Leto II., štev. 117 rnuiina pavsaftraim V Ljubljani, četrtek dne 19. maja 1921 Posamezna štev. 30 ptf - 1*20 II Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno . 180 K mesečno. .... 15 a za zased, ozemlje 300 , za inozemstvo 520 „ Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm). 1 . Uredništvo t Miklošičev« cesta it 19/1 Telefon it 72. Upravnlštvo; Sodna ulica št & Tetefcn št ^6* Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Ljubljana, 18. maja. V Celju se je danes konstituiral novoizvoljeni občinski odbor. Za župana je bil zivoljen naš odlični prijatelj g. dr. Juro Hrašovec. Nekdanja »nemška trdnjava* je dobila v njegovi osebi prvega slovenskega župana, moža, ki bo znal z isto vnemo čuvati narodni značaj naše prijazne savinjske prestolnice, kakor bo vedel upoštevati velike njene razvojne možnosti in skrbeti, da procvita gospodarsko in kulturno. Po mučnem intermezzu v Ptuju, je celjski dogodek dvakrat razveseljiv. Dokazuje nam, da je treba le neko-Jiko preudarnosti in resne volje, da se premagajo navidezno nepremostljive težkoče. Volilna borba nam je vsem razdražila živce in posamezne stranke niso ravnale trezno, ko so že v prvih dneh po izvršenih volitvah skušal? fiksirati svojo taktiko. Polagoma pa se je uveljavilo prepričanje, da so stranke z izvolitvijo svojih zaupnikov, zlasti v naših avtonomnih mestih prevzele tudi veliko odgovornost. Proporc je onemogočil sestavo kompaktnih večin, ni pa oprostil one, ki jim je dodelil mandate, dolžnosti, da na podlagi osebnih in stvarnih kompromisov onemogočijo delazmožnost novih občinskih uprav. V Ptuju, Celju in Mariboru, ki so prvič, prešli v slovenske roke, smo vsi prevzeli še posebne moralične obveze. Nasledniki smo tam nemškega gospodarstva in pokazati nam je, da znamo te važne občine voditi v narodnem duhu, istočasno pa s polnim razumevanjem za obsežne komunalne naloge, ki nam jih nalaga njihov ekonomski in kulturni položaj. V Ljubljani moramo nadaljevati nacijonalne tradicije njene slavne prošlošti, a nove vneme nam je treba, da jo dvignemo materijalno na višino, na katero jo je postavil politični razvoj, kot eno najvažnejše središče našega državnega življenja. Ptuj je grešil proti vsem principom fdrave slovenske komunalne politike. Volilna psihoza je omogočila, da je prišel v ospredje mož, ki bi bil prava karikatura slovenskega župana. Ptujski incident so obžalovali vsi narodni krogi. Bil pa je morda potreben, ker je preprečil, da se drugod pripetijo podrobne pogreške. Celje nam sedaj kaže pot. Med demokrati in narodnimi socijalisti ni bilo formalnega kompromisa. Vse stranke so pri prvi in dragi volitvi poudarile svoje načelno stališče. Pri ožji volitvi pa so stali narodni socijalisti pred alternativo, da se izjasnijo za naprednega, strogo narodnega kandidata JDS, ali pa za osebno sicer vsega spoštovanja vrednega socijali-stičnega predstavnika, ki bi pa kot župan moral računati z dejstvom, da je njegova stranka danes znatno pod vplivom elementov, katerim stroga narodna politika nikakor ni po godu. Odločitev celjskih narodno - socijal-nih odbornikov je častna. Ne gre le za izvolitev župana, tem več za tvorbo delovne večine, ki bo omogočila redno in uspešno fuhkcijoniranje občinske uprave. Demokrati so takoj izvajali posledice. Pripomogli so, da je bil izvoljen za podžupana gosp. Zabkar in da so na ta način narodno - socijalni odborniki direktno udeleženi na vodstvu občine. Klerikalci so v Celju pokazali, da jim gre povsod le za strankarske interese. Združili bi se s hudičem, da otež-kočijo konsolidacijo naprednih občin. V Celju so šli za socijalnega demokrata, v Ljubljani paktirajo s komunisti. Rajali bi od veselja, ako bi mogli za-sovraženo Ljubljano spraviti v nepri-like in težkoče in nič jim ni milejše, kakor če morejo izigravati naprednja-ke proti naprednjakom. Demokratska stranka je od početka zavzemala stališče, da se mora preprečiti imenovanje komisarjev v naših velikih mestih. Zaveda se, da je to mogoče le na podlagi kompromisov. Celjski dogodek nas uči, da je to mogoče. Upanje na ugodno rešitev koroškega vprašanja PAŠIČEVE IZJAVE V KONSTITUANTI. — NOTA VRHOVNEMU SVETU. Pet Jugoslovanov v rimski zbornici Trst, 18. maja. (Izv.) Definitivno so izvoljeni v goriškem voUnem okrožju štirje Jugoslovani, v istrskem pa eden. . Trst, 18. maja. (Izv.) Poslanec dr. Wilian, ki je izvoljen v goriškem in istrskem volinem okrožju, odloži svoj istrski mandat in pride na njegovo mesto dr. Ulikse Stanger. Jugoslovanski poslanci v rimskem parlamentu bodo torej: dr. Wilian, Virgilij Šček, dr. Kari Podgornik, Jo-siD Lavrenčič in dr. Ulikse Stanger. Beograd, 18. maja. (Izv.) Današnjo sejo konstituante je otvoril predsednik dr. Ribar. — Minister za agrarno reformo Uzunovič je odgovarjal na interpelacijo posl. Dragotina Janjiča glede posestva bega Cengida, ki je pod sekvestrom. Ministrski predsednik je na to odgovarjal na vprašanje posl. Jovano-viča glede korakov vlade v zadevi plebiscita na Koroškem pri velepo-slaniški konferenci v Parizu. Izvajal je: Naša razmejitev z Avstrijo na Koroškem je težavna. Spočetka smo mislili, da se bo z glasovanjem odločila usoda celovške kotline, ki tvori gospodarsko in zemljepisno celino. Po naši zahtevi se je kotlina razdelila v dve plebiscitni coni. Mislili smo, da bo plebiscit izpadel v korist naše države. Kako je prišlo do tega, da smo podlegli, ni povsem jasno. Priznati smo morali, da ie plebiscit bil v glavnem formalno pravilno izvršen. Navzlic v celoti neugodnemu izida pa je odločna večina ozemlja južno od Drave se izrekla za našo kraljevino. Po tem stvarnem stanju je ministrstvo, videč, da se uporablja v Gorenji Šleziji načelo, da se prizna Poljakom ozemlje s poljsko večino, ostalo pa Nemcem, zahtevalo, da se isto pravilo upordbi za našo Koroško. Veleposlaniška konferenca o tem vprašanju še ni odločila. Mi pravimo, da so občine m ozemlju južno od Drave vsekakor naše in se morajo pridružiti naši državi; kjer pa ie večina nemška, naj se ozemlje prizna Nemcem. Dne 25. marca smo poslali velepo- . slartiški konferenci noto sledeče vse-1 vanje cele zbornice.) bine: Pri plebiscitu na Koroškem dnef Pašič o baroški luki POSL. BRANDNER O DRŽAVNEM IMENU. 10. oktobra 1920. ie glasovalo 15278 glasov za Jugoslavijo, 22.025 pa za Avstrijo. Glasovi za kraljevino SHS se delijo tako, da je v delu cone A na desnem bregu Drave 10.405 glasov za Jugoslavijo, na levem bregu pa 4873. la Avstrijo je bilo na desnem bregu Drave oddanih 10.093, na levem pa 11.932. Iz tega je razvidno, da ie na desnem bregu Drave v pasu A glasovala večina za kraljevino SHS. Nota navaja nato določbe stgermain-ske pogodbe, katerih zmisel govori v prilog naši zahtevi, da se ozemlje desno od Drave, ki tvori z našo državo nacionalno, geografično in gospodarsko enoto, pridruži Jugoslaviji. Na podlagi vsega tega ie kraljeva vlada zaprosila veleposlaniško konferenco za rešitev v tem zmislu, da se ob priliki razmejitve med kralievino SHS in Avstrijo določi kot meja reka Drava, tako da bi desno obrežje pripadlo nam. To prošnjo smo predložili konferenci, ki o nji še ni razpravliala. Ne vem, kako bo to vprašanje rešeno, vendar mislim, da nam bo priznano ozemlje, ki se ie po večini izreklo za našo kraljevino. Ne vemo, ali se bo priključila Avstrija Nemčiji, toda v interesu miru zahtevamo močnejšo mejo med nami in Avstrijo. Nemška in avstrijska politika ie stremela za tem, da oslabi slovenski živeli po vsod in si sezida most do Adriie. Vsled tega se ie vršila sistematična nemška kolonizacija, ker so bili Nemci gospodarsko močnejši, se ie mnogo naših bratov na Koroškem odreklo svojemu narodu in se potujčilo. Mi smo poslali omenjeno noto in pričakujemo rešitve. (Burno odobra- Beograd, 18. maja. (Izv.) Po odgovoru na interpelacijo glede Koroške je odgovarjal ministrski predsednik Pašič na interpelacijo poslanca Jurja Kutiča radi vesti o luki Baroš, ki jo je prinesla »Mor-ningpost*. Izvajal je: Ta vest ni točna. Za določitev meje med nami in Italijo smo Imenovali komisijo, ki je že začela z delom. Izpraznitev prvega pasa bi se imela Izvršiti do 9. maja, do 14. maja pa druge cone. Za 20. maj je bil določen sestanek za določitev točke mejnega tri-kota med Italijo, Reko In našo državo. Ml torej nismo stopili v nobena pogajanja z Italijo glede luke Baroš. Jaz sodim, da je ta vest bila lansirana z namenom, da izzove naše mnenje. Gospod interpe- lant je bil v tem smisla pomagač «Mos-ningposte» in je očitno tudi on želel vedeti, kaj se misli. Nato je govoril pod. Života Mflojkovič, ki je zahteval za državo ime »Jugoslavija*. Posl. Brandner je izjavil najprej, da bi glasoval za ime «Srboslovenačka». apelira pa na Site, naj glasujejo za »Jugo slavijo*. Bavi se tudi s koroškim plebiscitom in dolži socialne demokrate, da so oni zagrešili poraz. Posl. Anton Kristan mu energično odgovarja. Seja je končala ob 20. Prihodnja seja jutri popoldne ob 16. Vtis Pašičevih izvajani Beograd, 18. maja. (Izv.) Naš dopisnik se je razgovarjal z odličnim demokratskim poslancem, ki mu je o Pašičevem govoru izjavil sledeče: Pašičeve izjave o zunanji politiki naše države so deloma zadovoljile, deloma zadele na odpor. Glede naše severne meje vsakdo odobrava korak vlade, ki zahteva v imenu narodnostnega principa, da se uporabijo glede koroškega plebiscita načela, ki se prakticlrajo v Gorenji Šleziji, vsled česar se zahteva za našo državo vsaj ozemlje južno od Drave. S tem, da je g. Pašič prečital tozadevno noto na konferenco veleposlanikov, je odbil tudi agitacijo malkon-tentov v Sloveniji, ki so potem, ko so se tako slabo obnesli na Koroškem, skušali svoj poraz zakriti s tem, da so Pašičevi vladi očitali pasivnost glede usode koroških Slovencev. Glede razmejitve z reško državo v stvari ne moremo očitati vladi, da ne bi vztrajala na našem stališču, vendar nam ne ugaja delikatnost. s katero obravnava g. Pašič Italijo, s katero imamo jasno pismeno obljubo v roki glede luke Baroš; in danes v Italiji vsakdo to ve. Ce niso imeli laški državniki toliko odkritosti, da bi svojemu narodu priznali, kar so pismeno dali v Rapalu. dokazuje njihovo obnašanje v zadevi reke In njihove smešne ponudbe glede trojnega režima nad Reko in luko Barošem. da ne zaslužijo nobenega diplomatskega ozira. Italijani zopet v Beogradu Beograd, 18. maja. (Izv.) Ministrstvo za zunanje zadeve je prejelo obvestilo, da je predsednik italijanske delegacije Luccioli prišel iz Rima v Beograd, da poskuša nadaljevati pogajanja zaradi trgovinskih odnošajev. Izgleda, da je Italija res umaknila zahtevo, da se pred pogajanji Jugoslavija obveže nriznati Italiji obrežno plovbo in ribolov na naši obali v ofl-segu. kakor je bil pod Avstrijo ter v vprašanju zadrske železnice. Ni pa stvar tako iasna glede evakuacije luke Baroš. Pač se ima te dni določiti točka, kier se stekaio meie Italije. Jugoslavije in Reke. Vendar Italija še vedno veže izpraznitev Baroša s sporazumom, ki naj bi se dosegel med Italijo in nami glede nekega skupnega režima vseh treh držav nad reško luko, vključivši Baroš. S tem je Italija prelomila rapallsko pogodbo enako, kakor tudi z zahtevo, da ima Italija pravico intervencije v zunanji politiki reške države. Po vsem tem izgleda. da je malo nade za uspešna trgovinska pogajanja z Italijo, tudi če se umakne glede ribarstva in kabo-taže. V Celju izvoljen demokratski župan Celje, 18. maja. (Izv.) Danes ob peti nri se je vršila prva seja novega celjskega občinskega odbora ob pol-noštevilni udeležbi občinskih svetovalcev. Socijalni demokrati so prišli z rdečimi nageljčki v gumbnicah. Seji je predsedoval najstarejši občinski odbornik Fon. Takoj po otvoritvi seje je sledila volitev župana. Pri prvem glasovanju je bilo oddanih 12 glasov za demokrata dr. Hrašovca, 10 za socijalista Frana Korena. 6 za narodnega socijalista Karla Zabkarja in 4 za klerikalca dr. Antona Ogrizka. Isti rezultat je bil tudi pri drugem glasovanju. Vsled tega se je izvršila ožja volitev med demokratom Hra-šovcem in socijalnim demokratom Korenom. Demokratski kandidat je [dobil 17, glasov. Zanj so glasovali poleg demokratov narodni socijalisti. Socijalni demokrat je s 14 glasovi so-cijalistov in klerikalcev ostal v manjšini. Ena glasovnica je bila prazna. Predsednik je nato proglasi!, da je izvoljen za župana dr. Juro Hrsšo-vec. Za podžupana je bil izvoljen z sfe-sovi demokratov in narodnih ^socija-listov narodni socijalist Kari Žabkinr. Socijalist Koren je dobil 10 glasov, klerikalec dr. Ogrizek pa 4 glasove. V celjskih narodnih krogih vlfida iskreno zadoščenje, da je dobilo Celje župana, ki daje vse garancije, da bo vodil mesto v odločno narodnem duhu in trezno ter pošteno gospodaril. SLOŽNO DELO SPASI NAROD, ZATO BODIMO SLOŽNI V DELU ZA JUGOSLOVENSKO MATiCO! Italijanski nacijonalisti nezadovoljni z volitvami VLADA NIMA ZANESLJIVE VEČINE. — SOCIJALISTI, IN KLERIKALCI OHRANILI POZICIJE. — REZULTATI IZ VAŽNEJŠIH OKROŽIJ. - ABSTINENCA ZADRSKIH JUGOSLOVANOV. Rim. 18. maja. (Izv.) Izid volitev v italijanko poslansko zbornico, ki se bo kvečjemu neznatno izpremenil: 121 socijalistov. 104 liberalnih demokratov in nacionalistov, 109 pristašev ljudske stranke. 48 članov rinnova-menta (stranka obnove), 21 fašistov, 15 komunistov, 8 revolucionarjev. 5 Slovanov in 4 Nemci. Rim, 18. maja. (Izv.) Iz dosedanjih poročil izhaja, da opozicijonalne grupe v bivšem, parlamentu niso izgubile toliko mandatov, kot se je vnaprej pričakovalo. Izid volitev je vladne kroge naravnost razočaral. VeČine, katero je hotel Giolitti zagotoviti vladi z razpisom volitev, sploh ne bo, ali pa bo tako neznatna, da si bo vlada ž njo pomagala pod najtežavnejšimi okolnostmi. Rim, 18. maja. (Izv.) Kakor poroča »Avanti* izgleda po dosedanjih poročilih. da so socijalisti dobili najmanj 120 mandatov. Na posamezna volilna okrožja odpade doslej sledeče število socialističnih poslancev: Alessandria 4, Ancona 3, Aquila 3, Bari 4, Bolosma 8, Brescia 4, Como 5, Cuneo 2, Firenza 5, Genova 4, Gir-gentl 1 ali 2, Mantova 6, Milan 17, Napoli 4, Novara 6, Padova 4, Parma 6. Perugia 3, Pisa 5, Potemiza 1, Rim 4. Liena 5. Torino 5, Videm 4. Benetke 4, Verona 3, Trident 2. Turin, 18. maja. (Izv.) V Giolittije-vein volilnem okrožju Cuneo je izvoljenih poleg Giolittiia še pet liberalcev. štirje klerikalci, in dva socijalista. Rim, 18. maja. (Izv.)' Po vesteh, ld jih objavlja glasilo ljudske strank« »Corriere d' Italia>, bo dobila klerikalna P.P.I. 109 mandatov, dočte je imela do sedaj samo 101. Rim, iS. maja. (Izv.) V liunfag volilnem okrožja je tevofienfb T bto» kistov. 4 socijalisti. 3 klerikalci ta t republikanec. Izvoljen j« tudi Feder-zonL Botogna, 18, maja. OzvJ iV skem volilnem okrožju je 6 socijalistov, 6 HokJstor, 3 kle ci, 2 republikanca in 2 komardsfe.* Med drugim so tukaj izvoljen Mas* solini, oče fašizma ter znani trans« nist Croce. Komunistični kandkfač Graziadei je propadel. Split 18. maja. Jugoslovani v Zailni so se vzdržali volitev v rimski parlament. Italijani so glasovali za Kjekfr cha. Na otoku Lastovo ie od 400 v. bo zgradila v Krapini na Hrvatskem. Osnovni kapital znaša 100 milijonov jugoslovanskih' kron. SALATA NE BO POSLANIK v BEOGRADU. Rim, 18. maja. (Izv.) Danes je bila po Rimu razširjena vest. da bo komen-dator Salata imenovan za poslanika v Beogradu. Z merodaane strani se ta veet danentara/: Po primorskih volitvah Trst, 18. maja. Šele danes je mogoče poročati o definitivnem izidu volitev v anekti-ranem ozemlju. Položaj jc sledeči: V Trstu je dobi! nacijonalističen blok tri posJance (Giunto. Banellija in Suvicha), komunisti pa en mandat (Bombaecija). V Istri je jzvoljenili pet poslancev nacionalističnega bloka (Albanese, Bilucaglia, De Berti. Pesante in Po-gatschnigg) ter en poslanec Jugoslovanske narodne stranke (dr. Wilfan) Dr. Wilfan odstopi to mesto doktor Stangerju. . Najbolj možato pa se je odrezala Goriška. In ne proti pričakovanju. Tu, kjer živi naš narod kompaktno, so izvoljeni štirje uoslanci Jugoslovanske narodne stranke (dr. Wilfan Virgilij Šček, dr. Pod gornik in Lav-renčič). Komunisti so tudi poželi nekaj glasov, med katerimi pa je bilo prav malo slovenskih. Ponajveč furlansko pomočjo so dobili na Goriškem en mandat, ki pripade Tun-tarju. Socijalistična stranka je pri volitvah popolnoma pogorela. Izid volitev na Goriškem je najlepši dokaz, kako krivično, po maščevanju vpijoče dejanje je storila Italija, ko je segla po tem delu naše slovenske zemlje. Goriška pa se ne odlikuje samo po največjem številu jugoslovanskih zastopnikov v italijanskem parlamentu. temveč tudi po tem, da je popolnoma zavrgla fašistovske kandidate. Morda' proti volji večine je pripomogla do zmage komunistu Tuntarfu. ki bi bil moral brez glasov «slovenskih komunistov« propa-šti prav tako žalostno kot je v goriškem volilnem okrožju propadel fa-šistovski blok. Volilna udeležoa je bila najboljša na Goriškem, kjer je volilo povprečno 95 odstotkov vseh volilcev. V Trstu je volilo 70 odstotkov. Dober del izostalih .30 odstotkov odpade na Jugoslovane, !ki iz raznih vzrokov, ponajveč pa vsled nasilja niso mogli glasovati kakor bi si bili želeli. V Istri je bila volilna udeležba od strani našega Ijadstva zelo nepopolna. Opraviči se lahko s fašistovskim terorjem. Vkljub temu pa pošilja tudi mučeniška Istra v rimski parlament moža naše krvi, dr. Stangerja, ki bo kot istrski rojak in član petorice jugoslovanskih poslancev vselej povzdignil glas. kadar bo treba izpre-govoriti v korist kruto zatiranega primorskega naroda. * Z ozirom na strahote, ki jih" je moral prenesti naš primorski narod v volilnem boju. piše «Edinost»: Številke, ki nam kažejo glasove jugoslovanskih volilcev v Italiji, so kakor kaplje srčne krvi našega ljudstva. Vsaka glasovnica z lipovim cvetjem, ki je padla v volilno žaro v krajih, kjer je divjalo in gospodovalo brutalno nasilje, vsak glas v skupnem številu volilnih glasov v teh krajih, predstavlja po enega junaka in mu-čenika. Prekrižajte se Jugosloveni Goriške, Trsta in tužne Istre ob spominu na naše mrtve mučenike, odkrijte se pred novimi, živimi muče-niki! Nedeljske volitve so bile za ves naš narod v I tali. i težka preizkušnja. Prestali smo jo časno in dostojno. Števila posameznih izidov niso taka, kakor bi morala biti. če bi se bile volitve vršile, kakor bi se morale v vsaki urejeni držav:, toda vendar so taka, da opravičujejo neomajno vero v našo živ'" ■'•^■.o inoč.» In to je gl; :io. * O nasilstvih, ki so jih v dneh volitev nad našim istrskim ljudstvom vršili fašisti in njihovi pomagači, še vedno prihajajo roročila. V Marezigah je na dan volitev prišla tolpa fašistov. Po kosilu je začela izzivati, ko pa je videla, da izzivanje ne zaleže, je posegla po orožju. Vrgla ie najprej bombe. Ker tudi ta ni ražgnala volilcev, so fašisti zače' samokresi streljati na volike. V si-lobranu so se ti poslužili kamenja Prišlo je do Drave bitke, pri kateri so naši štiri fašiste usmrtili, dva pa težko ranili. Ostali so se rešili z begom. V Borbami je poveljnik karabin-jerjev kradel ljudem naše glasovnice ter jih zamenjaval s fašistovskimi. V Pazinu so fašisti s oomočjo karabin-jerjev napadli volilce z bombami. V Lindoru se je zgodilo isto. Napadeni narod pa je tam zločincc kruto plačal: odgovoril je z orožjem in tekla je kri. V Meaulinu so fašistovski člani volilne komisije prisilili volilce, da so glasovali javno. Tako se je videlo, za koga je kdo glasoval. V Zmi-nju so karabinjerji od naših ljudi zahtevali, da glasujejo za fašistovski blok. Volilce, ki tega niso storili, so pretepli. Na Kadinori pri Trstu so fašisti trgali našim vclilcem iz rok glasovnice ter ž njimi bežali z volišča. Z ozirom na vsa ta dejanja, ki se protivijo zakonu, je politično dru štvo «Edinost» izdalo sledeči poziv: «Še je prezgodaj, da bi se izpre-govorila končna beseda o prvih italijanskih volitvah na našem ozemlju. Z nasilstvi in grozodejstvi se more sedaj zapečatiti samo kronika. Prizadetim se mora pomagati in se pomore. Za to jamči čast-našega na-roda. Ali volilno delo > ni končano. Kaj-— če smo že povzdignili prve glasove obtožbe in če bomo, kakor zahtevajo naša čast. naša pravica in naša korist, pred najširšo jav- nostjo nastopati in obveljati kot ob-žitelji — potem bomo morali svojo obtožbo opreti na granitno podlago tečno in podrobno navedenih in dokazanih dejstev. Zato se pozivajo vsi naši zaupniki, naj hitro, a vendar natanko in skrbno zberejo vse podatke o krivicah, goljufijah in nasiljih, ki so vzrok, da mišljenje in volja našega ljudstva, posebno v Istri in na tržaškem ozemlju nista mogla priti pri volitvah do pristnega, neoviranega izraza. V prostorih uredništva «Edinost». s "i odpre ^oseben oddelek tajništva, «za volilni protest* in tja naj se prinesejo in. pošljejo vsa poročila, ali čim prej mogoče, ker mora protest biti dogotovljen do konca tega meseca. Narodnostne razmere v Primorju Ob izidu volitev v neodrešeni domovini vidimo, da so se naši ljudje zelo dobro držali v Goriški in na Notranjskem, da pa je število za Jugoslovansko narodno stranko oddanih glasov manjše v Trstu in v Istri. Ker pa nimamo katastra volilcev po narodnosti, ne moremo v mešanih volilnih okrajih presoditi, koliko naših glasov je med komunisti, oziroma socijalisti, koliko rnlačnežev je glasovalo morda celo za izrazito italijanske stranke in koliko jih je fašistovski teror oropal volilne pravice, odnosno njenega izvrševanja. Ker je nedvomno zadnji vzrok v največji meri kriv razmeroma nizkemu številu naših glasov, ni brez koristi, ako si ogledamo, kako je bilo razmerje po narodnosti leta 1910. pri zadnjem jjudskem štetju. Goriška, ki je v celoti volila, je šteta leta 1910. 154.724 Jugoslovanov in 90.181 Italijanov, odnosno Furlanov. poleg 10.820 neavstrijskih državljanov, pač po večini italijanske narodnosti. Današnje stanje je še spremenjeno v prilog Italijanov, ker je k temu prišlo po vojni še obilo Italijanov kot državnih nastavljencev, zato pa so nedvomno izginili Nemci G- 1910. še 4481, od tega 3236 v mestu Gorici). Ker poteka narodna meja med Slovenci in Italijani na Goriškem povsod zelo enostavno, lahko točno zasledujemo razpore^ ditev volilcev po narodnosti. Neodrešena Notranjska je štela leta 1910. Slovencev okroglo 56.000. Ozemlje Trsta je štelo 119.023 Italijanov in 59.304 Jugoslovanov, poleg 11,850 Remcev-in 38.554 tujih" državljanov, pri katerih' avstrijska ne navaia narod- nosti, ki pa so bili pač z malo izjemo italijanski regnikoli, Istra je kazala vsekakor najmanjšo narodno probujenost. Leta 1910. je štela ta dežela 218.858 (58-5%) Jugoslovanov in 145.552 (38-9%) Italijanov ter 22.330 ostalih, predvsem Nemcev. Ako odštejemo Krk z 21.258 prebivalci (od tega le 1544 Italijanov) ter slabo polovico velike kastavske občine z okroglo 9000 našimi ljudmi, kar pripada nam po rapallski pogodbi, se je razmerje spremenilo nasprotnikom v korist-, tako da bi šteli Jugoslovani okroglo 189.000, a Italijani okrog 144.000 duš. Kakor v Gorici in Trstu, pa se je tudi v Istri (Pulj) naše število vsled izselitve znatno zmanjšalo na korist priseljujočim se Italijanom. V Istri zanima še razporeditev narodnosti po političnih okrajih. Lošinj (t. j. Veliki in Mali Lošinj in Čres) je štel 10.032 Jugoslovanov in 9849 Italijanov, Poreč 31-5% Jugoslovanov in 68-4% Italijanov, Koper 56-3% Jugoslovanov in 43-3% Italijanov, Pulj 40-3% Jugoslovanov in 53% Italijanov, Pazin 89-6% Jugoslovanov in 8-3% Italijanov ter Volosko 93-1% Jugoslovanov in 1-8% Italijanov, Celotno bi po štetju iz leta 1910. vsa primorska tri volilna okrožja štela okroglo 460.000 Jugoslovanov in 353.000 Italijanov poleg 88.000 regni-kolov in Nemcev, To razmerje pa se je, kakor rečeno, nedvomno spremenilo v prilog Italijanom. Po svetu — Preziaent češkoslovaške republike odpotuje dne 20. maja v Italijo na otok Capri, kjer ostane par tednov, Masaryk bo potoval v najstrožjem in-k ogni tu. — Ratifikacija senžerir.er.skc pogodbe na Portugalskem. Poslanska zbornica v Lizboni je te dni ratificirala senžermensko mirovno pogodbo z avstrijsko republiko. — Trianonski mir pred belgijskim parlamentom. Iz Bruslja poročajo, (ia je belgijska poslanska zbornica ratificirala trianonsko mirovno pogodbo. S tem je vojuos tanje med Belgijo in Madžarsko prenehalo. — Stari in novi nemški državni kancler. »Prager Presse* prinaša sledečo karakteristiko bivšega in sedanjega nemškega kanclerja. Dr. Fehren-bach je bil bistveno pasivna natura, dočim je dr. Wirth aktiven značaj. Ze v bivšem kabinetu sta si bila moža prccejšnja nasprotnika. Dr. Wirth, tedaj še finančni minister, je vedno zagovarjal aktivno politiko Nemčije ter s tem nasprotoval Fehrenbachu in zunanjemu ministru dr. Simonsu, ki je bil vedno mnenja, da Nemčiji inicijati-va za nova pogajanja z antanto ne pristoja. Wirth je bil oni mož, Id j: Fehrenbachovo vlado neprenehoma svaril, naj nikakor ne čaka na 1. maj s prekrižan Lmi rokami. Smernica dr, Wirthove politike je bila poštena volja, da se z antanto doseže soliden sporazum. Njegova politika je bila vedno politika ravne linije, ki je zagovarjala direkten sporazum z zavezniki, predvsem pa s Francijo. Is načržs enotnega lofskess zakona Iz Beograda poročajo: Komisija, ki izdeluje po nalogu ministra prosvc-te enotni šolski zakon za vso državo, je danes končala načelno razpravo načrtu zakona. V načelu je izrečena popolna enakopravnost med učitelji in učiteljicami, ki so jim zajamčene ma-terijalne pridobitve zadnjega zakona o plačah. Sprejet jc tudi princip šolskih upraviteljev, ki so obenem predsedniki krajnih šolskih odborov, in okrajnih (srezkih) nadzornikov, ki vršijo posle v lastnih uradih ločeno od drugih oblasti. Načrt vsebuje novo poglavje o ustanovah za narodno prosveto. Za vstop v šolo se zahteva dovršeno sedmo starostno leto. Za razred je potreba 40 otrok. Načrt govori socijalnem šolstvu za gluhoneme, slepce, manj nadarjene in zanemarjene. Učiteljstvo na teh šolah je po pravicah slično onemu meščanskih šol. Okrajni nadzorniki bodo začasni in stalni. Pri njih imenovanju pripada pravica predlaganja tudi Udruženju jugoslovanskega učiteljstva. Prehodne določbe govore o zavarovanju pridobljenih pravic in o postopanju za uve-Ijavljenje novega zakona v vsej državi. Načrt bo razmotrival najprej glavni prosvetni svet, ki bo organiziran tako, da dobi posebno sekcijo za osnovno šolstvo. Politične beležke KDOP JUGOSLOVAN, TA TICE» ČLAN! rMA- '+ Poslanec Brandner se zagovarja danes v »Jugoslaviji* proti našemu očitku, da je glasoval proti ustavi. Mi vemo, da gospodu Brandnerju njegov »proti* ni šel od srca in zato razumemo, da mu tudi zagovor ni šel gladko iz peresa. Gospod Brandner se muči z dokazom, da ni glasoval proti temu, da bi Jugoslavija sploh dobila ustavo, temveč samo proti vladinemu ustavnemu načrtu. Isto bi trdili tudi komunisti in celo Radid zatrjuje, da ni proti ustavi Jugoslavije. Mi seveda gosp. Brandnerja ne bomo šteli med veleiz-dajnike (ker biti otvorjeno proti vsaki ustavi Jugoslavije, se pravi zahtevati takojšen njen razpad), če smo pa kon-štatirali, da je g. Brandner glasoval proti ustavi, smo rekli, da je bil proti edinemu ustavnemu projektu, ki se nahaja sedaj v razpravi in s katerega padcem bi morala nastopiti takojšna akutna kriza naše države. Jasno je menda tudi g. Brandnerju, da bi načrti komunistov, zajedničarjev, klerikalcev, republikancev, socijalistov ne združili niti petine zbornice. In kaj potem? Po načrtu NSS konstituanta ne bi mogla poseči že iz enostavnega razloga, ker ga ni. Glasovati proti vladinem projektu, se pravi torej glasovati za to, da se ustavno vprašanje, življenjsko vprašanje naše države, s katerega rešitvijo bo šele dovršena zgradba Jugoslavije — to naj gospod poslanec mirno verjame — potisne zopet nazaj — bogvč kam. Ali odgovornost za obnovitev ustavnega boja v dobi, ko nestrpno čakajo veliki gospodarski in socijalni problemi, da se jih loti naš parlament? Gospod Brandner pravi, da je ustavni načrt slab. Mi demokrati ne trdimo, da je v vsakem oziru dober. Toda Brandnerjeva kritika je skrajno siromašna. Konkretno se poslancu zdi le razdelitev v oblasti ponesrečena. Ostale trditve so Ie fraze o tem, da si hočejo demokrati zasigj-rati »gospodstvo*, opozicija pa želi na-irodu vse najboljše. Menda je gospod Brandner pozabil, da se gospodstvo ne da prav nič zasigurati, ker je narodu na razpolago svobodomiselni volilni zakon s proporcom, ki mu daje možnost, da obračuna z vsako stranko in tudi s — frazerii. Operiranje z argumenti. da je vlada »kupila* glasove, resnega politika nevredno, poudarjati stališče hrvatskega »naroda* in slovenskega »naroda* [>a za narodnega zastopnika, ki hoče biti Jugoslovan in se priznava k ideji narodnega jedii: stva. gotovo originalno. Ge je hotel Brandner ustavo, potem je moral gls sovati za ustavni načrt, če hoče zbolj šanja posameznih določb, naj se ogla si pr išpecijalni razpravi. Z ostr i in njegovimi naivnostmi ni treba polomi zrati. Značilno zanj in za mnoge, ki sc še ne zavedajo, kaj se pravi politično delati v lastni državi, je pač naziranje, da bi se izpostavil očitku nepoštenja če bi »podpiral vlado*. + Skupen nastop zajedničarjev in radičevcev. »Jutranji list* javlja, da so v Zagrebu začela posvetovanja med zastopniki strank, ki so se odločile zapustiti konstituanto, da se sporazumejo o svojem nadaljnem postopanju in da redigirajo tekst manifesta, ki ga nameravajo objaviti hrvatskemu narodu, v katerem bodo obrazložili svoje stališče. V ti deklaraciji bodo podali izjavo, da smatrajo delo in zaključke konstituante neobvezne za hrvatski del naroda Jugoslavije, katerega pred stavljajo in zastopajo. Ta proglas bo podpisalo 62 hrvatskih poslancev, Id stoje na načelu, da je sedanja konstituanta, v kateri je onemogočeno njih delovanje, nezakonita. Ta manifest izide še tekom tega tedna. Beograjska »Pravda* pa dodatno javlja, da je sporazum med radičevci, zajedničarji in frankovci že popoln in da se v nekaj dnevih objavi program »Hrvatske koalicije*, ki bo nastopila najostrejšo borbo proti ustavi. -j- Zopet kancelparagraf. Komaj je končano načelno glasovanje o ustavnem načrtu, v katerem se nahaja tudi kancelparagraf. Da je ta kancelparagraf velik strah klerikalcem in tudi drugim strankam (na Hrvatskem), ki jih podpira duhovščina v cerkvah, dokazuje izvirno »Obzorovo* poročilo iz Jugoslovanskega kluba*, v katerem se pravi, da so slovenski in hrvatski klerikalci spregledali taktiko vladine večine v tem vprašanju. Radikalci, da so v vprašanju kancelparagrafa popustili demokratom samo zato, ker so demokrati izjavili, da bo s kancelpara-grafom mogoče kupiti »Jugoslovansk" klub*, da bo glasoval za ustavo. Radikalci so potem res začeli pogajanja s klerikalci, katerim so obljubili, da vržejo kancelparagraf iz ustave, ako klerikalci glasujejo za ustavni načrt Toda Korošec je takoj spoznal to kupčijo in odklonil pogajanja na taki osnovi. To poroča »Obzor* iz klerikal-nih krogov, ki bi na ta način radi utajili svoj neuspeh, ko je Pašie odklonil vsaka pogajanja s klerikalci, ki bi te-meljila na načelnih izpremembah ustavnega načrta. -f- Vedno ista družba. Ko se je na Reki podpisala leta 1904. znana reška reolucija, ki jc v zgodovini Jugoslo-vanstva eden najvažnejših političnih dogodkov, je zašumelo v hrvatskem pravaškem brlogu. Današnji zajedničarji, frankovci in klerikalci so prokli-njali imena tvorcev reške resolucije, češ da so podpsali sramoten pakt, proti kateremu protestira vsa hrvatska prošlost, sedanjost in bodočnost. Reška resolucija ruši temelje narodnega življenja hrvatske kraljevine, zato da e največji zločin. Da je bila ta družba popolnejša, pridružil se jim .je tudi Radid, ki je izdal proglas na narod, v katerem je v črnem okvirju b križ* . na vrhu objavil imena podpisnikov reške resolucije. In danes po tolikih letih se je našla v vobodni Jugoslaviji zopet ista družba, ki je nekdaj protestirala proti reški resoluciji, pozneje proti krfski deklaraciji, sedaj pa je vstala proti ustavi Jugoslavije. Čudno in neumljivo je le. kako je v to družbo prišel dr. Trumbič, mož, katerega ime se nahaja pod reško resolucijo >r krf-ske deklaracijo. Teorija in praksa. Ljubljanski avtonomisti so hudi na Pašiča. ker ni poklical na odgovor predsednika slovenske pokrajinske vlade dr. Baltiča radi »obznane*, ki jo je izdala ta vlada proti prevratnim elementom in hujskačem. Ti naši avtonomisti seveda pozabljajo, kar so pisali včeraj o avtonomiji »velike Slovenije*, ki naj bi bila kraljevina za sebe, a njen predsednik zopet kak nekronani kralj. Ako je Pašič izjavil, da mu ni ničesar znanega o naredbi ljubljanske pokrajinske vlade, je s tem zavzel stali-če. ki ga vedno zagovarjajo ljubljanski avtonomisti. On kot predsednik centralne vlade se noče vmešavati v delokrog pokrajinske vlade. Ljubljanski avtonomisti pa sedaj naenkrat prihajajo z zahtevo, ki nosi obeležje najhujšega centralizma in zahtevajo od Pašiča, da naj pokliče na odgovornost ljubljansko pokrajinsko vlado, ki je postopala v svojem delokrogu in nastopila proti hujskačem, ki z besedami in dejanji hnjskajo proti današnjemu stanju in naši državi. Ta nedoslednost, ali bolje rečeno konfuznost v pojmih, je karakteristična za današnje avtono-miste, ki v vročini debate mešajo poj- me m v trenotku. ko se bore teoretik no za avtonomijo, uporabljajo v prak< si centralizem. -f- Vesel prizor iz konstituante. Beo-grajska »Politika* javlja: So v čiove-i škeni življenju trenotki, ko človeka, prevzamejo čustva, da pozabi svojo uiogo, ki jo je moral igrati. Tak tre-notek je doživel v konstituanti tudi dr. Mate Drinkovič, v onem času, ko je stari Pašie s povzdignjenim glasom govoril te-le besede: Srbija, ki je žrtvovala celo četrtino svojega prebival-, stva, je imela prod očmi vedno le cu cilj, da se osvobode in ujcdiuijo via iri pleun-n.t našega nai oda. Gospodje, imeli smo za časa vojne ponudbe, da sc pogajamo zasebno s svojimi sovražniki, ua sklenemo zaseben mir pod po-, gojem, da se odpovemo ideji osvobo-jinja in ujeuinjenja, da pustimo Slove* nijo, da pustimo Hrvatsko, toda, go« spodje, mi te ponudbe nismo »prejeli!. Burno ploskanje je pozdravljalo to iz-* javo in ustavotvorci so se začudili, ko so videli med onimi, ki so najbolj navdušeno ploskali — dr. Mate Drinkoviča. Ali samo kratek hip — Drinkovič je pogledal naokoli in se kril. Da bi pa opravičil trenotuo svojo slabost pred Korošcem in ostalo svojo častilo družbo, je pa takoj nato podai svojo izjavo, ki je izzvenela v sledeči ugotovitvi: »Ako sprejmete ustavo Narodnega lduba, tedaj je ta konstituanta akonita, ako pa sprejmete katerokoli drugo .ustavo, bo neveljavna, a ta konstituanta nezakonita!* v.» Likvidacija Samopomoči Ljubljana, IS. maja. Dincs ob S. uri zvečer je bilo v Mestnem domu nadaljevanje zadnjega občnega zbora »Samopomoči«, na katerem ie bila — kakor znano — sklenjena stroga revizija zadruge. Na današnjem zboru so revizorji podali svoje poročilo. Gospod Rudolf Rozman je v imenu revizorjev na občnem zboru podal izčrpno poročilo, iz katerega posnemamo, da je revizijski odbor izvršil pred vsem podrobno inverturo po stanju od 31. decembra 1920. Takoj ob pričetku revizije jc nastal upravičen sum, da je bivši poslovodja zadruge Karol De Gregorija razkril razne malveracije. M. dr. jc zlorabljal v družbi s svojim družabnikom Ivanom Kavčičem zadrugo «Samopomoč* v lastne spekulatlvne trgovske namene, pri nakupih blaga, zaračunava! si samovoljno provizijo ter prisvaja! zadružni denar na nepošten način. Izročen je bil državnemu pravdništvu, ki ga je dalo aretirati. Kazenska preiskava še ni zaključena. Inventura blaga ni mogla ugotoviti na-tančnega stanja za 31. dccember 1920. Glavna krivda leži na neurejenih razmerah v knigovodstvu. Celotna zaloga prodajalne je bila vpoštevana v računskem zaključku odbora po prodajni ceni in ne po dnevni, kot jc med trgovci navada. Bilanca, katero je predložil upravni odbor zadnjemu občnemu zboru v potrjenje je izkazovala med aktivi za 5,668.017 K zaloge v blagu in 16.010 K 3 v čistega dobička. Revizija pa je dognala, da je zaloga blaga vredno mnogo manj. Glasom za dan 23. apriia 1921. sestavljene bilance je zadruga za 1,124.793 K 93 .vin. pasivna. Izgube so povzročene po lahkomiselnem nakupovanju raznega blaga, ki je potem y ceni padlo in se pokvarilo. Kriv je poslovodja, ki ie pri nakupih osebno, špekuliral, mnogokrat sklepal za zadrugo kupčije samo, da zasluži provizije ter je zlasti zlorabljal dejstvo, da mu je zadruga lahkoverno odstopila del svojih lokalov v porabo kot samosvojemu trgovcu. Uprava zadruge, nevešča trgovskim poslom, jc de Oregoriju bona fide zaupala in tako nehote spravila zadrugo v skrajno težaven položaj. Med poročilom je levica zbora spremljala nekatere odstavke z velikim začudenjem. O poročilu samem ni bilo debate. Bilo je z odobrenjem sprejeto. Za tem je zbor sklepal o predlogih, ali naj zadruga stopi v likvidacijo ali pa napove konkurz. Poročevalec g. Rozman je zastopal stališče likvidacije. Zbor je skleni! mirno likvidacijo in so bili v likvidacijski odbor izvoljeni gg.: davčni upravitelj Žagar, računski revident Korun, sodni nadsvetnik Sterlč, kanclist Sturm in okrajni tainik Slana. Po volitvah ie hotel predsednik c. Fran Govekar zaključiti občni zbor. Nekateri člani pa so zahtevali pojasnila, v koliko so člani starega odbora, zlasti gg. Bizjak in Piščanec, sokrivi na neuspehih zadruge. Debata je bila mestoma zelo viharna in živahna. G. Rozman je objektivno pojasnil dejannsko stanje, računski svetnik Polianec pa je povdarjal, da zadruga. oziroma ničelstvo na podlagi spisov nima poyoda kazensko postopati proti njima. — 11 istega razloga zadruga tudi ni izročila predsedstvu deželnega sodišča spisov, ki jih Je bilo zahtevalo y svTho disciplinarnega postopanja proti ravnatelju g. Bizjaku. Revizorji so zboru pojasnili še nekatere druge podrobnosti. Zbor je odobril, da dobijo revizorji nagrado 4000 kron. G.Rozman ie odklonil za sebe nagrado. Po zaključku občnega zbora je g. dr. Pippenbacher kratko pojasnil cilje in organizacijo nove »Nabavljalne zadruge*, nakar so se zborovaki okrog 10. ure mirno razšli Ljubljana, 18. maja. Regent potuje v inozemstvo. Pre- ške. Kakor nam poroča naž dunajski stolonaslednik regent Aleksander odpotuje po beograjskih poročilih" v najkrajšem času v Bosno. Hercegovino in Dalmacijo, potem pa se poda na italijansko - francosko rivijero, kjer se mu pridruži princesa Jelena s svojimi otroci. * Osebna vest. Predsednik jugoslovanske delegacije razmejitvene komisije general Maister je danes odpotoval v Opatijo h konferenci razmejitvene komisije. * Imenovanja v davčni službi Z odlokom ministra za finance so bili v območju ljubljanske delegacije finančnega ministrstva imenovan! za višje davčne upravitelje: Rudolf Pretnar. Hinko Drvenik, Fran Gostiša, Ivan Demšar, Oton Stepič, Ladislav Jerše, Franc Resnik. Jožef Pich-ler. Anton Reher, Ivan Vodlak, Aleksander Gol.ja, Ivan Gorjup, Aleksander Hruška, Karel Bezeg, Frane Rendla, Franc Valentinič, Ferdo ličar, Mihael Schwarz, Anton Dobrave in Ivan Stanič: za davčne upravitelje: Ivan Kušar, Rihard Kol-ler, Rudolf Pehani., Zdravko Stolfa, Fran Čuš, Makso Merčun, Jakob Malinger, Viktor Damjan. Albert Primec, Bogomir 2e-leznik. Jožef Sever, Alfonz Ribič, Miroslav Pirkmaier in Karel Gabron: za davč ne oficiale: Štefan Kiamar, Gustav Gratt-schreiber, Mohot Zupančič, Anton Sel, Mijo Fajt. Alojzij Lazar, Karel Grah, An ton Petek. Jožef Trtnik. Anton Vardjan, Franc Marine, Ivan Madronič, Viktor Bi sehof. Mihael Kamer, -Makso Zumer, Alfonz Debelak, Matija Križan. Alojzij Osi-na in Filip Dvoršek: za davčne asistente: Rudolf Knaflič. Franc Trepel in Anton Ribič v Celju, Fran Cimerman v Knja-ževeu, Ludovik Falkner v Ljubljani, Dra-gotin Ceplak v Mariboru. Josip Gregorc v Laškem, Josip Klemenčič v Ljubljani Fran Šek v Celju in Ivan šušelj v Ljubljani: davčni praktikanti: Josip Eržen v Rogatcu, Jernej Božič pri Sv. Lenartu. Viktor Zimič v Celju, Davorin Blažon v Konjicah. Robert Rot v Ljubljani, Rudolf '/.ešlin v Šmarju. Rudolf Kump v Dolnji Lendavi, Franc Andrejčič v Mariboru, Leopold Haller v Mariboru, Jožef Šterbenc v Gornji Radgoni. Matija Pečkaj v Ljubljani (okolica), Anton Fokša v Ormožu, Ludovik Avšič v Ljubljani. Jožef Jurak v Dolnji Lendavi. Stanko Vedlin v Kamniku. Franc Lorber v Mariboru. Viktor Koritnik na Brdu. Karel Maver v Ljubljani, Engelbert Gorišek v Celju, Alojzij Germovšek v Murski Soboti. Rudolf Pod-krajšek v Novem mestu, Ivan Bohak v Mariboru. Marijan Obersnu v Kostanjevici in Viljem Vouk v Celju. * Imenovanja v poštni službi. Imenovani so za poštne oficijale poštni asistenti Anton Gerčkc in Vladimir Jazbec pri poštTiem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani: Franjo Držaj, Jernej Hočevar in Alojzij Jugele pri računskem oddelku poštnega ravnateljstva v Ljubljani: Stanko Gaberščik pri strokovnem j-ačunskem taadu I v Ljubljani, Adolf Sadar pri vzdrževalnem odseku za brzojav in telefon v Ljubljani: Zorko Karabič. Jožef Schager, Štefan Šaka pri poštnem uradu Ljubljana 1; Miloš Amhrožie. Vladimir Bajiik, Peter Cerar. Ludovik Trimoseh. Ivan Stibeli, Anton Mak. Franjo Novak pri po?tnera uradu Ljubljana 2 in Julij K u št rin pri poštnem uradu Maribor 1: za poštno oficijalke poštne asistentke Danica Kohal. Kristina Kokalj, Amalija (Miha, Mara Podboj pri poštnem uradu Ljubljana 1. * Imenovanja. Minister za pravosodje fe dr. Janka O 1 i p a, pravnega zastopnika iz Trsta, imenoval za pravnega zastopnika pri prvostopnem sodišču v Beogradu. — Davčni asisten v pokoju Ivo F i n d e r 1 e iz Bužeta je imenovan za računskega oficijala pri računovodstvu ljubljanske delegacije finančnega ministrstva. * Premeščenjc. Okrajni tajnik pri okrajnem glavarstvu v Ptuju Fran C1 b i n g je premeščen k okrajnem« glavarstvu v Gnštanju. * Iz sodne službe. Kakor poroča «Prek-niurski glasnik*, je vodja okrajnega sodišča v Murski Soboti dr. A. P, o z n i k premeščen k okrajnemu sodišču v Sevnici ob Savi. Vodstvo okrajnega sodišča v Murski Soboti pa je prevzel dr. Jakob K o n d a. * Napreden župan na Ponikvi. S Ponikve pri Celju nam poročajo: Dne 37. maja sp je konstituiral novi občinski odbor. Za župana je bil izvoljen Anton Podgoršek, pristaš SKS. za občinske svetovalce pa trije napred-njaki in en socijalist. Klerikalci so popolnoma propadli. * Komunističen župan na Viču. Pri županskih' volitvah" dne 17. maja na Viču pri Ljubljani je bil izvoljen za župana komunist Rudolf Ga le. * Promocije na ljubljanski univerzi. Dne 21. maja ob 12. uri opoldne bodo promovirani za doktorje prava v bivši deželni zbornici v Ljubljani gospodje: Ivo T. u 1 i k. avvskultant pri deželnem sodišču v Ljubljani. Franc M n h i č. avskul-tant pri okrajnem sodišču v Mariboru in TVo V o d u š e k iz Trbovelj. * Splitski škof umrl. V pomvHjrk dopoldne je umrl v Splitu škof dr. Ju-raj C ari 6. * Vesti o mandatu Jugoslavije za psedbo Koroške. Nekateri dunajski listi so prinesli poročilo, da je vrliov-ni svet sklenil podeliti v slučaju, da se v Avstriji nadaljuje aneksijsko gibanje. Jugoslaviji mandat za okupacijo Koro- dopisnik, je ta vest, ki je prešla tudi v nekatere ljubljanske dnevnike, na lepem izmišljena. Značilna pa je vsekakor, ker nam priča, da se Avstrijci zavedajo, da koroško vprašanje vendar ni še definitivno rešeno. * Razpisane profesorske službe. Na državnih srednjih šolah in učiteljiščih je razpisanih 14 stalnih učnih mest in sicer na ženskem učiteljišču v Ljubljani 2, na gimnaziji v Kranju 1, na realni gimnaziji v Celju 2, na gimnaziji v Mariboru 1, na realni gimnaziji v Novem mestu 1, na realki v Mariboru 2, na realni gimnaziji v Ptuju "4, na realki v Ljubljani 1 mesto. Za vsa razpisana mesta je potrebna u-sposobljenost za pouk s slovenskim učnim jezikom. Natančnejši podatki v ♦Uradnem listu* štev. 53. z dne 18. maja je * Predavanje o Gorenji Šleziji priredilo v torek v ljubljanskem Mestnem domu Kolo jugoslovenskih sester Predaval je prof. 11 e š i č, ki se je Binkoštih" mudil v Ljubljani. Prikazal je to poljsko deželo, ki zdaj vzitemir ja evropsko diplomacijo, v zemljepisnem oziru, podal v pregledu njeno zgodovino (Gorenja Slezija je bila 000 let ločena od ostale Poljske) in orisal ofenzivni nastop Nemcev proti Polja kom izza 15. stoletja, zlasti pa divjanje Prusov zadnjih 50 let. Politično probudili sta Gorenjo Šlezijo poljska Socialna Demokracija, ki je bila naci jonalna. ter' Narodna Demokracija meščansko - revolucionarna, vsepolj ska stranka. (Iz te - le je izšel Korfan ty.) Končno je profesor presojal pri mero. ki jo je čitati v časopisih, nam reč primero Konfantvja z D' Anuun-zijem ter š stališča politične ntoraie kritiziral vse vedenje entente napram mlajšim zaveznikom. Besede, govorjene o Poljski, so Cesto veljale tudi Koroški in Primorju. Predavanje žal zadnji čas radi praznikov ni bilo dosti razglašeno in zato ni bilo tako obiskano. kakor bi zaslužilo. * Prihod hrvatskih inženjerjev v Ljubljano. Člani zagrebške sekcije Udruženja jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov, ki se udeleže kongresa, prispejo v peteli dopoldne v Ljubljano. Po končanem kon gresu se prirede izleti na Bled, Trbovlje in v Falo. kjer si gostje ogledajo električno centralo. Odpovedan recitacijski večer. Radi tehničnih ovir se odpove recitacijski večer g. Silvestra Škerla. ki je bil napove dan za danes, 18. t. m. ob osmi uri zvečer v ljubljanskem Mestnem domu. — Literarna sekcija Preporoda. «Obzor» prodan. Kakor poročajo »Novosti*. je zagrebški «Obzor* za deset milijonov kron prešel v last d. d. Tipografija («Jutarnji list*). Glavni urednik «Obzora» ostane še nadalje g. clr. Dežman. * Odškodnina onim, ki so bili po nedolžnem obsojeni. V poslanskih krogih se resno razpravlja o predlogu demokratskega poslanca Milana oPpovida. naj se po nedolžnem obsojenim osebam podeli moralna in materijalna odškodnina .Verjetno je. da bo predlog prejet v ustavni načrt. * Občinski odbor v Lučah v Savin-ski dolini razpuščen. Občinski odbor v Lučah, kjer po razpisu občinskih volitev ni bila pravočasno vložena nob> na kandidatna lista, je razpuščen. Za gerenta je imenovan Franc Tromolj. Volitev novega občinskega odbora se mora razpisati najpozneje v šestih' tednih. * Poročil se je v Celju Franc Goručan, tipograf Zvezne tiskarne z gdčno. Pepico Vodebovo. * Pogreša se Ladislava Kunej iz Ljubljane. Poljanska cesta 54. 121etna Ladislava je odšla iz doma in se do danes še ni povrnila. Sumi se, da se nahaja v vasi Medno pod šmarno goro pri neki tamoš-nji kmetici. Ladislava Kunej je srednje, močne postave, okroglega obraza. Oblečena je v zeleno krilo, belo jopo in rdeč predpasnik ter govori slovensko v ljubljanskem narečju. * Zverinski oče. V pondeljek zvečer je prišel čevljar Štirn iz Stranj pri Kamniku precej vinjen iz Kamnika, kamor je šel kupovat usnje, domov. Kmalu se je razvil med njim in ženo prepir, v katerega je posegla tudi lTletnr. edina hčerka. To je Štima tako ujezilo, da je pograbil sekiro in ž njo tako silno udaril hčerko po hrbtu, da je bilo telo popolnoma odprto in se je nesrečno dekle takoj zgrudilo mrtvo na tla. Podivjani oče je takoj po uboju pobegnil v gozd, kjer so ga- orožniki aretirali in izročili v kamniške, zapore. * Tatvine v Ljubljani. Mehaniškemu vajencu Ludviku Svenšku jc bila v delavnici na Glincah ukradena žepna ura. — Albinu Zlezniku je bilo ukradeno <-Puch»-kolo, vredno 1000 kron: * Drzen vlom v Ljubljani. Danes med opoldanskim odmorom je neki mlad vlomilec. star okoli 20 let, vlomil skozi stranski vhod v trafiko v Sodni ulici. Odnesel je par novib čevljev in znatno množino denarja. Zalogo tohaka je par-doniral. Trafikantinja ima veliko škodo. * Nesreča na železnici. N"a ljubljanskem glavnem kolodvoru je bil pri premikanju vozov na binkoštni pondeljek povožen 371etni oženjeni premikač Južne železnice Ivžn Pungerčan. Kolo mu je šlo čez spodnji del života. Ponesrečenec je vsled zadoblipr.ih poškodb umrl. NOVA UREDBA O DEVIZAH IN VALUTAH. Gospodarsko-finančni komite je na eni svojih zadnjih sej sklenil novo uredbo o devizah in valutah, ki sestop iz sledečih' bistvenih' točk: 1.) Celokupna trgovina z valutami in devizami bo stala pod kontrolo finančnega ministrstva, dokler ne nastopi trenotek za njeno popolno svobodo. 2.) Uvoz valut vseh po mednarodnih dogovorih priznanih držav je dovoljen v neomejenih' količinah. Ravno tako se dopušča tudi tranzit vseh' valut brez razlike. 3.) Izvoz (iznašanje) efektivnega srebrnega in zlatega denarja (dinarske in dinarsko-kronske novčanice) je prepovedan. Potnikom, ki gredo v ino zemstvo, je dovoljeno, da vzamejo lahko s seboj do 2000 dinarjev. 4.) Trgovina z devizami je po novi uredbi zamišljena sledeče: Razpolaganje v inozemstvu potom čekov, akre-ditivnihi pismenih nalogov in dr. je dopuščeno in se lahko vrši preko Narod ne banke in zavodov, katerih vplačana glavnica znaša najmanj 1 milijon di narjev. Dovoljeno je prinašanje deviz iz inozemstva v obče in v neomejenih količinah. 5.) Vprašanje osiguranja valute je regularno tako-le: Izvoz vseh domačih produktov in proizvodov — v kolikor ni prepovedan — se lahko vrši brez osiguranja valute. Ti produkti se morejo prodajati v inozemstvu za katerokoli valuto. Izvzeti so samo nekateri predmeti, za katere se mora osigur&ti valuta. To so vse vrste žita. moko. žive živine, sirovega mesa. predelane masti, sirovih in predelanih kož. pre-delaneoa in posušenega sadja ter stavbenega materijala, 6.) Poleg tega je nova uredba predvidela posebne odredbe, po katerih noben denarni zavod v državi ne more otvoriti kredita ali dovoliti posojila na izvoz — tujih valut in deviz. 7.) Domačim denarnim zavodom je prepovedano dajanje kredita inozemskim tvrdkam. Izvzeti so krediti, ki so potrebni za plačanje carine in stroškov pri uvozu blaga jz inozemstva v našo državo, 8.) Po novi urodbi je najstrožje prepovedano denarnim" zavodom, t t- -kam, privatnim osebam itd., ki na borzi kupujejo in prodajajo devize, postavljanje fiktivnih kurzev in sploh operacij, ki bi šle za tem. da se ubija rednost našega denarja. 9.) Celokupno kontrolo nad izvrše-•anjem nove uredbe bo imel generalni inšpektorat preko svojih organov. Kazni za prestopke bodo znašale do 100.000 dinarjev. Izrekel jih bo sam finančni minister. 10.) Nova uredba stopi v veljavo 1. junija t I. = stanje Narodne banke SHS. Stanje Narodne banke SHS je bilo dno 22. aprila 1921 sledeče: metalna podlaga 438 milijonov dinarjev, posojila 217 milijonov, terjatve napram državi 3„714 milijonov, vrednost drž. domen 2,.138 milijonov, novčanice v prometu 3,,665 milijonov in razne obveze 716 milijonov dinarjev. = Stanje češkega bančnega urada pri finančnem ministrstvu v Pragi. Stanje češkega bančnega urada z dne 7. maja je sledeče: metalna podlaga (zlato in srebro) 235 milijonov čeških kron, terjatve napram Avstro-Oprski banki 9.,528 milijonov. rimese l.,299 milijonov, lombard 1.993 milijonov, novčanice v prometu 10,,887 milijonov, pri žigosanju pridržane novfca-nioe 1..383 milijonov in vloge na žiro-ra-čunu (pasiva) 1 milijon čeških kron. = Stanje Avstro-ogrske banke. Pred bin-koštnimi prazniki je objavila Avstro-ogr-ka banka svoj izkaz z dne 30. aprila 1921. Njeno stanje je sledeče: zlata podlaga 64.000. zlate menice in valute 5.568.000 srebro 180.000, diskontirane menice 26,14 milijonov, avstrijske državne zakladnice 27,138.780, avstrijska devizna centrala 4.285 milijonov, likvidačna masa 14.800 milijonov. Med pasivami pa je treba omeniti postavko novčanic v prometu, ki iz-naSa v Avstriji in na Ogrskem 58,150.430 in giro-vloge 14.900 milijonov. = Koliko premoga bomo dobili iz premogovnikov Pečuha? Reparacijska komisija je odločila na svoji seji dne 17. aprila 1921. da dobi naša država 54 odstotkov produkcije premoga od vseh sedem premogovnikov pečuškega bazena in sicer: Pečuh. Vasas, Szaboles, Szomogv, Komlo, Szatvar in Nagvmanvok. Teh 54 odstotkov je določila reparacijska komisija na osnovi predvojnega percentualne-ga razporeda iz vseh rudnikov na našem in madžarskem teritoriju. Kakor znano je naša vlada razpolagala doslej edino-le s produkcijo premoga iz 4 premogovnikov, ki se danes nahajajo pod našo upravo. Ostali trije rudniki se nahajajo na oni strani demarkacijske linije, to so Komlo, Szatvar in Nagvmanvok. Ker tvorijo vsi trije rudniki eno celoto, je odločila reparacijska komisija, da bo naša država razpolagala z isto množino premoga kakor dosedaj. ki pa je neobhodno potrebna za vzdrževanje prometa v Banatu. Ba-čki in Slavoniji. = Gospodarska anketa v Št. Juriju ob SčavnicL V nedeljo, 22. t. m. se vrši v št. Juriju ob'Ščavnici ob 9. dopoldne živinorejska, ob 3. popoldne pa železniška anketa. Ker je stvar s trgovskega in gospo- darskga stališča jako važna, je priporočati mnogobrojno udeležbo interesiranih okoliških krogov. = Češkoslovaško-avstrijska trgovinska pogodba je bila podpisana dne 5. maja. Potrebuje se odobrenja parlamentov. Pogodba obsega samo trgovinsko-politična določila. Pogodbi je priključeno več prilog, izmed katerih je najvažnejša veterinarska konvencija ii» ona o olajšavah v obmejnem stiku. Pogodba je provizorična. Istočasno je bila tudi podpisana okvirna pogodba o ureditvi medsebojne trgovine s predmeti, za katere je v Avstriji in v Češkoslovaški potrebno izvozno oziroma uvozno dovoljenje Proti pogodbi je zveza denarnih zavodov vložila protest, ker ni istočasno rešeno finančno vprašanje (depoziti pri poštni hranilnici, terjatve napram erarju itd.), o katerih se nameravata obe vladi v najkrajšem času posvetovati na Dunaju. = Prehranjevalna situacija v Češkoslovaški. Minister za narodno zdravje in Iju-sko prehrano dr. Prochaska je v gospodarskem svetu v Pragi podal sledečo sliko o stanju aprovizacije v češkoslovaški republiki: Republika je odvisna od uvoza žita iz inozemstva, V državi sami je bilo zadnje čase dnevno nakupljeno le 16 vagonov žita. kar pomni 6 odstotkov lton-zumne potrebe. Vse drugo je prišlo iz tujine in sicer glavni kontingent iz Hamburga po Labi. Di konca aprila leta 1921 je bilo iz tujine importirano skoro 29.000 vagonov moke. V labskili pristaniščih republike je na teden izloženih 1900 vagonov: tedenska potreba pa znaša le 1500 vagonov. V tujini je nakupljeno novih 17.000 vagonov, ki so žo deloma na potu po Labi, deloma pa še v Hamburgu. Ta množina zadostuje do srede avgusta 1921. to je do nove žetve. Ministrstvo namerava kopiti še daljših 5000 do 10.000 vagonov, tako. da bo za prehrauo v polni meri preskrbljeno. Ministrstvo je iz javne aprovizacije izločilo premožne osebe in one, ki imajo lastne zadostne zaloge. Za te osebe je uvedeno prosto gospodarstvo z mlinskimi izdelki. In sicer je cena tej ekskon-tingentni pšenični krušni moki določena na 5.80 Kč (jug. K 10.60). rženi pa pa Kč 7.25 (jug. K 14.50). Ta ukrep utemeljuje vlada s finančnimi razlogi. Država je namreč dosedaj vsemu prebivalstvu prodajala moko na krušne karte pod lastno nabavno ceno in so na ta način dr/.avne finance oslabele za milijone kron letno. Državni nakup krompirja v državi je znašal samo 38.000 vagonov od 98.000 predpisanega kontingenta. Vendar pa potreba po krompirju ni velika, ker si ga prebivalstvo nabavi v prosti trgovini. Zato tudi ostanek krompirjeve letine iz leta 1920 ni podvržen vezanemu gospodarstvu. — Cene govejemu mesu so se zadnji čas dvignile do 15 Kč (jug. K°0). ker se je pomnožil izvoz. Vlada noče z vsemi silami delovati za znižanje cen s kontrolo izvoza in s povišanjem dovoza krmil. = Prometno- in vegetacijsko posojilo v češkoslovaški republiki. Izšla je izvršilna naredba k tozadevnemu zakonu. Zadolž-nicc sa glase na lastnika in se obrestujejo po 6 odstotkov. Posojilo bo amortizirano do konca leta J 946, na ta način, da se zadolžnice izžrebajo v 40 žrebanjih, pri čenši z 1. 1926. Posojilo morajo podpisati predvsem lastniki telefonskih številk in vsa ona podjetja (tovarne, rudokopi, skladišča itd.), ki uporabljajo industrijske tire in sicer je posojilo podpisati za vsak natovorjen vagon. Vsota se giblje po kvaliteti blaga od 50 do 200 kg za vagon. Za vsak vagon je železniški upravi doprinesti s pomočjo posebnih znamk dokaz, da je za dotični vagon bilo posojilo podpisano. Proti višini posojila protestirajo industrij-ci in opozarjajo, da bo ono imelo za posledico zvišanje cen in povečanje že itak velike industrijske krize. S tem posojilom je podjetnikom odvzeta možnost z investicijami izboljšati obratovanje. Zlasti so močno prizadeti premogovniki in tekstilna industrija. Osfravski revir sam bi moral po statistiki iz leta 1920 podpisati za 62 milijonov kron. Češka industrija mora k ravnotežju budžeta prinašati znatno večje žrtve, kakor pa n. pr. nemška. = Češke občinske obligacije na ameriškem trgu. Praška zemska banka sortira v Ameriki teren, da bi na tamošnjih trgih prišle v promet obligacije čeških občin. Zanimanje za te efekte kažejo zlasti ame-' rikanski Cehi. = Boj proti brezposelnosti v Češkoslo- J vaški. Socijalno ministrstvo je izdelalo ! načrt naredbe. s katero naj se omeji ved- j no Ix>!j naraščajoča brezposelnost. Nared- | ba prepoveduje podjetnikom, ki so 1. januarja 1921 za posl je val i vsaj 90 delavcev, svobodno omejevanje obratovanja. Vsaka nameravana omejitev ali ustavitev obratovanja se mora naznaniti obrtnemu nad-zorništvu. ki mora v sporazumu z delavstvom ugotoviti vse okolnosti, ki neobhodno silijo k omejitvi ter mora določiti način in obseg omejitve in način odpuščanja delavstva. = Rotacijski papir. Češkoslovaška vlada uvede s 1. junijem prosto trgovino z rotacijskim papirjem. Papirna centrala se ukine. = Anglobanka — angleški institut Zastopniki anglo-avstrijske banke, ki ima svoj sedež na Dunaju, so se vrnili iz Londona. Po 16dnevnih pogajanjih z angleškimi finančnimi krogi so prišli do sledečega sporazuma: Anglo-avstrijska banka na Dunaju se izpremeni v dva instituta, v eno angleško banko s sedežem v Londonu in filijalkami v Avstriji, ki bo eks-ploatirala angleško in avstrijsko kupčijo, in v samostojen institut, Anglo - češko banko v Pragi, kateri bodo podrejene fi-lijalke na Ceškoslavaškem. Zainteresirani angleški krogi so Mr. Lawren(:e. šaf firme Plvn Mills & Co.. in pa angleška državna banka, ki ie glavna upnica predvojnih dolgov Anglobanke na Dunaju. = Izvoz vina iz Italije. Pri sklepanji* trgovskega ugovora z Italijo, bo gotovo zanimivo vedeti, kolik je bil izvoz vina iz Italije v zadnjih desetih le«tih. Naslednje podatke je prinesel beogrsijski »Trgovinski glasnik*. Po uradni statistiki je Italija izvozila: Leta 1909 1,.'588.000 hI za 44,556.000 lir; leta 1910 2,0313.000 hI za 86,481.000 lir: leta 1914 2,014.860 hI za 76,523.000 lii-: leta 1918 2.7!79.900 hI za 285.703.000 lir. Povprečno ja Italija izvozila od leta 1909 pa do leta 1918 po 1,540.260 hI na leto. Povprečna cena hektolitra je bila 64.66 lir. Pred vojno je, producirala Italija okrog 3.1)00.000 hI vina več, kakor ga je porabibi doma. 615 62(\ 900 905 480 495 880 000 365 375 1926 1990 1C00 10050 435 440 470 479 1250 605 610 706 725 5300 1800 610 625 635 lorza 18. tnala Zagreb, devize: Berlin. 220 — 224.5(\ Milan 712 — 718. Londorn 515 — 520, Newvork 126.50 — 127. P*aga 192.75 — 193.50. Švica 2325 — 235(0/Duuaj 22.95 — 23.05. Pariz 1100 — 11J0, Budimpešta 61 — 63. V a 1 u t e: dolar J23 — 124, avstrijske krone 23 — 24, rublji 51 — 55. češke krone 192. napoleojidori 192. marke 225 — 227. leji 224 — 228, lire 695 — 700. Blagovna borz-a: koruza 450 — 460. moka. nularica 1535. moka za kuho 1435. vse franko Zasrreb. deuar blao Hrvatska eskomptna banka . Ljubljanska kreditna banka , Jugoslavenska bauka . . ( Slavonla ...... 11 , Trgovsko-obrtna banka p, . Jadranska banka . . >'j« > Praštediona .... i. * Rečka pučka banka . • /« , Banka Brod na Savi . • Gutman . . . . . »H« » Narodna banka . . s Srpska banka Dubrovačko parobrodncif dr. Eksploataclja drva . Slovenska eskomptna banka Narodna šumska industrija . Beograd, valute: doflar 30.40 — 31. franki 267 — 270. lire 112 — 175, leji 55 — 55.50. levi 41.50 — 42.50. marke 56 — 56.50. avstrijske krone 5.75 — 5.90, drahme 190 — 200. D e v i z a: London 127.50 — 128.50, Pariz 273 — 274. 2eneva 5Sn — 590, Solun 190 — 200. Praga 48.25 — 48.50. Dunaj 5.70 — 5.75. Berlin 56.25 — 56.50. Milan 177 — 178. Dunaj, devize: Zagreb 423 — 427, Beograd 1686 — 1706, Berlin 933 — 939. Budimešta 260.50 — 263.50. Bukarešta, 950 — 960, London 2172.50 — 2192.50. Milan 3005 - 3025. Nevrvork 546 — 550. Pariz 4620 — 4660. Praga 804 — 810. So fija 667.50 — 677.50, Varšava 61.50 — 63.50. Curih 9775 — 9825. Valute: dolarji 542 — 546. levi 655 — 665. marke 983 — 944. funti 2150 — 2170, francoski franki 4600 — 4640. lire 3005 — 3025. dinarji 1680 — 1700, poljske marke 62.50 — 64.50, leji 937.50 — 947.50. carski rublji 173 — 178, švic. franki 9700 — 9750. češkoslo v. krone 805 — 811. Praga, devize: Berlin 116.25 117.75. Curih 1213.50 — 1216.50. Milan 370 — 372, Pariz 568.50 — 571.50. London 271.50 — 272.50. Newyork 67 — 6R. Beograd 203.50 — 205.50, Bukarešta 119 — 120.50. Sofija 85 — 86. Dunaj 11.95 — 12.95, Varšava 7.60 — 8.60. Zagreb 51.125 — 52.125. Budimpešte 32.50 — 33.60. Valute: marke 116.25 — 117.75. švic. franki 1208.50 — 1216.50. lire 3«7 — 369. franc. franki 565.50 — 568.50, funti 269.50 — 27150. dolarji 66.50 — 67.50. dinarji 198 — 200. leii 116.875 — 118.375. levi 81.50 — 82.50. avstr. kron^ 11.95 — 12.95. poljske marke 7.60 — 9.60. Berlin, devize: Italija 322.65 — 323.35. London 'J33.25 —"233.75. Nc3\ i s! VeiroTi 7. ari: 734-4 IS. mu/ . n. nri 734 o 21. erij 735-4 I 15-53 8' 18.41 ti. jgtp. si. avzp. ! i v.< . ob!. obl. I jasno Sredn a včerajšnja temperatura 18.3, normalna H-{ Vremenska napoved: topio lepovrem«. Solnce vzbaia ob 4 21 zana.a on 19-31 Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. Jelene. Kdor hoče kaj prodati g Kdor hoče kaj kupiti Kdor išče službe itd. i n — inserira] v Jutru" g 58 Hugfi Conway: Iz ifeme Roman. Akoramo ie govorila vznemirje no, je bilo vseeno razumno, čudil pa sem r>e, kako to, d ani izrekla želje, da bi pravica doletela zločin ce. — «A3i si iželiš, da bi prišlo maščevanje r>a rili je, ki so ga ubili ?» Maščevanje? Kaj more maščevanje koristaci? V življenje ga ne pripelje zopet. Dolgo je tega, kar se je zgodilo. Sžsna ne vem, kdaj, vidi pa se mi, da pred leti. Bog ga je mogoče ze maščeval zdaj». «Ga je in hudo. Eden je umrl v ječi od blamosti, drugi je okovan v verigah in dela kakor suženj, tretji pa je dozdaj' še nekaznovan». «A tudi 5ianj pride kazen prej ali slej. Kateri pa je to?» «Macari»- Stresla se jje ob tem imenu in umolknila. Ko pa smo dospeli blizu hiše, kjer je bivala, je rekla mehko in proseče: «Ali me boste peljali v Italijo — na njegov gi ob?» Obljubil se m ji prav z veseljem, ko ieni videl, kaa:o se je v prvi vrsti obrnila do mene. Spominjati se je morala več kakor je menila, da se. «Pojdem tja», je relda, «in obiščem f isti kraj, p očem pa nikdar več ne govorimo o preteklosti*. Ob tem smo ~ 'dospeli 'do vrtnih" \Tat. Prijel sem jo za roko. «Pav!ina», sem rekel, «poskusi — daj se me spomiaiti». V njenih očeh ja bilo opaziti nekaj kakor prejšnji zmedeni pogled; segla je s prosto roko preko čel?, nato pa se je brez vsake besedice obrnila proč ter odšla v hišo. Petnajsto ooglavje. OD ŽALOSTI DO VESELJA. Moja povest se nagiba proti kon cu, dasiravno bi žahko pisal še poglavja in poglavja, samemu sebi v zabavo, nadrobno našteval vsaki dogodek naslednjega meseca, opisoval vsaki pogled, ponavljal vsako besedo med Pavlino in menoj, a če bi vse to napisal, bi bilo varno pred vsemi ljudmi izvzemši pred — mojo ženo in menoj. Akoravno je bil moj položaj kaj čuden in nepravilen, je vseeno imel neko mikavnost, nek poseben čar. To je bilo novo snubljenje, nič manj nežno in prijetno, ker ie bil njega predmet po imenu že moja žena. Bil sem kakor lastnik zemljišča, ki se poda na svoje posestvo in najde korak na korak nepričakovane lepote, nepoznane vire bogastva na if jem. Vsak dan mi je pokazal nove čare v ženski, ki sem jo ljubil. Njen smehljaj mi je bila večja radost, kakor sem si jo tedaj slikal, njen smeh celo razodenje. Zreti v te jasne, neomračene oči ter skušati razbrati njihove skrivnosti je balo plačilo, ki me je poplačalo za vse, kar sem pretrpel. Spoznati, da se je njeni povrnjeni razum mogel kosati z vsakim, vedeti, da dobim v njej, ko pride čas ne samo ženo, v mojih očeh najlepšo med vsemi ženskami, ampak tudi to-varišico in simpaiirno prijateljico ■ kako naj popišem svoj zanos? Bila je to radost, ki je niso kvarili dvomi in bojazni. .Morda je v mojem značaju manjkalo one poteze, ki jo nekateri imenujejo samozaupanje, dru" gi pa domišljavost. Čim več sem videl v Pavlini, kar sem ljubil in občudoval, tem bolj sem povpraševal sam sebe, kako smem pričakovati, da bi se tako brezprimerno bitje ponižalo in sprejelo ljubezni in žvljenje, ki sem ga ji jaz želel podati. Kdo pa sem bil jaz, ki si jo hočem prdobiti? Res, da sem bil bogat, a sem se zavedal, da bogastvo ne odkupi njene naklonjenosti — in povrh tega je ona še vedno mislila, da je njeno premoženje tako veliko kakor moje, ker ji še nisem razodel, da je vse njeno imetje izgubljeno. Bila je mlada, lepa, svobodna ter obilno preskrbljena, koliko je bilo njej znano. Ne, nič ji nisem mogel podati, kar bi bilo vredno, da sprejme. Strah me je bilo onega trenutka, ki je moral prej ali slej priti, onega trenutka, ko bom moral zatajiti preteklost in jo še enkrat prositi, da bodi moja žena. Na tem njenem odgovoru visi vse moje bodoče žvljenje. Ni čuda, da sem se odločil odlašati raz- sodbo foliko časa, 'dokler ne bi bil docela gotov, da bo njen uspeh ugoden za me. Ni čuda, da sem postal ves ponižen in sem omalovaževal vrline, ki sem jih imel, kadar sem bil skupaj s Pavlno in zaznaval vrednost cilja, ki sem meril nanj. Ni čuda, da sem si včasih želel, da bi imel tisto prijetno zavest, ki se tako prilega mnogim moškim in ki ob pravem času in priložnosti toliko pripomore pridobiti žensko srce. Časa in priložnosti v mojem slučaju ni manjkalo. Nastanil sem se prav blizu nje in sva bila skupaj od jutra do noči. Hodila sva po ozkih devonshirskih potih, z bujno prapretjo ob obeh straneh. Lezla sva na razdrapano skalovje. Ribarila z večjim in manjšim uspehom po hitrih rekah. Vozila sva se skupaj, brala in risala — a do-zdaj še nisva govorila o ljubezni, dasiravno je ves ta čas nosila moj poročni prstan. Poslužiti sem se moral vsega svojega ugleda, da sem preprečil, da Priscila ni razodela Pavlini resnice. V tej točki pa sem bil trden. Kadar b se ji vrnila preteklost sama po sebi, sem jo hotel slišati reči, da me ljubi, predno bi ji moje ustnice to razkrile. V tem sklepu me ie nemara potr-jala misel, ki mi je včasih prišla v glavo, da se je Pavlina več spominjala kakor je hotela priznati. Zanimiv je bil način, kako se je takoj pričela prijazno in neprisiljeno razgovarjati z menoj. Kadar sva Dila skupaj, je bilo nieno vedenje tako popolno naravno in tako malo v zadregi, kakor da bi se poznala že izza otroških let. Ni se upirala, ko sem jo prosil, naj me nazivlje s krstnim imenom, niti mi ni branil?, ko sem jaz rabil njenega. Ako bi, potem si niti mislili ne morem, kako bi jo nagovoril. Akoravno sem velel Priscili, naj jo kliče gospica Marcheva, se je stara ženska trdovratno upirala temu in ie uravnala končno stvar tako, da ji je rekla gospica Pavlina, kadar je govorila ž njo ali o njej. Dnevi so pretekali — najsrečnejši dnevi, kar jih ie poznalo moje življenje. Bila sva skupaj zjutraj, opoldne in zvečer; bojim se, da sva bila našim sosedom predmet velike radovednosti, ki so nedvomno začudeni ugibali, kakšno razmerje neki obstoja med menoj in lepim dekletom, ki sem bil vedno ob njeni strani. Kmalu sem spoznal, da je bila Pavlina veselega, prijetnega značaja. Sicer je bilo še prezgodaj, da bi se do dobra pojavil, vendar nisem bil brez upa, da ne bo dolgo, ko bo za vedno izginil tisti pogled, pričujoč o žalostnih spominih, ki ga je bilo tolikokrat videti. Zdaj pa zdaj ji je po-všečen nasmehljaj razjasnil obraz in vesele besede so ji privzele čez usi (Dalje prihodnjič.) VSI NA DELO, DA REŠIMO BRATE! reditni iaw@d za trgovino in mdmtmo? Ljubljana Brzojavni naslov: Kredit Ljgbljana UllCd 50, V IčISfaOffl POSIOPIU. ma Telefon št, 4Q In 457 ©feresjtovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt In izskaso menic ter kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd. Tovarniška zaloga papirja šolskih ln pisarniških potrebščin. Založništvo raznovrstnih razglednic. ^ IME. mčabi«, Ljubljana J 709 20-5 Dnnnmila damskih, moških in otroških rupcavno slamnikov, tinih belih in drugih, po zelo znižanih cenah sprejema Jela Stemberg-er, Dunajska oeata št. 9 (drugo dvorišče). 835 2—1 Fini slono&oIM Izdeilii li. Beril Gledališka ulica 7/III, Ljubljana. 831 9-2 ERJAVEC a TURK 799 „prs ZfafS fopsli" 26-2 trgovina s leiesnino (pre; Siaranterschmidl) Ljubljana, Valvazorjev trg št. 7 nasproti kršševniske cerkve. Zaloga cementa in &arbis8a. 2 elegantna avtomobila osebna se prodasta po ugodni ceni: Čopova cesta št. fO na dvorišču v garaži med 11. in 12. uro dop. in med 5. in 6. uro pop. 7 sob. z vsemi pritiklinami, velik trgovski lokal, dve skladišči, poleg farne cerkve, blizu Bleda se takoj proda. Ponudbe pod irE/89" na Anončni zavod DRAGO BESELJAK, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. 817 2—2 Arhitekt in mestni stavbenik VILJEH TREO Ljubljana, Gosposvetska c. 10. Telefon interurb.št.103. Ustanovljeno 1.1850. se priporoča za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune. 710 13—5 Priporočamo domače tvrdke: Kali trgovski in obrtni oglasnik. Izhaja poljubno. Vsaka objava 4 K. Skladišča : Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [d. p.] Špedicija: Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [d. p.] Trgovine: L. Mikuš, izdelovanje dežnikov, Mestni trg 15. 22 Derenda Fran, konfekcija, manufaktura na debelo, najnižje cene, Emon-ska cesta 8. Danski modni salon Zdenka Rodlč, Gradišče št. 8/1 B.__10-1 Pu&karjl: Kaiser F. K., Selenburgova uL 6. Mappodaj J 2000 komadov normalnih hrastovih železniških pragov ter 100 vagonov bukovih drv franko vagon inžnoštajerska železniška postaja. — Ponudbe pod ,,P. P. 280" na upravo «Jutra>. 832 2—1 Naročajte dnevnik „Jutro"! Takoj se sprejme prikrofevalec kartona (Kaptonnagen-Zaschneidep). 810 2—2 Rožankovski, Zagreb, Savska cesta št. 27. Sklicujte se pri svojih naročilih na oglase v „Jutru"! 652 26 Tovarna Barva vsakovrstno blago. Kemično čisti obleke. Svetlolika ovratnike, za-ijuuijaiia.ruijonoaiiiaeipf.ruuiutiiibo.oBisuHuigusud.i pestnice in srajce._ PODRUŽNICE: MARIBOR NOVO MESTO iSOCEVJE Gosposka nI. 38. Glavni trg. šte*- 39. JOS. REICH Progasta se takoj v zelo lepem kraju Ive hiši z gostilno in trgovino brez konkurence, s precejšnjim posestvom, z vso zalogo in inventarjem ali brez iste. ?amo resne ponudbe se prosijo na uprav-ništvo «Jutra>. 807 3—3 Naročajte in širite sledeče leposlovne knjige: Anatale France -Debeljak: Pingvinsbi otok. Roman. Cena broš. 42 K, po poŠti pripor. 2 K 40 v več. Dosto jevsklj-Levstlk; Besi. Roman v IV. delih. Broš. 42 K, vez. 50 K, po pošti broš. K 8"— več, vet. K 30•— več. Gtonoourt-Pastuškln: Dekle Eliza. Roman. Broš. 15 K, vez. 21 K, po pošti broš. K 2•— več, vez. K 2-50 več. Cervantea-Sorlt: Tri novele. Broš. 10 K, vez. 16 K, po pošti broš. K 2 — več, vez. K 2'50 več. Shakespeare - Zupančič: Sen kresne noči. Brož. 22 K, vez. 28 K, po pošti broš. K 2-— več, vez. K 2-50 več. Ante Debeljak: Solnce in sence. Broš. 10 K, vez. 15 K, po pošti broš. K 2-— več, vez. K 2-50 več. Stritarjeva antologija. Uredil dr. Iv. Prijatelj. Broš. 18 K, po pošti broš. 3-40 več, vez. K 4-— več. Josipa Jurčiča zbrani spisi. Druga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. I. urez. broš. 22 K, po pošti 5 K več, II. zvez. broš. 22 K, po pošti 4 K 60 v več. Knjige se naročajo pri založništvu: Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulioa. 6. 66 45 -S DELNIŠKA TISKARNA 1 Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 16. Izdeluje vsakovrstne tiskovine za urade, trgovce in obrtnike, društva, zasebnike. Knjige, brošure, časopise. Točna izvedba, zmerne cene. Zaloga uradnih tiskovin za okrajna glavarstva Umetniške tiskovine, barvotiske vseh vrst izvršuje tiskarna, ki je opremljena z vsemi najmodernejšimi stroji, pripravami in tehničnim materija-lom, najhitreje in dovršeno strokovnjaško ** LASTNA KNJIGOVEZNICA 1! izvršuje knjigoveška dela od najpreprostejše do najfinejše vrste —« a— j t ■ vsak dan ob 9. uri zveier-KOffvfElSri Uubliana, Sžari trg it. 30. 811 2-2 Takoj se sprejme nadglednica v kartonaž (Kartonnagen -Werkmeisterin). Rožankovski, Zagreb, Savska cesta št. 27 v PARIZU 9ZflHIGUENlČNE PREDMETE! ^ WJEN.TT""KflRN™ERSTRAS5E N2*J5 ECKE KRUGERSTRASSE 2 - KATALOGI GRATIS 812 2-f Takoj se sprejme izprašan kurjač (te Rožankovski, Zagreb, Savska cesta št 27.