tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD/CIV1DALE • UI.B. De Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal/casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo 1 bis/70% • Tednik / settimanale • Cena 800 lir št. 30(389) • Čedad, četrtek 30. julija 1987 NA POBUDO ZVEZE SLOVENSKIH IZSELJENCEV SEMINAR ZSI AN MLADA BRIEZA Naša mladina po svietu bo brez koranin? Na posvetu o mladih generacijah emigrantov v Grmeku prof. Burelli an Bratina An poljete se Z leve Valter Drescig, Persello in Burelli Kaj misli mladina po svietu, kak interes ima za zemljo, za kulturo a n jezik staršev? Tisti mladi, ki so se rodil po svietu poznajo materni jezik? Se jim zdi potriebno an pametno ga poznat? Bojo znal te mladi al pa tiel prevzet v njih roke odgovornost za peljat napriej an za šerit dielo, ki so ga začel njih starši — an včasih že noni — za daržat žive njih koranine če-glih so po svietu? Kaj je trieba narest za de se mladi buj parbližajo organizacijam emigrantov pa tud de bojo viedel od kod so paršli? O vsieh telih an podobnih rečieh so v nedieljo zjutra govoril v Klodiču, na posvetu, ki ga je za svoj praznik emigranta organizala s pomočjo Dežele Zveza slovenskih izseljencev Furlanije-Julijske krajine. «Organizacije emigrantov an nove generacije», tala je bila tema posveta na katerem sta govorila predsednik laške organizacije Ente Friuli nel mondo Ottorino Burelli an sociolog an univerzitetni profesor Darko Bratina. Tema odperja zanimive probleme an za nas, ki smo ostal doma, ima pa še poseben pomien, če se pomisli, de so naši emigranti po svietu povezani z njih organizacijami samuo v majhnem številu, 8/9% vsieh, od mladih je pa samuo 1%. V prostorih garmiške šuole, kjer je bila an dokumentarna razstava o Slovencih videmske pokrajine, je posvet odparu predsednik Zveze slovenskih izseljencev Valter Drescig. Poviedu je zaki je Zveza organizala praznik emigranta, zaki v Garmiku, pa tud kako dielo opravlja zveza. Mi nismo pruot obednemu, je jau Drescig. Gledamo imiet dobre odnose z vsiem an z vsiem sodelovat. Ni pa nimar lahko. An zanimivo je, če pomislimo je doluožu, de je našo zvezo narpriet priznala Dežela, priznala jo je Provincia, an tud druge javne ustanove, ni pa po vsieh naših dolinah takuo. Vso našo granko zgodovino po uojski lahko pogledamo skuoze tele številke: bluo nas je vič ko 1600, do-nas nas je manj ko 700. Je potle v njega pozdravu jau garmiški župan Fabio Bonin. Kar je bluo nas muora podučit, pa tud parpričat, de muora-mo dielat kupe, na resnih stvareh, za de se reči spremenijo na buojš. O po-triebi po sodelovanju, ki nam odperja nove možnosti za razvoj je potle govoriu v imenu Gorske skupnosti Nadiških dolin Michele Carlig. Pozdrav od dežele, od deželnega odbornika Turella je potle parnesu predsednik deželne komisije za emigracijo Persello, ki je guoriu o dielu dežele na telem polju. Pohvalu je organizacije emigrantov iz naše dežele, ki pa po njega misli muorajo še dost dielat zak do sada so parbližale manj ko 10% naših emigrantov, narvič od njih pa niso na nobeno vižo povezani an pru sigurno je de so tisti, ki bi imiel narvič potriebo pomoči. Na zanimivem posvetu se je zbralo dost ljudi, bli so tudi nekateri politični predstavniki. Biu je poslanec Martino Scovacricchi, biu je predsednik teritorialnega odbora SKGZ Viljem Černo. Z velikim interesam pa so poslušal pru mladi, tista skupina 19 Benečanu, ki so za en miesac prišli iz Kanada v Benečijo na študijski seminar, ki ga je organizala Zveza slovienskih izseljencev. Skupina 19 mladih izseljencev iz Kanade, potlé ko je od blizu spoznala našo datelo je bila v petak gost špietarskega kamuna an Gorske skupnosti Nediških dolin Zadnje dni diela an zabave za otroke, ki so na Mladi briezi. V saboto popoldne se vamejo damu KD predložila zakon za obmejna področja Krščanska demokracija je ponovno predložila - tako v poslanski zbornici kot v senatu - zakonski osnutek, ki predvideva vrsto ukrepov za razvoj gospodarskih dejavnosti na obmejnem področju. Vsebina zakonskega osnutka vsebuje zaključke, do katerih je prišel ožji odbor proračunske komisije v prejšnji zakonodajni dobi, da bi čim prej prišlo do razprave o omenjenem zakonskem osnutku. V prihodnjih dneh se bodo predstavniki deželnega tajništva Krščanske demokracije sestali s svojimi parlamentarci, da bi skupno proučili načini in obliko širšega posvetovanja, ki naj bi ga stranka izvedla s predstavniki gospodarskih in družbenih sil iz Furlanije-Julijske krajine. Zakonski osnutek, ki je bil predložen v poslanski zbornici so podpisali poslanci Agrusti, Bertoli, Coloni, Orsini in Rebulla. TURNIR V MALEM NOGOMETU V GARMIKU «Skoda, da je že San Siro? Ne, Liesa... Zaries puno j udi je hodilo gledat kaltet na Liesa. V saboto an nediejo začne le tradicionalni turnir v malem nogometu v Livku. Vsi vabljeni ČEDAD Adan, dva al tri mostovi? Čedad je poznan povsierode zaradi njega starega muosta, ki pravi legenda ga je sam hudič zgradiu an od tle tudi njega ime: Fludičev most. Tele dni tist, ki ljubi tele stvari gre lahko gledat an adno razstavo posvečeno glih telemu «spomeniku». Če puojde takuo napriej pa puoj-de Čedad v zgodovino še za drug muost, tist nuov, ki so zgradil blizu kasarne, je že zazidan, naret, pa ga nieso še odparli avtomobilam. Dol stoji zastonj an se na vie zaki, še posebno če se pomisli, kake težave so miei za ga zgradit pa tud ki dost je koštu, saj je malomanj še ankrat buj drag od tistega, ki so bli prevedel. O telem problemu, o katerem so do sada guoril samuo po čedajskih ulicah an hišah bojo razpravljali an na Deželi. Načelnik svetovalske skupine komunistov na Deželi, Silvano beri na 2. strani ». • 25. • 26. • 22. 2U2 • LUGLIO »? A n no vicer, na nepa sorpreza: tuai nermo Panna je paršu gledat Turnir. Suje po draviat an tiste, ki so se trudil ta za kjoskan S. PIETRO AL NATISONE L 'onorevole Roberta del comune e della sezione del PSI NA PREDLOG PROF. SAMA PAHORJA Šolski svet za ustanovitev slovenskih šol v Benečiji Visita di cortesia e di lavoro del-1’on. Roberta Breda al Comune di S. Pietro al Natisone, accompagnata dagli assessori provinciali Giacomo Cum e Aldo Mazzola. L’ospite è stata ricevuta dal Sindaco Prof. Giuseppe Marinig e dalla Giunta Municipale con i quali ha scambiato alcune considerazioni sui più importanti problemi che sono di vitale importanza per lo sviluppo socio-economico delle Valli del Natisone e della crescita culturale ed amministrativa di S. Pietro al Natisone quale centro politico di tutto il comprensorio montano del Friuli Orientale e punto di riferimento per una più incisiva politica di gestione del territorio e della permanenza dell’uomo sullo stesso. In serata Fon. Breda ha presieduto una riunione con i responsabili politici delle Sezioni del PSI di S. Pietro al Natisone e di Pulfero. Nel corso dell’incontro il consigliere provinciale Marinig ha illustrato le esigenze per lo sviluppo dell’intera comunità montana con progetti mirati e finalizzati, privilegiando iniziative economiche e produttive basate su microstrutture da localizzarsi nelle aree dove maggiore è lo spopolamento e l’emarginazione. Ha sottolineato l’urgenza e la necessità di un rapido iter parlamentare delle proposte di legge sulla tutela della minoranza slovena, delle lingue minori (friulano) e l’approvazione in tempi brevi della legge sullo sviluppo delle aree di confine del Friuli e della cooperazione economica internazionale. I so- Davek na zdravje Tassa sulla salute O tej dodatni bremenitvi samostojnih delavcev (trgovci, obrtniki, gostinci) je bilo že mnogo govora a vendar smatramo potrebno, da Se enkrat povzamemo osnovne značilnosti te dajatve, ki je bila uvedena v preteklem letu. Rečeno je bilo, da bo te le enkratni prispevek a v finančnem zakonu za tekoče leto je bila ta dajatev ponovno uveljavljena. Iz tega dejstva izvirajo vse protestne akcije, ki so jih izvedla združenja in prizadeti gospodarstveniki na državnem nivoju. Minister Goria je podčrtal, da ne vidi razloga za protestno akcijo češ, da odvisni delavci morajo plačati ta davek vsaki mesec in da delodajalci neposredno odtrgajo prispevke od bruto plače. Po eni strani je to dejansko res a po drugi strani moramo ugotoviti, da predstavljajo davčne bremenitve samostojnih delavcev že skoraj 50% njihovega dohodka. To pomeni da mora samostojni gospodarstvenik delati šest mesecev za plačilo vseh možnih dajatev in davkov a da z dohodkom ostalih šest mesecev mora preživljati sebe in družino. Do danes na žalost ni Ijilo pojasnjeno zakaj ima INPS tako visok proračunski primanjkljaj, kljub temu da se prispevek viša in da se tudi usluge, ki jih INPS nudi zavarovancem dejansko ožijo. Pred nedavnim je celo neka vidna politična osebnost izjavila, da ni rečeno, da mora država skrbeti in plačati tudi skromne bolezni ampak, da je pravilno če sami državljani prispevajo za svoje zdravje. Lahko sprejmemo tudi tako teorijo a zaradi tega bi morali prikrojiti celoten ustroj zdravstvene oskrbe zahtevam sodobnega načina zdravljenja. Potrebna bi bila torej reforma zdravstva a na žalost prav vemo, da se take reforme le počasi spremenijo po drugi strani pa nihče ne skrbi, da ne bi prišlo do kraj in poneverb za cialisti dell’area montana del Friuli Orientale ritengono pure prioritaria l’approvazione del progetto montagna, affermando l’esigenza che nel testo della legge trovi spazio in modo chiaro il concetto e la previsione di finanziamento per interventi urgenti e indefferibili a difesa del territorio montano e la sua sistemazione idrogeologica e cioè con una vera e propria terapia d’urto. Nel suo intervento Fon. Breda ha dimostrato sensibilità e conoscenza di tutte le problematiche che preoccupano gli amministratori locali, garantendo loro il suo impegno e la sua disponibilità, specificatamente a leggi incentivanti lo sviluppo economico e la crescita sociale e culturale della gente di confine e dell’area montana. Si è pure impegnata per incontri periodici su tutte le tematiche emerse dall’incon- teške milijarde o katerih so v tem letu že mnogokrat pisali razni časopisi. Zaključki preiskav niso znani, znano je le da mora sleherni zavarovanec prispevati h kritju zgube ustanove. Di questa tassa aggiuntiva che colpisce i lavoratori indipendenti (artigiani, commercianti e pubblici esercenti) ne abbiamo parlato a varie riprese; comunque riteniamo opportuno riprendere il discorso con alcune considerazioni di massima. Quando la tassa fu istituita si disse che sarebbe stata in vigore per un anno solo, invece la legge finanziaria per il 1987 l’ha mantenuta. Questa presa di posizione del governo è alla base di tutte la manifestazioni di protesta delle categorie e dei singoli lavoratori. Il ministro Goria ebbe a dire che non comprendeva perchè i lavoratori indipendenti pagano ogni mese la tassa con la ritenuta sullo stipendio. Da una parte il ministro ha ragione ma d’altro canto bisogna riconoscere che oggi il prelievo fiscale che colpice le aziende si aggira sul 50% del reddito d’azienda. Ciò vuol dire che un artigiano ad esempio deve lavorare sei mesi per sopperire ai bisogni dello stato e che con il reddito degli altri sei mesi deve coprire le spese della famiglia. Fino ad oggi nessuno ha saputo spiegare perchè il bilancio dell’INPS presenta un deficit tanto alto e come mai non si riesca a ridurlo, nonostante i contributi aumentino di anno in hanno la loro sede / imata sedež a CIVIDALE - v ČEDADU via / ul. Manzoni, 25 Tel. 730153 tro, portando nelle giuste sedi le esigenze e i bisogni delle Valli del Natisone. Nel dibattito sono pure intervenuti l’assessore provinciale Mazzola che, tra le altre cose, ha richiesto un intervento dell’on. Breda presso il Governo per porre fine all’invio di pregiudicati al soggiorno obbligato nei Comuni delle Valli; il Vicepresidente dell’USL del Cividalese Claudio Adami, la Vicesegretaria del PSI di S. Pietro al Natisone Rita Gueli, Walter Bevilacqua, Bruno Mellai e l’assessore provinciale alla cultura Giacomo Cum che ha sottolineato la necessità di contatti più stretti tra le comunità del Tarcentino e delle Valli del Natisone per una globale politica di programmazione su tutto il comprensorio montano delle prealpi giulie. anno e le prestazioni contemporaneamente diminuiscano. Un importante personaggio politico disse non molto tempo fa che non è scritto da ne-suna parte che lo stato deve coprire anche le spese per un «raffreddore». Queste spese dovrebbero andare a carico di ogni cittadino. Possiamo accettare anche questa teoria ma dovremmo contemporaneamente mutare tutto il sistema sanitario nazionale a renderlo consono alle esigenze attuali. Si renderebbe necessaria la riforma totale del sistema ma sappiamo quanto possono durare i preparativi per una simile riforma. D’altro canto nessuno tiene conto delle truffe perpetrare a danno dell’INPS. Si parla di svariati miliardi ma nessuno fino ad oggi ha individuato i responsabili e nessuno è riuscito a recuperare le somme truffate. Si appesantisce solamente l’aggravio sugli assicurati senza pensare alla loro tutela. *** Opozarjamo gospodarstvenike na zapadlost 5. avgusta. Do tega datuma morajo obračunati in poravnati davek IVA za drugo tromesečje 1987 in za mesec junij, kdor ima dvostav-no knjigovodstvo. Rammentiamo ancora agli operatori la scadenza del 5 agosto. Entro quella data devono conteggiare e versare all’erario l’IVA per il secondo trimestre 1987 rispettiva- Orario /Urnik 8 - 12,30 / 14 - 17,30 Vsedržavni šolski svet podpira prizadevanja za ustanovitev državnih šol s slovenskim učnim jezikom tudi v videmski pokrajini. To je smisel posebne resolucije, ki jo je v obliki priporočila pred nekaj tednov odobril ta posvetovalni organ ministrstva za šolstvo na predlog svojega rednega člana prof. Sama Pahorja, ki se že deset let na ravni ministrstva prizadeva za enakopravnost našega manjšinskega šolstva. Resolucija, ki jo je izdelal in kasneje predložil prof. Pahor, priporoča ministru za šolstvo, da se zavzame za razširitev manjšinske šolske ureditve iz tržaške in goriške pokrajine tudi na videmsko, kot že vrsto let dosledno in enotno zahtevajo slo-’ venske organizacije ter italijanske demokratične sile. Dokument, ki so ga odobrili soglasno, kar ima seveda tudi svoj pomen, obravnava poleg splošnega vprašanja slovenskega šolstva v Benečiji še problematiko verouka na tamkajšnjih osnovnih šolah, ki so trenutno samo z italijanskim učnim jezikom. V pričakovanju razširitve zgoraj omenjenega zakonskega ukrepa na videmsko pokrajino, piše v resoluci- “L’Azienda di Soggiorno e Turismo di Cividale e delle Valli del Natisone, nata cinque anni fa come altre della fascia intermedia che dovevano fare da ponte tra le aziende classiche di mare e quelle di alta montagna, ha sempre,fin dai suoi primi vagiti, avuto difficoltà finanziarie, scrive in un comunicato il presidente dell’Azienda, cav. Giuseppe Paussa. Ma in questi ultimi due anni in modo particolare lo strumento finanziario è diventato penoso se non addirittura scandaloso. I bilanci vengono imposti, dall’assessorato regionale competente, entro limiti ristrettissimi lasciando margini finanziari irrisori per attività promozionale, di informazione e manifestazioni al punto che non si riesce più ad operare neppure in coinvolgimento con altri Enti, Amministrazioni, Associazioni, Comitati e Circoli vari. Quest’azione avrebbe dovuto e dovrebbe servire per iniziative di richiamo legate alla storia, all’arte, alla cultura, alla tradizione, al folclore, all’enógastronomia, agli hobbies, agli sports ecc. per incrementare il flusso turistico verso la nostra territorialità, vale a dire il Cividalese con le sue numerose ed interessanti testimonianze e le non da meno Valli del Natisone e con ciò ammortizzare le poche spese di gestione delle strutture dell’Azienda. Così stando le cose, Fattività della nostra Azienda è a senso unico, quella che a bilancio va sotto il nome di “uscite”, di spese vive, sapendo a priori che non c’è la possibilità di contropartita, di un'rientro, sia pure in tempi e modi diversi, a favore della collettività. Ecco dove sta lo scandalo continua Paussa: l’aver creato le Aziende di Soggiorno e Turismo della fascia intermedia per un semplice disegno politico senza averne individuato l’adeguato ed idoneo strumento finanziario per operare e conseguire quei fini cui sono destinate. Da fonti regionali sicure sembra che anche lo “spartano bilancio 1987”, già approvato, subisca un ulteriore taglio, mettendo così definitivamente in ginocchio, sul piano operativo, la nostra Azienda e le consimili né, e qui sta il tragicomico, s’intende fare nulla da parte della Giunta Regionale per trovare una soluzione che sia di miglior dotazione finanziaria o di accorpamento o addirittura quella drastica di una eventuale soppressione. In tal ca- ji, bi lahko vsaj verouk, za šolarje, ki bi to izrecno prosili, poučevali v njihovem materinem jeziku. V skladu s svetopisemskim in cerkvenim naukom ter nenazadnje tudi s konkretno prakso, ki je že od zdavnaj v veljavi v vsakdanjem verskem življenju v Beneški Sloveniji. Krog razgovorov SKGZ s strankami S srečanjem s Slovensko skupnostjo v sredo 22. julija je Slovenska kulturno gospodarska zveza zaključila krog dvostranskih razgovorov z deželnimi vodstvi strank. Prvi je bil s Krščansko demokracijo 16. julija, sledili sta v petek 17. julija srečanji s KPI in PSI. Vsi razgovori so bili posvečeni načelni razpravi o globalni zaščiti in obravnavi ponovnega vlaganaja ustreznih zakonskih predlogov. Razprava se je razširila na obravnavo konkretnih takojšnih akckij za reševanje perečih vprašanj slovenskih kulturnih ustanov in organizacij. so però sarebbe veramente un gravissimo peccato dopo quanto è stato fatto per dotare la nostra territorialità di un Ente così prestigioso che avrebbe portato, se avesse potuto operare adeguatamente, indubbi vantaggi per la collettività e questo era il sogno del suo promotore, il compianto Sindaco di Cividale sen. Guglielmo Pelizzo, nel lontano 1972». Il comunicato del presidente Paussa si conclude con un appello ai Sinda-ci, agli amministratori locali di primo e secondo grado, agli operatori economici ai cittadini stessi che vedono le cose con lungimiranza, di adoperarsi ciascuno con i propri mezzi e le proprie possibilità perché non venga compiuto il “delitto” di sopprimere un’Azienda di Soggiorno e Turismo come la nostra che ha, diversamente da quanto si pensa o si crede a Trieste, un sicuro avvenire date le enormi e prestigiose potenzialità del suo territorio!. s prve strani Adan, dva, tri... Tarando, je napisu adno pismo de-mokristjanskemu odborniku Benven-tuti. V njem pravi, de so tudi stranke večine na Deželi vprašale, kaj se gaja z novim čedajskim muostam. D vie liet od tuod pa so komunisti tiel, de se nardi na preiskovalna komisija (commissione d’inchiesa). Zaki? Zatuo de bi se odkrilo an zastopilo, kuo je tiste, de je tel muost ratu ta-kuo drag, an zaki diela niso ble na-rete do konca, zaki je muost šele za-part. V njega pismu Tarando vpraša nazaj naj se napravi tela komisija, de o problemu an o tem, kuo se ga misli rešit naj se razpravlja tudi v pristojni, kompetentni deželni komisiji. 2 agosto dalle 9 alle 19 V concorso extempore fotografico Cividale e le Valli del Natisone Adesioni fino al 1 agosto, ore 12.30 Gruppo fotografico Gemonese Azienda di Soggiorno e Turismo Comunità montana Valli del Natisone Za gospodarstvenike Per gli operatori economici mente per il mese di giugno. (zk) Slovensko deželno gospodarsko združenje Unione regionale economica slovena in Patronat INAC AZIENDA DI SOGGIORNO E TURISMO Ecco dove sta lo scandalo dice il cav. Giuseppe Paussa OB OBISKU PRI NAS KAJTIMIRA Skrb Slovenije padlim partizanom V četrtek 23. in petek 24. julija se je mudil na obisk v Reziji in Beneški Sloveniji bivši načelnik generalštaba, IX. Korpusa generalpolkovnik, narodni heroj, vrli politični voditelj SRS in Jugoslavije, Kajtimir. Visokega gosta je spremljal naš rojak, bivši komandant beneškega bataljona, Joško Ošnjak, ali beneški Robin Hood, kot ga prijateljsko imenujejo tisti, ki so ga spoznali v drznih akcijah proti nacifašističnim okupatorjem na naši zemlji. Kajtimira in Ošnjaka sta spremljale njune soproge. Kajtimir je predsednik komisije pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije, ki staji poverjeni skrb in varstvo spomenikov padlim borcem v Republiki in zamejstvu. Komisija pripravlja nov vodnik k spomenikom v Sloveniji, na Koroškem in v Beneški Sloveniji. Iskal je podatke, zgodovinske dogodke, datume bitk proti sovražniku in ugotavljanja, kje bi bilo treba še spomenike postaviti. Lahko rečemo, daje obisk popolnoma uspel. V četrtek so pričakali goste v Reziji člani lokalne sekcije ANPI: predsednik Lettig, sekretar Marcello in hrabri borec, namestnik komandanta rezijanskega bataljona, Arturo Siega. Sprejeli so jih s tisto vljudnostjo, ki je Rezijanom prirojena. Najprej so jih peljali na pokopališče v Osojane, kjer je spomenik padlim za svobodo, potem pa so jim pokazali lepote Rezije. Med drugim so si gostje ogledali «Kultursko hišo» in slovenske hiše, ki jim jih je postavila Socialistična republika Slovenija po groznem potresu, ki je hudo prizadel rezijanske vasi pred 11. leti. Obnova gre počasi naprej, vendar neprestano. Rezija se spreminija v pravo lepoto. Iz Rezije so se pripeljali skozi za-padno, v vzhodno Benečijo. Na Vrhu (Spignon) — občina Pod-bonesec, jih je v domači, lepo urejeni, karakteristični kmečki gostilni čakala «beneška večerja» in številni kulturni ter družbeno politični delavci današnje Benečije, katerim je Kajtimir obrazložil namen svojega obiska. Večer s Kajtimirom in svojimi spremljevalci je bil zares prijeten. Naslednjega dne je delegacija iz Slovenije najprej obiskala center za slovensko izobraževanje v Špetru, kjer jih je sprejela voditeljca, prof. Živa Gruden, ki jim je na kratko obrazložila uspehe in težave, delo in funkcionalnost te, nadvse važne ustanove za beneške Slovence. Potem so gostje obiskali vse spomenike beneške Slovenije, ob katerih se je Kajtimir zanimal za vse podatke, ki bodo prišli v poštev ob izdaji novega vodnika spomenikov na vsej slovenski zemlji. Izidor Predan - Doric PO VEČ TEKMAH PRIET V ČEDADU POTEM V TOLMINU Balinski trofej je šeu Tolmincem U zadnji številki «Novega Matajurja» smo pisali, da se že več let srečujejo in med sabo tekmujejo čedad-ski in tolminski balincarji. Zadnji krat so se pomerili u Tolminu, v soboto 25. julija. Tekmovali so za trofej. Začetek je biu u Čedadu 2. maja letos (girone di andata). Kot je bilo že povedano, so igrali na igrišču Maria Specogna u Kararji, kateri je eden od animatorjev teh srečanj. Zbralo se je bilo 6 skupin na eni in prav tako 6 skupin na drugi strani, v sestavu četvorice (quadrette). Začetek tekmovanja za Trofej so u Kararji dobili Čedajci: 10 točk (punti) proti 8. Pa oddigrati so morali tudi zadnji del (girone di ritorno), ki se je vršil v Tolminu, kot zgoraj povedano. Na 18 «partit», so jih dobili Tolminci 12, Kararja 6. Končni rezultat za trofej: Tolminci 20 točk, Čedajci 6. Tako je nad 30 kg. težak trofej, ki jim ga je podarila firma Specogna (marmista) iz Až-le, ostal u Tolmin. Tudi pokal «No- vega Matajurja» je šeu Tolmincem. Tekmovanje seje razvijalo in vršilo u dobrem prijateljskem vzdušju. Nad igriščem sta plapolale jugoslovanska in italijanska zastava. Začetek tekmovanja so jih tudi filmali in zvečer, ob dobri skupni večerji, so že gledali film in videli, kako so med sabo tekmovali. Tekmovanje seje zaključilo na balinskem igrišču z: «Zdravo, zdravo, zdravo!» in «Hura, hura, hura!» Zdaj se balincarji z ene in druge strani že pripravljajo za novi trofej. * Spominska fotografija iedadskih in Tolminskih balincarjev posneta letošnjega maja v Kararji TUTTOSPORT VSE O ŠPORTU A CASABLANCA IN MAROCCO TORNEO DI CALCETTO A LIESSA Ha vinto i 1 Vesela ekipa «Mašera» z liepim trofejam v rokah, ki jim gaje izročiu župan iz Sv. Lienarta Simaz Masseris, Cividale/Topolò, Black Eagles Vernasso, Distributore Total Čemur sono nell’ordine le prime classificate nel torneo di calcetto che ha chiuso degnamente i battenti lunedì sera. Rinviata a lunedì a causa del mal- tempo la finale per il 3° e 4° posto che si doveva disputare sabato. Un pubblico valutato sul migliaio di persone ha fatto degna cornice alle formazioni scese in campo: hanno iniziato per i posti d’onore il Distributore Total di Čemur e i Black Ea- * '■ ' 4' Ekipa «Mašera», ki je zmagala gles di Vernasso. Hanno vinto i secondi per 0-7, con reti di Mulloni Rino (2), Specogna Daniele (2), Go-sgnach Marino (1) ed una sfortunata autorete di Cernoia Paolo. La finalissima fra Masseris e Cividale/Topolò ha tenuto col fiato sospeso le due tifoserie; non sono bastati neppure i tempi supplementari per decretare la squadra vincente. 1 tempi regolamentari si sono conclu- Un bronzo per Cudicio All’inizio del mese di luglio si è svolta a Casablanca l’8a edizione dei Giochi Mondiali della Medicina. Medici, Farmacisti e Veterinari di venticinque paesi e di quattro continenti (assente l’Oceania) si sono confrontati in quindici discipline sportive: atletica leggera, nuoto, judo, golf, ciclismo, pallavolo, pallacanestro, calcio ecc. Il dott. Edi Cudicio, praticante prima che studioso dello sport, si è cimentato nelle gare di velocità, conquistando il quinto posto nei 100 metri piani e la medaglia di bronzo nei quattrocento metri nella sua categoria d’età. “Lo sport - sostiene il dott. Cudi- Black eagles iz Barnasa so paršli pa na J. mesto si sul risultato di 4-4 con le reti di Sedi Roberto (3) e Stacco Daniele (1) per il Masseris, mentre per il Cividale/Topolò Miani Giuliano (3) e Liberale Carlo (1). Grande è stata la rimonta del Masseris che ad un certo punto era sotto di due reti; certamente le assenze di Barbiani Cristiano e Fedele Edi si sono fatte sentire. Nel primo tempo supplementare non ci sono state segnature, mentre nel secondo hanno segnato prima Miani Giuliano al quale ha risposto Sedi Roberto. Si è passati quindi ai càlci di rigore; per il Masseris hanno segnato Venica Claudio, Stacco Daniele, Sedi Roberto e Puppin Lino, mentre Sfiligoi Germano lo ha fallito. Per Cividale/Topolò: Predan Tiziano, Liberale Carlo, Miani Giuliano; Cicuttini Giorgio e Gariup Marino l’hano fallito entrambi. Buone le direzioni arbitrali che hanno messo in bella evidenza la buona preparazione di tutta la classe arbitrale presentatasi a Liessa a dirigere il torneo soprattutto nelle due finali. Una particolare menzione a favore del pubblico che quest’anno è stato corretto ed ha sostenuto con la sua massiccia presenza fino dalla prima gara le proprie formazioni. Sono seguite le premiazioni presso la sagra di S. Giacomo. ciò - è divertimento, svago, scaccia-pensieri e giova alla salute. Nel mio lavoro lo raccomando caldamente, anzi pressantemente. Nella miriade d’attività sportive esistenti, ognuno può individuare il suo sport e praticarlo secondo le proprie condizioni di salute, efficienza, età ecc. Basta semplicemente ripescare da dentro di noi un pizzico dello spirito dei venti anni!”. Ma meglio di ogni discorso vale... l’esempio! Dolores Vogrig: sport e scuola binomio perfetto In molti sostengono che chi pratica lo sport spesso viene meno ai suoi doveri scolastici. La più grande smentita a questa tesi l’ha fornita recentemente agli esami di maturità Dolores Vogrig di Clenia. Dolores ha frequentato quest’anno con successo lo Stringher ad Udine, nel tempo libero invece difendeva i colori della Polisportiva di S. Leonardo nella pallavolo contribuendo in maniera determinante ai succes- si della formazione. Ha ottenuto la maturità di analista contabile con il massimo punteggio, 60/60 emulando a distanza di alcuni giorni la compaesana Claudia Cantoni. In casa di Giovanni Vogrig possono esserne fieri! LLÀMX jur SREDNJE Novi Matajur odgovorni urednik: Iole Namor Fotokompozicija: Fotocomposizione Moderna - Videm Izdaja in tiska w j JguTT Trst / Trieste f Settimanale - Tednik Registraz. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 19.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 51420 - 603 - 31593 «ADIT» 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11 nad. Tel. 223023 Letna naročnina 2.000 din posamezni izvod 100 din OGLASI: I modulo 34 mm x I col Komercialni L. 15.000 + IVA 18% Dežurne lekarne Farmacie di turno Od 1. do 7. avgusta Sv. Lenart tel. 723008 Čedad (Fontana) tel. 731163 Manzan tel. 754167 Zaparte zaradi počitnic Od 25. julija do 7. avgusta S. Giovanni al Natisone Od 27. julija do 16. avgusta Čedad (Minisini) Ob nediejah in praznikah so od-parte satnuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano «urgente». Kadà greš lahko guorit s šindakam Dreka (Maurizio Namor) torak 10-12/sabota 10-12 Grmek (Fabio Bonini) sabota 12-13 Podbonesee (Giuseppe Romano Specogna) pandiejak 11-12/sabota 10-12 Sovodnje (Paolo Cudrig) sabota 10-12 Špeter (Giuseppe Marinig) srieda 10-11 Srieditje (Augusto Crisetig) sabota 9-12 Sv. Lienart (Renato Simaz) petak 9-12/sabota 10-12 Bardo (Giorgio Pinosa) torak 10-12 Prapotno (Bruno Bernardo) torak 11-12/petak 11-12 Tavorjana (Egidio Sabbadini) torak 9-12/sabota 9-12 Tipana (Armando Noacco) srieda 10-12/sabota 9-12 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago «guardia medica», ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an u saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pan-diejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špietar na štev. 727282. Za Čedajski okraj v Čedad na štev. 830791, za Manzan in okolico na štev. 750771. v Poliambulatorio v Spietre Ortopedia doh. Fogolari, u pandiejak od 11. do 13 ure. Cardiologia doh. Mosanghini, u pandiejak od 14.30 do 16.30 ure. . Chirurgia doh. Sandrini, u četar-tak od 11. do 12. ure. Ufficiale Sanitario dott. Luigino Vidotto S. Leonardo venerdì 8.00-9.30 S. Pietro al Natisone lunedì, martedì, mercoledì, venerdì 10.30-11.30, sabato 8.30-9.30 Savogna mercoledì 8.30-9.30 Grimacco: (ambulatorio Clodig) lunedì 9.00-10.00 Stregna: martedì 8.30-9.30 Drenchia: lunedì 8.30-9.00 Pulfero: giovedì 8.00-9.30 Consultorio familiare S. Pietro al Natisone Ass. Sanitaria: I. Chiuch Od pandiejka do petka od 12. do 13. ure Ass. Sociale: D. Lizzerò U torak ob 11. uri U pandiejak, četartak an petak ob 8,30. Pediatria: Dr. Gelsomini U četartak ob 11. uri U saboto ob 9. uri Psicologo: Dr. Bolzon U torak ob 9. uri Ginecologo: Dr. Battigelli U torak ob 9. uri z apuntamentam Za apuntamente an informacje te-lefonat na 727282 (urnik urada od 8.30do 10.30, vsak dan, samuo srie-do an saboto ne). Gorenj Tarbi - Cordovado Poročila sta se Roberto an Cristina V soboto 4. julija sta se v Cordovado poročila Roberto Qualizza - Tribil sup. - Cordovado Roberto e Cristina hanno detto si E dopo 15 anni si è rivisto a Tribil superiore il “purton”. Lo hanno fatto alcuni giovani di Tribil e di Gni-dovizza in occasione del matrimonio di Roberto Qualizza - Rounjaku del paese e di Cristina De Lorenzi di Cordovado. Roberto e Cristina si sono uniti in matrimonio sabato 4 luglio a Cordovado. Dopo il “si”, accompagnati da parenti ed amici sono tornati a Tribil superiore dove ad attenderli c’era tutto il paese e qualche sorpresa. Roberto ha dovuto portare Cristina fin sotto il “purton” niente poco di meno PISE PETAR MA TAJURAC 7- Fašizem, mizerija in lakot Že zguoda sem spravla u valižo vse moje reči. Pruzapru niesam imela dost za spravjat. Čakala sem, da pride po me sestra, ob deveti uri. Gospodar je hodu gor in dol po koridori in me dražu, da sestra ne pride po me, da me je imela za norca. Jest sem čakala samo deveto uro, in ura je parila pa sestre ni bluo. «Kaj sem ti pravu? Al sem imeu jest raion al ne?» mi se je ironično zasmejau u obraz. Se nisem oglasila. Minuti so šli naprej in so bli narbuj hudi, dugi od mojega iivljenja. Ob deveti an petnajst minut zazvoni na vratih. «Je ona» sem se v srcu razveselila. « Je postini» se je zasmejau on in šu odperjat. Na vratih je bla sestra Cristina. Skočila sem do nje in ji skočila za vrat. Objete smo obe jokale. Gospodar je vargu za mano valižo in zaloputnu vrata. Sestra me je peljala do novih gospodarju. Sevieda, bla sem le buoga dikla, pa razlika, diferenca je bla takuo velika, kot med paklam in nebes. Kadar smo se napotile do tramvaja, kadar smo zapustile hišo-paku, nas je na placu ustavla gospa iz sosednje palače. «A, takuo greš, Marcella?» me je nagovorila. Začudeno sem jo pogledala. Videla sem jo še, pa niesam viedela, da pozna moje ime. «Ja, gospa.» sem ji ponižno odgovorila. «Durala si dugo cajta». «Skor dvie lieta, gospa». «Dugo si uzdaržala. Tiste, ki so ble pred tabo, če so uzdržale an miesac, je bluo že dost. Bi te vzela jest, pa imam glih takuo bardko diklo, kot si ti in je iz vaših krajeu». «Se vam zahvalim, gospa, a sestra mi je ušafala nuov prestor. Se tro-štam, da bo buojš». «Ti voščim iz vsega srca!» S sestro smo se poklonile in šle na tramvaj. Potle sem zviedela, da so moji prejšnji gospodarji dobili novo diklo, ki je ostala par njih glih osem dni. Natuo jim je utekla. Ah, kakuo je bla pametna! Ne bi želiela zaključit, finii pripovedovanje mojih spominov, brez da bi se spomnila drage sestre Cristine, ki je dol u Napoli z možem zgubita življenje ob zadnjem potresu. Buog ji daj večni mir in pokoj! Tajšna, ali parbližno tajšna, je žalostna, a resnična življenjska zgodba dikle Marcelle in podobne zgodbe bi lahko poviedale tudi druge dikle, naše čeče, ki so služile grenki kruh do! po italijanskih mestih. Medtem pa je Mussolini napadu Abisinijo. U modi je bla pesem: «Faccetta nera, piccola Abissinia...». U fašistični aventuri, ko je mali ma- jhan Vittorio Emanuele postal «Imperatore d’Etiopia» je dol u AJriki umarlo puno naših puobu. Leta 1936 pa je šu delat u Adisabebo starejši brat, Bepo. (se nadaljuje) Vas pozdrav ja vaš Pelar Matajurac Rounjaku iz Gor. Tarbja an Cristina De Lorenzi iz Cordovado. Za telo lepo parložnost so jin Tarbjan an Gnidovčjan napravli purton, Roberto pa je muoru parpejat novičo daj pod anj z no lepuo oflo-kano burelo. Le s tisto burelo so pa muorle iti proč “suocere”. Cristini an Robertu, ki bota živie-la v GorenjimTarbju želmo no dugo veselo skupno življenje. che con una “carrozza”. Davanti al purton una ragazza attendeva la sposina con dei doni: una collana di margherite, un rastrello, un cesto, i “že-ki”... Cristina in compenso ha dovuto far vedere la sua bravura facendo la “batuda”. Ma le sorprese non finivano qui. Con l’arrivo della nuora in casa la suocera, anzi le suocere, erano di troppo e così con la stessa carrozza con la quale è arrivata in casa la nuova padrona, le due suocere hanno dovuto andarsene. Certo che quando ci si mettono di mezzo i “Tarbjan” e i “Gnidovčjan”... A Roberto e Cristina, che vivranno a Tribil superiore, auguriamo un mondo di felicità. Gor. Tarbi - Hlocje Rodila se je Nicole Še an liep dogodek v Rounjakovi družini. V nediejo 26. julija, subit po punoči, je zagledala luč sveta liepa či-čica, kateri so dal ime Nicole. Srečna mama je Gianna Qualizza — Rounjakova iz Gorenjega Tarbja, srečan tata pa Paolo Giro — Vuku al pa Tam za rojo tih iz Hlocja. Liepa čičica, ki se je rodila v čedaj- skem spitale an je pezala 3 kile an 300 gramu, je parnesla puno puno vese-ja ne samuo mami an tatu, pač pa tudi nonam Teresi an Mariji, bisnoni Ernesti, «stricam» an «tetam» an vsiem parjateljam tele družine. Paolu an Gianni čestitamo, mali liepi Nicole želmo puno puno liepih reči v življenju, ki ga ima pred sabo. Imamo lekarno (farmacijo) V saboto 25. julija je bila pred osnovnih šuolah v Sriednjem liepa festa: doht. Rita Bernardis iz Mernika je odparla parvo lekarno telega ka-muna. Za telo lepo parložnost puno judi srienjske občine se je zbralo okuole farmaciste. Prisotni so bili tudi župan Augusto Crisetig, predsednik Gorske skupnosti Nediških dolin Chiabudini, predsednik Turistične ustanove Paussa, župnik don Dorbo-lò pru takuo nekateri nje kolegi. Lekarna, ki ima svoje prostore blizu Suole, je bila zaries potriebna v te-lem kamune, saj pried za iti po me-dežine judje so muorli iti do Skruto-vega al pa do Čedada. Je tudi pru de judje ki žive v gorskih vaseh imajo vse tiste «servizie», ki imajo tisti, ki žive po miestah. Naj na koncu pa povemo, de lekarna začne dielat šele avgusta. Celodnevni izlet po Benečiji V petek 17. sta se na celodnevnem izle tu v Čedadu in Benečiji mudili dve skupini upokojencev - iz Trsta in Ilirske Bistrice -, ki ju je vodila Nadja Pahor. Po ogledu znamenistosti Čedada so gostje iz Trsta in Slovenije obiskali kulturno društvo Ivan Trin-ko, kjer imajo svoj sedež nekatere slovenske organizacije videmske pokrajine. Tu sta jih sprejeli Lucia Tru-sgnach in naša odgovorna urednica Jole Namor, ki jim je na kratko predstavila trenuten položaj Slovencev videmske pokrajine, naša prizadevanja za priznanje in zakonsko ureditev naših pravic ter delovanje Slovencev tega območja na političnem, kulturnem in gospodarskem področju. Njen prikaz je kasneje dopolnila v Špetru ravnateljica Zavoda za slovensko izobraževanje Živa Gruden, ki se je osredotočila na delovanje dvojezičnega šolskega centra v Špetru. Po kosilu v vasi Matajur so izletniki obiskali še Staro goro. Tuča potukla naše doline in del Furlanije Slaba ura nečje prenehat. U soboto 25. julija zvečer se je zdelo, da se bliža sodni dan. Ni bilo druzega kot blisk in grom, nato se je s silo usu daž, za njim pa tajšna tuča, da jo ni bluo take že od leta 1952. Na miestih je uničila vse kolture, na drugih mestih od 60 do 90 odstuo. Tukla je na širokim pasu, takuo da ni paršpara- la obedne naše doline. Močno je razila tudi u Furlaniji, posebno na te-ritorju Fojde in Čampeja. U teh krajih je narbuj veliko škodo nardila grozdju in vinjikam in ta škoda je zares velika, posebno za tiste, ki morajo živeti samo od določenih specifičnih koltur, kot na primer tisti, kateri imajo edini dohodek od prodaje vina.