Foštaina plačana ▼ gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1'SO, TRGOVSKI LIST , . V DlJ' - ' -J , r ,, , , , fw , , • ff Industrijo In obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, ža ^ leta 90 Din, za V* leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 28. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.958. LETO XL Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v torek, dne 24. aprila 1928. Telefon št. 2552. ŠTEV. 48. Kreditna politika poštne hranilnice. Poštna hranilnica vrši danes v našem gospodarstvu dve važni funkciji: V prvi vrsti omogoča vplačila, izplačila in pbračune brez gotovine.. V drugi pa je poštna hranilnica važen izvod kredita za poslovni svet. Saj se nabirajo v njenih tresorih milijarde, katerih znaten del se nalaga pri denarnih zavodih. Poštna hranilnica v svojem poročilu sama navaja, da je dala v preteklem letu denarnim zavodom 433 milijonov na razpolago. Poleg tega pa še privatnim strankam 47 milijonov v obliki lombardnih posojil. Razmerje denarja, ki je prišel poslovnemu svetu direktno v korist, napram onemu, ki ga posredujejo denarni zavodi, je torej 1 : 9. Ničesar ne bi imeli proti interpolaciji posredništva denarnih zavodov, ako se na ta način ne bi kredit podražil za 100%, kar pa je v današnjih prilikah velika ovira obnove gospodarstva in mnogo prispeva k temu, da proces normalizacije v našem gospodarstvu le polagoma napreduje. Poštna hranilnica ima pri denarnih zavodih dve vrsti naložb. Dnevni, brez odpovedi razpoložljivi denar se obrestuje po 3%, vloge proti odpovedi pa po 6—8% po pogojih, ki jih določi nadzorstveni svet poštne hranilnice. Ta nadzorstveni svet je bil radi svoje enostranske sestave opetovano predmet javne kritike. Brez dvoma je, da ni prav združljivo z občekoristno funkcijo poštne hranilnice, da se v njem nahajata eksponenta dveh beograjskih velebank. Milo rečeno, moramo to smatrati za inkompatibilno. Niti enega prečana ni v tem svetu, dasi se pretežen del vlog steka vanj iz pre-čanskih krajev. Politika delitve vlog na posamezno denarne zavode je bila opetovano predmet živahnih komentarjev. Da- so bile razne opazke zelo umestne in utemeljevane, nam dokazuje trpka kritika teh razmer v zadnjem poročilu poštne hranilnice za leto 1927. Poročilo pravi dobesedno: »Pri nas se je medtem udomačila praksa, da se blagajniška gotovina poštne hranilnice nalaga pri denarnih zavodih, počenši od najmanjšega pa do največjega, in v posameznih slučajih se stavijo na poštno hranilnico zahteve in vplivi, da pridejo nekateri denarni zavodi pri njej do kredita kot do neke posebne državne pomoči. Denarnim zavodom pade zelo težko vračanje vlog poštni hranilnici in branijo se zopet z onimi metodami in vplivi, s katerimi so prišli do kreditov.« Mislimo, da je bolj jasno pač težko upravi povedati, v kaj služijo sredstva te občekoristne institucije. Čekovni zavod ima biti rezerva za javno-kreditne potrebe države, ne pa za privatne spekulacije potom izkoriščanja osebnih zvez in vplivov. Tako bi prišla država za investicije in javna dela lahko do 3% stomilijonskih kreditov brez zastavljanja prometnega davka, carin in monopolov, ki bi nam vse drugače omogočil sanacijo pri-vredne krize. Imamo institucijo, sredstva — toda ni volje, da se jih uporabi v svrhe, katerim so služila pred vojno in katerim morajo po svojem namenu v prvi vrsti služiti. Ni svrha čekovnega zavoda, da obrestuje vloge po 2%, sam pa nalaga po 6-8% in kopiči po 28 do 33 milijo- nov čistih dobičkov na leto, za katere se vodi ljuta borba tantijem. Vrne naj se svoji nalogi, za katero je bil ustanovljen v dobrobit splošnosti, ne pa skupine dveh ali treh bank — to je naše mnenje. * * * MIA JtUMUJ IIH! ,IISUlil I ZAHTEVE NAŠIH IZVOZNIKOV. 1 - 1 Dne 22. t. m. se je vršil v Beogradu občni zbor Udruženja izvoznikov, na katerem je bila sprejeta po daljši razpravi resolucija, ki zahteva: i. ratifikacijo vseh že sklenjenih trgovinskih pogodb in pospešenje trgovinskih pogajanj z onimi državami, s katerimi še nimamo pogodb. 2. Ukinitev davka na poslovni promet, pred vsem pa garancijo, da to davek ne bo zastavljen kot garancija za inozemsko posojilo. 3. Ukinitev zaostalih carin. 4. Stabilizacija valute naj se izvrši neodvisno od inozemskega posojila. 5. Vlada naj zabrani prodajo nedozorelega žita na polju. 6. Izboljšanje telefonskega in brzojavnega prometa in 7. izboljšanje tranzitnega prometa. * * MORSKI PROMET V JUGOSLOVANSKIH LUKAH. Trgovska zbornica v Splitu objavlja pregled prometa v naših lukah leta 1927. V skupno 64 lukah je pristalo 71.021 ladij (11,839.856 neto ton) in \z njjh odplulo 70.984 ladij (11,821.486 neto ton. Napram 1. 1926 se kaže porast za 2423 ladij s 3,212.796 neto ton ~ 13*6 %. 90-7% ladij je plulo pod jugoslovansko zastavo ter so vsebovale 76-4% naloženega in izloženega blaga, na ostanku pa je bila udeležena Italija z 8-8% ladij < in 18-9% blaga. Naše ladje so povečini obrežne ladje z majhno tonažo (500—900 register-ton). Največji promet je odpadel na Split, Dubrovnik, Gruž, Šibenik in Susak. TRGOVSKI TOCILCI V MARIBORSKI OBLASTI. Gremij trgovcev v Mariboru je prejel od okrajnega finančnega ravnateljstva dopis, v kojem se mu naznanja, da je do sedaj izšlo v celem območju okrajnega finančnega ravnateljstva 265 odlokov srezkih poglavarstev glede trgovskih točilcev, da se razveljavi potrdilo o sposobnosti lokala za točenje alkoholnih pijač ha drobno, od katerih je že 15 pravomočnih. Vsi odtoki se predložijo Generalni direkciji davkov v Beogradu s prošnjo za navodilo, ali naj se vsem označenim trgovcem odvzame pravica točenja. Naj bi bile s tem vsem gornjim točilcem definitivno odvzete stare že pridobljene pravice?! NOV ZAKON O POŠTAH. V poštnem ministrstvu pripravljajo nov osnutek zakona o državnih in pogodbenih poštah, ki bo veljal za vso državo. Osnutek pride pred Narodno skupščino, čim ga odobri ministrski svcl. MEDNARODNA POLJEDELSKA KONFERENCA NA DUNAJU. 24. in 25. maja se bo vršila na Dunaju pod predsedstvom prezidenta Mednarodne poljedelske komisije 'v Parizu markija de Vogue intefnacijonalna konferenca poljedelskih udriiženj, na kateri bo zastopanih 22 držav. Predlog zakona o državni trošarini. V soboto dne 21. aprila 1928 je priredila Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani anketo interesentov glede novega predloga zakona o državni trošarini. Ankete so se udeležili odlični zastopniki naše trgovine, obrti in industrije. Navzoči so bili med drugimi zbornični člani gg. Dragotin Hribar, Fran Kavčič, Ignacij Florjančič in Andrej Oset in zbornični generalni tajnik g. dr. Windischer. Zveza veleindustrijcev in veleprodajalcev alkoholnih pijač je bila zastopana po gg. Medenu, Novakoviču, Nemecu, Hutterju in Diehlu; Zveza gremijev po tajniku g. Podgoršku, Gremij v Ljubljani po načelniku g. Gregorcu in tajniku g. Šmucu. Anketo je vodil zbornični predsednik g. Ivan Jelačin, ki je v svojem nagovoru naglašal važnost državnih trošarin, ki posegajo globoko v naše gospodarsko življenje, pa tudi v produkcijski proces. V svojih nadaljnih izvajanjih je omenjal prizadevanje Zbornice za izenačenje državnih trošarin, ki je tudi na zadnjem zagrebškem gospodarskem kongresu oglasila to svojo zahtevo. Predlog, katerega je dobila Zbornica v izjavo, tej zahtevi ustreza, ker predvideva polno izenačenje trošarin na žganje in vino. Podrobno poročilo o posameznih določilih predloga zakona je podal zbornični konzulent g. Žagar in k posameznim določilom na,vajal izpremi-njovailme predloge, katere so rtai pred-posvetovanjih stavili posamezni interesenti. 0 njegovem poročilu se je razvila daljša debata, katere so se vsi navzoči živahno udeleževali. Po Sklenjeni debati je ugotovil g. zbornični predsednik, da slovenski gospodarski krogi smatrajo predlog za primerno bazo izenačenja državnih trošarin, vendar pa je potrebno, da se nekatera bistvena določila izpremene ali dopolnijo, da bodo vstrezala potrebam gospodarstva. Kolikor prihaja v poštev trošarin-sk.a tarifa so bili interesenti mnenja, da je treba znižati trošarino na sladkor in ukiniti trošarino na kavo. Trošarino na alkohol in žganje naj se izenači in zniža na 12 Din za hektoliter-sko stopnjo. Glede trošarine na vino koncedirajo interesenti povišek na 100% izmero sedanjega iznosa, vendar pa le pod pogojem, da se istočasno ukine točilna taksa in taksa na gostilniške račune, ki sta po svojem efektu samo povišanje trošarine. Daljša debata se je vodila tudi o samoupravnih dokladah na državno trošarino. Vsi interesenti so bili mrienja, da avtonomne roke v preizdatni izmeri posegajo po dokladah na trošarino in da je treba to preprečiti z maksimiranjem. l\ a. 'Kolikor prihajajo v poštev obča določila se je gibala debata o trošarin-vskih znakih, o jamstvu blaga za trošarino, o registrih, o trošarinski kontroli in o kazenskem postopanju. Vsi udeležniki «0 bili'mnenja, da je treba ita določila omiliti, da trošarinska kontrola ne bo posegala v trgovski promet ittvprod akcijo vizdatnejši meri rt ego to zahteva nujna potreba za uspešno vršiitev trošarinske kontrole. Posebno glede registrov so se udeležniki soglasno izjavili, da jih je na vsak način odpraviti, Daljša debata se je vodila tudi o kompetencah zakona 6 državni troša- rini. Po predlogu si je generalna direkcija davkov pridržala pravico, da v vseh trošarinskih zadevah odloča v II. instanci. Udeležniki so bili mnenja, da je nujno potrebno, da se v trošarinskih zadevah dosledno izvede dekoncentracija in da se prenese reševanje zadev v drugi instanci na delegacije ministrstva financ odnosno na oblastne finančne direkcije. Anketa je trajala preko 2 ure. G. predsednik Jelačin je po izčrpani debati zaključil posvetovanje in pojasnil da bo Zbornica v okviru mnenj, .izraženih tekom posvetovanja, oddala ministrstvu svojo izjavo o predlogu zakona. Poostreno pobiranje davka na poslovni promet. Nova okrožnica glede poslovnega davka v Mariboru. — Sestanek interesentov. V Mariboru je zadnji teden povzročila veliko razburjenje okrožnica davčnega oblastva, ki je bila dostavljena vsem večjim obrtnikom in trgovcem in v kateri se te poziva, naj nemudoma predložijo pristojnemu davčnemu uradu vse svoje poslovne knjige, iz katerih je razviden blagovni promet in kupčije, ki so jih sklenili, da bi mogel tako davčni urad odmeriti poslovni davek. Okrožnica opozarja, da interesenti izgubijo v primeru, da pozivu ne zadostijo, pravico do pritožbe glede višine davka, ki se jim bo odmeril na podlagi uradnih pripomočkov. Ker se davek na poslovni promet odmerja brezhibno na podlagi predloženih prijav že nad 5 let,'jih je ta okrožnica iznenadila. Ukrep se v splošnem smatra za neutemeljen. Da ustrežejo glavnim zahtevam davkoplačevalcev, so sklicale stanovske organizacije trgovcev in obrtnikov za torek, dne 24-april,a t. I. zvečer sestanek interesentov, ki se vrši v Gam brinu sovi dvofaiu ob 8. uri zvečer. Na dnevnem redu je posvetovanje glede poostrenega pobiranja davka na poslovni promet. 1 Obenem pa se namerava ob tej priliki informirati interesente tudi glede novega uslužbeniškega davka, ki povzroča' trgovcem' in obrtnikom mnogo preglavic. Knjižice, ki so predpisane, so za interesente vse preveč komplicirane in je po pravici utemeljena bojazen pred rigoroznimi kaznimi, ki so predvidene za primer nepravilnega vodenja. • » Ljubljanska broza za blago in vred-nofe ima III. redni občni zbor na dan 25. aprila 1928 ob šestnajstih v borznih prostorih v Ljubljani, Kongresni trg Št. 9 (filharmonija), 1. nadstropje, z nastopnim dnevnim redom: 1. pozdrav predsednikov, določitev treh overovateljev zapisnika in dveh zapisnikarjev, nadalje poročilo borznega sveta o poslovnem letu 1927. 2. Poročilo tajništva. 3. Poročilo finančnega odbora. 4. Odobritev bilance in podeljtev razreŠnice borznemu svetu. 5. Volitve: a) 6 članov borznega sveta; bJ 5 članov finančnega odbora; c) 13 članov borznega razsodišča. ‘ ' : Valovanje cen v trgovini na debelo. >Privredni Pregled« objavlja sledeči indeks cen za mesece januar, februar in marec t. 1.: 3 I*" i * I I g Sas — s .3'a ■ a * •“ 1£ ll •§ 3 -3 '"'a S*1! =?,i s i •* i > -5 £ §> % o" g, e Ž ► £ s ®— 'o « >3 ^ c/j ^ ^0 !••* .5 J c 3 100 100 100 100 100 1001 100 e Q ipavpr. 1013 jan. 1024 ipavpr. 1925 povpr. 1926 dec. 1926 jan. 1927 febr. 1927 marec 1927 april 1927 maj 1927 junij 1927 julij 1927 avg. 1927 sept. 1927 oJkt. 1927 nov. 1927 dec. 1927 povpr. 1927 jan. 1928 febr. 1928 marc 1928 100 2295 1861 1452 100 2626 1882 1545 1472.1706 11607 1687 1715 1710 1798 1733 1671 1923 1888 1862 1815 1898 1775 1971 2102 2135 1612 1574 1565 1594 1624 1469 1511 1658 1604 1681 1708 1627 1602 1746 1618 1575 100 910 1633 1308 1233 1180 1180 1180 11081 1188 1188 1241 1325 1266 1133 1132 1133 1178 1255 1255 1147 100 2026 2022 1821 1910 1928 1938 1868 1910 1910 1945 1804 1801 1808 1745 1745 1817 1851 1744 1744 1764 100 1667 1462 1341 1321 1319 1298 1298 1208 1293 1288 1278 1304 1201 1298 1208 1296 100 2118 1960 1602 1650 1656 1G44 1642 1652 1648 1648 1630 1649 1661 1678 1683 1696 1296|1657 12921690 1294| 1663 129511682 100 2034 1804 1537 1548 1550 1553 1548 1548 1567 1645 .1522 1610 1586 1566 1564 1578 1558 1616 1613 1600 V prvi četrtini leta 1928 pokazuje totalni indeks cen v trgovini na debelo porast, v primeri z indeksom koncem 1. 19^27. Ta porast zanaša okoli 2% napram decembru, a približno 4 odstotke napram prvi četrtini 1927. Posamezne grupe pokazuje jo sledeče spremembe: Grupa poljedelskih produktov ;e porasla napram decembru v januarju 1928 za 4%, v februarju za 11%, v marcu za 12-8%. Ako primerjamo cene v marcu t. 1. s cenami v marcu prošlega leta, nam kaže indeks v tem letu dvig cen za 25%. V mesecu marcu t. 1. smo imeli torej v primeri z mesecem marcem 1927 zelo veliko razliko v cenah poljedelskih proizvodov. Če premotrimo posamezne predmete te grupe, vidimo, da so v ceni vsi rastli in to skoro v enaJd meri. Grupa živine in njenih proizvodov nom kaže v primeri s cenami v mesecu decembru dvig v januarju, v februarju in marcu pa so cene padle in so bile nižje, ko decembra meseca. Poedini produkti pa dokazujejo drugo razmerje. Taiko so cene goveje živine in svinj bile stalno v porastu, cene jajc in perutnine pa so padle. Cene sadju so bile istotako v porastu. Čvrsto tendenco so kazale slive in rakija. Pri stavbnem materijalu vidimo nekoliko nižje cene radi mrtve sezone y stavbeni delavnosti. V marcu pa se opaža bolja situacija, ker je izvoz navedenega materijala našel povoljnejša tržišča in je sezona zopet počela. Pri kolonijalnem blagu so bile spremembe neznatne, samo kava kaže precejšen dvig cene. Tudi grupa industrijskih proizvodov priča o malenkostnih spremembah. Cene železa so se držale, cene metalov padle, cene predelane kože pa valovale. Izvoz v teh treh mesecih je bil slabši od izvoza v isftih mesecih minulega leta, ravnotako pa tudi uvoz. RAZSTAVITE NA LJUBLJANSKEM VELESEJMU1 Čimdaljebolj se bliža zaključek roka za priglaševanje k udeležbi na letošnjem Ljubljanskem velesejmu, ki se vrši od 2. do 11. junija. Dosedaj priglašeni razstavljalci so zasedli že večino razslavnega prostora in kdor še reflek-lira na lepo in ugodno mesto, naj se takoj prijavi. Reklama in propaganda sla zlasti v današnjem času splošnega zastoja in gospodarskega boja vsakemu podjetju prepotrebna. Vsak industrijec, obrtnik in veletrgovec, ki se poslužuje velesejma res dobrega renomeja, mora uvideti neprecenljivo korist, ki mu jo nudi taka razstavna institucija s svojo sistematično, vsestransko razvito, ogromno reklamo, saj more samo od nje pričakovati uspehov. Velesejem je organizirana skupna reklama vseh razstavljal-cev v prid vsakemu posamezniku. Odpremljanje uslužben-skega davka. Delegacija ministrstva financ za Slovenijo v Ljubljani objavlja: Novi zakon o neposrednih davkih nblaga vsem davkoplačevalcem dolžnost, da morajo po lestvici, ki jo vsebuje pravilnik o službenskem davku, objavljenem v Uradnem listu št. 31, z dne * 31. marca 1928, pri vsakem izplačilu službenih prejemkov odtegovati davek in ga s predpisanim seznamom vseh uslužbencev in delavcev mesečno odpremlj&ti pristojnemu davčnemu uradu. Olajšavo od te dolžnosti mesečnega plačevanja vživajo: 1. Oni delodajalci, ki redoma ne zaposlujejo več kot pet uslužbencev in 2. delodajalci glede hišnega služab-ništva. Tem delodajalcem je s pravilnikom dovoljeno, da smejo davek odpremlja-ti četrtletno in sicer najkasneje 15. dan po preteku vsakega četrtletja. Predpisani seznamek pa morajo delodajalci pod 1. izpolniti za vsak mesec posebej in, ko plačajo davek, morajo -davčnemu uradu predložiti seznamke za vse tri mesece. Za hišno služabništvo pa ni treba sestavljati seznamka. Zanje zadošča navadna pismena izjava, v kateri je navesti: ime in priimek posla, višino prejemkov v denarju in odtegnjeni davek. Če davek ni pravočasno plačan, se računajo od prvega dne po preteku roka pa do dne plačila 6% ne zamudne obresti. Onim delodajalcem, ki davka ne od-premijo v določenem roku, pošlje davčni urad pismen opomin, naj izro-če podpisani seznamek in polože uslužbenski davek v 8 dneh. Če delodajalec tudi v tem roku ne izpolni svoje dolžnosti, odmeri davek davčno ob-lastvo na podlagi uradnih podatkov. Poleg tega pa mu predpiše še denarno kazen. Židje in povojno gospodarstvo. V zvezi ruskih Židov v Berlinu je te dni predaval C. F. Schermann o »Zidih in povojnem kapitalizmu«. Ker je bilo to predavanje v marsičem zanimivo, ga v naslednjem posnenflje-mo v glavnih obrisih: Schermann je naglašal, da so Židje v vseh deželah, kjer žive, vedno igrali posebno vlogo. S poljedelstvom se Židje ne pečajo; tudi v organizaciji industrije nimajo skoro nobene vloge. Dali niso nobenega Forda, nobenega Kruppa. Pač pa so Židje močno zastopani na finančnem in kreditnem polju, v trgovini in v zapadni Evropi deloma tudi na znanstvenem polju. Ta pravec židovskega duha zamore človek opaziti tudi v teoretskih vedah: v tehniki in sploh eksaktnih naukih so Židje bolj slabo zastopani nego v politični ekonomiji, v finančni vedi in v pravu. Posledice vojne so prišle do izraza baš v tistih panogah, v katerih so se Židje najbolj udejstvovali. Ker je Srednja Evropa razpadla na več manjših držav, zavarovanih s carinskimi obrambnimi pasovi, je trgovina otež-kočena. V zvezi s tem je tudi padel pomen Židov za trgovino. Le nekaj še pomenijo v onih državah, kjer radi inflacije in prezadolženosti cvetejo bančni posli. V Združenih državah Severne Amerike je opažati emancipacijo industrije izpod jarma bančnega kapitala. Tu igrajo Židje znatnejšo vlogo pri ustanovah, ki služijo kopičenju kapitalov: v bankah, borzah, stavbinskih podjet- . jih, zavarovalnicah itd. AH ste že član »Trgovskega društva Merkur v Ljubljani«? — če ne, prijavite čimpreje svoj pristop! MEDNARODNA KONFERENCA ZA ZAŠČITO AVTORSKEGA PRAVA. Začetkom maja se bo vršila v Beogradu mednarodna konferenca za zaščito avtorskega prava, na kateri se bo med drugim razpravljalo o izpremembi in izpopolnitvi bernske konvencije iz 1. 1908. Našo državo bodo zastopali vseučiliški profesor iz Zagreba Milorad Stražnicki, šef uprave za zaščito industrijske svojine D. Šuman in višji uradnik zunanjega ministrstva Dušan 'Pantič. PADANJE BREZPOSELNOSTI V AVSTRIJI. V prvi polovici meseca aprila se je zmanjšalo število brezposelnih na Dunaju za 3895 in znaša 72.440. Napram minulemu letu je letos število brezposelnih na Dunaju za 14.000 nižje. Izboljšanje delovnih prilik je pripisovati zaposlitvi delavcev v stavbeni delavnosti, istotako pa so se popravile razmere v avto-mobilni in električni industriji ter v fa-brikaciji vagonov in lokomotiv. TEKSTILNA KRIZA V OGRSKI. V zvezi z izjavo insolvence bratov Csillag v Debrecinu, katerih pasiva znašajo 325.000 pengo in modne firme bratov Lowy v Budimpešti, opozarjajo strokovni krogi na žalosten položaj ogrske tekstilne branše. Vzrok krize je v veliki konkurenci, ki jo uganjajo posamezne firme in industrije. V dobi inflacije in še po njej, so namreč nastale mnoge tekstilne tvornice, ki niso sposobne za življenje in občutno trpe pod pezo razmer. * * * AMERIKANSK1 JEKLENI TRUST V LETU 1927. > ' f Poslovno poročilo United States Steel Corporation za I. 1927 javlja, da so bile kupčije bistveno slabše ko v 1. 1926, Produkcija se je morala izvze;nši cement, zmanjšali za io—20%. Leta 1925 se je moglo izrabiti 78'4% celokupne kapacitete jeklenih tvornic, I. 1926 88%, 1927 pa samo 78 9%. Povprečne cene za tono jekla so bile 1927 za 2'38 dol. nižjo ko cene v prejšnjem letu. Kljub lemu neugodnemu momentu pa izkazuje poslovno poročilo 1. 1927 za zadovoljivo. Po izplačilu obresti in dividend za 475 milijonov obveznic in 360 milijonov prednostnih akcij odpade na navadne delnice 7-odstotna dividenda. V 1. 1927 se je porabilo 25’6 milijonov ton železne rude, 27'4 milijonov premoga in 14'5 milijonov koksa. Produciralo pa 18'8 milij. ton železa, 18’5 milijonov ton jekla in 15‘4 milijonov ton cementa. Delavcev je zaposlil jekleni trust I. 1927 232.000. Vsota mezd je znašala 431 milijonov dolarjev. Celokupni promet pa se je zmanjšal za 13%. POSOJILNI NAČRTI IN VALUTNA REFORMA. Tri države se pogajajo sedaj za dobavo večjega inozemskega posojila, ki naj omogoči zakonito stabilizacijo valute, Jugoslavija, Rumunija in Bolgarija. Deloma so pogajanja že zelo dolgotrajna, na primer ona Rumunije. Pri teh pogajanjih vidimo večkrat politično primes. Ne bomo govorili o našem posojilu, mislimo na rumunsko; Anglija je napram temu posojilu zelo oprezna, Francija mu je naklonjena, in je prišlo zato tudi to vprašanje v zadnjem času zelo naprej. Ljubljanska borza. Tečaj 20. aprila 1928 Povpra- ševanje Din Ponudbii Din DEVIZE: Amsterdam 1 h. gold. . . 22-8725 22-9325 Berlin l M —•— 13-5875 Bruselj 1 belga —•— 7-9345 Budimpešta 1 peng8 . . —•— 9-9262 Curih 100 fr 1093-50 1096-50 Dunaj 1 šiling 7-9795 8-0095 London 1 funt 276-97 277-77 Newyork 1 dolar . . , . . 56-70 56-90 Pariz 100 fr 222-71 223-65 Praga 100 kron 167-96 168-76 Trst 100 lir 298-50 300-50 Občni zbor Zveze za tujski promet. Prošti petek se je vršil v posvetovalnici Zbornice TOI občni zbor Zveze za tujski promet v Sloveniji. Zbor je otvoril zvezni predsednik načelnik ministrstva trgovine g. dr. R. Marn, ki je ugotovil sklepčnost in pozdravil navzoče, med njimi imenoma: gg. zastopnika ljubljanskega velikega župana vi. svetnika dr. R. Andrejko, zastopnika mariborskega velikega župana vi. svetnika dr. Rateja, oblastnega odbornika prof. E. Jarca, zastopnika mariborske zveze za tujski promet dr. Senjorja, zastopnika SPD g. Hrovatina, zastopnika ljubljanske mestne občine mag. nadsvetnika Govekarja, zastopnika Zbornice TOI dr. Plessa, blejskega župana dr. De Gleria, i'z Kranjske gore Lavtižarja, kamniškega župana Krainerja, zastopnika poštne direkcije tajnika Sirnika, senjorja v pospeševanju tujskega prometa dr. Gregoriča, Jeana Schreya, zastopnika Autokluba dr. Pavlina in druge. Vsak udeleženec je dobil tiskano poročilo- o delovanju Zveze za tujski promet v preteklem letu. Predsednik dr. Marn je v svojem poročilu pojasnil od-nošaje zveze napram »Putniku« in po-vdarjal, da je z določbo novega finančnega zakona, po kateri lahko prometni minister sklene definitivno pogodbo s »Putnikom« za prodajo železniških kart, dana solidna podlaga za nadaljno delo, ker oddaja družba »Putnik« ves svoj čisti dobiček od te prodaje za propagando tujskega prometa. Ako se upoSteva, da dobiva zveza na članarini samo 16.000 dinarjev letno, izdaja pa okoli 100.000 dinarjev za propagando, je doseženi uspeh gotovo velikega pomena. V bodoče bo na ta način mogoče vršiti ne samo v večjem obsegu propagando za tujski promet, temveč tudi dajati letoviščem večje podpore za olepšavo in druge namene. V načrtu1 jc tudi gradnja zasilnih hotelov, za katere je »Putnikc že izdelal načrte, razen tega pa bo treba skrbeti, da se slovenski letoviški in zdraviliški kraji modernizirajo v toliko, da se bo lahko poletna sezona podaljšala c zimo. Po poročilu blagajnika g. Štruklja je imela zveza 156.738 Din dohodkov, 143 tisoč 678 Din stroškov, torej 13.059 Din prebitka. Imovina zveze znaša- 225.957 dinarjev. V imenu nadzorstvenega odbora je dr. V'. Gregorič predlagal, naj se izreče odboru absolutorij, kar je bilo soglasno sprejeto. Predsednik dr. R. Marn je nato predlagal, naj občni zbor izreče zahvalo zve-zinemu uradništvu, predvsem pa ravnatelju g. Pintarju za vestno1 delo. Kakor ta, je bil soglasno sprejet tudi predlog, da naj ostane članarina v dosedanji višini. Pri slučajnostih je bil sprejet predlog ravnatelja dr. Štera iz Rogaške Slatine, naj Zveza za tujski promet v sporazumu z mariborsko zvezo prične izdajati svoj vestnik za tujski promet. Vestnik bi služil ne samo za tujsko propagando, temveč tudi za točno vodstvo statistike o tujskem prometu, ki je izredne važnosti. V pripravljalni odbor za izdajanje vestnika so bili izvoljeni: mag. nadsvet-nik Fr. Govekar, mag. ravnatelj dr. Ivo Šubic iz Celja, prof. dr. Šarabon, ravnatelj dr. Šter in zvezni ravnatelj g. Pintar. Nato je dr. C. Pavlin poročal, da namerava Autoklub kr. SHS letos meseca maja prirediti na povabilo nemških avtomobilistov izlet v Nemčijo. Predlagal je, naj stopi Zveza za tujski promet v stik z aVtoklubom, da bo ta izlet uporabila za propagando za naše kraje. Nadalje je prosil, naj zveza posreduje pri merodajnih činiteljih v prometnem ministrstvu, da se smuška sezona in železniške ugodnosti ž njo v zvezi podaljša od 1. aprila do kotira junija. Tajnik Zbornice TOI dr. I. Pless je govoril 0 glavnih tujskoprometnih akcijah, ki jih je pod vzela zbornica na lastno ihicijativo v zadnjem času. Medtem, ko se je upoštevalo naše predloge pri sestavi voznega reda, so ostale neupoštevane želje glede tarif. Predlagana degre-' sija se je sprejela sicer za potniške, ne pa za brze vlake. To tarifo smatramo za prvo koncepcijo, ki jo bo treba razgraditi. ifazmerje cen med razredi bo treba omiliti. 88% potniškega prometa se vrši sedaj v III, razredu! Zastopnik zbornice ' v tarifnem odboru bo vztrajal na tem, da se bo tudi pri tarifi absolutno upoštevalo zbornične predloge. Bolna točka našega prometa je zgradba trikota na Zidanem mostu. Ta akcija se bliža realizaciji in je prva transa za kritje stroškov tega dela v iznosu 3 milijonov dinarjev v letošnjem finančnem zakonu. — Zbornica je ponovno intervenirala, da se zgradi drugi tir na progi Zidani most—Zagreb. — Paziti bo treba, da se nas pri polaganju kablov ne okrajša, ker so doslej projektirane samo proge Beograd—Zagreb—Maribor, odnosno Beograd—Subotica—Maribor. — Podvzela se je akcija za zopetno uvedbo pavšaliranja pri telefonskih pogovorih. — Na zagrebškem kongresu je zbornica med diugim zahtevala, da likvidira država iznos 25 milijonov, koje dolguje cestnim odborom, da tako omogoči temeljito popravilo cest in obnovo cestnega omrežja. — Nadalje je govornik poročal glede predlogov, ki jih je stavila zbornica za zboljšanje auto-.mobilnega prometa, za znižanje taks, za odpravo točilnih taks i. dr. Ob koncu po-vdarja, da bi se moralo pozvati lokalne faktorje, naj hi sami pripomogli do zgradb modernih hotelov v naših letoviščih. V hranilnicah je naloženih okoli pol milijarde dinarjev. Kaj bi se dalo v ^Sloveniji ob dobrem razumevanju tuj-skopronietnili ineteresov s smotrenimi investicijami tudi minimalnih delov te vsote doseči? Oblastni odbornik prof. Jarc je poudarjal, da se oblastni odbor v polni meri zaveda važnosti tujskega prometa. Akcija oblastnega odbora je sedaj predvsem usmerjena za tem, da se zboljšajo ceste, kar se bo tudi doseglo, ker bo letos dobila oblast od države denar, ki ji ga država dolguje na cestnih dokladah. Izposlovalo se je, da se je dalo za Veliko noč cestnim odborom 1 milijon dinarjev. Prav tako se oblastni odbor bavi z mislijo organizacije autobusnega prometa po deželi. Zastopnik Autokluba dr. C. Pavlin je priporočal, da bi se zavzelo za uvedbo motornih voz na železnicah v Sloveniji, kar se je predlagalo že na lanskoletnem zboru. Blejski župan dr. De Gleria je naglasa! potrebo, da bi Bled, Kranjska gora in Bohinj izdajali skupne prospekte, kar bi vsekakor zmanjšalo stroške. Predsednik dr. K. Marn je pri tem povdarjal, da naj bi društva pred izdajo kakih propagandnih tiskovin obvestila zvezo o tem, da jih gmotno podpre in da se stvar tudi bolje organizira. Zastopnik SPD g. Hrovatin je priporočal, naj se skuša z intervencijami doseči, da ostanejo tudi v letošnji sezoni izletniški vlaki v istem številu kakor lani, obenem z vsemi dosedanjimi voznimi olajšavami. Predsednik g. dr. K. Marn se je nato zahvalil vsem navzočim, zlasti pa govornikom za podane predloge, ki jih bo zveza v polni meri upoštevala, ter zaključi lepo uspelo zborovanje. O ŠILINGIH. V drugi polovici maja pričakujejo izdajo avstrijskih dvojnih šilingov (po 2 šilingal. Najprvo bodo spravili v obtok okoli 3 milijone kosov. Za napravo dvojnih šilingov bodo porabili deloma srebro, ki so ga dobili iz novcev po 1 šiling, vzetih‘iz prometa; izkazalo se je, da je potreba glede leh novcev krita. Avstrijska kovalnica denarja je zaposlena sedaj tudi še s kovanjem drugih novcev (cekinov, novcev v zlatih šilingih, tolarjev Marije Terezije). Novi avstrijski bankovci po 20 šilingov v manjši obliki so že natiskani in bodo prišli v najbližjem času v promet. Nove bankovce po 30 šilingov bodo izdali v letošnji jeseni. Povpraševanje po tolarjih Marije Terezije je zmeraj večje. * * * AMERIKA ŠE NE NAMERAVA PRIZNATI SOVJETSKE VLADE. Bržkone iz razloga, ker so se pričele po Ameriki širiti govorice o skorajšnjih spremembah v politiki vlade Zedinjenih držav napram sovjetski Rusiji, je zunanje ministrstvo izdalo komuinke, glasom katerega vlada nima namena spremeniti svoje stališče napram Rusiji, vsaj toliko časa ne, dokler bodo sovjeti vztrajali pri svojem programu: izzvati svetovno revolucijo. Ministrstvo sodi, da bi bila kakršnakoli sprememba brez pomena in koristi. V dokaz temu navaja v svojem naznanilu izkušnje, ki so jih pridobile v tem pogledu druge države. K tej svoji izjavi pa pristavlja ministrstvo, (la je ameriški izvoz v Rusijo kljub temu, da njena vlada z ameriške strani še vedno ni priznana, razmeroma večji, kot izvoz v Anglijo ali Nemčijo. To naj bi bil jasen dokaz, da ameriško priznanje sovjetske Rusije tudi iz gospodarskih ozirov še vedno ni nujno potrebno. * * * ZASTOPNIKA ZA JUGOSLAVIJO IŠČE ČEŠKA TOVARNA. Prvorazredna češkoslovaška tovarna išče zmožnega in v stroki dobro vpeljanega zastopnika ali tvrdko, kateremu bi mogla oddati svoje zastopstvo za Jugoslavijo moških in ženskih volnenih štulp za klobuke in klobukov. Bližje podrobnosti lahko dobijo interesenti pri tukajšnjem konzulatu češkoslovaške republike. Iz naših organizacij. Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani: Iz tajniškega poročila, podanega na občnem zboru dne 18. t. m., posnemamo: Odsek za učne tečaje je deloval v preteklem letu še dokaj zadovoljivo. Letošnji tečaji, ki so se pričeli 15. novembra 1927 ter še deloma trajajo, so bili dobro obiskani. Prijavljenih je bilo skupno 42 članov. Imeli smo sledeče tečaje: Nemščina in italijanščina, oboje v nižjem lečaju, srbohrvaščina, slovenska in nemška stenografija. Knjigovodstvo smo morali opustiti, ker je premalo priglašencev. Vsi tečaji so se vršili v društvenih prostorih. Želimo, da bo prihodnje leto poset učnih tečajev boljši, pa poskrbimo svoj čas za pravočasno obvestilo članov. — Pod vod-slvom gospoda Pavla Fabianija smo priredili dne 4. septembra 1927 izlet na Grosuplje ter smo si ogledali Zupanove podzemske jame na Taboru pri Ponovi vasi. — Vsled prepičlega odziva plesni odsek letos ni priredil običajnih plesnih tečajev in tudi ne Miklavževega večera. — V prošlem letu smo priredili 2 jour-fixa. Prvi se je vršil 12. maja 1927 in je ob tej priliki predaval gospod dr. Viktor Murnik o jako zanimivem predmetu »Gospodarstvo in telovadba«. Drugi jour-fix je bil 29. oktobra 1927. Ta večer smo razdelili lepe diplome svojim častnim članom. Oba večera, ki sta prav lepo uspela, sta sodelovala društveni pevski zbor in orkester. Glavna društvena prireditev je bil Trgovski ples, ki se je dobro obnesel. Obisk je bil letos številnejši, prebitka je bilo okoli 3000 Din. Največja zasluga na tej prireditvi gre požrtvovalnemu delu članov prireditvenega odseka, na čelu jim gospod Pavel Fabiani, vsem gg. odbornikom ter vrlemu društvenemu orkestru pod vodstvom gospoda Vilka Lampeta. — Dne 27. oktobra, 3. in 9. novembra 1927 so se vršila predavanja akademskega slikarja gospoda profesorja Ivana Vavpotiča o aranžiranju izložbenih oken ob obilni udeležbi ter lepem zanimanju članstva. — Steber našega društva je naš pevski zbor, ki ga je do nedavno vodil gospod Fran Melicer in pevovodja gospod Mirko Premelč. Po odstopivšem Melicerju kot načelniku pevskega odseka je prevzel njegove posle gospod Milan Kovač. Ob tej priliki je izrekel odbor gospodu Melicerju za njegovo tru-dapolno delo toplo zahvalo. Zbor' je nastopal pri jour-fixih in pri pogrebih članov. Zbor pridno vežba za nadaljne nastope in.upamo, da se bo trajno do-vrševal. — Društvena knjižnica šteje okoli 1500 knjig, po potrebi bi jo izpolnili, pa žal ni tistega zanimanja, kakor bi ga bilo želeti. — Trgovski koledar »e izdalo društvo tudi za tekoče leto pod uredništvom našega starega prijatelja gospoda Franca Zelenika. Prodali smo ga nekoliko več nego lapi, tudi gmotni uspeh je znatno boljši, vendar bi ta lepa publikacija naša zaslužila, da se še vse bolj razširi med trgovstvom. — Najbolj živa vez za naše članstvo, osobito ono iz dežele, je pač naše glasilo »Trgovski Tovariš«, ki pod uredništvom našega zaslužnega podpredsednika Josipa Kavčiča redno mesešno izhaja ter ugaja našemu članstvu. Da pridobimo novih članov, oziroma naročnikov za list, smo na inicijativo gospoda Jos. Kavčiča razposlali 417tim trgovcem širom Slovenije prvi dve letošnji številki »Trgovskega Tovariša« na ogled. Zalibog v krogu trgovcev za naš priznano lep in dober list ni zanimanja, ki ga zasluži naše glasilo. Vabilu na pristop k društvu se je odzvalo le malenkostno število trgovcev. Premnogo trgovcev pogrešamo v svojih vrstah. Zdi se nam krivo, da je število sotrudnikov v našem društvu za mnogo večje nego število trgovcev. — Društvo ima v zalogi 894 izvodov knjige Kuder »Menično pravo« in 1117 komadov Sič »Trgovska korespondenca«. Knjigi se ne razpečavat«, kakor bi bilo želeti. — Posredovalnica za službe je imela 600 poslovnih številk. Izkazov prostih služb smo razposlali 819, prostih mest je bilo prijavljenih 118. Uspešno se je posredovalo, v kolikor nam je bilo naznanjeno, v 82 slučajih. Dohodki posredovalnice so znašali Din 1171' — . Izdatki Din 583'50 par, torej prebitek Din 587'50 par, kar za kritje stroškov ne zadošča. Primanjkljaj moramo kriti iz rednih dohodkov. Pripomniti moram, da posredovalnica posluje za člane in po-slodavce brezplačno, za ostale pa proti malenkostni odškodnini. — Razen posredovalnice je došlo društvu še 832 dopisov v raznih zadevah, odposlano pa je bilo 431 dopisov. — Društvo šteje z današnjim dnevom naslednje število članov: 1 častni predsednik, 9 častnih članov, 31 ustanovnih članov, 48 podpornih članov nastavljencev, 669 rednih članov nastavljencev, 290 rednih članov trgovcev in 8 podpornih članov trgovcev. Skupno torej 1086 članov ter 213 naročnikov lista. List »Trgovski Tovariš« je izhajal I. 1927 v nakladi povprečno 1800 mesečno. — Društvo je bilo v ozkih stikih s Trgovskim društvom v Celju in Mariboru in je naše glasilo tudi njih glasilo. Odbor je imel 8 rednih in eno izredno sejo. Posle tajnika je z novembrom prevzel gospod Josip Winter, g. Černe pa vodstvo pisarne. Razširjajte »Trgovski Ust«! Ivan Hribar: 63 Moji spomini. 25. Anton Aškerc. Črtajoč v »Ljubljanskem Zvonu* pesmi »Gorazdove«, začelo se je v meni vzbujati zanimanje za pesnika. Poizvedoval sen), kdo se skriva za tem jrseudoniinoui in sem izvedel, da je-to kaplan Anton Aškerc. Pot me je zanesla v šaleško dolino, kjer je Anton Aškerc kaplanoval v Skalah. Obiskal sem ga. Ko sem se mu predstavil, se je razveselil, kajti poznal me je po časniških poročilih az mojega delovanja v narodnih društvih ljubljanskih. Razpredel se je med nama živahen pogovor o Ljubljani, o ljubljanskih razmerah, o Jurčiču in Gregorčiču in ločila sva se, ko me je spremljal po bregu od cerkve navzdol, ko da bi bila že davna znanca. Od tega časa sva si dopisovala in obiskoval sem ga, kadarkoli me je pot nesla mimo njegovega bivališča. Največkrat sva se sešla v Šmarju pri Jelšah, ko *sem se ondi skozi vozil v Rogaško Slatino. Nikdar nisem skozi Šmarje potoval, da se ne bi bil oglasil pri njem. Tistokrat je Aškerc že čutil nenaklonjenost svojih duhovnih predstojnikov, nenaklonjenost, ki jo je izzval s kritiko o njegovih pesniških proizvodih Anton Mahnič. Kakor nad Simona Gregorčiča — samo še z večjo vehemenco — se je namreč Malrnič vrgel nad Anton Aškerc. Antona Aškerca. V tem ko je vse Slovenstvo občudovalo genij Gregorčičev in Aškerčev, iskal je Mahnič v njunih poezijah misli, ki so se mu zdele za Slovence nevarne ter je na njih snoval ostro kritiko proti njima. Mahniču je bilo očividno do tega, da zagreni obema veselje do delovanja ter tako izsili njun molk. Pri Gregorčiču se mu je to deloma posrečilo, kajti bil je mehke narave in zelo občutljivega srca. Aškerc pa je bil iz druzega kova: čim hujši so bili napadi Mahničevi, tem trdneje je stal s svojim prepričanjem. Z vso odločnostjo je ponosno izjavil, da ga vsi ti napadi ne odvrnejo od dela, temveč da ga k delu le vzpodbujajo, češ da v Mahniču vidi fanatika, ki bi rad okoli slovenskega naroda potegnil kitajski zid, preko katerega naj bi do njega ne prišla luč spoznanja. — Vendar pa je tudi Aškerc težko nosil razne šikane škofa in ordi-narijata. Bil je namreč ponovno klican v Maribor vsled tega, ker so se na podlagi izjav, o katerih mnogokrat ni izvedel, odkod so prihajale, vršile proti njemu preiskave. A Aškerc kljub temu ni klonil duhom, temveč je njegova Muza izvabljala krepkejše in krepkejše akorde pevski liri. Aškerc je postal v tej dolbi naš najizrazitejši epik, glasnik naše žalostne preteklosti in boljše bodočnosti, katero dosežemo z delom m trudom. Ko sva z dr. Tavčarjem začela izdajati »Slovana«, povabil sem tudi Aškerca,mnaj bi sodeloval; zlasti bi bil rad videl, da bi bil v »Slovanu« priobčeval svoje pesniške proizvode. A kljubu temu, da sva si bila dobra prijatelja, nisem ga mogel k temu pregovoriti; pošiljal mi je le semtertje kako notico, zadevajočo Slovanstvo. Večkrat mi je pa pripovedoval, da z veseljem čita »Slovana« in da je z njim izpolnjena v naši žurnati-stiki že davno zevajoča vrzel. Ob neki priliki, ko sva sedela v Šmarju v skromni njegovi sobici, kritikova! je jako ostro nek članek, češ da je preveč avstrdjanstva v njem. Ko mu po končani kritiki povem, da sem članek napisal jaz, ter mu razložim, zakaj sem si to taktiko izbral, nasmeje se ter pristavi: »E, pa dobro; mislim, da kritiko ravno tako lahko preneseš, kakor jaz in da te zaradi moje kritike istotako ne bode konec, kakor mene ni bilo zaradi Mahničeve.« — Po letu 1890. pravil mi je Aškerc večkrat, da misli stopiti v pokoj, češ da postane na ta način popolnoma neodvisen in da se potem lahko posveti samo literarnemu delovanju. Razglabljala sva o tem na dolgo in široko in opozoril sem ga, naj to dobro premisli, kajti pokojnina, ki jo dobi kot " I- Promet Avtomatična telefonska centrala t Sarajevu. Tekom letošnjega leta dobi tudi Sarajevo svojo avtomatično telefonsko centralo. Cela sarajevska centrala, ki je že v dobrem stanju, se prenese v Split, kjer se telefonska centrala znatno razširi. Zračna proga Brindisi—Valona je otvorjena. Dne 19. 1. m. se je otvorila nova zračna proga Brindisi—Valona. Prvega poleta se je udeležil tudi poslanec OraY, ki bo'svojo pot iz Valone v Tirario istofeko nadaljeval z letalom. Prva radio-oddajna postaja za Maroko. V Casablanci v Maroku je bila danes na slovesen način otvorjena prva radio-oddajna postaja za Maroko. ; : 1 - '.................... Dnevni zračni promet med Benetkami in Dunajem. Kakor poroča agencija »Roma« se bo s 23. aprilom pričel zračni promet ha progi Benetke—Dunaj v večjem obsegu. Letala, ki so skrbela za zvezo med obema mestoma po trikrat na teden, bodo odslej odhajala z Dunaja in Benetk dnevno. RAZNO. Imenovanje novega jugoslovenskega konzula v Trstu. Kralj je podpisal obširen ukaz o premeščenju in napredovanju diplomatičnih uradnikov. Za generalnega konzula v Trstu je bil imenovan Momčilo Jurišič, ki je služboval doslej kot poslaniški svetnik pri jugoslo-venskem poslaništvu v Madridu. Vinjete VIII. Ljubljanskega velesejma. Gospod minister pošte in telegrafa je dovolil, da se smejo nalepljati na vse pisemske postne pošiljke vinjete kot reklama za to prireditev. Vinjete so zelo okusne v raznovrstni izpeljavi. Uprava velesejma jih tvrdkam dostavi brezplačno ter jih naproša, da se pridno poslužujejo teh vinjet. Ladja izginila. Paroplovna družba LIoyd je že nekaj dni sem v velikih skrbeh, kje neki se nahaja angleška motorna ladja »Asiatic Prince«. Ta ladja je peljala en milijon dolarjev zlata iz New Vorka črez Los Angeles v Kobe. Dne 28. februarja je ladja zapustila Lon Angeles v Kaliforniji in od tedaj ni o njej nobene vesti. Tovor je bil visoko zavarovan. Amerikanske ladje so ladjo iskale, a zaman; sedaj so iskanje popolnoma opustile. Na ladji je bilo dvaindvajset Angležev ih trideset Kitajcev. Poplave v Rusiji. — Iz raznih krajev unije poročajo o velikih ipoplavah. V bližini Rostova je Don prerastel bregove in je voda preplavila več vasi. Deset mostov se je podrlo. Del mesta Nišnjinov-gorod je istotako pod vodo. Tudi okolici in mestu Briansku grozi poplava. PO SVETU. Avstrijsko posojilo v Ameriki bo prišlo pred ameriški senat najbrž še v tem mesecu in> pravijo, da bo ugodno rešeno. Produkcija sladkorja v Avstriji se je v kampanji 1927/28 napram kampanji 1926/27 zelo dvignila; znašala je ca. 1 milijon met. stotov, prej pa 797.000. Marčno poročilo Britansko - ogrske banke se bavi z vprašanjem inozemskih kreditov in ugotavlja, da je v deželo pritekajoči kapital bistveno pripomogel k prelevitvi in racionalizaciji industrijske produkcije. Vsepoljski sindikat za eksport cementa je perfekten. Centrala v Varšavi vodi eksport v baltiške in skandinavske pokrajine, v Anglijo in njene kolonije, v Palestino, Sirijo in v Turčijo. Prodajo v južno Ameriko vodi še dunajski oddelek organizacije, a na koncu leta 1928 jo odda varšavski centrali. Lesno banko in lesno borzo bo ustanovila zveza poljskih lesnih industrij-cev, zadnjo zlasti za ureditev razmer na domačem trgu. Novo tovarno umetne svile z glavnico 2,700.000 funtov so ustanovili v Angliji. Češkoslovaške železne tovarne so bile v prvem četrtletju tako za dom kot za eksport z naročili dobro preskrbljene. Kontingentirano produkcijsko kvoto so vseskoz zelo prekoračile. Dvanajst slovaških lokalnih železnic s skupno progo 526 km še ni podržavljenih. Država se bo pogodila z inozemskimi interesenti, zlasti s švicarskimi in belgijskimi, dalje bo stopila v stik z zastopniki inozemskih glavničnih skupin in upa, da bo do jeseni podržav-ljenje pod streho. Kovinska industrija v Avstriji je v znamenju neprestane koncentracije in racionalizacije. Glede tvorbe mednarodnega sindikata cinka so se posvetovali v Bruslju in so sklenili, da ne bodo določili cen. Ureditev cen naj se vrši na dosedanji način. Ker poljski zastopniki niso bili navzoči, sindikat v aprilu še ne bo ustanovljen. Obtok bankovcev v Bolgariji je znašal na koncu marca 3 milijarde in 638 milijonov levov, kovinsko in devizno kritje pa 1 milijardo in 458 milijonov levov. Za dvig bolgarskega poljedelstva je izdelalo bolg. poljedelsko ministrstvo zakonski načrt, ki pooblašča Bolgarsko Agrarno banko, naj nakupi na račun države v inozemstvu za 90 milijonov levov poljedelskega orodja in poljedelskih strojev ter naj jih odda poljedelskemu prebivalstvu z 20-odstotnim popustom. Borzni krediti na nevvvorški borzi so dosegli v marcu rekordno višino 4640 milijonov dolarjev in so se dvignili napram prejšnjemu mesecu za 317 milijonov dolarjev. Nasproti odnosnemu dnevu lanskega leta znaša dvig>1350 milijonov dolarjev. Vrelec nafle se je pojavil v vzhodni Gornji Sleziji; izbruh se izvrši vsakih 20 minut. Ni nič čudnega; ves zunanji rob Karpatov je poln petroleja. O svetovnem gospodarskem položaju leta 1927 priobčuje Mednarodna trgovska zbornica v Parizu izpod peresa predsednika Pirelli-ja izčrpno poročilo. Potočilo obsega detajlirane podatke o gibanju cen in produkcije v vseh evropskih in izvenevropskih deželah, da- lje podatke o zunanji trgovini, o mezdnem gibanju, o prometu, finančnem položaju držav itd. Za narodne gospodarje je nabava tega poročila vsekakor priporočljiva. Končni načrt za zgraditev železnice skozi Saharo bodo predložili še letos. Dolga bo 2800 km, graditi jo bodo pričeli na severu in na jugu obenem, kilometer bo stal okoli 300.000 frankov, obratovati bodo pričeli najbrž leta 1936. Češkoslovaška je eksportirala lani 1.840.000 ton črnega premoga, prav nekaj malega manj kot leta 1926, ko ga je eksportirala 1,880.000 ton; pa je bilo leto 1926 štrajkovno'leto na Angleškem. Izvoz rjavega premoga je znašal lani 2.960.000 ton, izvoz koksa 760.000 ton, oboje za nekaj malega več kot v leti*. 1926. Na Japonskem in Kitajskem je povpraševanje po srebru prav živahno. Tudi Sudan in Arabija zelo povprašujeta po srebru. Indijci se upirajo vpeljavi zlate valute,_ ker bi s tem zgubilo srebro na vrednosti ter bi se na ta način v srebru naloženo narodno premoženje zmanjšalo., DOBAVA, PRODAJA. ' ' \ ■> ■ r, -i; • Dobave. Direkcija državnega rudnik« v Brezi sprejema do 4. maja t. L ponudbe glede dobave 10 garnitur kompletnih nepremočljivih rudarskih oblek. — Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 5. maja t. L ponudbe glede dobave 900 m jamskih tračnic. Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 3. maja t. t. pri In-lendanturi Vrbaske divizijske oblasli v Banja Luki glede dobave 95.000 kg ovsa. — Dne 10. fnaja't.T. pri Komandi 21. pešadijskega polka češkoslovaškega v Skoplju glede dobave desk in gred. — Dne 11. maja t. I. pri 39. pešadijskem polku v Celju glede dobave živil (zdrob, fižol, sladkor, konzervirana kaval. — Dne 14. maja 1. I. pri Komandi 45. pešadijskega polka v Mariboru glede dobave živil (testenine, fižol, riž, ješprenjček, zdrob, bela moka, mast, jedilno olje, kis, cikorija; pražena kava, sladkor itd.). — Dne 15. maja t. I. pri Intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede-dobave 2650 kg masti. — Dne 11. maja t. 1. pri Ministrstvu vojske in mornarice, odelenje za mornarico v Zemunu, glede dobave barv, takov in čopičev; dne 12. maja t. 1; pa glede dobave 60.000 metrov platna. — Dne t4. maja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 8000 komadov hrastovih pragov. Predmetni oglasi z natančnejšimi 'pHtatfrt so v pisarni Zbornice ca trgovino, obrilo ia~ duttnjo v Ljubljani interesentom a* vpogled. VElCTlieOVIIMI . : V Ljubljani c. e« ‘jim; !t|,f pripore!« Špecerijsko mTle vedno Puch-kolesa! «U iOvi k yr *>'r tiJiTfi. '•* wlytSmA ut Solidne cene! Plailjivo tudi na obroke! I/,f : i v i * . iiš , ; »*' Ct • r }\{ IGN. VOK, Ljubljana-Novo mesto Prometni zavod n premog d. d. lit ollu 'j- iUKu, v :. '••• ■ ' ' "ur: a. pndaii f Mfapditeiilli mm* ta —mo mm debelo PREMOG, ■sH'i E> q 'f1" ' '■ • tun 7 i : • .-u•/('•rtori : it\< KOVAŠKI PREMOG r, • ia! Sl.) 1 'H '"M .v ! ■ 'L ■: ! ' 1 ’u'° ■ KOKS« SSlhiM BRIKETE <•> ; vt /■>. f »v- ilfr Prometni sevod se premo« d. d. • UeMleal m »h U/L .»Buavoici« Btflti v n - ...IN rntirjr Ifmfi« .VfVffni Tf>' nj'r! i. ■>„ MI lllili listi. Veletrgovine kolonljaln« in bM«lttMtoe rob« E LJUBLJANA * IALOOA (T«lt pralen« kav«, mletih dilav in rudninska rod«. foCna In »oUdna po«tt«ibal 1 ,,U 'A,'. ■ ■ifclB rrf*r irn-ii 08 : ll I liitHrt«* 11,1 lilt Ul. ■1 f ; m lil■, ,in' njrjL.fibBJ: .85! met i&i' ‘ iv'." 0,. "Tlna-jS. d. aasraa. MmI«? v«k&ai lapak*« posatnic« Ud!!* LASTNA KNJIGOVEZNICA. * TIUtfOM.^T. 28$3»