali:
Ivana Drašler, soproga. Anton in John, sinova v Forest City, Pa. John Drašler, brat, Cle* veland, O.
Frank Drašler, brat v Braziliji. Forest Ci t v, Pa., 18. jan. 1923.
LUCKY STOIKE
CIGAR ETTE,
Najboljše Cigarete
m
# Na pati v večnost
Spisal L. Poulin. * 1 revod « francoščine — po enajsti izdaji.
(Nadaljevanje).
Slednjič jo bila navzoča Be ena ljubeča duša. Mladenka ki jo je Gospod oprostil grehov, ki ji je večkrat odpustil mu je v£.voji čisti naklonjenosti <lo njega darovala iskrenost svoje lope odrešene duše. Ker je. morala več popraviti in vet ljubiti kot Veronika, je vodila Marijo za roko in. ostala do konca,
Pomislite, koliko j«> je stalo. Zasmehovanje je z Urino sulice prebadalo njeno ^srce. Čudno, da ni večkrat o-medlela pri pogledu ua kralje-vega Očeta, Prijatelja, Gospo da, v takem položaju, v takih rokah, ko je korakala po sledu njegovih kapelj in se srečala z njegovimi c-f-mi, ki so princ sle na zemljo luč, pa so bile o-brobljene s temnim kolobarjem in čisto osteklenele.
Videla ga je trikrat pasti na zemljo, prod njenimi očmi so ,ira tepli in suvali ter žalili z ne-ver je tn i m i psovkami.
I\o je prišla na vrh, so ga pred njo surovo položili na njegovo smrtno posteljo — na križ.
Če za bi je jo debel žebelj v u-bogo človeško roko, se zvije cele telo v groznem kr"u, mišice drgetajo, kosti šklepetajo. — Magdalena tega doslej ni vedela, t; la v trenutku je to spoznala. — Če hočejo potem drugo roko jni vesti do v .lesu zaznamovanega mesta, kamor se mora pribiti dnigi žre-belj, mora eden poklekniti nesrečniku na prsi, drugi pa z v-so močjo vleči skrčeno roko, da se sliši pokanje kosti.
Tudi to je morala Magdale-liajsedaj razumeti.
Istotako isto morali nategniti Gospodove noge.. Položili •so eno nogo na drugo ter jih pritrdili z debelim žebljem. S sunkom so postavili mueeni-ški les v vdolbino v skali in telo, vse s krvjo oblito, je bilo <i visokem, s krvavimi curki oblitem križu, izpostavljeno v-sem v pogled.
Marija in Magdalena sta ga vid( !i, vsega oblitega s pur ] urno rdečo krvjo in sta se približali, gotovo radi brtlcsti v si iz uma. Snokorniea se ji vrgla na lu-; na raztrganih nogah ho m)^le ustr.ice zopet pro sior, ki po ga poljubijale, ko 'se je skesala.
Ahigdalera, ubožica, ali ni to 1iv;etajo<>, spačeno truplo, ki Ak< še hrope, telo iskUfo blaženega Boga, ki je reš/r tvojo mlade st ? Ali ne razločiš vet pod temi potezami, ki se vi jejo v smrtnem boju, onega pogleda, ki ti je prinesel mir? A-li še !"utiš na raztrganem čelu iste svete misli, ki so te raz-s vet i le? Ali še spoznaš v prsih, ki se sunkoma vzdihujejo; ponižno in sladko srce, ali ni-po šle te pritrjene noge nekdaj po tvojo dušo ? Ali ti niso te prebodene roke, položene na tvoje čelo, prinesle nebes?
Sv. Devica, Magdalena in več drugih žena jc bilo torej pod križem, učenec, duhovnik pa jc bil samo eden.
Ali veste, daiso žene od tedaj vedno tam ostale? Prostor, ki so ga prostovoljno izbrale, jim je postal sedež slave. Vi pa, ki si ne upate potegovati se za to čast, ker ste ga preveč žalili, vrzite se tja, v sprevod gorečih krščanskih žena! Od tega dne dalje hc/dite kljub temu, da vas bodo smatrali zaradi vaše izpremembe za čudake, navzgor z ljubečimi dušami in vztrajajte na ,celi poti! Pri večnem pribijanju na križ ugovarjajte* v srcu proti temu nasilstvu in medtem, ko visi Jezer? r« križu in je njegov po-
gled obrnjen na vas, sklonite brez obotavljanja; čelo; poljubite njegove noge na mestu, kjer je prebodejio živo meso; ne prenehajte omivati njegove k vi s svojimi solzami in brisati s svojimi lasmi!
To lahko delate s prošnjami, s spovedjo, z gorečim prejemanjem sv. obhajila, saj je°to le v spomin na njegovo smrt in pokop; po vaši smrti bodo gotovo vsi zveličani v nebesih pripovedovali to v vašo slavo in mnogo grehov vam bo odpuščenih, če boste veliko ljubili. Ta križ, ki se navezujete nanj, je vaša moč, edino vaše upanje.
Če vi tu trpite z Jezusom, be»ite nekoč deležni njegove slave; če boste z njim v srcu u-tnrli, vas bo oi> sam obljubil. Po življenju ljubezni, svetih del in svete pobožnosti na zemlji, vam bo dal prijetno življenje in večno združenje s seboj v večnosti.
ŽAREK OD ZGORAJ.
Jezus je jokal nad našimi <rehi zato, da bi nanj pokazal iako moramo tudi mi sami jo kati.	0
Pii Judih je bil chJ, gob napaden človek malodane pro klet. Zapuščen je taval po poljanah, predmet groze vsem ljudem in sani sebi. Če je jei; jala božja roka težiti njegovo čelo in če je' po čudežu nje .rovo meso zopet dobilo pravo barvo in trdnost, se je mora izkazati duhovnikom. Božj namestniki so morali potrditi da je res ozdravil, potem so srečnega nanovo vzprejeli v judovsko družbo.
Ta bolezen je bila res prava družabna, smrt. Daleč od mest >elo daleč naj bo gobavi; zanj ni več? doma, ni prijateljev, ni družine; življenje, ki se vleče je zanj samo dolgo, strašno oz iianjevanje smrti; živ je razje len.
Ko je Jezus videl deset go bavih na potu, je vzdihtelo njegovo srce; vedno mu je šla revščina, ki jo je videl, do sr 3a.
Si>omnil se je morebiti pri
cm, da bo nekoč or. sam podo jen prokletemu in gobavcu, da xl glave do nog ne. bo imel zdravega telesa in da bo ostu de.n plašč greha naložen na njegove rame.
Zato jim reče: "Pojdite
: izkažite se duhovnom!" &:i so in na poti so bili ozdrav jeni.
Sv. Janez Krizos.tom in sve ti očetje trdijo, da je goba-podoba smrtnega, greha in da ie moramo izgazati duhovnom e hočemo uiti prekletstvu.
Toda duhovniki novega za-voi:la store več; ne potrdi je iiimo ozdravljenja, temveč de ijo sami zdravje, kar potrjuje Gospod z besedami: "Katerim boste grehe odpustili, se jim odpuščeni."
Gobavi pa mora vseeno priznati svojo bol in zagotoviti da hoče biti ozdravljen.
Brez popolnega priznanja grehov, brez živega kesanja rx more biti nihče ozdravljen, ne more vstati od te prezgodnj( smrti, od prvega prehodnika večnega pogubljenja, od prave dušne gobe, hočem reči: od smrtnega greha.
. Prvi korak rm strmi poti kesanja je priznanje. Grehe, morebiti na skrivnem samo v-pričo Boga storjene, je treba spraviti čez žsroče ustnice, treba je imeti pričo, sodnika, (Dalje sledi.)
Bolj plemenito je odpustiti in bolj moško je pozabiti, kakor pa maščevati se In storiti komu kaj hudega.
J. M. Trunk:
"V delavnico sem Tvojo zrl..."
EVOLUCIJA ALI KAJ?
b.) Premičnice. Osolnčje. Podmena o nastanku.
Glavne premičnice imajo kakor zemlja, zopet eno ali več spremljevalcev*, ali trabantov, ki krožijo okoli njih in seve tudi okoli solnca. To so lune, a-li meseci; skupno jih je triindvajset. Končno je naše soln-ce središLe tudi še takoimeno-vanim zvezdam repaticam, ali kometom, katerih število še vedno raste.
Vsa ta nebna telesa tvorijo s solneem v osredju čudovit sestav, nekako elružino. To je naš solneni sestav ali naše o-solnčje.
Veda nam je odkrila o tem sestavu mnogo zanimivega. Sv, pismo pove na kratko: "V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo." Ničesar nam ne pove, kako se je to vršilo. Tu je človeškemu duhu pripuščeno široko polje za raziskovanje, ker raziskovalci so mnogokaj odkrili. Uspehi nas razveselijo. Zastrmimo, ko se našim očem odkriva čudo za čudom. Veda napreduje .venomer, a mnogo skrivnosti še preostaja. Tolmačiti jih bodo morali morda šele rodovi za nami, morda pa ostane neraztehnačena, zaprta knjiga.
Kako je naše osolnčje nastalo, nam pojasnuje takoimeno-vana Kant-Laplaceova podmena. Podmena je le, gola hipoteza. Strogo dokazati se ne more, da se je res vse tako vršilo, a tudi odkloniti je kratkomalo ne moremo. Skoroda bo resnična.
Kaj pravi ta podmena?
Pred milijoni let je (tvorilo solnce z vso svojo družino pre-mičnic in lun le eno velikansko plinasto kroglo. Takih krogel zapazimo večje število v vse-miru. Krogla se je vrtela o-.coli neke osi in sicer od zahoda čez jug proti izhodu; ob e aem se je* pa pomikala v vse miru naprej. Posamezni deli so težili na eno mesto. Tako je nastalo neko skupno središče. Prvotno plinasta krogla se je na površju sčasoma ohladila .ter postala gostejša. Posledica je bila, da se je vedno hitreje in hitreje vrtela. Sredotežna moč se je poveiala. Na ravniku, kjer je vrtanje najbolj u einkovalo, so se izločili iz kro tfle posamezni deli, ki so ohranili prvotno smer vrtenja od zahoda proti vzhodu. Ob enem so se začeli kot samostojni koluti (obroči) vrteti okoli prvo-cne krogle v lastnih tirih. Središče, kamor so tudi od glavne krogle ločeni koluti še težili, vsled težnosti (gravitacije) ni jim dopustilo, da bi se kje v vsemi ni razpršili temveč jih je oklenilo na-se. Sorazmerno so jplivali izločeni koluti drug na drugega ter povzročevali pri gibalnju razna motenja. Tako so se koluti kontno razdrli. Posamezni deli teh razdrtih plinastih Obročev so se v podo-oi krogel vrteli okoli skupnega osrčja. Na ta način so nastale premičnice ali plameti. Čisto iličen proces se je vršil tudi na premiknicah samih, ko so se iz ljih izločili njih sedanji spremljevalci, lune ali trabanti. V vsemiru imamo dosti dokazov, da prehodijo nebna telesa vse te dobe počasnega nastanka in razvitka. Saturn ima še zdaj tak kolut.. Naša luna, ki je bila nekoč plinasta krogla, je zdaj mrzla in otrpmjena. Marsikaj nam sicer še ni jasno, kako se je vršil razvitek, a zakoni, ki jih je odkril znani poljski astronom kanonik Jan Kepler, in zakon o težnosti (gravitaciji), katerega je zasledil slavni Izak Nevvton, nam pojasnujejo raz oj vsaj v glavnem, tako, da dandanes skoro ne moremo dvomiti, da je naše osolnčje res
xtako nastalo..
A, kaj s Stvarnikom?
Da ta podmetaa stvaritelja ne izključuje, je samo ob sebi umevno in jasno. Narobe. Ves razvitek obsega celo vrsto krasnih, ol>čudov;anja vrednih čudežev, da zastrmimo. To se čisto enostavno lahko dokaže.
Vzemimo najumetnejši stroj, ki si ga je duh človeški izmislil. Človek stroj postavi in stroj začne delovati. Vsakdo mora pri pognati, da delujejo fizični in mehanični zakoni to-raj naravni zakoni,, pri takem stroju deluje kos drug poleg drugega na prav čudoviti način. Pa bo kdo tako nespameten in trdil, da delujejo v stroju edinole te naravne mož i, ti \iaravni zakoni? Ali ni delovanje strojevo sad, delo uma človeškega? Človek je stroj izumil, zbral mehanične moči, jih združil in jih nekako prisilil, da v stroju delujejo. Naravne moči so potreben pogoj, da stroj dela, a same sebi pripu-ščene bi ne bile nič. Nikoli bi se ne bile znašle skupaj in nikdar bi ne bile izvršile dela, katero je izumitelj stroja nameraval izvršiti. Kar delajo te naravne moči v stroju, «ni njih naravno delo temveč delo stro-jevo, oziroma delo onega, ki je stroj pestavil. Temu mora vsakdo pritrditi.
Obrnimo to primemo na naš solnčni sestav. Le dvoje je mogoče.* Moči ki snovi, na katere naj bi moči uplivale, so bile ali že sprva tako ustvarjene,
sestavljene in urejene, da jih je bilo treba samole nekako pognati in so delale. Učinki, ki jih vidimo v nastalem osojnčju so se vršili čisto -naravno 'in so se morali tako vršiti. V tem slučaju niso bile samol? te moči, ki so razvile naše osolnčje, temveč neskončno modri duh, ki jih je izmislil in tako uredil, .da se je iz njih osolnt-je polagoma razvilo.
Ako pa onim zakonom te notranje moči ne pripoznamo, potem se je začelo njih delovanje pi>d takimi, nam neznanimi natanko določenimi in jako mnogovrstnimi pogoji, da so se morali iz prvotne uredbe prikazati ravno učinki, ki jih imamo v osolnČju pred seboj. Zakoni in snovi pa bi bili čisto drugače učinkovali, ko bi bile prvotno drugače urejede. V obeh slučajih moramo učinek pripi-
da trdil, da so same od sebe??
Pri stroju, ki ga je postavil človek, pripsuje vsakdo učnek stroja, duhu človeškemu, nikakor ne fizičnim mofem, ki so v stroju. Enako moramo soditi tudi pri svetovnem sestavu. Bedasto je, če hoče kdo izločiti duha božjega, od razvitka svetovnega sestava odriniti Stvaritelja;. Take zavrača sam slavni Nevvton. Ko se je neki Halley vpričo njega predrznil smešno govoriti o veri na Stvarnika, ga je učenjak zavrnil rekoč: "Jaz sem te stvari preštudiral, vi ne!" — Lepe besede moža, ki je pogledal v skrivnosti narave tako globoko, kakor še nihče pred njim in dozdaj še nihče za. njim. Med besedo božjo v sv. pismu in med deli božjimi, ki jih zremo v naravi, ne more biti nikake-ga nasprotja, a tako beseda
sovati duhu božjemu, nikakor, božja, kakor dela v naravi mo-ne slepim naravnim močem, (.ramo prav spoznati, jih prav Naravnih moči se je Bog edi- j umeti. S podmeno Kant-La-liole posluževal kot sredstev, placeovo je nekako tako, ka-da je dosegel zaželjeni namen., kor je bilo neko*- s Koperniko-Nespametno bi bilo, če bi vim svetovnim sestavom. Na-kelo trdil, da je tiskana knjiga videzno so se izrazi sv. pisma naravno delo zelo umetnega si-j .glasili tako nasprotno, da je skarskega stroja. To stoji, i cerkev stavila, svoje ugovore. Prav tako najmanj nespamet- (Pokazalo se je pa, da je prišlo no bi pa delal oni, ki bi hotel do nekega nasprotja le, ker so od razvitka sveta odriniti stva-/besedo razodetja božjega tol-ritejja in bi trdil, da se je sve- mačili preveč dobesedno. Kant-tovni sestav razvil le iz delo- Lapllaceov nauk je le podmena, vanja naravnih moči.	j hipoteza, a: bogoslovje nima za-
Seve imam za takega nespa-; dostnih razlogov, da bi resnič-metnega odrinjevalca še zelo: nost te podmene kratkomalo resno vprašanje. Odkod pa odklonilo, ♦naravne moči? Pa ne boš men-	(Dalje prihodnjič.
Kff<3ggQElS5E6ž7]
aSEBaBFSSZi' U': i ^RSSsi
m
% ¥
^AToRiTbJi;!
Bogato v hranjenja in
«
najčistejše kakovosti.
Mleko je del skoraj vsakega cbeda v tem mestu. Ali ni brez-dvomno važno, da je ta življenska hrana neoporečne čistosti in kakovosti? Bordenovo Evaporirano Mleko je izdelek, na katerega se lahko zanesete, kajti Borden ga pripravlja po najte-meljitejših pravilih.
Bcrdenove mlekarne so slavne vsled svoje čistosti in skrbnega nadzorovanja vsakega prccesa v njega izdeljavi. Njegova čistost je popolna, zajamčena s tečnim nadzorstvom, predno dospe do vašega grocerja.
Bordenovo mleko je čisto mleko z dežele, v katerem je ostala sme-tana. Njega bogatost je ono, kar želite za kavo in kruho. če hočete vedeti, kako kuhati z Bordenovim Evaporiranim Mlekom, izpolnite kupon ter označite, kakšna navodila hočete, in mi vam jih bomo poslali brezplačno.
THE BORDEN COMPANY, Borden Buiiding, New York
	KUPON
Kruh * Kendi Ribe	Polivke Paji Meso Pudingi Sladčice Juhe
	
	
	
UNSWEETENEf>
evaporated
Milk
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
______Izhaja vsako sredo.
Lastnina Kranjsko-SIoveoake Katoliške Jednote t Združeriih drŽavah __ameriških.
1004 N. Chicago St
Uredništvo in npravnHtro: Telefon 1048.
JOLIET, ILL.
Za Slane, na leto
Za nečlane__
Za inozemstvo
Naročnina:
-$1.20 -$2.00
.$3.0»
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
of the
UNITED STATES OF AMERICA. Mainted by and in the interest of the order.
Issued every Wednesday.
t
1004 N. Chicago St
OFFICE: Phone: 1048
JOLIET, ILL.
Uradno naznanilo.
NOVO DRUŠTVO SPREJETO.
Novo žensko društvo sv. Ane št. 173, Milwaukee, Wis., sprejeto v K. S. K. Jednoto dne 22. febr. 1923. Imena članic so: 10371 Koropec Antonija, roj. 2907, raz. 16, za v. $1000. 10:)/2 Peterlin Marija, roj. 1S06, raz. 16, zav. $500. 10373 Koropec Marija, roj. 1906, raz. 17, zav. $1000. 103 <4 Berkopec Helena, roj. 1905, raz. 18, zav. $1000.
10375	Golob Ana, roj. 1903, raz. 20, zav. $500.
10376	Kutnar Frančiška, roj. 1892, raz. 31, $500.
10377	Rebernisek Kristina, roj. 1899, raz. 24, zav. $1000.
10378	Žagar Marija, roj. 1898, raz. 25, zav. $500.
10379	Ilojnik Amalija, roj. 1897, raz. 26, zav. $500.
10380	Mavric Marija, roj. 1897, raz. 26, zav. $500. 103S1 Špende Ana, roj. 1889, raz. 33, zav. $500.
10382	Stukel Barbara, roj. 1884, raz. 38, zav. $500.
10383	Rangus Marija, roj. 1881, raz. 41, zav. $250.
10384	Peterlin Neža, roj. 1882, raz. 41, zav. $500.	4
10385	Pangre Marija, roj. 1878, raz. 44, zav. $500.
10386	Pauc Marija, roj. 1877, raz. 45, zav. $500. Društvo šteje 16 članic.
Josip Zalar, gl. tajnik
VOJNA V ZRAKU.
Zgodovina nam pripovedur je, da jo sila m morju, ali bro-dovje rešilo staro Grško v perzijski vojni; tako so se tudi stari Rimljani z uspešno mor-narico branili pred napadi Carthažanov. Sila na morju je naredila tako veliko državo Velike Britanije (Anglije) ; Angleži so se s svojimi dobro oboroženimi bojnimi lad-- jami branili pred Španci in zmagovitim Napoleonom; tako jo tudi velika mornarica rešila zaveznike v zadnji minuli vojni (1914—1918); v tej vojni se je rabilo orožje v štirih dimenzijah: na suhem, na vodi, pod vodo in v zraku.
Države, koje obdaja morje polagajo največ vrednosti svoji povodni sili, ali mornarici bodisi v mirnem, ali vojnem času. Vse kaže pa na to, da s-e bo prihodnja vojna vršila v zraku, ki bo tudi odločilna za ono državo, ki ima svojo največjo zračno flotilo. Borba za prvenstvo v zraku se je namreč pričela že takoj po podpisani verzaljski mirovni pogodbi. Zanimanje za povečanje zračnih flotil je nastalo tudi po znani washington-ski konferenci, kjer se je omejilo število bojnih ladij za razne države. Danes se pricka-jo razne države, katera bo imela več svojih vojnih Ietalr ne pa bojnih ladij; kakor razvidno pri tem vprašanje bojnih ladij peša.
Rekli smo že, da bo prihod-rja velika vojna v zraku, visoko med oblaki; to »videva o-•so!)ito Francija, ker ima danes na razpolago že 1200 modemih h tal m 3000 izvežbanih letalcev.
Ker Anglija v tem oziru noče zaestati, je dala graditi 400 vojnih letal; enako polaga tudi velike važnosti vojni v zraku Italija; nič manj kot 800 letal bo zgradila v doglednem času.
Nihče pa danes ne zna, kaj Rusija počenja v tem oziru. Č uje se, da so Francozi zelo v strahu pred aeroplanj, katere-delajo danes Nemci v sovjetski Rusiji. Nemci bi lahko zopet doma zgradili svojo ogromno zračno flotilo, pa tega ne smejo na podlagi sklenjene mirovne pogodbe. Kaj se v tem oziru danes na Ruskem kuha, ne ve nihče-drugi, kot Nemči-
ja in sovjetska Rusija. Fran-cov se loteva slutnja in, strah, ela >se bode naenkrat navalila čez njih deželo velikanska zračna armada preko Poljske; In ta zračna sila lahko vso Francijo uniči v nekaj urah.
Tudi na daljnem iztoku se japonska pripravlja na povečanje svoje zračne sile; nji sledi celo Južna Amerika. — Pri vsem tem pa Združene države vse to mirno gledajo in — počivajo. --
VERA AMERIKANCA.
Neka sestra farne šole sv. A-ne v New Orleans, La. je sestavila naslednjo vero Ameri kanca, katero otroci tamošn-je Šole večkrat na pamet ponavljajo; ta vera se glasi sledeče:
"Verujem v Združene drža ve ameriške kot vlado ljidst va, po ljudstvu in za ljudstvo, koje pravične moči izvirajo z dovoljenjem vladanih. — Ve rujem v demokracijo in repub liko; v neodvisen (suveren) narod mnogih neodvismii dr žav; v eno perfektno in neruz družno unijo, ustanovljeno na onih načelih svobode, enakopravnosti, pravice in humani -tete, za kar so ameriški domo ljubi žrtvovali svoje življenj« in imetje. Jaz vsled tega tr Ino verujem, da je moja dolžnost do moje domovine, da iz-polnujem njene postave, da spoštujem njeno zastavo in jo branim pred Vsčmi sovražniki!"
STOLETNICA LOUIS PAS TEURJA.
Sloveči učenjak in dobrot nik človeštva Louis Pasteur se je rodil 27. decembra 1822. kot sin revnega usnjarja v vasi Dole, okraj Jura na Francoskem Njegov oče in mati sta bila mirna, tiha, marljiva in globoko verna. Vsa ta svojstva, posebno pa vernost so spremljala Pasteurjev značaj skozi colo življenje. Kot dijak ni kazal posebne nadarjenosti. Zibal se je nekako v sredi. L. 1838. je odšel v Pariz, da se pripravi za univerzo; 1.1842. je maturiral in dobil izmed 23 maturantov — 19. mesto. To ga je tako potrlo, da je sam sebe kaznoval, prostovoljno ponavljajoč zadnje,lejo srednja šole. Prihodnje leto \je nesel 4. mesto in, s korajžo je šel na univerzo. — L: 1844. se
je pričelo njegovo znanstveno delovanje. V glasniku akademije znanosti je dokazal, da je za naravo telesa enakovredna z notranjim ustrojem njegova prostost. Tako je dal podlago .novi zinanstveni Jve-di: prostorni kemiji. Po ab-solutoriju je učil tri mesece na gimnaziji v Di-jonu, nakar je bil poklican kot izredni profesor jna strašburško univerzo. Tu se je oženil z rektorjevo hčerko, ki mu je bilo vredna krščanska žena in družica pr.i njegovem znanstvenem delu. Leta 1854 je bil odpoklican v Lille. Tiste dni je Francija silno trpela na vinski bolezni. Ogrom ne količine viisa, namenjene za izvoz, so se pokvarjale in prizadevale francoskemu narod nemu gospodarstvu silno škodo. Pasteur je poiskal povzročitelja bolezni: stensko ple sen (glivo kvasivko). Dog-•al je, da se te glive nahajajo v zraku in da kot nevidni živi organizmi prehajajo v vino, ijer povzročajo vrenje in bolezen. Iznašel je tudi lek, ki je znan pod pasterizacijo vina, piva, mleka itd. . V tem času je dokazal, da se iz mrtve tva-rine nikdar ne more poroditi življenje. S tem je ovrgei hi-potezoeksaktne vede o spontani generaciji in izpo<Jajak«i:l tla tajivcem vsega metafizičnega. Odpor proti njoi^u je bil silen. Ovreči njegovega dokaza ni mogel nihče. Pas-i pa se za strele ni zmenil, iJ)M"\ eč je deloval dalje. Loti. 1866. ga je napotil njegov bivši profesor Dumas na južno francosko, kjer je razdajala kuga med sviloprejkanJ, ki je grozila uničiti to panago gospodarstva. Pasteur je dognal, da povzročajo pegavico na sviloprejkah glivice. Z izolacijo obolelih svil opre j k je odpravil zlo, in svilopreja se je začela sijajno Razvijati po Franciji in Italiji. Pasteur je zaslovel. L. 1868. ga je zadel mrtvoud po eni strani telesa, vendar je delno okreval in nadaljeval znanstvena raziskovanja. Poraz, ki ga je Franciji zadala 1. 1871. mlada Nemčija. je velikega genija prvič potrl. Odšel je na svoj dom. Angleški kirurg Lister je med časom na podlagi Pasteurje-vih zaključkov dognal, da povzročajo vnetje ran bakterije, s katerimi je prenasičeno ozračje. Začel je izpirati okolico in rane same s karbolovo kislino, prekuhaval je inštrumente, obveze itd., in naenkrat so prenehala vnetja in zartruplje-nja. Tako je prišla do veljave moderna kirurgija. Paste-urjevi nasprotniki pa njso mirovali tako, da je bil ta veliki mož le z enim glasom večine proglašen članom medicinske akademije.
Ko se je na Francoskem po; javila občutna živinska kuga, ki je ponekod zahtevala po dve tretjini goveje živine, konij in drobnice, je vlada pozvala Pa-steurja, naj dožene vzroke o-bolenja. Pasteur jo ugotovil vranični prisad po glivicah in je iznašel lek po cepljenju. Na podlagi tega so se razvila cepljenja zoper vse bolezni, — uspehe vidno danes vsepovsod. Razvila se je nova znanstvena panoga: mikrobiologija. Po teh urpehih jc začel Pasteur preiskovati pasjo steklino. U-■pehe dokazujejo danes brezštevilni Pasteur je vi zavodi, katere je najti po vseh večjih mestih sirom sveta.
Leta 1888. je zadel Pasteur-ja drugič mrtvoud. Bil je sicer ohromel, a bodril je svoje učence neprestano. Dne 28. septembra 1895. je poklical Bog svojega zvestega slu žab-
T\aete«rjVvem zavodu v Pari
tu. - \ - ' . / <
4leta v ruskem ujetništvu
- (Pi«e Josip Grdina, West Park, Ohio.)
(Nadaljevanje.) Potovanje po donskem ozemlju. Spretnost donskih kozakov in njih zgodovina.
, Zadnjič sem omenil, kako me je ona naporna paša, ozir. e-nodnevno delo vaškega čredni-ka raztogotilo, da sem se že naslednji dan po "francosko" ^poslovil od one vaške hiše in jo krenil dalje na potovanje, kar je bil v resnici moj glavni namen. Ker me je naporna hoja kmalu utrudila, sem legel pod neko veliko košato lipo ob cesti in sladko zadremal. Iz spanja me prebudi pokanje puisk, ki se je slišalo iz daljave. — Kozaki se lasa jo z bolj-ševiki, — si mislim, poberem ■svoje stvari in jo krenem naprej po cesti čez trge in sela. V neki vasi sem pa naredil zopet precej dolg "štacijon". Nek koza k me je pričel prosili, da naj stopim k njemu v
lužbo. Sprva se nisem dal njjkakor pregovoriti, kajti preveč sem se bil že privadil "pohajkovanja" in pa rad sem si ogledoval to in ono; končno sem se pa vseeno Odločil ostati pri onem kozaku v službi, kjer se mi je prav dopadlo, čemu pa tudi nef Z delom ni šem bil preobložen in poleg tega sva se .tudi z gospodar jam zelo dobro razumela tako, da jc !o vse lepo dalje. V tej službi sem se jaz najrajši ukvarja kozaškimi konji ter jih goni na pašo. Res, konj donskega kozaka je bistra žival, poleg tega pa tudi ubogljiv, da na mig uboga svojega gospodar-»a. Na ukaz takoj leže na tla, a leži kot crk en, potem pa zopet na ukaz škcči naglo pokonci. . In pa dirjati, kako zna? Joj, jej, kar >apo mi je jemalo med dirjanjem; ko sem fin jahal čez kak jarek, je tako ?pretno skočil in dirjal naprej cot po zraku. Nič čuda, da -o donski kozaki tako izvrstni jezdici, to je mogeče pri .takt i/aglih konjih, saj sta si donski kozak in pa njegov konj tesna prijatelja, ki ju ne loči ničesar. Kozaka brez konja si ne more te misliti; kar je ptica brez perutnic, to je donski kozak brez svojega čilega konja. Da sta si tako prijatelja je vzrok ta, ker sta že od mladega vedno skupaj ter s6 vadita na vse načine tako, da donski kozak in njegov konj prekašata v izurjenosti vse druge jezdece na celem svetu. Kako izvrstno znajo jahati, bi človek ne mogel verjeti, ako bi jih sam le videl. V najhujšem diru »pusti kozak uzde, se obrne na-?aj, zagrabi puško, ter strelja na sovražnika; v najhujšem diru pobere s tal kako stvar, ter se na dirja jočem konju o-bnuša, kakor na tleh.
Ne samo, da je kozak tako drzen jahač, tudi njegov konj je učen, da mu ga ni iz lepa para. Mirno ležeč poleg gospodarja čaka na napad; na en sam žvižg planejo vsi konji pokonci in ravno tako padejo zopet na tla ako jo treba; v resnici, kozaški konj je priprav] Ijen vse storiti, ker je vajen vsega, dobrega in slabega. Dostikrat morata, kozak in. njegov konj prestati {tuli marsikako nepriliko, osobito v vojski, a kljub vsemu temu sta vedno žiJ lava in vstrajna.
Cenjene čitatelje bo gotovo zanimalo kaj več zvedeti o teh zanimivih jezdecih. O ruskih kozakih, vem, da je že ta, ali oni morda čul, osobito za časa svetovne vojne. Jaz sem o njih čul, ko sem bil še šolar, ter sem vedno z zanimanjem čital, kako >so ti kozaki pre ganjali prezeblo Napoleonovo
videl kozake, še manj' pa, da bom v njihovi eredi, ali da
bom celo jahal njih korije Leta 1914. je prvič naneslo, da >era se srečal ž njimi na bojišču v Galiciji. Nekoč je naši stotniji celo trda predla pred kozaki, malodane, da nismo padli rijim v klešče; tako zvito so nas napadli, končno smo <se jih pa le znebili s svinčeno to-čo. Takrat sem se s tem imenom precej seznanil; a da se ruski kozaki dele v več imen, ali plemen, tega pa še nisem vedel, izjemši Čerkezov, katere smo nekoč vjeli r boju. Kasneje, ko sem prišel v Rusijo, zlasti pa Don, .tedaj sem se bolj proučil, da je kozakov več vrst in sicer: nralski kozaki, živeči na Uralu, zabalkajski, ali sibirski kozaki, dalje kubanski kozaki, ki so sosedje donskih; zaparoški kozaki, živeči v Ukrajini; Črkezi in pa donski kozaki, živeči na Donu ob reki Volgi ter obrežju azov skega, morja. Slednji so izmed drugih kozakov najbolj sloveči, ter prekašajo vse dru ge v hrabrosti, učenosti in o-miki.
Da je donski kozak na Ruskemv najbolj upoštevan, je vzrok ta, ker so baš donski koza ki ruskemu cesarstvu pridobili Veliko Sibirijo.
Donski kozaki so po sporočilu zgodovine ponajveč iz beguncev od Moskve, ki so ube žali pred raznimi grofovskimi in knežjimi tirani v "step" na odprto polje in gozdove, ter se naselili ob reki Don in Volgi; največ ob Donu, od tod izvira ime "donski" kozak. Da so se ondi naselili je bil vzrok ta, ker so se od tam najlažje bojevali proti krutim Tatarjenr in divjim Mongolcem, s katerimi so se čestokrat spoprijeli.
Zemlja med reko Don in Volgo (sedanji Don) je bila te daj poraščena z gozdi, v katerih so živeli že pred tisoč leti še divji Kazar ji, katere sta na svojem apostolskem potovanju obiskala in »čila sv vero dovanska apostola sv. Ciril in Metod. Donski kozaki so sicer priznavali moskovsko vlado in carja, toda za njih pfcstave so e pa le bolj malo zanimali, ne ^meneč se, je li to carju in vla li všeč, ali ne? Bogatim ruskim trgovcem, ki so vozili razno blago po reki Don in Volgi, so kozaki večkrat zaplenili ves tovor, namenjen v Carigrad in drugam. Moskovskega (ruskega) carja je to samovoljno početje (loncih koza eov silno jezilo iii car Ivan V. Grozni je sklenil kruto maščevanje nad njimi, zatorej je poslal nanje svoje vojaštvo in ukazal kozake obesiti in potrditi. Označeni car je bil dovolj grozovit, tako je imel tudi dovolj močno armsdo, da izvrši ta ukaz. Donski kozaki so bili pa tudi dovolj prebrisani, da niso čakali carjevega vojaštva, ampak so se spretno umaknili preganjalcem napo-tivši se proti vzhodu čez kav-kažko gorovje; vodil jih je njih "ataman" Jermak Tirno fejevič, njih glavar in izboren vodja. Četa teh kozakov je štela okrog 800 mož, ter se po mikala proti LTralu. Med po tjo so si kozaki nabavili dobrega orožja od trgovcev ter so tako dobro pripravljeni dospeli čez Ural do Sibirije. Dolga in težavna je bila ta pot. vendar so vstrajali do konca.
Nekega dne so dospeli ti kozaški begunci do holma ob rq-ki Irtiš, odkoder so zagledali mesto Isker, prestolico sibirskih Tatarov, kjer je vladal kan Kačum; kozami so sklenili napasti Tatarje, ter jih užu-gati, kar so tudi dosegli. Tedaj seje vnela huda bitka; kozakom je poveljeval Jermak Timofejevič, Tatarom pa Mah-metkul, posinovljenec starega Kačuma. Kozakom, ker jih je bilo malo, je sprva predla trda, vendar jim je njih odločnost, vstrajnost in boljše oro-
žje končno naklonilo venec zmage nad Tatarji. V tem boju je bil vodja Tatarov Mah-metkul ranjen, nakar je zbežal v "step", Tatarji so pa ostali razpršeni in pobiti brez svojega poglavarja v mostu Isker, kamor se je naselil zmagoviti Jermak s svojimi kozaki. Zatem so kozaki še nadalje zasledovali Tatarje ter os-vrojali Sibirijo; to se je vršilo jeta 1582, ko so donski kozaki riborili Rusiji Velikč Sibirijo.
Ko so kozaki ugnali Tatarje, ' in si osvojili Sibirijo, je njih poglavar Jermak Timafejovič poslal kozaka Koljca z dragoceno kožuhovino k carju Ivanu IV. s poročilom o zavzetju Sibirije. Ivan IV. (Grozni) je bil tega poslanstva silno vesel, ter je takoj pozabil na vso jezo proti kozakom, zaeno jim je poslal celo nekaj svojih strelcev na pomoč. Jermaku je poslal v dar dragoceno bojno opravo i m svojo zlato kupo v znamenje prijateljstva. Car Ivan IV. je torej na ta način donskim kozakom vse odpustil, poleg tega jim je še podaril v last lepo donsko ozemlje; od takrat so postali ti kozaki neomejeni gospodarji Dona; od tedaj so zasloveli v zgodovini Rusije kot najboljši in najbolj/ junaški kozaki med vsemi dru-^ ^imi. — To zgodovino sem cesto čul od kozakov samih, is totako so mi pripovedovali o njih tudi mužiki (ruski kmet-
je).
Oglejmo si .te znamenite može od bliže. — Donski kozak je močne rasti in belega obličja, oblečen v temnovišnjevo uniforme z rudečimi našivi, ki mu zelo lepo pristojajo. Na hlačah ob straneh nosi širok, rdeč naši v kot general; obut je v visoke, svitle škornje; na glavi jma čepico enake barve (temnovišnjevo), ki je naokrog obrita s precej širokim rdečim ašivom; čepico nosi nekoliko »ostrani, tako da mu gleda na levi strani nral šop las nad u->esom; ob svoji levi strani ima pa pripasano težko kozaško šaško", (sabljo),.ki se neko-iko razlikuje od navadnega konjenika, s tem, da je težja icr brez varstvenega obroča; la ročaju je pritrjen samo jermen, da si ga jezdec natakne na roko; na ta način mu ne mo-.»' sovražnik sablje iz rok izbi-te.
Na svojo sabljo je donski kozak ponosen kot na svojo čast in konjiča. Pogled na tako opravljenega donskega kozaka je res diven, da prekaša vse druge vojake; poleg tega se nosi pokonci kot sveča, da mu kar zveni pod nogami; iz ob-ičja mil sijeta odločnost in po-<4um, kar naredi na tujca lep vtis.
Nekateri si predstavljajo kozake puste, čemerne rujavega obraza z bičem v roki, ki no zna drugega, kot pretepavati; temu pa ni tako pri doneskih kozakih; zanikrni in bolj surovi so pač Črkeški kozaki, ne pa donski; ti so v resnici hrabri, čedni in gostoljubni da malo takih. Res, da niso tako gostobesedni, kot "mužiki", ampak so bolj r.esni in možati in tudi bolj olikani. To pišem iz svojega lastnega prepričanja, ker imel sem priliko opazovati tega in onega. Jaz dajem torej donskim kozakom v-so čast. V obče so donski kozaki poznani po Rusiji kot najznamenitejši kozaki, kajti o-menil sem že, da so baš ti pripomogli k razširjenju Velikee Rusije s pridobitvijo Sibirije; tako so se tudi v poznejših bojih donski kozaki odlikovali ha prvem mestu; evropska kultura jim je dosti hvaležna, ker so bili ti kozaki v vednih bojih, s krvoločnimi Tatarji in Mongoli; baš donski kozaki
so jim ustavljali pot čez mejo v Evropo.
UtunoTljen* ▼ Joliet«, III., dne 2. aprili 1894. Inkorponran« v Jrlietu. državi Illinoi«, dne 12. januarja, 1898 GLAVNI URAD: JOLIET, III	Telifon 10«.
SOLVENTNOST K. S. K. J. ZNAŠA 100.27%.
Od ustanovitve do 1. januarja 1. 1923 znaša skupna izplačana podpora $2,149,432.00.
•GLAVNI URADNIKI: tlavai predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St. Joliet, I1L L podpredsednik: Matt Jerman, 332 Mchigan Ave., Pueblo, Colo »L podpredsednik: John Mravintz, 1022 East Ohio St., N. S. Pittsburgh. Pa Uavm tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, IU £»Pismkar: John Lekan, 406 Marble St, Joliet, 11L »Ugajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway. Joliet, 111. u«ovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620-10th St., Waukegan, III. vrnovm zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio St. N. S. Pittsburgh, Pa B\. ^	NADZORNI ODBOR:
brafck Opeka, st 26 Tenth St., North Chicago. 111. Vlaitm Shukle, 811 Ave. "A", Evelcth. Minn
Jobi Zulich, 6426 Št. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Fohn\Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo \nto* Nemanich. »t. 1000 N. Chicago St.. Joliet, I1L „ A^	POROTNI ODBOR:
MartidTežak, 1201 Hickory St., Joliet, 111. Frank Jrempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa John V%ikshinieh, 5031 W. 23. Plače Cicero, I1L
PRAVNI ODBOR: ss, 6517 Bonna, Ave., Cleveland, Ohio. ipare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, I1L —n, Box 529, Forest City, Pa.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Telefon 1048. JEDNOTIN ODVETNIK: e, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. _ in denarne zadeve, tikajoče ie Jednote naj se pošiljajo na glavnega tafcika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, I1L, dopise društvene viti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO" K. S. K lEDN^TE. 1004 N Chicago St.. Joliet I1L
Deduct Assets Not Admitted.
Other items, viz: Official Organ .......J.. .$1,724.79
Fixtures and Supplies ................... 4,253.10
In hands of Receiver, Mercontile National Bank, Pueblo, Colo...................... 1,000.00 6,977.89
# Total admitted assets
$1,054,638.43
Joseph R. F. I John Dej
Ivan Zuj
Ralph Koi Vsa pil
nnual Statement
OF THE
Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America.
VlAR ENDING DECEMBER 31, 1922.
Located at 1«)4 N. Chicago Street, Joliet, Illinois. Incorporated lanuarv 12, 1898. Commenced Business in Illinois April 2, 1894. Jofcph Sitar, President. Joseph Zalar, Secretary.
Balance from prev^us year........................ $37'> 925 88
INCOME.
Membership fees ackally received..................... 407.00
Ali other assessmentAor premiums..................... 257.752.21
Medica 1 examiners' »es aetually received ............. 210.75
Other pavments by mfaibers, viz;
Čhange of Certifieate\.............................'.. 233.00
Total received Vom members..................$258,602.96
Net amount received frdbri members......................................258,602.96
Gross interest on mcrtgi^e loans............................................4.442.97
Gross interest on bonds and dividends on stocks................46,246.51
Gross interest on deposits \n trust companies and banks..	530.45
Gross interest from ali othter sources....................................247.5C
Gross rents from Associatio^'s property, including $900.00
# for Associationi occupariVy of its own buildiags ....	917.50
Sale of kdge supplies .......................................................62.40
Gross profit on sae or maturity of ledger assets.........4,000.00
Gross increase in book value *f ledger assets......................390.23
From ali other sources, viz:
Commission on Joan made ...................................................270.00
Refund on Morfgage ForeclosCd ............................................1,032.79
Miscellaneous ................\..............................................10.00
Total income.........\......................$316,753.31
Sum ,.................>...................$1,189,679.19
DISBURSEMENTS.
Death jelaims ..........................................$101,303,32
Permai\ent disability claims .......................... 10,475.00
Sick anfl accident claims.............................. 19,867.50
Total benefits paid.......................
Commisskms and fees paid to deputies and organizers
Salaries 4f officers and trustees, No. 20........{...
Salaries other compensation of comlnittees .. J...
Salaries o! office employees, No. 1 ....».........J...
Salaries and fees paid to Snpreme Medicil Examiiiers Traveling ind others expenses of officers, trustees and
committei Insurance d\partment fees Rent, includiug $900.00 for Association's occupancy of its
owii buildings ..............................
Advertising, printing and stationerv .....^............
Postage, exprefc, telegraph and telephone .............
Official publicaion ..................................
Legal expense ia litigating claims .....................
Other legal expeYses ........................;........
Taxes, repairs anA other expenses on real estate........
Gross loss on saleVr maturity of ledger assets.........
Gross decrease in bVok value of ledger. assets...........
Ali other disbursem\nts, viz: Premium on Suret.y Bonds. Light and Heat Actuary Miscellaneous
131,645.82 607.00 8,680.00 1,366.00 2,005.00 555.50
682.54 429.33
900.00 1,277.84 «»0.46 10,900.00 254.71 500.00 912.77 1,260.00 7,676.28 1,121.50 624.52 119.60 245.63
Total disbursenftnts ...........................$172,444.50
Balance ........\.............................$1,017,234.69
Ledger Assets.
X
____________'sta
Book value of bonds and stdcks..............................................935,687.50
Deposits in trust companies ifcud banks not on interest...	3,014.25
Deposits in trust companies and banks on interest............13,582.94
Book value of Real Estate V...........................$ 13,200.00
Mortgage loans on Real esffcte ........................ 51,750.00
Total ledger assets.........................$1,017,234.69
Non-Le^ger Assets.
Interest and rents due and accruiji...................$
Market value of bonds and stocks over book value......
Assessments actually collected b*.Subordinate Lodges
not vet turned over to Supreme Lodge .........
Ali other assets, viz: Official Orga* ........$1,724.79
Fixtures and Supplies .............\....... 4,253.10
9,090.64 27,590.50
i
1,722.60 5,977.89
Gross Assets ................X...............$1,061,616.32
LIABILITIES.
Death claims due and unpaid, No. 3 in full
$2000.00 ; 37 in part $11,504.67...........$13,504.67
Death claims reported during the year not adjusted, No. 2 ........................ 2,000.00
Total death claims.........................$ 15,501.67
Permanent disability claims reported during
the year but not yet adjusted, No, 4.....$ * 200.00
Total permanent disability claims............ $ 200.00
Sick and accident claims reported during the year but not yet adjusted, No. 8......$ 199.00
Total sick and accident claims.
199.00
Total unpaid claims .......................$	15,903.67
Salaries, rents, expenses, commissions etc., due
and accrued............................................................................676.75
Advance assessments .........................;.....$	39.44
Ali other liabilities, viz:.................$ 10.58
- $	10.58
Total......................................$ 16,630.44
EXHIBIT OF CERTIFICATES Total Business of the Year.
Number Amount Benefit certificates in force December 31, 1921,
as per last statement ......................12,289	$10,785,750.00
Benefit.certificates written and renewed during the year ............................ 824	690,250.00
Benefit certificates increased during the year	9,500.00
Totals............................13,113 $11,485,500.00
Deduct terininated, decreased or transfered during the year ......................... 472 407,750.00
Total benefit certificates in force December 31, 1922...............12,641	$11,077,750.00
Business in Illinois During Year.
Number	Amount Benefit certificates in force December 1921, as
per last statement ....................... 3,266	$ 2,971,250.00
Benefit certificates written and renewed during the year ............................ 216	189,500.00
Benefit certificates received by transfer during the year ............................ 24	22,500.00
Benefit certificates increased during the year	1,500.0°
Illinois Claims.
Number Amount Claims unpaid December 31, 1921, as per last
statement ............................... 2 $	64.00
Claims reported during the year ........... 116	2,517.00
Totals ........................... 118 $ 2,581.00
Claims paid during the year ............... 11$	2,581.00
Claims unpaid December 31, 1922 .......... 00000 00 000 000 00
SCHEDULE D. SUMMARY. Bonds and stocks <5wned by the company. Bonds
Government .................$ 90,000.00 $ 90,000.00	$ 90,000.00
Province and municipal ...... 735,687.50 735,687.50	766,578.00
Railroad .................... 10,000.00 10,000.00	8,900.00
Miscellaneous................ 100,000.00 100,000.00	97,800.00
Total Bonds..........$935,687.50 $935,687.50 $963,278.00
Stocks .....................................................None
Infantile Branch
ORAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION* OF U. S. A.
Located at No. 1004 N. Chicago Street, Joliet, Illinois. Commenced Business in Illinois June 1, 1916. Joseph Sitar, President. Joseph Zalar, Secretary.
Balance from previous year ...........................$22,095.43
Income.
Assessments or premiums.............................. 12,153.55
Interest .............................................. 1,149.33
From ali other sources, viz.: Change of Certificates...... 3.25
Total income ...................................$13,306.13
Sum ...........................................$35,401.56
Disbursements.
Death claims .........................................$ 3,614.00
Total benefits paid..............................$	3,614.00
Ali other disbursements, viz: Refund to members transfering into adult dept.............$828.75
Donations for obtaining new members......... 172.10
Salaries of employes......................... 985.00
Postage, Express, Printing and Stationery ____612.50 $	2,598.35
Gross decrease in book value of ledger assets......................632.81
Total disbursements............................$ 6,845.16
Totals ............................ 3,506
Deduct terminated or decreased during the year .................................... 160
3,184,750.00 141,750.00
Total benefit certificates in force December 31, 1922 ......................... 3,346 3,043,000.00
Received During the Year from Members in 111. Mortuarv, $52,534.68; Reserve, $446.00; Dis-ability, $1,977.45; Ali other, $1,571.75; Ex-pense; $10,965.85; Total, $67,495.73. EXHIBIT OF DEATH CLAIMS. Total Claims
Number Amount Claims unpaid December 31, 1921, as per last
statement ..........................j.... 15 $ 27,807.99
Claims reported during the vear and interest addition......................................104 89,500.00
Balance .......................................$ 28,556.40
r	Ledger Assets.
Book value of bonds and stocks.......................$ 19,500.00
Deposits in trust companies and banks not on interest____ 9,056.40
Total ledger assets .............................$28,556.40
Non-Ledger Assets.
Interest due and accrued..................................380.21
Assessments actually collected bv Subordinate Lodges not
yet turned over to Supreme Lodge ..............,________127.90
Ali other assets, viz: Supplies.................$35000 J
Official Organ .............................. 249^1	599.81
Balance ........
i ved bv eompromi during the year
. 119	117,307.99
\U	101,303.32
5 $ s	16,004.67
	500.00
5 $ 15,504.67
Claims unpaid December 31, 1922 5 in full and
37 in part ..............................
Illinois Claims.
Number Amount Claims unpaid December 31, 1921, as per last
statement 3 in full and 7 in part......... 3	6,225.00
Claims reported during the year and interest addition.................................. 32	30,500.00
Totals ............................. 35 $ 36,725.00
Claims paid during the vear...........J---- 34	34,500.00
Balance........................
Saved bv eompromising or scaling do\vn claims during the year .........................
1 $
2,225.00 500.00
Claims unpaid December 31, 1922 1 in full and
3 in part ................................ 1
Exhibit of Permanent Disability Claims. Total Claims.
Number
Claims unpaid December 31, 1921, as per last
statement ...................................7
Claims reported during the year and interest addition ................................. 148
1,725.00
Amount
350.00 9,925.00
Balance
. ' 155 $	10,275.00
151	10,075.00
4 $	200.00
4 $
Claims unpaid December 31, 1922 ...........
Illinois Claims.
Number
Claims unpaid December 31, 1921, as per last
statement ....................................2
Claims reported during the year and interest addition .......... ..................... 52 $ 3,576.00
200.00 Amount $ 100.00
Totals
Balance
54 $	3,675.00
53 $	3,625.00
. * 1 $	50.00
50.00
Claims unpaid December 31, 1922 ........... 1 $
EXHIBIT OF SICK AND ACCIDENT CLAIMS. Total Claims.
Number Amount Claims unpaid December 31, 1921, as per last
statement ............................... 29 $ 709.00
Claims reported during the year ............ 831 $ 19,357.50
Totals ............................ 860 $ 20,066.50
Claims paid during the year ............... 852	19,867.50
Claims unpaid December 31, 1922
8 $
199.00
Gross assets .................'..................$ 29,664.32
Deduct Assets Not Admitted.
Other items, viz: SuppMes ...................$350.00
Official Organ .............................. 249.81 599.81
Total admitted assets ..........................$ 29,064.51
Liabilities.
Death claims adjusted not vet duc, No. 1......$450.00
• Total death claims .............................$ 450.00
Advance assessments L................................$	2.90
Ali other liabilities, viz: Fees for members
transfering into adult department .........$ 71.25
Donations far obtaining new members ..... 109.70 $	180.95
Total.........................................$ 633.85
EXHIBITS OF CERTIFICATES.
Total Business of the Year.
Number Amount Benefit certificates in force December 31, 1921,
as per last statement ..................... 6475 $ 1,633.584.00
Benefit certificates vritten and renewed during the year............................. 782 133.467.00
Benefit certificates increased during the vear	121,142.00
Totals.........•.....................7257 $ 1,888,193.00
Deduct terminated, decreased or transferred
during the year ......................... 380 $ 192,439.00
Total benefit certificates in force December 31, 1922 .......................... 6877	$ 1,695,754.00
Business in Illinois During Year.	-t
Number	Amount Benefit certificates in force December 31, 1921,
as per last statement .................... 1972	$ ' 434,552.00
Benefit certificates writt*en and renewed during the year............................. 149	25,546.00
Benefit certificates increased during the vear	64,666.00
Totals............................. 2121 $ 524,764.00
Deduct terminated or decreased during the year ..................................... 113 14,260.00
Total benefit certificates in force December 31, 1922 ......................... 2008 $ 510,504.00
Received During the Year from Members in Illinois.
Mortuary $3;782.35; Expense $26.25; Total $3,808.60.
EXHIBIT OF DEATH CLAIMS.
Tot&l Claims.
Number ' Amount Claims unpaid December 31, 1921, as per last	_
statement ................................ 1 $	4000
Claims incurred during the year and interest
addition ..................................23 $ 4.024.00
4,064.00 3,614.00
Totals..................................................p* $
Claims paid during the year..................................23
....... 1 $
..... 1
Balance ............................
Claims unpaid December 31, 1922 ..........
Illinois Claims.
Number
Claims unpaid December 31, 1921, as per \ast
statement ...............................
Claims incurred during* the vear and interest addition.................................
450.00 450.00
Amount 0 $00000000 00 7	1,576.00
Totals ......t.......
Claims paid during the vear
7 $ 7 $
1,576.00 1,576.00
Balance ..................
Claims unpaid December 31, 1922
0 $0000000000 0 $0000000000
| VESTI IZ JUGOSLAVIJE |
Pesnik Josip Stritar v domovini. Iz Rogaške Slatine poročajo; Po dojgih letih trpljenja in pomanjkanja je 26. jan. t. 1. popoldne dospel naš sivolasi pesnik Josip Stritar zdrav in srečen v Rogaško Slatino. V tem biseru naše domovine bo preživel v svoji visoki starosti še določene mu dneve in upajmo, da mu bo ljubezen, naroda podaljšala do skrajnih meja. Da se je mogla ta narodna akcija, oziroma častna zadeva našega naroda tako ugodno rešiti, je v prvi vrsti zasluga pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja, ki je vodil vse predpriprave in posredoval na merodajnih mestih, da se je starčku Stritarju preskrbelo kar najugodnejšo potovanje. Enaka zahvala gre gosp. sanitetnemu šefu dr. Katičieu, ki je odstranil eno važnih ovir, ki so se dosedaj stavile Stritarjevi vrnitvi v domovino, s tem, da mu je od-kazal v zdravilišču primerno stanovanje. . Pesniku Stritarju na želinao, da bi se počutil srei ega v domači zemliji, po kateri mu je tako dolgo hrepenelo njegovo zmučeno srce.
Uboj v silobranu. Posestnikov sin Jakob Robar v Gorici na Štajerskem je prišel neki večer v stanovanje tamkajšnje posestudce Pernat ter z nožem v roki razsajal, češ da jo bo zaklal. Posestnica je klicala na pomoč. Prihitel je njen sin Alojzij, ki je pograbil stol in udaril znjim razgrajača. Prišlo je do pretepa, v k<>jeni je Pernat zabodel Robar ja z nožem. Robar, ki je bil velik pretepač, je kmalu milo umrl vsledzadobljene rane. Pernat se je sam javil orožnikom v Kačah.
Napad s samokresom. Slikar in krošnjar Ferdinand Se-kovšek iz Ltgsnika je v okoliei Boštanja na Dolenjskem streljal na 32 letnega Franceta Pešec i nt ga smrtno nevarno ranil. Sekovšek je pobegnil. Pešec je umrl v ljubljanski bolnišnici.
Konj ubil "malega piskro veza'-'. Franc Cerar iz 01-ševka ali "mali piskrovez", kakor ga je ljudstvo imenovalo, se je navadno držal v Mostah pri Ljubljani, ker mu je bilo bivanje v Ljubljani prepovedano. Prenočeval je po hlevih. Tako tudi v noči 25. januarja, ko ga je doletela smrt. Konj ga je udaril s kopitom v glavo in mu razbil cepin jo.
Umrl je dne 23, januarja v Šmihelu na Krasu tamošnji podžupan gospod Janez Pen-ko, zvest naprednjak. Za njim žaluje žena, 4 nepreskrbljeni otroci i« vsa občina. Blag mu spomin!
Prekoračenje silobrana. Cecilija Laznik, monterjeva žena z Zidanega mosta, je živela s svojim možem vsled ljubosumnosti v nesrečnem zakonu. Ko je prišlo v neki noči do prepira in jo je mož davil, je pograbila Cecilija Laznik za revolver ter zadela svojega moža v glavo. V celjski javni bolnici se je posrečilo primariju ki-rurgičnega oddelka g. dr. Ste-infelserju težko poškodovanega začasno rešiti. Za dobra dva meseca pa je nastopilo gnojenje, ki je povzročilo smrt monterja Laznika. Celjsko okrožno sodišče je obtoženko obsodila zaradi prekoračenja silobrana Ha dva meseca težke ječe.	»
Ii obupa v smrt. Podurad-nik pri davčnem referatu okrajnega glavarstva v Kranju Modrijan je v pisarni pri svoji mizi izpil strup ter bil na mestu mrtev. Pred njim na
mizi so našli list, naslovljen na njegovo nevesto, na katerem prosi zaročenko, naj mu odpusti, češ, "obupal sem nad razmerami" in ne maram več živeti. .Pokojnik je bil 32 let ! star in bi se imel v kratkem poročiti.
Carinik ustrelil carinika.Na Rakeku se je te dni zopet odigral zanimiv dogodek. V neki gostilni je popivala večja družba, med katerimi sta se nahajala tudi carinika A. in P. Slednji je začt?l dražiti psa od A. nakar mu je ta svetoval naj bo mire«. P. pa je v jezi potegnil samokres in oddal na A. en strel. Krogla mu je šla nad srcem in so precej poškodovanega prepeljali v bolnišnico.
"Goriška Straža" na cesti.
Gorica, 27. januarja. Edina tukajšnja slovenska tiskarna "Narodna tiskarna" je pod pritiskom fašistov odpovedala nadaljni tisk tukajšnje "Goriške Straže". List, ki izhaja dvakrat na teden, bi imel iziti v poLtleljek, pa ne bo mogel več iziti. Tiska tudi ni hotela prevzeti nobena druga tiskarna. "Goriška Straža" -e preseli v Trst, v neko laško iskarno.
Edini slovenski politični list, ki bo v bodoče izhajal v Gorici 'o — fašistovski "Nova Dona", ki se istotako tiska v Na' odni tiskarni. J.
Fašisti so poslali izdajate-jem "Gorišrfe^Straže" gro-:ilno pismo, dty jih ubijejo, ako bo lis* nadaljeval s svojo ostro pisavo proti slovenskim ren-cgatom fašistom.
i urna demonstracija proti po-kr. namestniku Hribarju.
V nedeljo 14. jan-. se je vršilo v veliki dvorani hotela "U-:ion" v Ljubljani protestno -.borovanje "Zveze delovnega ijudstva" proti zavlačevanju .'constituiranja občinskega sve-a ljubljanskega. Na zboru, .iatercga se je udeležilo več tisoč klerikalcev, komunistov in Peričevcev, je vladala velika bojevitos.t Predsednik protestnega shoda je bil Krem-žar, urednik pok. lista "Novi Čas". V silno ostrih besedah je Kremžar v svojem otvoritvenem govoru napadel vlado, zlasti pa pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja radi zavlačevanja konstituiranja ljubljanskega obč. sveta. Krein-žarjev govor je našel mnogo odmeva ter so zborovalci da jali duška svojemu ogorčenju a jako neizbranimi vzkliki. Med zborovalci je bil tudi županski kandidat dr. Ljudevit Perič, katerega so zborovalci zaman klicali na oder. Mesto njega se je oglasil bivši soc. dem. poslanec Kopač. Prodno pa je mogel pričeti, je nastal v dvoran« velik vrišč in 'Naglušno vpitje: "Dol s Kopačem! Ne sme govoriti! Ne bomo ga poslušali!" Kremžar je zaman miril, češ, bodimo disciplinirani! Tudi Kopač se je trudil, da si pribori besedo, toda kričanje je bilo tako ■ilno, da je moral zapustiti govorniški oder. Za Kopačem je nastopil za Peričevce, "Zar-jane", Čelešnik, ki je istotako :apadel vlado ter zlasti pokrajinskega namestnika Hribarja. Potem se je glasil k besedi komunist Žorga, ki je v svojem govoru množico navduševal za komunizem in socijalno revolucijo ter izjavil, da vzlic vladnim persekucijam komunisti še vedno žive ter se bodo tudi pri bodočih volitvah zvezali z vsakomur, kdor je proti vladajočemu režimu, magar s samim vragom. Njegov govor je imel velik uspeh ter so mu navzoči s silnimi vzkliki in ploskanjem pritrjevali. Ob
sklepu si je privoščil vlado, zlasti pa Hribarja in Pašiča komunist Fabjančič, nakar je bila sprejeta protestna resolucija in izvoljena tričlanska de-putacija,ki naj resolucijo izroči "na merodajnem mestu". Na poziv sklicateljev je odšla nato razjarjena množica z dr. Peričem na čelu pred palačo pokrajinske uprave. Množica je ves Čas kričala: "Dol z vlado! Dol s kcruztiaki! Živela republika! .Dol s Hribarjem!" Okoli pol 12. je bila Bleiweisova cesta pred palačo natlačeno polna. Depu-tacija se je vrnila z vestjo, da pokrajinskega namestnika ni doma. V tem trenotku sc je pripeljal Hribar z avtomobilom, ki ga je sprejela množica s kričanjem iiS žvižganjem. Potem je deputacija odšla vnovič v palačo ter bila sprejeta. Kaj je opravila, ni znano. Množica se je nato na poziv aran-žerjev med vriščem in novimi klici proti Hribarju polagoma razšla.
Motorni vo?ovi v Ameriki.
Ako bi hoteli spraviti skupaj vse delavce in uslužbence, ki so zaposleni pri izdelovanju mctornih vozov, v Združenih državah, bi dobili 2,431,400 o-seb močno armado. Lansko leto se je produciralo 4,800,000 vozov in "trakov", v skupni vrednosti $2,933,000,000 in 36,-■>40,000 gumijastih obročev za kolesa (tires). Lansko leto je bilo registriranih 11,500,000 motornih vozov, kar znaša 81 odstotkov izmed celokupne svetovno registracije; samo farmarji so imeli v rabi 3,500,-000 registriranih motornih vozov. Gazolina se je lansko lete porabilo' 5,300,000,000 ga-lon, in 83 odstotkov naše produkcije. kavčukovine se je porabilo v to svrho. Izvozilo se je za $124,000,000 vrednosti motornih vozov in posameznih delov istih. Iz teh številk lahko posnemamo, da so Združene države na vrhuncu industrije in rabe motornih vozov t,a celem svetu.
Kaj je demokracija?
Jedro prave demokracije je zaupanje in vera v priprosto ljudstvo; vera v človeško na-lavo; vera, da bo v teku časa splošna masa ljudstva izdelala načrt boljšega napredka, kakoršen načrt je sploh dosedaj še kak voditelj ali nadčlovek za ljudstvo sestavil.
IŠ6EM
svojega moža Math Otrin.
Vabilo.
DRUŽBA SV. MOHORA
izda za 1. 1923 sledeče knjige:
1.	Koledar za leto 1924.
2.	Življenje svetnikov. 4. snopič.
3.	Slov. Večernic 76. zvezek.
4.	Kemija.
Udnina stane 1 dolar. Kdor želi še vezani molitvenik doplača 30 centov.
Oglasite se približno do 5. marca 192S.
Zastopnik Družbe sv. Moho-ra v Ameriki:
REV. J. M. TRUNK, P. O. Berwick, N. Dak.
DOMAČA ZDRAVILA.
Začimbe in zeliščna zdravi la, katera priporoča Msgr. Kneipp v knjigi "Domači dravnik'' imam vedno v zalogi.
Pišj^e po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina, za kaj se rabi
Math. Pesdir Box 772, City Hali Sta. New York, N. Y.
Zastave, bandere, regalije ii zlate znake za društva ter član* K. S. K. J.
EMIL BA0HMAN
izdeluje 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, IU
kosljivo zdravilo v slučajih slabega .tega, slabe prebave, plinov v črevesju, glavabolov, slabega počutenja in drugih želodčnih neredov. Če tega zdravila ne poznate, potem ne zgubljajte ča a z argumenta, ampak kupite eno steklenico od Vašega lekarnarja ali trgovca z zdravili in poskusite ga! Sprevideli boste, da je njegova popularnost dobro zaslužena. Poskusito Triner-jev Linimemt za revmatizem, nevralgijo, zvinjenja, otekline ali pozebline, Trinerjev Cougli Sedat i ve za prehlade in Trinerjev Antip.^m za bolna grla!	(Advertis.)
Star je 72 let, doma iz Škofje Loke iz znane hiše pri "Luke-žovem Francetu". Zapustil me je pred 8V1> leti; pred kakimi 7 leti je izginil iz Chicaga, 111. in od onega časa ne vem, ali je živ, ali mrtev?
Prosim torej cenjcne čitate-lje tega lista, ako mi more kodo kaj o njem sporočiti. Rada bi znala, če še živi, ali ne? Prosim, sporočite mi to pisme-<o, za kar vam bom zelo hvaležna. V svrlio lažjega iskanja prinašam tu gori njegovo zadnjo sliko.
Mary Otrin, 2030 W..23 St.
Chicago, 111.
GALILEO GALILEI Je IMEL PRAV.
Galileo Galilci (1564—1642) eden prvakov eksperiment talne znanosti, od leta 1592 profesor matematike na paduan-skem vseučilišču v Italiji, kamor so prihajali dijaki iz vseh krajev Evrope poslušat njegova predavanja, je bil avtor poizkušnjega principa. On je rekel:
Ena sama poskusu ja zadostuje, da prepreči tisoče mogočnih argumentov." Ta princip poskusnje, i amesto prere-kavanja je bil apliciran tiso-čekrati pri Trinerjevem zdravilno grenkem vinu in rezultat je, da danes vedo ljudi po vseli krajih Združenih držav in Kauide, da je Trinei jevo zdravilno grenko vino nepre-
KJE JE?
moj bratranec Frank Grom, star 56 let; pogreša se že tri leta; dotičriik je član društva sv. Janeza Evang., št. 65, .K. S. K. J. Milwaukee, Wis. Leta 1920 mi je še pisal v januarju. Iz Mihvaukee se jo podal v IIibMng, Minn., pozneje pa na Elv, Minn.
Kdor mi prvi naznani njegov sedanji naslov, dobi $5.00 nagrade.
Rev. J. Cherne, 820 New Jersey Ave.
Sheboygan, V7is.
SEMENA
V zalogi imam najbojža poljska, vrtna in cvetliča semena.
Semena pošiljam poštnine prosto.
Pišite po brezplačni cenik. MATH. P^ZDIR Box 772, City Hali Sta. New York, N. Y.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Cen j. občinstvu v Jolietu i a ikolici naznanjava, da sva oi-prla novo
trgovino z grocerijo,
ter z vsem, v to vrsto spadajo-čim blagom. Prodajava blago po najnižjih cenah. Po-
trežba točna. Se Vam toplo priporočava
Goiobitch & Golik Gor. Hickory & Marble St. Telefon 4555 Joliet, E!.
SVOJI K SVOJIM!
Če rabite premog, drva, gradbeni materijal; če se nameravate seliti v mesto ali izven mesta, obrnite se na podpisanega. Jaz imam vedno na razpolago velik motorni voz, da vam vse to lahko točno izvršim. Cene nizke. Telefonirajte 3134 R.
Za obilna naročila se toplo priporoča Vaš rojak in-sobrat,
A. F. JELENICH,
1310 Vine St., Joliet, IU.
RAZPRODAJA ČEVLJEV.
Mi smo kupili 122,000 parov U. S. vojaških Munsou čevljev, velikost št. 0V2 do 12; to je bila vsa zaloga nekega velikega pogodbenika, ki je oskrboval našo vlado z vojaškimi čevlji.
Mi garantiramo, da so ti čevlji iz 100% usnjjfi in zelo trpežni. Barve so: črne in ru-jave (tan^ z visoJcim jezikom ter iv premočni. Prvotna cena teh ičevljev je bila $6.00; ker smo jih pa kupili v toliki množini jih prodajemo posameznikom po $2.95.
Pošljite nam natančno številko čevljev; plačali jih boste, ko jih pismoiioša Vam v hišo prinese, ali nnšn pošljite Monev Order. Čb Tam ne bodo čevlji po volji,/Vam na zahtevo denar povrjemo. Pišite na: National Bay State Shoe Compžny, 2S6 Broaaway, New York, N. Y.
BREZŽIČNI TELEFON.
Imamo v zalogi Radio aparate za zabavo, s katerim strojem lahko ugrabite iz zraka zvoke godbe, koncertov, govore, br- j zojavne tržne cene, razne dnev-j ne novice in še veliko drugih j zanimivosti iz vseh delov A-merike: Za pojasnila pišite na: JOHN F. VESEL Greenwood, Wis.
i
SV&TI K SVOJIM!
Podpirani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo. svojo trgovino z obleko za moške in otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev za ženske; sprejmem tudi naročila za nove moške obleke po meri.
JOHN GERM.
Slovenski trgovec. 817 East C. St Pueblo, Colo.
ODHOD IN PRIHOD
Na pomlad in na poletje se največ potuje Rojaki se vračajo v domovino, liofli-jo tja na obisk in po opravkih.	/
V stari kraj:—Ako ste Vi med onimi, ki so namenjeni v stari kraj to pomlad, tedaj je v Vašo korist, da potujete "skozi " tvrdko ZAKRAJŠEK & ČEŠARK v New Yorku, ki je znana po svoji točni in solidni postrežbi in katero Vam priporočijo oni številni rojaki, ki so do sedaj skozi njo potovali.
Iz starega kraj a:—Po 1. juliju 1.1. bo zopet prišlo 6426 Jugoslovanoli v Ameriko. Ako ste Vi namenjeni dobiti kako osebo iz starega kraja, tedaj je najbolje, ako poverite vse posle, ki so s tem v zvezi, tvrdki ZAKRAJŠEK & ČEŠARK v New Yorku. Ona Vam bo daila vse informacije, izdelala potrebne izjave, prodala karto, oziroma poslala denar za karto, ter bo nudila Vašemu potniku svojo pomoč ob prihodu v New York.
Pošiljanje denarja:—Tvrdka ZAKRAJŠEK & ČEŠARK ima svoje lastne direktne zveze s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in je zatp v stanu biti rojakom na službo pri pošiljanju denarja. Njene pošiljatve pridejo/točno na zadnjo pošto ter so izplačane hitro brez vsakega odbitka. Ne pozabite tega, kadar pošiljate denar v stari kraj.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na
SLOVENSKO BANKO
v v
ZAKRAJŠEK & CESARK
70—9th Ave.
New York, N. Y.
p Kotiček za naše gospodinje.
V	št 7, "Glasila" je članica M. P. stavila vprašanje, kako uspešno odpraviti rujave madeže iz perila?
V	tej zadevi dajem seStr M. P. sledeči nasvet:
Vzemite eno, ali dve limone (citrone) stisnite iz ujili se« na rujave madeže pustite stvar nekaj časa stati, nakar posta vite perilo na solnce, da se so na madežu osuši; to se lahko ponovi še enkrat in uspeh boste imela povoljen, ako zatem perilo z vodo in milom dobi izperete. Nekatero gospodi nje vporabljajo namesto limo ne tudi sok paradižnika (toana to).
Mrs. A. Z.
Riževe klobase. I. Skuhaj 4 funte riža napol, doni ga na rešeto, da se odteče in ohladi sesekljaj prav drobno prašiče va kuhana pljuča, srce in četr t i no glave. Prideni sledečih dišav: zmletih nageljnov žbic malo cimeta in majaronovih plev, vse prav dobro zmešaj in zabeli z razbeljeno mastjo (1 funt). Ker je ta zmes dokaj gosta, se ji prilije nekoliko ju he, kjer se je kuhala glava pljuča in srce. Ko so klobase narejene, jih takoj skuhaj vrelem kropu. Zadosti je, da vro pet minut. Ko jih jem lješ iz lonca, pomoči vsako klo baso v vodo, da je lepo čista Nato jih pokladaj na snažno desko in hrani na hladnem, dokler jih ne spečeš. — II. Izstr gaj pol svinjskih jeter. Potem skuhaj cela svinjska pljuča in sere z nekoliko peterši ljem in čebule. Kuhano dob ro sesekljaj, deni v skledo in pridaj 4 funte napol kuhanega in ohlajenega riža, julie, v kateri sT1rtrtiata~pljuča ter zabe li z 2 fut. sevrte slanSne, pridaj še malo drobno zrezanega zelenega peteršelja, čebule, dve žlici majaronovih plev, drobno zrezane limonove lupine, malo cimeta in par žlic soli. Vse prav dobro zmešaj in napravi klobase kakor riževe. Kuhaj jih v vrelem kropu pet minut. <— 111. Skuhaj 4 lb. riža boljše vrste, deni ira na sito, da se odteče in shladi. Zreži prav drobno kuhana pljuča, srce in četrtino glave. Pridem zmletih nageljnovih žbic, malo cimeta, majaronovili plevic in soli; vse dobro premešaj in zabeli z razbeljeno mastjo. Ker je zme^ navadno pregosta, prilij ji nekoliko juhe, kjer se je kuhala glava, srce in pljuča. Ko so klobase zašpiljene, jih takoj skuhaj v vrelem kropu. Zadosti je, če vro pet minut. Spravi jih v hladno shrambo i.a snažno desko, kjer se naj hladijo^en dan, preden jih za čneš rabiti.
Krvave klobase. I. Kuhaj o lb. ječmenčka z žlico maščobe približno dve uri. Nato ga deni hladit v skledo, ne na rešeto. V drugi posodi skuhaj poldrag liter čiste kaše. pazi, da se p reve? ne skuha, in jo deni na rešeto ali sito ter poli j z mrzlo vodo. Oboje zmešaj s precejeno krvjo, vmešaj pol drobno zrezane kuhane glave, jetra in ledice. Prideni nekoliko zmletih nageljnovih žbic, malo popra, soli, in če hočeš, prav malo cimeta in majaronovih plevic. Vse dobro premešaj in zabeli z razbeljeno mastjo. — it Skuhaj napol mehko on liter dobre oprane kaše, deni jo na rešeto iu ob-lij z mrzlo vodo. Potem skuhaj četrtino prašičje glave, polovico pljuč in srce. Ko je kuhane, vse dobro zreži in primešaj ohlajeni kaši. Zmes tabeli z ocvirki, prideni ji eno drobno zrezano in v masti zar-menelo čebulo, drobno zrezanega zelenega peteršilja, majaronovih plevic in soli. Vse

zmešaj s precejeno krvjo in z nekoliko juhe od glave. Na-reeli klobase in jih kuhaj toliko časa, da ne priteče kri, če jih prebodeš. — III. Skuhaj pol prašičeve glave, srce, jetra in pljuča. Ko je kuhano, v-se drobno zreži. Pripravi e-nako množino riža, ga napol skuhaj in pustt ohladiti. Po tem ga zmešaj z zrezano ^mesni no, prideni nekoliko popra, prav malo stolčenih nageljnovih žbic in soli, zmešaj vse s precejeno krvjo in z nekoliko vode, kjer še je kuhala glava. Natlači prašičja dobro osnaže-ua čreva. Klobase kuhaj s kropom toliko časa, da ne priteče kri, če jih prebodeš
Mesene klobase. Sesekljaj (j lbs. mesa iz stegna ali flama deMi ga V skledo iu posoli, ma lo solitarja in malo stolčencga popra. Preceeli na meso tri osminke litra vode, v katero 5i dala par strokov stolčenega česna. Vse to z rokami dobro zmešaj, pusti stati eno-uro in zopet zmešaj ter natlači v tanka prašičeva čreva, naprav klobase in jih daj za par dni v dim. Obesi jih potem na zra čen prostor ali jih zali j t\ mastjo. Kadar jih rabiš, jih kuhaj kake x>ol ure. Gorke daj na mizo s kislim zeljem, gorči co, (ženofom) z nastrganim hrenom itd. Klobase, ki jih si 1A9,pravila za v mast, lahko tudi pustiš en dan v dimu, potem jih dobro zbriši in vloži posodo, katere dno je pokrito z mastjo; nanje vlij raztopljeno, h ne vročo mflčt, da se popol noma pokrijejo, potem zopet klobase; nazadnje vlij pre cej masti, da r:.e pride zrak do klobas.
Prašičeve pečene klobaaioe.
Sesekljaj ali zmelji s strojem lbs. prašičevega mesa; naj-be>lje je iz stegna. Deni ga v kledo in mu pridaj četrtino kilograma drobno zrezanega zelenega peteršilja, limonove lupinice, mahvtstolčeaiega popra in soli. Vlij na to osmin-ko litra vode in osminko litra vina. Zmes dobro zmešaj in napolni z njo dobro oprana tanka prašičeva ali koštruno v a čreva.. Klobasice napravi tako, da jih zasučeš pri koncih in na sredi, da bo skupaj. Preden jih daš v pečico, jim pri daj žlico vode in pol žlice ma sti. Pečene daj z gorčico na mizo.
Knjige obvaruješ mrčesa, če
daš v omare, kjer jih hraniš, rpice, namočene v terpentino-vo olje. Duh, olja prežene živalce. Seveda moraš krpice večkrat nanovo obliti, kjer se olje izdiši.
Kako staro kokoš mehko skuhaš? Staro kokoš mehko in dobro skilhaš, če jo namažeš pred kuhanjem zunaj in znotraj z flobrim oljem in jo pustiš stati 12 do 14 ut.
Ali hočeš imeti pozimi dosti jajc? Gotovo! Saj so pozimi jajca najbolj draga. Dobro, potem pa poslušaj, kaj moraš toriti. Izkušnje so pokazale, da stare kokoši pozimi ne neso. pač pa so prav rodovitne tudi lozimi one kokoši, ki so se izvalile v času zai^etka marca do ^onca aprila minolega leta. Če ločeš imeti torej prihodnjo zimo mnogo jajc, podloži svojim kokošim čimpreje, torej v februarju ali marcu ter vzgoji marčna ali aprilna piščeta. Stare kokoši nadomesti torej z mladimi in jajc ne bo manjka-Seveda moraš skrbet tudi za primerno hrano. Ako se racam jajca sproti iz
Pisma Komarjeve Špele.
V Žoljetu 25, febr. 1923. Preljuba moja botra!
Vem, da ste zopet nevoljni, ker ne "držim dane besede, da bi vam vsak drugi teden pisala. Če jie gre, pa ne gre. Poslušajte!
Zadnjič, ko smo imeli deset stopinj mraza pod ničlo, je naš športni klub "Drča" priredil veliko tekmovalno dirko na Bridge St. v sankanju in drsanju. Jaz kot predsednica tega kluba sem imela ta večer glavno ulogo: ali zmagati ali propasti. — Naš "team" je bil skoro do cilja vedno na prvem mestu; ko jo pa pridrvimo čez most do Jermanove hiše, so naše sanke sredi ceste zauele v nek avto ,pa smo se vse štiri prevrnile. Hvala. Bogu, druge nesreče ni bilo pri tem. kot velik strah, ekcajtengo, in pa jaz sem si pri padcu 3 prste ha elesni roki zvinila. Tega pis-ma vam ne pišem sama, ker i-mam še roko obvezano; piše vam ga v mojem imenu neka moja prijateljica. Če bi človek tudi lahko z levo roko pisal, bi še šlo. Meni ni dosti mar zato, le to me jezi, ker nas je v tekmi neki elru^i "team" "bi-tal." — Vidite, tako je če so človek preveč z zimskim športom ukvarja.
To je bil torej vzrok, da vam nisem pravočasno pisala. O-prostite. Jaz sem vesela, da bo tega neumnega sankanja konec; na spomlad in po leti se bo naš športni klub razdrl, ker ne bo več prilike z:i a likanje. Zelo hudo mi je bilo, ker sem pri onem padcu svoj desni R Adijo "bue" (čeve:.l) zgubila. Kelo ga je pobral, ali odnesel še ne vem. $3.90 sem plačala za par. Iz jeze sem ostalega vrgla na Žekson brič kanal; komaj pa pridem do-
ni ženin že oiklan, kajti v Vol-TOOnu je sila dosti luštnih in mladih Vrhničank, rojenih v Ameriki. Jaz mu tega ne zamerim. Vsak! po svojem! Na .noben navin nočem delati kakega "trubelna" njegovi izvo-ljenki. Samo to bi pa rada, da me na njegovo "vofcet" .povabi, tedaj ko bo, in če bo? »Za ženi t o vr iijsk i prezent mu bom že, nekaj imenitnega' in praktičnega poslala.
Drugače smo se pa imeli v Volkeganu prav izborao. Celo plesali smo. Za spomin hranim še danes 5 parov domačih klobas in eno kračo. To* mi bo vse prav prišlo za Velikonočni že»gen. Za spomin na o-bisk v Volkegonu hranim tudi en ročni "kufer", narejen v starem krajci. Ta kufer bom
hr
a ni. a za svoj "baliŠ" ali
PRIPOROČILO.
Slovenski čevljar se priporoi
ea rojakom v Jolietu, Hi., za nopravljanje čevljev vseh vrst fr**« *'r*vb	Pravi'"°
k,-. v,	vrc-fvc hrane. Ako sr j>i. siuzitc tu
De!o garantirano. Cene zmerne Pri«lite in se prepričajte. Rojaki, poelpirajte domačega o-lirtnika in sofarana!
. ŠTEFAN MAROLT 402 Ruby St.	Joliet, IU.
KOTIČEK
DTROŠKOZDRAVJE"
OSKRBA MATERINSTVA in
OTROŠKEGA ZDRAVJA,
Na tem raette !x«i> jkH-nalcn teden n tednom vair.c in renta* Testi, ti to velike ntdncib poteku za ao*eia itri-lie in mater«.
Oikrb« is hnoiter do-jeačkoT je nfa«|« pomen* z* ni d ob in n narod vobio. Zato »e nam zdi vredno pr maje ti poljudna in podrobna pojanila o t«« pred«
ČLANEK V.
Pozornost in hranjenje otroka.
"balo", ker čez 7 let vse prav pride. K iko sem prišla do tega kufra, vam ne morem pisati, ker je predolgo, tako tudi ne, kaj vse sem v tem kuferčku, a-	Dojenje,
ii 'Sečelnu" domov prinesla. XaraTa zal,Ttf'a- da.se oiroU ^
,r - i r>	,, • I ,:a Prsi»: vsled tega je prsno mleko
\ pra-ajte le /Sova na Stone m ; najboljša hrana za otroka. Mati bi se Bi •oafhvav, ta Vam bo pove- mora,a vsekakor potruditi, da doji dal, kjer je bila oni večer vsa svojc£,a otroka }? ne.sme,a bl d?jjti
. .	v	s stc-Klenico dokler ni na vse načine
razstava vsebine tega ro: nega poskušala dobiti dovolj svojega prs-kovčeka. Malo vaukegauskega ! mleka-za dojenje otroka, fižola vam pošiljam drugi teden za seme; tak je, kot bob; pravzaprav pa boba tu v Ameriki ne poznajo.
- Ijjuba botra! Clotovo ste ra-i
posoda za merjenje, ogrevanje, mešanje in hranjenj« mora biti omita in prekuhana; v vrel! vodi, ravno predno
sc rabi. Važno je tudi. da se daje
dovodni, kje sedaj* delam kjer pa povsod. — Ker bomo
Dojenje s steklenico.
Kadar nimate dovolj prsnega mle-:a za dojenje, tedaj se je treba po-lužit idojenja na steklenico. Da je iravilnost zagotovljena je potrebno ', veliko pozornosti pri izbiranju prave Ni- in pravilno pripravljene hrane, za katero je potrebno veliko raznih podrob-
imeli drugi mesec županske: je kstcra 8tvar v vs,m tcm volitve1, selil prevzela kampanj- ažnejša n) drugih jo potrebno, la ski bizilL.- na vestzajt, da ho-|ic otročja brana absolutna čista. Vsa
dim od hiše do hiše. Za žu-;11 '	..■ ■.. .
paua rona Mr. Siring bivši pi-vovamar. Pa smo se domenili, ela ga bustam med našimi slovenskimi vo ilo^i. Plačo i-rnam na dan, potem pa pJ^Čo (pivo) prosto, kolikor "batel-nov" ga hoeem. Po navadi aosim vedno tri batelne pri sebi v ročni torbici. Pravijo, če bo ta za župana, bo v Žoljetu /.opet po starem. - Tudi imam obljubljeno službo, če Siring .zmaga; nastavili me bodo za polic manko z mesečne
v'am ^enih navodil, si prihn.nite veliko sitnosti.
Hrana mora biti čista, mleko okusno, pravilno pripravljeno po starosti Otroka. Poslajeno kondensirano mleko nudi iatvrstno hrano za otroke, ker je'čisto pravilno pripravljeno, re-dilno, lahko prebavno in je treba le še primešati z vodo.
Kot je že zgoraj omenjeno se večkrat pripeti, da mati ne more dobiti dovolj svojega prsnega mleka za dojiti otrokai, seveda v takem slučaju je potrebno preskrbeti drugo vrstno hrano. Dobro čisto kravje mleko, pravilno ohlajeno, z dovoljno količino vode .nadomešča hrano maternfh prsi. Najboljše vrejeno in. pripravljeno izbrano mleko in čistj sladkor dobite pod imenom Borden'š Eagle Brand Mleko. Že tri rodove so bile ameriške matere precej odvisne,in 6e zanesle na to zanesljivo mleko. Vži-vano po navodilih je najboljše nadomestilo za materino mleko.
Borden's Eagle mleko redi danes veliko •število otrok, katerih stariši so bili izrejeni s Borden's Eagle mlekom in katerih stari stariši v 60 in 70 tem letu zadnjega stoletja, «;o bili izrejeni s tem idcalnipi mlekom. Kadar se zamislite, da Bordensovo mleko, ki se rafci že tri rodove in ki je vedno v rabi pri več in več ljudeh, tedaj mora biti en vzrok zato. Vzrok je ta, da'se je izkazalo zadovoljivo in varno že tako <lolgo, da.yso ljudje dobili zaupanje vanj.
Brezizjeme kam greste v ti deželi ali Kanadi, vi dobite vedno eno in isto Borden's Eagle mleko, sveže in o-kusno skoro v vsaki prodajalni jest-vin. Je varno na vse načine s katerimi se ima hraniti otroka, ako mati nima svojega mleka.
Kadar se pride do gojenja vaših lastnih otrok v prave zurave može in žene je ni važnejša stvari, od njih prave hrane v začetku njih življenja. To so vzroki, zakaj se ne delajo več preskušnje pri posameznih ljudeh. Pametni ljudje se "ne spuščajo v to. Ako materino mleko preneha, vam ni treba vznemirjati se, temveč pričnite takoj s Bordea's Eagle -Brand mlekom. Skušnja je to dokazala v zadnjih treh rodovih pri vzgojenju mili-* jone otrOk.
Citajte te članke vsak teden pazno in jih shranite za bodoče potrebe.
Volilcem mesta Joliet, Illinois!
plafre in penzjonmn. Pomislite, kaka velika služba Še vašo | .Spelo čaka. Rečem v. m pa to, i da jaz ne bom nobenega izmed naših ljudi aretirala ampak ajriše, degote in nigre. 13. mar-. ea se bo videlo, če lx) moj ken- J di dal dobil nami nešen, ko se
mov že me čaka neka pnjatc- j ^ - marS olek;n rega sem izgubila, zato sem pa To.;iko v,JiaKiici za danes. <e bolj jezna. Never egen, ra-. y{omm iti nu delo; pa zapet dijo čevlji zame!	fdrn^ič kaj več.
Ljuba moja botra! Pustni S pozdravom, čas je minul. — Zdaj bo treba J	Vaša zvesta
delati pokoro. Za enkrat ali
prvi predpustni čas v Ameriki__ __■_—— -
bi morala tudi jaz "ploh" vleči. Imela sem nekaj ženinov, i pa tuel ne. Saj veste, kako, gre ta stvar. Za vsakega ni-
Špela.
, Prod štirimi loti sem; Vas prosil za mestn^ službo.
Vi ste mi isto dali izplačali za mojo izobrazbo.
Jaz. sem skušal, da bi se docela priučil te?a dela in bil s tem Vara na uslugro. Zdaj Vas ponovno prosim,
da bi me obdržali v tem uradu. Moje geslo je: točno u-ratlovanje, življenje za vse in nepristransko poslovanje z vsemi.'
Primarne občinske voitve se vrše dne 13. februarja.
Z velespoštovanjem,
FRANK X. FRIEDRICH
kandidat za mestnega komisarja.
S:'.



S Frank X. Friedrich
NAZNANILO IN PPvIPO-. ROČILO.
Cenjenemu slovenskemu ob-
sem morala, ta pravega pa	v Joliet« 111. naznan-
ila Vsak pravi, da sem pri- #**> ^ ^ , ^^f šla nekaj let prekmalo na svet. i nistoče obrti na vogalu C luca-Celo z našim znanim žoljet- ™ ^ 1111 Bm*cn ceste* (putli-
skim Cali Ceplinom sem bilaotvori1 svo-»° nekaj dni znana; koncem kon- krojaško delavnico, kjer me ca mi je pa fige pokazal ko jo najdete čez dan do 0. ure zve-zvedel, da cikam na Krjavelj- ™r. Po fe>ti un sem pa do-na iz Volkegona. Oba ga pih-bna na 1007 N. Iliokoiv costi. neta, ,toda ne vem, kako bo i Telefon, GG.jO. stvar po Veliki ndJi izpadla?! Pri tej priliki se zali val ju-Naš Čali je Cej s t fant, brih-1 jem številnim moiim odjemal-ten, mlad, prijazen. Zabaven; j ceni za doiedaj izkazano mi na-igra femionko; samo premlad | klonjenost; zaeiao se toplo pri-ie zame. Jaz bi bila lahko nje- poročam še v bodoče. Kdor
EMIL KISS, BANKIR
133 Second Ave.	New York City.
Doprema rojake iz kraja brzo in sigurno. > Ako želite vašega rojaka v mesecu juliju dopremini sem-kfij, pošljite mu takoj
AFFIDAVIT OF SUPPORT IN ŠIFKARTO (Prepaidkarto).
Jaz prodajem šifkarte (Prepaidkarte) po originalni eeni od parobrodne družbe; to je za potovanje od Zagreba, alr Ljubljane do New Vorka po
$105.00 in $8.00 za davek Jaz odpravljam potnike v kraj preko vseli linij in nabavljam zanje vse kar potreBujejo.
Jaz sprejemam denar na uloge in plačam 4% obresti. Denarne pošiljatve v kraj najbrzeje.
EMIL KISS, BANKIR
133 Second Ave.	New York City,
gova mati.
I>ne 4. februarja t. 1. smo jo odrinili v Volkegon na obisk. Mene so vzeli sabo za špas,
ker so znali, da me tjakaj vle- vzorce rasnega blaga, < e! Pa kaj je bilo! Dosti in in importiranega;M nič. — Vrnila sem se domov samica, kot sem sla tja. Dos-pevša v Volkegon, ali v našo j amerikansko Vrhniko,sem naj-
gnezda, nesejo potem naprej do j prvo 'nekega vprašala, kako julija in cdlo do avgusta. Ker stoje srčne akcije s Krjav ■ jem. race ne valijo rade jajc, naj se | —, Dobro in slabo — Na vse poe?lo*ijo rajš račja jajca poel zadnje lhi je pa nekdo na uho ure li pa- pod pure.	| povedal, da je ta moj navidez-
je pri meni naročil novo obleko, je bi i še vsakdo zadovoljen.
Ravno sedaj imam za spomladansko sezono nove krasne domačega m importiranega;<"ako hočete imeti za velikonočne pi tunike novo obleko, zglasite se pri mei.i!
Z velcspoštovanjem Rudolf Požek, slovenski krojač, 1007 N. Hiekorv St. 111 vogal Chgo in Van Buren St. Joliet, 111.
POŠLJITE VELIKONOČNA DARILA SEDAJ,—DA SE SPOLNIJO NADE VAŠIH V STARI DOMOVINI.
Velika noč bo za Vaše v stari dopiovinl mnogo lepša in prijetnejša, ako jim pošljete denarno darilo v pomoč in v znak spomina. Storite to nemudoma, da taisto v pravem času prejmejo.
Poslužite se pri tem našega posredovanja, ker so cene najnižje, postrežba točna, a sigurnost v vsakelli oziru zajamčena.
Vaši prihranki se pomnpže vsako leto po 4%, ako jih uložite pri nas na
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT".
Ako hočete dobiti kojega Vaših iz domovine, ali ako hočete potovati sami domov, obrnite se s popolnim zaupanjem na nas, kjer boste dobili vsa potrebna navodila brezplačno.
FRANK SAKSER STATE BANK
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE. 82 Cortlandt Street.	New York City.
OTOK ZAKLADOV
An«leiko spisal R. L. Sterenson. Poslovenil J. M.
Šli
(Nadaljevanje.)	(kale, kar mu je dalo znak ne
' 1 11 I	____1 ' _____________1_ _	1 • 3-J-l!__y__
>mo gori k "Admiralu Benbow-u" in ne morete si misliti, kakšen nered je vlada po hiši; celo uro so vrgli po tleli ti lopovi pri svojem div jan,ju in akcravno niso prav ničesar odnesli razun kaj)ita novega denarja ki nekoliko sre^bra iz predala, sem na prv pogled spoznal, da smo uniče ni. Gospe*:! Dance ni vede kaj bi storil ob tem prizom.
"Denar so odnesli, praviš Kaj so pa Jakec, potem še is kali tukaj? Še več denarja mislim."
"L\e, gospod, denarja ne" sem odgovoril. "Zeli se mi pa, da to stvar, ki jo ima tu
co, zelo rad bi jojgjaravij' na varno."
"Gotovo, dečko, prav tako", je rekel, "daj jo meni, ako hočeš."
"Mislil sem, morebiti bo dr Livesey", sem začel.
."Popolnoma prav", mi je prestregel besedo, "popolno ma prav — gentleman je in u ladna oseba. In seelaj mi pride na misel, jaz lahko sam odjezdim tja in sporočim njemu ali pa mirovnemu soeln.iku celem dogodku. Gospod Pe\v je mi tev, to je vse; ne ela bi mi bilo žal tega, toda on je mrtev, vidiš, in ljudje bodo to izkoristili proti carinskemu uradniku, ako boelo le mogli. Pravim ti, Ha^kins; ako ti je drago, vzamem te s seboj.."
Lepo sem se mu zahvalil za ponudbo in krenili smo nazaj v selo, kjer so bili konji.
"Dogger", je rekel Dance, "vi imate dobrega konja; v-zemite dečka nanj in ga posadite zadej."
Kakor hitro sfcm bil na ko-i in se držal Doggerja za pas, je elal nadzornik povelje in odjezdili smo proti hiši dr-ja. Liveseya.
VI. POGLAVJE.
Kapitanovi papirji.
Naporno smo jezdili celo pot, dokler se nismo ustavili pred vrati Liveseyeve hiše. Hiša je bila spredaj brez luči.
Ge>spoel Dance mi je naročil, naj skočim dol in potrkam, Dogger mi je pa poelal streme, da sem mogel raz kor.ja. Neka dekla je takoj odprla vrata.
"Ali je dr. Levesey doma?" sem jo vprašal.
"Ne", je odgovorila; "popoldne je prišel domov, pa je šel v grad k mirovnemu sojini ku na večerjo."
"Torej gremo tja, fantje" je lekel gospoel Dance.
Ker pot ni bila dolga, niseir zopet zajahal, marveč sem te kel peš, držeč se jermena Dog gerjevega streme: fa, do grajs kih vrat, in po golem, dolgem 6vilem drevoredu proti bel progi grajskih poslopij, kate re so na obeh straneh obdajali veliki stari vrtovi. Tukaj jt gospod Dance skočil raz kon ja, me vzel s seboj ter stopil v hišo.
Služabnik nas je peljal pe dolgem hoelniku, ki je bil pokrit s preprogami ter nam n*i koncu pokazal v veliko knjiž nico, napolnjeno z omarami za knjige in kipi vrhu njih, kjer sta seelela vrhovni sodnik in dr. Livesey vsak na eni strani kamina, v katerem je gorel Svitel ogenj.
Nikdar še nisem videl mirovnega sodnika iz tolike bližine. Bil je čvrst človek, nad šest čevljev visok in razmerno širok, ter dobrosrčnega, sicer neprijazriega pa odločnega in zanesljivega obraza, ki je na njegovih dolgih potovanjih postal neprijazen, zardel in nagubani Njegove obrvi so bile zelo črne in so se vedno premi-
ra vno slabega, bi dejali, pač pa živahnega in naglega zimčaja.
"Le noter, gospenl Dance", je rekel ponosno in prijazno.
*" Dober večer, Dar.ce", pravi zdravnik ter mu pokima "In dober večer, tebi prijatelj Jakec; kateri dobri veter pa je tebe prinesel semkaj?"
Naelzornik s£ je visoko vz radostil in pripovedoval celo zgodbo kakor kako nalogo, in videti bi morali obadva gospoda, kako sta se sklonila naprej, pogledovala drug drugega i« v svojem zanimanju in začudenju celo pozabila pušiti. Ko sta čula, kako se je moja mati vrnila v gostilno, je uda-
kaj v žepu, in da povem^nT^flil dr. Livesey z roko po kolenih, mirovni sodnik pa je za-klical: "Dobro!" in udaril s svojo pipo ob omrežje kamina. Mnogo prej, nego je bilo poročilo končano, je gospod Tre-lawnev (tako je bilo ime mirovnemu sodniku, kakor se spominjate) vstal s sedeža in wxlil po sobi gor in dol, zdravnik pa je snel svojo lasuljo z glave, kakor ela bi hotel bolje slišati, ter se ni ganil z mesta;
resnici je bil čuden videti s svojimi kratko ostriženimi črnimi lasmi.
Koifčno je gospod Dance kor«čal sve>jo povest.
"Gospod Dance", je rekel mirovni sodnik, "prav izvrsten človek ste. In kar se tiče tega, da ste s svojim konjem potrdili onega črnega lopova, je po mojih mislih hvalevredno dejanje, gospod, kakor bi pohodili ščurka. Kot
vidim, je ta fante Ha\vkins ve-ik možak. Hawkins, ali hočeš pozvoniti na oni zvonec? Gospod Dance mora dobiti pi-
"In Jakec tudi", je dejal zdravtiik, "torej imaš ti ono tvar, katero so oni iskali, ali he?"
'Tukaj je, gospod', sem dejal ter mu izročil zavoj iz po-oščenega platna. Zdravnik ga je ogledoval od seli strani, kakor da bi nje-ove prste skrbelo, da bi ga od-pil; namesto da bi to storil, ga je pa mirno vtaknil v žep svoje suknje.
'Sodnik", je rekel, "kadar popije gospod Dance svoje pi-o, mora seveda zopet nazaj na svoje službeno mesto, akca Hawkinsa pa namera-am obdržati tukaj, da bo spal moji hiši in z vašim dovolje-jem nasvetu jem, da mu damo rirzlega kolača, da se okrep-a."
4 4 Kot jo vaša volja, Live-ey", je dejal mirovni sodnik; *Hawkins je zaslužil kaj bolj-ega nego mrzli kolač."
Prinesli so velik kos kolača, ,a položili na stransko mizo in otil sem se ga z veseljem, :ajri bil sem lačen kakor jast-eb; medtem pa sta onadva še lalje čestitala gospodu Dancu 11 se navsezadnje poslovila.
44In sedaj?" je rekel zdravnik.
4 4 In sedaj, Livesey?" je dejal mirovni sodnik v isti sapi.
44Oba v istem času!" se je smejal dr. Livesev. 4 4Mislim, ia ste že čuli o tem Flin-tu, ali ne?"
14 O njem slišal!" je za vpil sodnik. "Slišal, pravite! Bil je najbolj krvoločen morski ropar, kar jih je kdaj plulo po morju. Črnobraeli je bil otrok v primeri . s Flintom. Španci so se ga tako strašansko bali, da sem bil, povem vara, gospod, včasih kar ponosen, da .ie bil Anglež. S te-mile očmi sem videl njegova jadra pri otoku Trinadadu, in oni bojazljivi prijatelj roma, s katerim sem se vozil, se je vrnil — vrnil, gospod, nazaj v Port of Spain."
44 No, slišal sem o njem na Angleškem", je rekel zdravnik. 4 4 Vendar, glavno vprašanje je, ali je imel kaj denarja?"
44Denarja!" je vzkliknil sodnik. 44Ali ste čuli celo povest?" Kaj drugega zasledujejo ti lopovi kakor denar? Kaj drugega jim je mari kakor denar? Za kaj drugega tvegajo svoja ničvredna telesa kakor za denar?"
44To zvemo kmalu," je odgovoril zdravnik. 4 4 Toda vi ste tako preklicano razvneti in v ognju, da ne more priti do besede. Kar želim vedeti, je to-le: mislimo si, da imamo tukaj v žepu nekak ključ glede kraja, kje*r je Flint zakopal svoj zaklad, ali je zaklad velik?"
'Velik, gospod?" je vpil sodnik. 44Tako velik je: ako imamo v resnici kak ključ do ujega, kakor pravite, preskr-3im v Bristolu ladjo ter vzamem s seboj vas in Jakca tukaj, in, najti hočem ta zaklad, tudi ako ga iščem celo leto."
Prav dobro", je rekel zdravnik. "Sedaj pa, ako je Jakcu prav, hočemo oelpreti zavoj", in položil ga je pred se na mizo.
Zavoj je bil sešit in zdravnik je.moral po svojo zdravniško orodje in razrezati šive z zdravniškimi škarjami. V zavoju ste se nahajali dve stvari — knjiga in zapečaten papir.
4 4 Predvsem si ogleelamo knjigo", je opomnil zdravnik.
Sodnik in jaz sva radovet^5 no gleelala preko njegove rame, ko jo je odprl — dr. Livesey me je namreč prijazno povabil bližje od stranske mize, kjer sen; sedel, da bi tudi jaz vžival veselje iskanja. Na prvi strani je bilo samo nekoliko besedi napisanih, kakor jih utegne storiti človek s peresom v roki zaradi vaje ali za kratek čas. Na enem mestu 'jo bile iste besede kot v tetoviranem znamenju: 4 4 Domišljija Billa Boriesa"; dalje je bilo tam: "Mr. W. Bones, krmar". 44Nič več ruma".
Pri Palmu Kevugga je dobil", in nekoliko drugih od-in nerazumljive besede. Ni-
,sem si mogel kaj, da ne bi postal radoveden, kedo je bil pač oni, ki gga je dobil", in kaj je bil "gga", ki ga je elobjl. Nož v hrbet najbolj gotovo.
(Daljo prihodnjič.)
Pozor!
EDINI SLOVENSKI KROJAČ V PITTSBURGHU, PA. IN OKOLICI.
Vsakdo si želi dobro izdelano obleko, ali pa sukno. Toda bolj težko je to dobiti pri krojačih, ako nimajo dovolj krojaške skušnje. —.Ker je skušnja vedno potrebna pri krojačih, ni treba takega krojača drugje iskati, ker ga imate doma, v svoji sredini. Jaz opravljam krojaško obrt že celili 20 let, torej sem v tej stroki popolnoma izvežbali in izkušen. Pridite k meni in prepričajte se!
Ako hočete biti za Veliko noč novi, zglasite se pri meni, da vam pomerim obleko po najnovejšem kroju, ki Vam bo izbornio pristojala.
Se Vam toplo pripe>ročam, RUDOLF MESNAR,
5239 Butler St.
Pittsburgh, Pa.
PRISELJEVANJE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO je bilo 1. julija 1.1. odprto
Pilite meni da Vam naredim pravilne in dobre prošnje. C« oseba ne pride povrnem denar.
Ne odlašajte da ne bo kvota zoPet izčrpana. MATIJA SKENDER javni notar za Ameriko in stari kraj 5227 Butler St. Pittsburgh, Pa.
Anton Zbašnik,
Javni notar, 206 Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa.
(Nasproti sodni je)
S3 priporoča rojakom v vseh notarskih poslih. Registriran pri jugoslovanskem generalnem konzulatu. Pišite ali pridite osebno.
ANCHOR
Bodite za Veliko noč v JUGOSLAVIJI
Lopa prilika za potovanje z najbrzim in največjim parnikom Odpluje iz New Vorka
AQUITANIA 20 marca
. (VIA CHERBOURGH) na rodnem pragu ste v 8 dneh
S posebno odredbo se boste skupaj vozili brez brigo „rav do vašega doma.	*j u
Udobnost, hrana in postrežba je neprekosna. Preskrbite si
prostor ze sedaj, ali takoj.
Za navodila, cene itd. vprašajte kakega
izmed naših agentov.	V,	{•
CUNARD LINE	_
140 No. Dearborn St.
Chicago, 111.


ZAUPANJE
DARILA V STARO DOMOVINO.
Pošiljamo denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu Vsako denarno pošiljatev prinese v stari domovine pis-monoša prav na dom prejemnika, ki mora pobotnico lastnoročno podpisati. Isto pobotnico dobimo potem mi v dokaz, da je
bil denar prejet.	.	.
Pri večjih vsotah na več tisocev kron ah dinarjev, damo posebno znižano ceno. Pišite nam predno pošljete večje vsote.
Ker se cene kron in dinarjev gostoma menjajo, zato pošljemo po ceni istega dne ko smo pošiljatev prejeli.
Danes pošljemo:
100 din— 400 kron za $1.35	50 lir za $3.00
500 din—2000 kron za $5.50	100 lir za $5.70 _ 5
Vsaka pošiljatev je zajamčena, da denar ne bo izgubljen.
AMERIKANSKI SLOVENEC, bančni oddelek, 1006 N. Chicago St.	Joliet, Ulinoii.
Važno in koristno!
V vašo lastno korist vas opozarjamo na sledečo važno stvar:
Ali ni boljše imeti denar tudi varno naložen po 5 odstot., 5V£ odstot., 6 odstot. in še več e>dstot. obresti, kakor samo po 3 odstot. ali 4 odstot.? Razlika pri tem na 'leto je velika. Ako imate torej le par sto dol. društvenega denarja na razpolago, naložite ga v zanesljive mestne, okrajne ali državne bonde, ki Vam donašajo več obresti. V slučaju nujnosti, bonde lahko vedno prodate.
•Mi imamo na prodaj raznovrstne bonele in vrednostne papirje. Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. Jednota, smo tej podporni organizaciji mi prodali. Delujemo pošteno in solidno. Pišite nam v slovenskem jeziku za pojasnilo.
A, C. ALLYN & Co.
71 W. M0NR0E ST., CHICAGO, ILL.
Influenca
napada ljudi z veliko naglico. Hud prehlad, bolečine v glavi, hrbtu in stegnili, okorele mišice, mrzlica in splošna potrtost je nekaj njenih znamenj. Kuj storiti ? Ostanite v postelji oziroma doma, dokler*traja bolezen ter jeinljite
SEVEROVE TABLETE ZOPER PREHLAD IN GRIPO
Ravnajte se po navodilih na zavojčku. Cena 30 centov. Ker so dihalni organi skoraj vedno prizadeti, je pametno, da imate doma pri rokah
Severov Balzam Zoper Kašelj.
Cena 25 in 50 centov.
Grlo je večkrat uneto in rdeče, toda jako bo pomagalo, Če uporabljate
SEVEROV ANTISEPSOL
za grganje grla ali izpiranje nosa. To sredstvo obdrži dihala čista in prosta bacilov. Cena 35 centov. Zgoraj navedena zdravila prodajajo v lekarnah. Vedno vprašajte za "Severova" in ne vzemite drugih.
W. F. SEVERA CO., - CEDAR RAPIDS, I0WA.
Poglejte na to banko, ki je Vaša iskrena prijateljica.—To je banka, kateri lahko vse zaupate; kjer lahko svobodno govorite o trgovskih poslih. Bodite prepričani, da bo ta banka Vaše posle držala in smatrala za strogo zaupne.
V najem se oddajo varnostne skrinjice po 25c na mesec in višje.
JOLIET NATIONAL BANK
Ustanovljena 1. 1891. članica Federalnega zveznega sistema.
Uradniki:
Robt. T. Kelly, predsednik; Wm. Redmond, podpredsednik; P. F. McManus, podpredsednik; Chas. G. Pearce, blagajnik; Joseph Dunda, pomožni blagajnik; M. J. Murphy, zaupni uradnik.	«	.. •
Established 1857
KO BOSTE SPET DENAR POSLALI V EVROPO
storite prihodnjič to s posredovanjem naše banke,—First National Bank of Joliet. Ker ima ta banka najboljše svetovne zveze, vam lahko vedno nudi najnižje cene.
Postrežba, katero vam daje ta banka vam bo gotoo ugajala; tako bo z našo postrežbo zadovoljen tudi vaš sorodnik ali prijatelj, kateremu denar pošljete. Tu in tam je postrežba First National banke v Jolietu ne-prekosljiva.
Najstarejša in največja banka v Will Okraju.
3% obresti na hranilne vloge.