Srečanje mladih tehnikov — Radovljica je bila gostitelj jubilejnega 15. srečanja mladih tehnikov Jugoslavije. Srečanja seje udeležilo več kot 320 mladih tehnikov iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin, mladih, ki so bili najboljši na občinskih, medobčinskih, republiških in zveznih tekmovanjih. Mladi tehniki so prikazali precej spretnosti in znanja v vseh dejavnostih ljudske tehnike. •Na sliki: otvoritve srečanja so se udeležili številni gostje ter tudi delegacije iz tujih držav. — Foto: F. Perdan ij, torek, 26. 6. 1979 ^Iji: občinske konference SZDL Kranj, Radovljica, Škofja Loka Izdaja Časopisno podjetje aj — Glavni urednik Igor Slavec ii urednik Andrej Žalar A SILO SOCI ZADNJA VEST SPET ZEMELJSKI PLAZ Cesto na Jezersko je v zadnjih dneh prejšnjega tedna spet ogrozil plaz. Kadar nekaj dni močno dežuje, je v Spodnji Kokri, na dolžini dveh kilometrov, nevarnost plazov, na cesto voda spodrine veliko kamenja in zemlje. Delavci Cestnega podjetja Kranj so takoj odstranili 150 kubikov zemlje, promet pa je bil le delno oviran in cesta kmalu odprta za promet. CNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Kranj, torek, 19. 6. 1979 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO rečanje mladih tehnikov »vljica — V petek, 15. junija, pred osnovno šolo Antona Linharta v Radovljici jubileino 15. srečanje mladih sikov Jugoslavije, ki se tra k ilo 320 mladih ml ki se ga tehnikov 12 republik in pokraun ter n.u: i:mentorji. Srečanje tehnikov, ki tekmovalnega značaja, teni-f so ga organizirali zato, da i>i azali mlado ustvarjalnost in da I* mladi spoznavali med seboj ter - odprl ki ie srečanja-srečanje a vi je, mladih tehnikov v'okviru katerega je bilo t srečanie mladinskih klubov _j tehnike Jugoslavije in VI. i^ttfco tekmovame brodarskih Ndov pri Sobcu, je bilo posvečeno ■tam partijski,------------—- ^im jubilejem ter 125-letnic. Mihaila Pupina Udeležiliis le mladi, temveč tudi številni Stevan Bezdanov. za dejavnost mladih pri ljudski tehniki Jugoslavije, Marjan Orožen ter delegacije iz LR Kitajske, iz Sovjetske zveze, Nemške demokratične republike. Grčije. Madžarske in Romunije. Mladi so prikazali svoje delo na 13 področjih tehnične kulture: praktično delo v delavnicah, radioma-tersko tekmovanje, revijo filmov, raketarsko dejavnost, avtomobilske modele, obiskovalci so lahko videli nastop telegrafistov in radioamaterjev in letalske modele. Mladi tehniki pa so se tudi pomerili v kvizu Znam-hočem-morem. Sodelovali so najboljši, izbrani na občinskih, medobčinskih in republiških tekmovanjih, ki se jih je udeležilo približno 360.000. Srečanje Jugoslavije nosti Radovljice dni gostje: Daljša veljava potnih listov dalie bo potni list državljanov veljal pet let. da bodo Jugoslovan. U julija, [pomeni, u« ^odo dobili nov potni list ali • podaljševali veljavnost stupo novem zakonu to lahko Si po petih letih in ne že po letih, kot je bilo to doslej, i zakon določa, da se potni 2a začasno bivanje v tujini z L*vno8tjo petih let lahko r^ljla se za pet let, vendar pa E^ova skupna veljavnost ne ■F* hiti daljša od desetih let. Ij'' zakon bo predvidoma objav-JD v Uradnem listu v začetku R» letos. Častni predsednik Franc Leskošek-Luka, ki je bil tudi pokrovitelj srečanja mladih tehnikov, je v Radovljici spregovoril mladim tehnikom. predsednik Ljudske tehnike Jugoslavije, Ešref Korjenič, predsednik mladih tehnikov iz vse ie izzvenelo v gostoljubni ice ter v prikazu različnih dejavnosti, s katerimi so se mladi vedno in povsod pripravljeni vključiti tudi v splošni ljudski odpor. Prikazali so vso spretnost, iznajdljivost in znanje, ki so si ga pridobili v svojih klubih in krožkih in vso veljavo, ki jo kot mladi in ustvarjalni tehniki v naši družbi imajo. D. Sedei SLAVJE NA KALIŠCU - V — v petek, soboto in v nedeljo ho na Kolišču slovesno proslavili 37. obletnico ustanovitve Kokrškega odreda, ki je bila zdru žena z dnevom Kokrškega odreda in množičnim pohodom na Kolišče. Letošnjemu slavju je nagajalo slabo vreme, pa se je kljub temu na Kališče povzpelo nekaj sto ljudi. V soboto zvečer je bilo ob domu kresovanje, na katerem so obujali spomine borci Joco Marjek, Janko Prezelj, Tine Zaletel in Mitja Va lenčič, v nedeljo pa je bila osrednja proslava. Predsednik Planinskega društva Kranj je orisal dejavnost društva in pomen za ohranjanje tradicij NOB, slavnostni govornik pa je bil predsednik izvršnega sveta kranjske občinske skupščine Drago Stefe. (jk) - Foto: P. Leben Cesta v Leše modernejša Ta mesec bodo začeli urejati približno kilometer dolg odcep ceste v Leše - Denar iz občinskega samoprispevka in obveznic krajanov TRŽIČ - Cesti, ki vodi v Leše, bi komaj lahko rekli cesta. Ozka je in slaba, tako da jo je treba kar naprej popravljati. Zato je prav, da je posodobitev te ceste prišla v občinski program, po katerem naj bi stroške krili v glavnem iz samoprispevka občanov za negospodarske investicije. ivina sili v klavnice ljub težko pričakovanemu dežju škoda za-di sušnih dni velika — Ker bo krme manj, hlevi praznijo — Obdržati najkvalitetnejšo čredo I tud ečala za \<>. da na hladilnice, nekaj mesa pa velik, saj se ie ponudba do 70' odstotkov. Kljub temu kaže upoštevati pripo-h l;ših Živali ne kaže oddajati v klavnico, ker bo čreda k>, rta na i f>«'ampak na i gre v zakol predvsem živina slabše i,ročno Rr *erjanju imaio veliko vlogo ne le rejci, temveč tudi iJitete. Pri U'S$vajna služba in kmetijske ter zadružne organizacije tiiska posP** -jk njženega dela. Načrte za obnovo ceste so izdelali že lani, vendar pa je ogled terena pokazal, da bo zaradi »lez-ljivosti« polovico kilometer dolge ceste potrebno speljati po novi trasi. Letos maja so načrte prilagodili sestavi tal, krajevna skupnost pa je hkrati tudi že sklenila pogodbo z glavnini izvajalcem, ki bo opravil vsa pripravljalna dela ter spodnji in zgornji ustroj cestišča za 1,65 milijona dinarjev. Toliko je predvidenega denarja iz občinskega samoprispevka. Delati bodo začeli že ta mesec. Občinski štab za civilno zaščito Kranj čestita vsem pripadnikom civilne zaščite ob 20. JUNIJU, DNEVU CIVILNE ZAŠČITE in se obenem zahvaljuje vsem sodelujočim na vaji RBK zaščite, dne 5. 6. 1979 v okviru 7. sejma opreme in sredstev civilne zaščite. Občinski štab za civilno zaščito Kranj Nevarno je biti pešec Na Gorenjskem Je bilo v petih mesecih v prometnih nesrečah mrtvih 17 ljudi, 5 več kot lani-Na vrhu črnega seznama so pešci Za gramoz bodo poskrbeli krajani. V ta namen so zbirali obveznice cestnega posojila, ki jim jih bo »vnovčila« občinska samoupravna komunalna skupnost, nekaj pa bodo prispevali še v denarju. Na ta način so zagotovili okrog 400.000 dinarjev. Sklep, ki so ga v tržiški občini sprejeli, naj bi bile vse večje naložbe v krajevnih skupnostih usklajene s programom samoupravne komunalne skupnosti, sicer tudi denarja iz samoprispevka nimajo pravice dobiti, se .že uresničuje. Komunalna skupnost je vnesla stroške za polaganje asfalta na cesti v Leše v svoj program za naslednje srednjeročno obdobje. Leska cesta bo tako brez asfalta, vendar pa dobro utrjena in varna za promet. H. Jelovčan Medtem, ko lani gorenjske ceste v statistiki prometnih nesreč niso izstopale, saj kljub prometni gneči, ki vlada na razmeroma ozkih in vijugavih cestah, promet ni pobiral prehudega davka. Vendar je že v letošnjih spomladanskih mesecih vse drugače. Do konca maja je v nesrečah 17 ljudi, od tega en otrok, udeleženci v prometu pa so on ranjeni. Kot vedno je večino pro metnih nezgod, teh je bilo 186 s telesnimi poškodbami, zakrivila neprimerna "hitrost, na drugem mestu pa so pešci. Tako je bilo v prometnih nesrečah po svoji krivdi ali po krivdi voznikov motornih vozil udeleženo kar 62 pešcev, od tega jih je 7 umrlo Skrb pa povzroča tudi tek, da so do konca maja na cestah tudi 4 kolesarji zumljivo, da je lepo vreme , kot v prejšnjih letih zvabilo na ceste veliko število kolesarjev, motornih koles in koles z motorji, vendar pa je smrtna bera le prevelika, da ne bi kaj ukrenili. Brezskrbnost kolesarjev in sploh ostalih voznikov, ki jih pri vožnji umrlo 104 bili poda-umrli Ra-prej ne varuje še pločevina, utegne zdaj, ko se poletje šele začenja prinesti še bolj grozljive posledice. Na to velja pomisliti, kadar prečkamo cesto, kadar vozimo s kolesom po ozki cesti ali kadar spustimo na cesto s kolesom otroka! NASLOV: G LAS 2.STRAN Maja rekorden uvoz Maja letos je bil jugoslovanski uvoz rekordno visok, j vendar pa so slovenske de-I lovne organizacije manj uvo-' žile kot januarja. V Jugoslaviji so maja uvozili za 21 £0 milijardo dinarjev, kar je za 38 odstotkov več kot maja lani ali za 15 odstotkov več kot aprila letos. V Sloveniji je bil v prvih petih mesecih uvoz za 37 odstotkov večji kot v prvih petih mesecih lani. Petmesečni slovenski zunanjetrgovinski primanjkljaj znaša tako 6,83 milijarde dinarjev in je za 53 odstotkov večji kot v prvih petih mesecih lanskega leta. Poraba narašča V prvih štirih mesecih letošnjega leta smo Jugoslovani porabili skupaj 326.223 milijonov dinarjev. Dohodki so se povečali za 39 odstotkov, izdatki pa za 38 odstotkov. Največ smo porabili za nakupe različnega blaga Razen izdatkov za nakupe pa so Jugoslovani vložili i štirih mesecih na hranilne knjiiice 78.614 milijonov dinarjev ali kar 52 odstotkoi več kot v enakih lanskih mesecih. Družinsko posojilo tudi neporočenim Vrsto pravnih pravic smo v naši družbi že priznali tistim, ki živijo skupaj, a niso poročeni. Tako se bo tudi Ljubljanska banka odzvala tem spremembam. Do zdaj so dodelili družinska posojila v največjem znesku 140 tisoč dinarjev. Če je stanovanje kupil kdo, ki je sam, je lahko dobil največ 70 tisoč dinarjev, toliko pa sta dobila tudi dva, ki živita v izvenzakonski skupnosti. Za višje posojilo bo odslej dovolj, če sta skupaj napisana na kupni pogodbi ali v gradbenem dovoljenju. Jubilej visoke šole V Mariboru so proslavili 20-letnico prve visokošolske ustanove, visoke ekonomsko-komercialne šole, kije v dveh desetletjih izšolala več kot 5000 ekonomistov in diplomiranih ekonomistov. Bila je prva visoka šola izven republiškega središča v Sloveniji, ena redkih pri nas, ki ima ves čas stopenjski študij in enakovredno razvija redni kot tudi študij ob delu. Pripravljeni na sezono Ljubljana bo letos poleti bolj odprla vrata turistom ali vsaj poskrbela, da bodo lahko dobili ustrezne informacije. Ljubljanska turistična zveza bo namreč ustanovila turističnoposlovni informacijski center, v katerem bodo lahko turisti dobili vse informacije o dogodkih v mestu. V Ljubljani pa so med prazniki, ob sobotah in ob nedeljah, že odprti nekateri lokali, prodajalne, pošte, banke ter gostinski lokali, v katerih pa bo ob nedeljah in praznikih treba plačati ob cenah še do 20 odstotkov postrežnine. Spomenik Edvardu Kardelju Ljubljana bo dobila osrednji slovenski spomenik tovarišu Edvardu Kardelju, velikemu revolucionarju in tvorcu naše samoupravne socialistične ureditie. Sporne nik bo stal na Trgu revolu cije, v prihodnje pa naj bi ves Trg revolucije dobil drugačno podobo in značaj, da bi ga bolj ozelenili in umaknili z njega avtomobilsko parki rtiče. Spomenik Edvardu Kardelju naj bi Ljubljana dobila že leta 1981, ob pro slavi 40 letnice vstaje. TOREK, 19 JUNUA 1978 JESENICE Zabreznica — Pred osnovno šolo v Žirovnici je bila svečanost, na kateri so osnovno šolo poimenovali v Osnovno šolo gorenjski odred NOV Žirovnica. Svečanosti so se udeležili nekdanji borci, graničarji, pripadniki planinske enote, predstavniki društev in organizacij ter krajani. - Foto: D. Sede/ Praznik mladih in Gorenjskega odreda V nedeljo, 17. junija, so s svečanostjo poimenovali osnovno šolo v Žirovnici po Gorenjskem odredu — Mladi ohranjajo tradicije in izročila NOB — Doslej vse šole poimenovane po partizanskih enotah, pomembnih dogodkih v NOB in revolucionarjih Žirovnica - Krajevna konfe- činske skupščine Jesenice Slavko renca SZDL, krajevna organizacija Osredkar, v kulturnem programu pa ZB NOV, osnovna organizacija ZSMS in druge družbenopolitične organizacije krajevne skupnosti Žirovnica so organizirale v nedeljo, 17. junija, svečanost ob poimenovanju osnovne šole Žirovnica po Gorenjskem odredu. Skozi Žirovnico je do osnovne šole Zabreznica najprej krenila povorka s praporščaki ZB NOV gorenjskih občin in domicilnih enot, borci, aktivisti, mladimi, pripadniki planinskih enot in društev ter krajani. Pred osnovno šolo v Zabreznici ie bila svečanost, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik ob- Na Brezjah so praznovali Brezje pri Tržiču — Krajevna skupnost Brezje pri Tržiču je 10. junija praznovala krajevni praznik v spomin na množičen odhod krajanov v partizane 1944. leta. V počastitev praznika so pripravili dvodnevni program, ki je obsegal obrambni dan s številnimi predavanji, tekmovanji in vajami iz varnosti in zaščite ter športnimi in družabnimi srečanji. V soboto dopoldne so bila predavanja o ljudski obrambi, varnosti in družbeni samozaščiti za pripadnike civilne zaščite, narodne zaščite in ekipe prve medicinske pomoči, popoldne pa je bila orientacijsko-taktična vaja, ki je pokazala, da so krajani dobro izurjeni in pripravljeni na takojšnjo akcijo, če bi bila potrebna. Sledilo je predvajanje filmov s področja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite ter ogled teh sredstev, zvečer pa je bila slavnostna seja krajevne skupnosti, popestrena z bogatim kulturnim programom. V nedeljo je bilo v počastitev krajevnega praznika tekmovanje v namiznem tenisu in streljanju z zračno puško, popoldne pa še družabno srečanje, ki ga je pripravila mladinska organizacija. D. Papler Kranjčani v Rivoli 28. junija bo odšlo iz Kranja okrog 50 članov Zveze borcev in sindikalnih delavcev na 4-dnevni obisk pobratenega italijanskega mesta Rivoli. Pobuda za ta obisk je prišla od sindikalnih delavcev in borčevske organizacije Rivolija, ki vabijo naše družbenopolitične delavce na njihovo veliko partizansko srečanje štirih dolin v Colle del Lvs, ki ga prirejajo vsako prvo nedeljo julija. Letošnje praznovanje bo še posebno svečano. Na zborovanje bo prišel tudi jugoslovanski konzul v Milanu, ki bo ob tej priložnosti podelil priznanja italijanskim borcem, ki so se borili med jugoslovanskimi partizani. Ob tej priložnosti bodo kranjski' družbenopolitični delavci obiskali tudi dve tovarni; proizvodnjo transportnih trakov in orodnih strojev, kjer bodo imeli pogovore s sindikalnimi delavci in predstavniki svetov v podjetjih. Organizirano pa bo tudi srečanje s predstavniki A. N. P. I., italijanske borčevske organizacije, ki je prav v tej pokrajini zelo močna. Sindikalni delavci Rivolija načrtujejo obisk na Gorenjskem septembra . d. n. so sodelovali pihalni orkester jeseniških železarjev, oktet domače Svobode, mladinski pevski zbor in recitatorji osnovne šole. Slavko Osredkar je v svojem govoru poudaril pomen dogodka, še posebno slovesnega za mlade, ki naj bi ohranjevali in čuvali pridobitve naše revolucije, v kateri je opravljal svoje težke naloge tudi Gorenjski odred. Ravnatelj osnovne šole Marjan Jemec in polkovnik Ljubo Kržišnik, predsednik domicilnega odbora gorenjskega odreda, sta podpisala listino o poimenovanju osnovne šole Žirovnica po gorenjskem odredu. Šola se bo poslej imenovala Osnovna šola Gorenjski odred NOV Žirovnica in je tako zadnja osnovna šola v jeseniški občini, ki je dobila svoje ime po partizanski enoti. Tako se zdaj vse jeseniške osnovne šole imenujejo po partizanskih enotah ali pomembnih dogodkih v NOB ter revolucionarjih. Mladi iz osnovne šole v Žirovnice so tako lahko ponosni, da nosijo ime po hrabrih borcih Gorenjskega odreda, ki je opravljal med vojno pomembne in težke naloge. Iz leta v leto je raslo število borcev odreda, sledile so bitke in ofenzive, v katerih so mnogi žrtvovali tudi svoja življenja. Iz enot Gorenjskega odreda je leta 1944 nastal tudi Kokrški odred. Po svečanosti pred šolo je bilo pod skakalnico iz mase na Glenci še srečanje borcev, aktivistov, mladine in krajanov. D. Sedei Obiskali spomenike revolucije Kranj - Člani aktiva ZZB NOV pri skupščini občine Kranj so obiskali Trbovlje, Hrastnik, Cebine in Vrhe, znane kraje iz naše revolucionarne preteklosti. V Trbovljah je soborce iz Kranja sprejel, pozneje pa tudi spremljal na njihovi poti predsednik občinskega odbora ZZB NOV Trbovlje Ado Naglav, ki jim je tudi orisal revolucionarni boj delavcev iz revirjev pred in med vojno. Izletniki so si ogledali revirski muzej v Trbovljah, kjer je v prvem paviljonu umetnik Stojan Batič mojstrsko upodobil borbo revirskih rudarjev, v drugem pa je njihova borba kronološko prikazana. Upori, stavke rudarjev, spopadi z Orjuno leta 1924, cela brigada španskih borcev je šla iz revirjev. 7.(XX) ljudi je bilo od tu odpeljanih v koncentracijska taborišča, 3.000 izseljenih, 6.000 partizanov je šlo v gozdove, itd. Po vojni je prišla v revir industrija. Trboveljčani ne morejo pozabiti, ko jim je v krizi rudnika priskočila na pomoč Iskra iz Kranja. Zdaj se je tu industrija tako razvila, da je le še 3.000 od 11.(XX) delavcev zaposlenih v rudarstvu. Člani ZZB NOV iz Kranja so položili vence k spomenikom padlih borcev v Trbovljah in v Hrastniku, potem pa obiskali še ("Vbine in Vrhe ter dom revirskih in savinjskih borcev (talko M. • Danes, 19. junija, ob K), uri se bo sestal izvršni svet jeseniške občinske skupščine. Na seji bodo člani sveta obravnavali osnutek zakona o sistemu družbenega planiranja in družbeni plan SR Slovenije ter razpravljali o osnutkih zakonov s področja samoupravnih interesnih skupnosti izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, socialnega varstva, socialnega skrbstva, otroškega varstva in telesne kulture. Seznanili se bodo tudi z informacijama o rezultatih zimske turistične sezone in pripravljenosti Kranjske gore na poletno turistično sezono ter z informacijo o preskrbi in uporabi zemeljskega plina v jeseniški občini. Med drugim pa bodo obravnavali še letošnje gibanje osebnih dohodkov v občini Jesenice. (S) KAMNIK . V četrtek, 21. junija, ob K), uri se bo sestal izvršni svet in obravnaval osnutek samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine, predlog za spremembo cen komunalnih storitev in analizo poslovnega uspeha organizacij združenega dela v letošnjem prvem četrtletju. KRANJ Danes, 19. junija, bo 35. seja komiteja občinske konference ZKS Kranj. Na dnevnem redu seje komiteja ie obravnava smernic za pripravo družbenega plana kranjske občine do leta 1985. O pripravah na izdelavo smernic je bilo včeraj govora tudi na seji komisije za pospeševanje kmetijstva pri kranjski občinski skupščini. Za danes, 19. junija, je sklicana prva seja sveta za informiranje pri občinski konferenci SZDL Kranj. Člani sveta bodo obravnavali delovni program in razpravljali o izhodiščih za ureditev družbenega sistema informiranja, o čemer bo govora tudi na jutrišnji občinski skupščini, in o predlogu družbenega dogovora o informiranju v kranjski občini. -jk RADOVLJICA V četrtek, 28. junija bo ob 16. uri seja •obeh zborov skupščine izobraževalne skupnosti Radovljica, na kateri bodo spregovorili o poračunu presežkov zbranih sredstev za program solidarnosti iz leta 1978 in znižanju stopnje za občinski program izvršnega svet« Radovljica, o dodatnem zbiranju sredstev za gimnazijo Kranj, o osnutku zakona o izobraževalnih skupnostih, o osnutju zakona o osnovni šoli, o samoupravnem sporazumu o oblikovanju in uporabi prihodkov ter razporejanju skupnega dohodka v temeljni banki Gorenjske, s sprejetju sporazuma o izgradnji centra usmerjenega izobraževanja v občini Radovljica v letih 1980 do 1984 ter o nekaterih drugih vprašanjih. D. S. ŠK. LOKA V ponedeljek, 18. junija, se je sestala skupščina občinske zdravstvene skupnosti in obravnavala poročilo o izvajanju zdravstvenega varstva v obdobju 1976—1978 s smernicami za obdobje 1981 — 1985, informacijo o prihodkih in odhodkih ter izvajanju menjave dela v letošnjem prvem trimesečju ter sprejela sklepe za izboljšanje stanja v zobozdravstvu. Danes ob 7. uri se je začela seja izvršnega sveta. Na dnevnem redu je imenovanje občinskih poverjeništev v vojni in občinskega štaba civilne zaščite, potrditev ožje in širše vojne organizacijske sheme! program dela za novelacijo in izdelavo dokumentov obrambnih načrtov osnutek družbenega dogovora o skupnih obveznostih pri organiziranju in sofinanciranju športnih in drugih prireditev na Gorenjskem ter predlog programa dela izvršnega sveta do konca leta. V sredo, 20. junija, ob 11. uri se bo v vrtcu Kroj sestal izvršni odbor skupnosti otroškega varstva in med drugim oblikoval nove ekonomske cene v vzgojnovarstvenih oddelkih. V četrtek, 21. junija, ob 9. uri bo v klubski sobi hotela Transturist razširjena seja občinske konference ZK. V obravnavi bodo ugotovitve del ovne skupine CK ZK Slovenije, ki je bila v škofjeloški občini na obisku v dneh od 2. do 10. aprila letos. TRŽIČ V sredo, 20. junija, bo v veliki sejni sobi skupščine občine Tržič prva redna seja občinske konference SZDL Tržič. Delegati bodo sprejeli pravila občinske konference, izvolili novo predsedstvo ter obravnavali poročila o poteku javnih razprav o družbenoekonomskih odnosih v stanovanjskem gospodarstvu, o akciji Nič nas ne sme presenetiti in o usmerjenem izobraževanju^ H. J. Vpadnica kmalu gotova Po pogodbi »na ključ« bo vpadnica gotova 15. julija letos. Med zahtevnejšimi deli, ki jih bo do tedaj SGP Gradbinec še opravil, je ureditev križišča in vhoda pri tovarni Peko ter odcepa pred domom TVD Partizan, ureditev pločnikov, robnikov, nabrežin in nekatera druga »finiše rska« dela. H. J. Tržič - Ko bo popolnoma končana, bo tržiška vpadnica z vsemi stroški vred za malenkost presegla vsoto 25,6 milijona dinarjev. Skoraj 23 milijonov je investitor skupščina občine Tržič "že poravnala, medtem ko je Splošnemu gradbenemu podjetju Gradhinec iz Kranja »dolžna« še "okrog 2,7 milijona dinarjev za že opravljena dela oziroma za dokončno ureditev ceste. Kr.nj.ka «»r. tttt^mr^&^Z Zšm%%Zr?ilt l^Galenr &»* <' luko. Cof «.*»H>W ■ 1 J [J ' V/ '•,.„„// „„ lesenice kjer so ob skali železarski muzej m se - " , , \..'.„.,i„„ )■, ,„ »e udeležili lokalne delovne akcije na Martuljku nrelalt J brigadir)i. « « «<"• p,anic„i„ Tamar. Za Srednjem vrhu *>* '"> šolah Na nliki: gostje v Kranjski gori. - Foto. J, Ramč 1S JUNIJA 1979 3.STRAN O LAS naprej skrbno gospodariti nedavni seji občinske konference Zveze komunistov na Jese-i so posvetili največ pozornosti obravnavi četrtletnih rezul-gospodarjenja — Čeprav je bilo delo uspešno, so za gospo-ejše poslovanje sprejeli vrsto pomembnih sklepov. ice _ Gospodarski rezultati ;a prvega četrtletja so ugodni, so člani občinske :e zveze komunistov na i ugotovili v uvodu ob-informacije o gibanju go-tva v jeseniški občini. Stop-finančnih kazalcev gospo-v prvem trimesečju so višje od gorenjskega poprečja, i so razpravljali o posameznih Osrednja proslava partijskih jubilejev oljana — V soboto, 16. junija, »v Rozmanovem gaju v Tacnu, aievni skupnosti, ki se poslej -Ji* po Edvardu Kardelju os-:a ljubljanska proslava ob letoš-libileiih: 60-letnic, ustanovitve 1 SKOJ in sindikatov ter 40-let-vsedržavnega P^J^PVJ";18 ™" n aktiva KPJ v hiši Mihe No-v Tacnu Zbranim je sprego-sekretar mestne konference tJLjtibliana Marjan Orožen ki je • zgodovinski pomen vsedržav-"pofvetovania KPJ v Tacnu, na *m ie Tito ocenil stanje v par-■ ustavil temelje za čvrsto in L KPJ Med več desettisoč /roslaveso bili tud, naj-predstavniki našega druž-Sit&nega ljenja Sergej **r France Popit, Lidija Sent-Anton Vratuša in drugi. * je dopolnil tudi bogat kul-Čr^Jrarn v katerem so sode- ESufeni mladinski zbori osli* fed! Partizanski pevski zbor, fimilice in drugi. Denar za prizidek kranjske gimnazije Gradbeni odbor za S^Ska" gimnazije Kranj je *jo prizidka»p ravnega spo-C^^S^nju sredstev za S °.^Hfpri gimnaziji Kranj fepnZritek^i del pri .gradnji, Stn o P°*e^ini denarja, ki ga hl^JStno.potrebovali. Po Lfe dC?K podpisniki dogo-PTVJS« zbrali 15 milijonov iT^lpnSst 'Radovljica m.hjon iUdinarjev. . gradbeni »začetku del pa J g ir ugotovi , da J ^ da *v prenizka Ri ido konca izgraanj 1» Ž mil,C°Podraž^ve: Zato d°odaTnoP zbiranje sred- , a skupnost Slovenije •aievalna jku^ pri dodatnem «ila udeležbo.p odbor J', ZJt0HiSsredstva, ki bi jih še 1, da bi sreu gorenjske t* v enakem r taRo prej. Jesenice naj a 5? od. 'okoli 11 odstotKo . koy m W Radovljica H« Tržic toliko Skofja Loka r g todstotkov. Manjša »rispevna stopnja Na osnovi določil tM* 7Dorazumov bo izo-,vn,h ,SPnnost Radovljica Vstopni«. Ob pora-branih za program f*V občinska izobraže-J ♦ lani zbrala 4.261 :01?nOnresežnih sredstev, k. ^riev PreSM_ na račun izo-Ietos vrnila na ^ s tee 8kUP,noVt zbiranja sred-^ obveznos ^ ' dogT% 472 tisoč dinarjev zniža od/^i'ariev in zaradi 166 ti80^ost" znižujejo tud. Va obveznosti ^"V'Ts edstev skupnost c I Ob koncu ju"o;orienih sred ^ P°,oV,Tako b« od 1. avgusta to letos- Tak o znaSa|a pri-k : decembra ' <)H hru(() ,,^1,-\istopnja 4,»-' 8f) ,K|stotkov [Johodkov m ne . ^i .D. S I prispe ^ kategorijah poslovanja v organizacijah združenega dela, so opozorili na nekatere pomanjkljivosti. Ob tem so pudarili, da bo v bodoče potrebno nadvse gospodarno obnašanje na vseh področjih. Za nadaljnje uspešno delo so sprejeli tudi več sklepov, pri uresničevanju katerih bodo pomembno vlogo odigrali člani Zveze komunistov. Na seji so med drugim sklenili, da morajo v sleherni sredini preučiti dosedanje uresničevanje sprejetih stabilizacijskih nalog ter zagotoviti njihovo nadaljnje izpolnjevanje. Pri tem morajo bolj dosledno spremljati uresničevanje stabilizacijske politike in družbenega plana razvoja občine. Vso družbenopolitično aktivnost morajo usmeriti v odpravljanje vzrokov za nenehno poslovanje nekaterih organizacij združenega dela na meji rentabilnosti. Povsod si bodo morali prizadevati za povečanje produktivnosti dela in zagotavljanje enakopravnega položaja pri pridobivanju dohodka. Pri tem pa seveda uveljaviti sistem svobodne menjave dela. Nagrajevanje delavcev bo moralo biti bolj kot doslej odraz rezultatov dela. Komunisti se bodo morali odločno zavzemati tudi za odpravljanje neracionalnega investiranja, preseganja načrtovanega obsega sredstev in rokov ter za hitrejše dograjevanje objektov. Posebno odgovornost imajo komunisti v tistih organizacijah združenega dela, ki so nosilke nadaljnjega prestrukturiranja gospodarstva in tam, kjer zaradi pomanjkanja kadrov ne morejo uresničiti svojih razvojnih načrtov. Vso skrb morajo posvetiti tudi povečanju izvoza, saj kljub izboljševanju zunanjetrgovinske bilance v občini še vedno zaostajajo za planskimi usmeritvami. Člani občinske konference Zveze komunistov na Jesenicah so sklenili, da morajo plani organizacij združenega dela v bodoče zajeti vse elemente, ki izhajajo iz celovitega interesa delavcev v reprodukcijskem procesu. V temeljnih organizacijah morajo predvsem z realno oceno medsebojne povezanosti v skupnem poslovanju zagotoviti strokovno podlago za pripravo planov. S. S aie Živeti v čistem okolju Prah opečne barve se dan in noč vali iz dimnikov jeklarne v jeseniški Železarni. Zaradi tega so Jesenice prekrite z rdečim prahom. Da bi zajeli pretežno količino prahu, ki se vali iz dimnikov železarne, si pač želi večina jeseniškega prebivalstva, vendar pa ni tako preprosto čez noč opraviti z nadlogo, za katero so sicer še pred desetletji menili, da se je ne bo dalo odpraviti. Najbolj se kadi iz srca Železarne. To lahko ugotovi vsak laik: iz jeklarne ali točneje iz Siemens Martinovih in elektro obločnih peči. Pri talieniu grodlja oziroma starega železa nastaja emisija vidnih prašnih delcev — Železov oksid. Razen tega se predvsem v lužilnicah izloča še žveplov dvokis, ki je posebno neprijeten, ko se spoji z vodo. Povzroča no, takoj ko pride v stik s kovino. Zveplove pare so zlasti škodljive za rastlinje, favno in ne nazadnje človeku, predvsem njegovim dihalnim organom. Za izločanje snovi v okolje se navadno uporablja izraz emisija. Kakšna je emisija posameznih naprav, kolikšna je in kako vpliva na okolje, raziskuje ekološka znanost. Zdaj imamo že v vsaki večji organizaciji združenega dela skupino ljudi — team, ki se ukvarja s te vrste problemi. V jeseniški Železarni je poleg skupine strokovnjakov še komisija za varstvo okolja. Njen predsednik je Stanko Cop. Že dlje časa je znano, da se je jeseniška Železarna odločila za nove elektropeči. Vsaka od dveh novih peči bi imela zmogljivost 100 ton. Pri procesu tako mogočnih količin talin seveda nastaia tudi ogromno prahu, tudi do 15 ton dnevno pri proizvodnji 1500 ton elektrojekla. Dobavitelji peči iz ZRN, ZDA in SZ so problem čiščenja na elektropečeh rešili zelo modro. Ideja je povsem nova, nastala pa je pred tremi leti. Celotno peč so postavili v komoro, lahko bi celo rekli, da so čeznjo poveznili »lonček«. Prah se izsesava iz oboka elektropeči in iz same komore. Komora ie tudi zvočno izolirana, tako da so' že v sosednji hali, kjer se naklada staro železo, že povsem normalni delovni pogoji. Sistem čistilnih naprav tako nudi boliše obratovalne pogoje. Jeseniška Železarna se bo zato odločila za nakup takega sistema. Takoj pa je treba povedati, da pri tako velikih projektih, kot je elektrojeklarna, odpade na čistilne naprave kar četrtina celotne investicije. Kljub takšnim stroškom pa danes povsod v svetu preprečujejo kakor najbolje vedo onesnaževanje zraka, vode, okolja sploh. Živimo v času naglega industrijskega vzpona, porasta proizvodnje vseh mogočih izdelkov. Krčenje življenjskega prostora omejuje odlaga nje vsakršnih odpadnih snovi. Zato tudi uradni ukrepi, ki natančno 2 zakonom in predpisi določajo orne-i it v ; .laževanja okolja v industriji in naseljih. O tem govore tudi mednarodne konvencije, vendar mara sleikoprei biti vsakemu prebival- cu našega planeta jasno, da ni le paragraf ta, ki naj bi urejal človekovo okolje. Živeti v čistem okolju — to naj bo naš moto in naša zavest. Tomaž Iskra Počastili letošnje jubileje in krajevni praznik Bela — Krajevna skupnost Bela si je za svoj praznik izbrala 18. junii, dan, ko je bil leta 1942 na Kališču ustanovljen Kokrški odred. Le-ta je predstavljal z vsestranskim delovanjem na občutljivem območju veliko oviro za prodor in zmago sovražnikovih sil. Letošnje praznovanje se je pričelo že v petek s tradicionalnim množičnim pohodom na Kališče. Osrednjo proslavo pa so belske družbenopolitične organizacije pripravile pri obnovljeni bolnici Košuta ob poti, ki vodi z bašeljske strani na kraj ustanovitve Kokrškega odreda. Obenem so počastili tudi 60-letnico ustanovitve KPJ, delavskih sindikatov in revolucionarnega ženskega gibanja. Slavnostni govornik Janez Janežič, najstarejši belski komunist in borec, je orisal proces oblikovanja KPJ v težavnih razmerah hlapčevstva, njeno vlogo v narodnoosvobodilni borbi ter njen nadaljnji razvoj v pogojih samoupravljanja, ki je hkrati povezan z vse večjim vplivom te revolucionarne organizacije med ljudskimi množicami. C. Z. Gorenjska planira KRANJ — Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko je sklical v petek, 15. junija, sejo koordinacijskega odbora za spremljanje in koordiniranje družbenopolitične aktivnosti pri pripravi prihodnjih srednjeročnih planov. Gre za organ gorenjskega pomena, ki je bil imenovan v začetku letošnjega aprila na pobudo medobčinskega sveta SZDL in ZKS ter medobčinske Gospodarske zbornice za Gorenjsko. Vsaka občinska družbenopolitična skupnost sicer snuje prihodnji družbeni plan na osnovi svojih razmer, vendar ima Gorenjska toliko skupnega, da je nujen dogovor o skupnih nalogah in usklajevanje na področjih, skupnih za vse področje. Gre pa tudi za vključevanje v planiranje na ravni republike in federacije. V medobčinskem koordinacijskem odboru so najodgovornejši predstavniki medobčinskega sveta SZDL in ZKS, medobčinske Gospodarske zbornice, skupščine gorenjskih občin in nekateri drugi predstavniki gorenjskega družbenopolitičnega in gospodarskega življenja. -J« Srednje šole brez socialnih delavcev Na Gorenjskem menda ni osnovne šole, ki ne bi imela vsaj socialnega delavca, mnoge pa imajo še pedagoga in psihologa, ki vsi skupaj sestavljajo šolsko svetovalno službo za pomoč v vzgojnem procesu. Čeprav se je v zadnjih desetih letih ta služba razvila na skoraj vseh osnovnih šolah, pa se kasneje absolvent osnovne šole znajde na srednjih šolah brez takšne strokovne pomoči; na Gorenjskem praviloma, pa tudi v republiki socialnih delavcev ali drugih strokovnjakov iz svetovalnega teama na srednjih šolah ni. V Kranju že leta poudarjajo in govorijo o potrebnosti takšne službe tudi na srednjih šolah. Podatki so dokaj zgovorni: prav v letih med 15. in 20. letom, ko mladostnik burno odrašča, pogosteje prihaja v nasprotja s samim seboj, s šolo, z domom. Zadnje čase tudi narašča število mladoletnikov^ jjn obravnava sodišče, več pa je tudi takih z izrazitimi osebnostnimi in vedenjskimi motnjami, kar seveda povzroča konflikte z okolico. Vse do vstopa na srednjo šolo so bili strokovni delavci na osnovni šoli pozorni na najrazličnejše težave ali odstopanja v vedenju osnovnošolca, prav v najkritičnejšem obdobju pa je mladostnik prepuščen sam sebi, staršem, ki mu marsikdaj ne morejo ali ne znajo pomagati ali pa pedagogu na šoli, ki je za vzgojno delo prav tako marsikdaj malo usposobljen kljub morebitni dobri volji in hotenjem. Prav tako kot mlada rastlina brez močne opore seMahko mladostnik brez pravega nasveta, brez prave pomoči v stiskah, najrazličnejših težavah in mladostnih napakah ter zablodah lahko) prevesi v napačno stran. Zakaj bi čakali, zakaj ne bi pravočasno pomagali mladim? To so se že pred leti vprašali na Centru za sqeJaiao_delo v Kranju, ki razen kurative skrbi tudi za preventivno dejavnost. Da pa je pozno gasiti, ko že gori, sami vemo najbolje. Zakaj težave in problemi z mladoletniki, ko bi lahko že s preventivnimi ukrepi marsikaj preprečili? S tem so se na posvetu pred dvema letoma strinjali tudi ravnatelji kranjskih srednjih šol, svojega mnenja pa seveda, čeprav v precej okrnjenem številu, niso spremenili tudi na nedavnem ponovnem posvetu. Ta naj bi pokazal, koliko so srednje šole, med njimi tudi poklicne, naredile, da bi že v bližnji prihodnosti zaposlile strokovnjake, za katere trdijo, da jih potrebujejo v učnovzgojnem procesu. Nobena šola za sedaj še ne planira teh strokovnjakov v naslednjem srednjeročnem obdobju. Vendar, kot so na posvetu poudarili, še nič ni zamujenega. Vsaka dobra pobuda, in tudi ta, s katero hoče prodreti Center za socialno delo, je vsekakor taka, da se jo v doglednem času vendarle resneje lotimo. Najbrž bo nadaljnjo akcijo morala voditi republiška izobraževalna skupnost: če bodo tudi na srednjih šolah ustanovljene take preventivne službe, ki bodo na sprejemljiv način pomagale organizirati življenje srednješolcu in to tako, da bo rad hodil v šolo, da bo imel organiziran tudi prosti čas, bo sklenjena veriga preventivno socialnih služb, ki se organizirajo od osnovnih šol, preko krajevnih skupnosti do organizacij združenega dela. L. M. Kopica tehtnih pripomb V tržiški občini so sklenili javno razpravo o uresničevanju družbeno-ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu TRŽIČ — Javna razprava o uresničevanju družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v občini Tržič, ki jo je v združenem delu vodil sindikat, v krajevnih skupnostih pa socialistična zveza, je sklenjena. V torek bodo o zaključkih razpravljali še delegati občinske konference SZDL, na prvi naslednji seji pa tudi zbori skupščine občine. Obravnava gradiva je bila v združenem delu dokaj kvalitetna, precej manj pa v krajevnih skupnostih, kjer se jo je udeleževalo le malo krajanov. Kljub temu so izoblikovali nekaj tehtnih pripomb. Občani želijo, da bi dovoljenja za pridobitev novogradnje čim bolj poenostavili, pri usmerjenih gradnjah pa bi morali sočasno načrtovati tudi potrebne družbene objekte, zlasti trgovine z živili. Rečeno je bilo, naj se da prednost hitrejši in cenejši usmerjeni gradnji, medtem ko naj bi graditelji zasebnih hiš v obmejnih krajevnih skupnostih in nekaterih zaselkih, pomembnih za splošni ljudski odpor, dobili ugodnejše kredite. Posebej pomembni so sklepi občinske konference ZKS Tržič, ki so se izoblikovali med razpravo o osnovnih organizacijah zveze komunistov. Konferenca predlaga, naj bi se do zaključka tega srednjeročnega obdobja denar za usmerjeno stanovanjsko gradnjo zbiral pri samoupravni stanovanjski skupnosti v višini 4,5 od skupnih 6 odstotkov, kolikor jih organizacije združenega dela namenjajo za gradnjo. Prednost naj bi v tržiški občini dali gradnji v okviru revitalizacije mestnega jedra, za ostalo usmerjeno gradnjo pa naj bi izkoristili »zazidalne plombe« na komunalno in urbanistično opremljenih zemljiščih. Hkrati z odpiranjem novih območij za stanovanjsko in industrijsko gradnjo bi morali reševati tudi vprašanje pitne vode. Posebno pozornost so v Tržiču namenili uresničevanju sporazuma o minimalnih standardih in pogojih bivanja za nove delavce, ki bi ga morali spoštovati. Razen tega bi morali pri novih gradnjah upoštevati tudi dogovor o racionalizaciji stanovanjske gradnje ter zagotoviti tekoče vzdrževanje stanovanjskega sklada. H. Jelovčan Upravni odbor ČP GLAS Kranj objavlja prosta dela in opravila KOMERCIALNEGA REFERENTA za opravljanje naslednjih del in opravil: — priprava komercialnih oglasov in službenih objav, — obračun in fakturiranje, — vodenje evidenc ter izdelava poročil komercialne dejavnosti. Pogoji za sprejem: — srednja šola, — administrativna šola, — odlično obvladanje strojepisja Delo se združuje za določen čas (1 leto), piv idoma do 1.9. 1980. Nastop dela možen takoi oziroma po dogovoru. Interesenti lahko dobijo vse informacije v tajništvu CP Glas (telef. Kandidati naj svoje prijave dostavijo do ,0.6. 1979 na naslov CP Glas, Kranj, Moše Pijadeja l/HI s pripisom »komercialni referent«. , , G L, A S4.STRAN TOBEK, 19.JUWOTl97i April turistično najboljši Radovljica - Aprila je več kot 18.000 gostov ustvarilo v radovljiški občini nad 49.000 prenočitev. 63 odstotkov je bilo domačih gostov, največji obisk pa so imeli na Bledu ter v Bohinju. Gostje so se zadrževali večinoma v hotelih, ki so imeli 49-odstotrio izkoriščene zmogljivosti in sicer hoteli na Bledu 48 odstotkov, v Bohinju 55 odstotkov, Podvin v Radovljici. 59 odstotkov in na Pokljuki 16 odstotkov. V primerjavi z lanskim aprilom je bilo letos aprila v občini 30 odstotkov več prenočitev. Najbolj se je obisk povečal v Bohinju ter tudi na Bledu. Bohinj je dobil več gostov zaradi podaljšane zimske sezone, na Bledu pa se vedno bolj razvija kongresni turizem. Ko pregledujejo turistične podatke zadnjih deset let, ugotavljajo, da je bil april doslej najbolj uspešen. Prenočitve aprila letos presegajo desetletno povprečje za 41 odstotkov. V štirih mesecih so tako ustvarili za 14 odstotkov več prenočitev kot lani. Resolucija o uresničevanju družbenega plana občine za letos predvideva 15 odstotno povečanje nočitev. Do zdaj so rezultati ugodni, v občini pa tako upajo, da bodo dosegli plan. Če se bodo predvidevanja uresničila, lahko pričakujejo letos okoli milijon prenočitev. D. S. Obeti za prihodnost S preselitvijo poslovnih prostorov na industrijsko cono bodo delavci tržiške TRIO ustvarili pogoje za višjo produktivnost in razširitev proizvodnih programov Tržič — Na industrijski coni na Mlaki je prva zrasla stavba Tržiške industrije obutve in konfekcije. Gradnja je bila nujna, kajti stari, napol razpadli in tesni prostori sredi mesta niso bili več primerni. Nemogoče je bilo v njih vpeljati dobro organizirano delo in sodobno tehnologijo, razen tega pa je bila delavcem zaprta tudi pot razvoja. Pogumno naložbo so v Triu zaradi skromne akumulativne sposobnosti razdelili v tri dele. Začeli so 1975. leta, da bi se 1981. leta dokončno preselili na industrijsko cono. Pred tremi leti so uspeli preseliti glavno dejavnost, to je oddelek za izdelavo sestavnih delov obutve, lani so se delovni pogoji izboljšali za delavce v oddelku usnjene konfekcije. Tedaj je bil zgrajen tudi nov obrat družbene prehrane, trenutno pa je še v gradnji hala za trgovino s sredstvi delovne in civilne zaščite, upravna stavba, skladišče in nekateri drugi skupni prostori. Dokončno se bodo preselili že letos, leto dni pred rokom. Celotna naložba je vredna 25 milijonov dinarjev, zajema pa razen gradnje novih prostorov tudi nakup precejšnjega dela sodobne opreme. 12 milijonov so v Triu pridobili s krediti; nekaj od Ljubljanske banke, 3 milijone je kot sovlagatelj prispevala tovarna obutve Peko, delno pa so jih kreditirali tudi dobavitelji opreme. Skoraj polovico zneska so že odplačali. Pomen, ki ga imajo za Trio novi prostori, je velik. Pridobili so 2500 kvadratnih metrov sodobnih poslovnih površin — v mestu so jih imeli le 1000 — v prihodnosti pa jih bodo lahko zgradili vsaj še toliko. V naslednjem srednjeročnem obdobju nameravajo v Triu usmeriti vse sile v nakup najsodobnejših strojev, tako da bi proizvodnjo kvalitetno in količinsko Čim bolj povečali. Z boljšo organizacijo dela se bo tako dvignila tudi produktivnost, medtem ko se jim v prihodnje kažejo še lepe možnosti za razširitev proizvodnih programov, predvsem sestavnih delov obutve, saj samo z notranjki že zdaj oskrbujejo celotno čevljarsko industrijo v Sloveniji. H. Jelovčan Stroji na dvorišču V Tekstilovem tozdu Tekstilna Medvode so v prvih treh mesecih letos dosegli načrtovano proizvodnjo, navkljub težavam, saj bi morali delavci že delati ob novih strojih v novi proizvodni dvorani. Izvajalec gradbenih del (Megrad) namreč kasni kar sedem mesecev in tako se je montaža strojev močno zakasnila. V okviru delovne organizacije Tekstil je proizvodnja tehničnih izdelkov, ki jih proizvajajo v Tekstilni na prednostni listi. Tako imajo v proizvodnem programu razne filtre za zaščito okolja, zaščitne obleke iz negorljivih vlaken ter filtre za tehnološke procese v proizvodnji. Z uporabo teh naprav so porabnike seznanili na posvetovanju na zvezni ravni »Borba za čistejše okolje.« -fr VSori uspešno Skofja Loka — Na novi proizvodni hali komercialnega pohištva Loških tovarn hladilnikov iz Škofje Loke so že končali z montažo železohetonske konstrukcije, instalacijami, izdelavo obodnega zidu in s krovskimi deli. Celotna površina objekta bo 8.000 kvadratnih metrov. Če bodo dela potekala tako hitro kot doslej, bo nova hala odprta že jeseni. - Foto: J. Pipan V tovarni Sora Medvode, poslovni enoti Slovenijalesa, nadaljujejo z uspešnim gospodarjenjem, ki je bilo značilno za preteklo leto. Tako so v prvih treh mesecih letos prodali za 21 milijonov dinarjev izdelkov in s tem dosegli podvojeno prodajo napram lani. S programom pred-sobnega in mladinskega pohištva so povsem osvojili domače tržišče in bodo načrtovano prodajo občutno presegli. 125-članski delovni kolektiv dosega največjo vrednost proizvodnje na zaposlenega v jugoslovanski pohištveni industriji, mesečni poprečni osebni dohodek pa je okrog 6.800 dinarjev. Za zaposlene tudi sicer dobro skrbijo, saj so uredili nov obrat družbene prehrane bili pa so tudi na kolektivnem izletu. -fr SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Letne potrebe po kadrih Popis kratkoročnih (letnih) potreb po kadrih, ki ga vsako leto opravi strokovna služba skupnosti za zaposlovanje, je bil izveden že decembra lani. Prvi pregled rezultatov je pokazal, da organizacije združenega dela predvidevajo tolikšne potrebe po novih delavcih in pripravnikih, da bi ob njihovi uresničitvi zaposlenost porasla za 4,6 odstotka. Po občinah bi bili porasti zaposlenosti takile: Jesenice 3,49 odstotka, Kranj 5,24 odstotka. Radovljica 2,63 odstotka, Skofja Loka 6,78 odstotka in Tržič 3,69 odstotka. Te stopnje fca< poslenosti v vseh občinah presegajo s srednjeročnimi plani predvidene letne stopnje porasta zaposlenosti, ki so jih v«' gorenjske občine planirale za 2 odstotka, razen škofjeloške, ki ima 2,4 odstotka. Ker v gorenjskih občinah ni na voljo večjega števila delavcev za nove zaposlitve, lahko pričakujemo, da se predvidevanja oziroma plani organizacij združenega dela ne bodo mogli uresničiti. Ce pa bodo organizacije hotele za vsako ceno pridobiti napovedano število delavcev, jih bodo morale pripeljati i/, drugih krajev oziroma drugih republik. Tak način pridobivanja delavcev pa hi spet zaostril probleme pri zadovoljevanju njihovih življenjskih in kulturnih potreb ter obnovil težave, s katerimi smo se srečevali v letih 1974-1979. ko je bil mehanski priliv v gorenjske občine največji. S kadri, ki prihaiaio iz šol na Gorenjsl «ni (to je namreč še edini vir. Mtali ho izčrpani ali zanemarljivo majhni), bi ob pokrivanju naravnega odliva delavcev lahko pokrili le še potrebe ob naslednjih stopnjah porasta zaposlenosti po občinah: Jesenice 1,40, Krani 1,64. Radovljica 2,34, Skofja Loka 2,37 in Tržič 1,96 odstotka. To je sicer izračun zadnjih treh let, ki pa kaže, da vsako prekoračevanje planiranih stopenj povzroča nujno pridobivanje delavcev od drugod. Da bi dobili podrobnejši vpogled v realnost prikazanih potreb, so izvršni odbori skupščin občinskih skupnosti za zaposlovanje zadolžili strokovno službo, da v neposrednih kontaktih z delovnimi organizacijami ugotovi: — kakšni so razlogi za predvidena največja povečanja zaposlenosti — vzroke v tehnologiji, tehnični opremi, tržno poslovni usmeritvi, izboru proizvodnje, velikosti serij in podobnem, kar pogojuje nove potrebe po delavcih, — koliko je v novih potrebah planiranega naravnega odliva (ali ni morda pomotoma upoštevana tudi fluktuacija) — kaj bo po zaključeni sezoni s sezonskimi delavci in kje jih bodo OZD dobile, — iz kakšnih razlogov bodo nastali predvideni viški delavcev v 1. 1979, kakšna bo njihova struktura in potrebni ukrepi za preporazdelitev. Strokovna služba ie v delovnih organizacijah, ki so planirale visoko stopnjo zaposlovanja, prišla do zanimivih ugotovitev: — planiranje potreb po kadrih je premalo uveljavljeno, zato so prikazane kratkoročne potrebe pogosto rezultat ocen delavcev v strokovnih službah, ne pa integralni del letnega gospodarskega načrta; — mnoge organizacije kot razlog povečanja zaposlovanja navajajo razširitev proizvodnega programa, nove organizacijske oblike, uvajanje novih artiklov, povečanje zmogljivosti itd. Pri tem pa seveda ne prikazujejo podrobneje, kakšne ekonomske učinke bo imela opisana poslovna usmeritev ob novem zaposlovanj u. — potrdila se je naša predpostavka, da prihaja tudi do planiranja potreb, ki bodo nastale s hoteno fluktuacijo delavcev, torej zaradi odhajanja delavcev iz delovne organizacije, vendar so ti primeri redkejši in iih bo z doslednejšim opozarjanjem možno odpraviti. Joži Puhar. dipl. soc. Tovarna gumijevih izdelkov Sava Kranj je letos-že osmič pokrovitelj tekmovanj mladih matematikov iz višjih razredov kranjskih osnovnih šol. V soboto, 16. junija, se je v Savi zbralo 41 učencev z mentorji, kjer so jim bila podeljena srebrna Vegova priznanja. Poleg teh pa so najboljši učenci, ki so zasedli 1.. 2. in .?. mesto na tekmovanju, dobili hranilne knjižice z vpisano hranilno vlogo, vsi ostali pa simbolična darila, izdelke tovarne Sava. Včeraj pa je Sava gostila mlade kemike z vse Gorenjske, katerim je tudi pokrovitelj že drugič, (dd) - Foto: F. Perdan Premikov na bolje ni TR2IC - Čeprav smo že na polovici koledarskega leta, pa je ocena gospodarjenja v tržiški občini za prve tri letošnje mesece, ki jo je pripravila Služba družbenega knjigovodstva skupaj s strokovnimi službami skupščine občine Tržič, zanimiva. Kaže, da gospodarstvo tržiške občine, tako kot lani, tudi letos caplja za gospodarstvom Gorenjske in Slovenije. Med z guba rje sta se v tem obdobju zapisali dve temeljni organizaciji: Gozdno gospodarstvo, TOZD Gozdarstvo Tržič, in Kompas, Turistično-gostinski obrati Ljubelj, ki sta »ustvarili« skupaj 731.000 dinarjev primanjkljaja. Vendar pa ti dve temeljni organizaciji nista toliko zaskrbljujoči; več težav je s tistimi, ki že lep čas poslujejo na meji rentabilnosti. V prvih treh mesecih letos je tržiško gospodarstvo ustvarilo za 21 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Vsekakor je zanimiv pregled razporeditve družbenega proizvoda: za skupno porabo je bilo namenjenih 47,5 milijona dinarjev ali 14 odstotkov več kot lani, za splošno porabo pa 4,3 milijone ali 9 odstotkov več. Podatki torej kažejo, da se poraba giblje v začrtanih okvirih. Organizacijam združenega dela je v prvih treh mesecih ostalo 204,9 milijona dinarjev ali 16 odstotkov več kot lani. Njihove delovne skupnosti so potrošile 33,5 milijona oziroma 36 odstotkov več, sredstva za amortizacijo pa so predvsem na račun osebnih dohodkov, ki so v primerjavi z lanskim enakim obdobjem narasli za 21 odstotkov, bila večja le za 6 odstotkov. Zanimivo je, da osebni dohodki v poprečju kljub temu še vedno zaostajajo za gospodarstvom na Gorenjskem in v republiki, medtem ko so v primerjavi s produktivnostjo še celo previsoki. Omeniti tudi velja, da so organizacije združenega dela veliko več denarja kot lani, kar za 41 odstotkov, uporabile za skupno porabo. Sredstva rezerv so dokaj skromna, za razširitev materialne osnove dela pa je ostalo celo precej manj kot lani. Spodbudnejii so podatki o prodaji, zlasti o izvozu. Tržiške organizacije so v prvih treh mese- cih izvozile za 4,6 milijona dolarjev izdelkov, kar je 29 odstotkov več kot lani, odstotek uvoza v izvozu pa je celo padel z 78,8 na 68,8 odstotka in je v primerjavi z lanskimi tremi meseci narasel le za 13 odstotkov. Glede na ničkaj rožnat položaj tržiškega gospodarstva je izvrtaj svet skupščine občine, ko je razpravljal o oceni gospodarjenja v prvih treh mesecih letos, sklenil, da bo ob polletnih rezultatih nujno potrebna poglobljena razprava s predstavniki združenega dela in družbenopolitičnih organizacij. Marsikaj se d* obrniti na bolje. Posebno pozornost bo treba nameniti izboljšanju poslovanja v tekstilni in delu kovin-skopredelovalne industrije ter gostinstvu in turizmu. H. Jelovčan Čimprej nov j peskokop Tržič — Po pesku, ki ga kopljejo v Bistrici delavci Komunalnega podjetja Tržič, je ogromno povpraševanja, saj je dolomiten in uporaben predvsem za fasade. Zal gre pesek iz sedanjega peskokopa h koncu. Komunalno podjetje ga bo dobavilo le še tistim kupcem, ki so ga naročili Že lani. Treba bo poiskati drugo nahajališče. Našli so ga prav blizu, vendar pa bo potrebno speljati še celoten lokacijski in tehnični postopek. Predvidevajo, da bo vsa dokumentacija v najboljšem primeru nared do konca tega leta K izkoriščanju peska v novem peskokopu bo treba po mnenju izvršnega sveta skupščine občine Tržič pristopiti organizirano. Samo Komunalno podjetje nima denarja za nakup sodobnih strojev, s katerimi bi izkoriščanje peska postalo gospodarno. Morda bi se podjetje dohodkovno povezalo s katerim od sorodnih, na primer s Splošnim gradbenim podjetjem Tržič. Vsekakor bi bilo treba hkrati misliti tudi na sprotno zagotavljanje denarja za sanacijo peskokopa po končanem izkoriščanju, saj luknje, ki ponavadi ostajajo, niso ničemur podobne. H. J. Skofja Loka Dela pri gradnj, treh blokov za mlade družine v Frankoivrn m!^eio.Žeje»eni se ho vanje vselilo HO mladih družin. Pn ™4ffif^JJtc5*n*k* skupnost otroškega varstin je že sprožila «*<-,>, na I roti UO m sf uneta«rw katerem ho prostom *• M ffi^T^^ZpM« »■* <*"*• **** rije združenega dela. - Foto: J. PifHtn 19. JUNUA 1979 'Zapleti ob obnovi knjižnice 5. STRAN. G i banj — Dve leti je že minilo, kar |*.» iz spodnjih prostorov delavske-f* doma izselila nekdanja ljudska l^bka, sedanji oddelek za odrasle , **« Osrednje knjižnice Kranj. |'*stori, ki bi jih bilo treba krepko ti, so bili tedaj dodeljeni pio-iu oddelku knjižnice, za kate-je soba v prvem nadstropju i že zdravnaj pretesna. Samo lani je na primer pionirski oddelek pridobil 751 novih članov. Obiskovalcev je bilo le v izposojevalnici prek 40.000, če ne štejemo otrok, ki so knjige brali v čitalnici. Izposodili so si več kot 93.000 knjig. Vsi ti podatki, omeniti še velja, da ima pionirski oddelek več kot 28.000 knjig in da je letni prirast novih okrog 2000, zgovorno pričajo ne le o tem, da GORENJSKI MUZEJ KRANJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturno-aadovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del Z«>n*keea kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2 nadstropju iste stavbe pa si Eo ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornje- avski dgJjn!^rnovj hiši sta odprta Prešernov spominski muzej in kova soba. V galeriji Prešernove hiše je odprta jubilejna razstava -t let Akademskega komornega zbora iz Kranja V galerij. Mestne .je odprta razstava del akad. slikarja Bojana Gol.je, v Mali galeriji itavlS Studio Signum (Zivko Kladnik. Nejč Slapar, Franc, Zago-nčnA) V stebriščni dvorani Mestne hiše je odprta razstava del avstnj- ^^ni^^'^Brj^i 43 je na ogled stalna zbirka Narod-noosvobodHna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slo- ^k^3viUozJi'zbirke so odprte vsak dan, razen ob ponedeljkih in I fcri.I Nazi Jezerskem si lahko ogledate restavriram poznosrednje-' ^kulturni snomenik Jenkova kasarna, ki je opremljen z etnološkim gradivom- LOŠKI MUZEJ SKOFJA LOKA i x.\r^aa mii7eii v Skofji Loki so odprte vsak dan razen 2 13 9 do 12 ure in od 14. do 17. ure. Od stalnih zbirk v Lo-Ponedeljka oa f- Upirate zgodovinsko, kulturno-zgodovinsko, et- So&oUzbirko NOB? prirodoslovno ter galerijo del slikarjev - loških rojakov. . * *iio vodstva po zbirkah muzeja, se morajo p^nf najaviti upravi muzeja, kajti le v tem primeru bo vodstvo zagotovljeno. . du si Iahko ogledate razstavo del male Gro- ku^J^fSid^k^^ Razstava je odprta ob istem času kot zbirke auzeja. RAZSTAVA V DOMU JLA V domu JLA v Kranju bo do 30. junija vsak dan od 8. do 22. u^dprta razstava del akademskega slikarja Albina Polajnarja iz 3ohinjske Bistrice. mladi bralci vedno raje segajo po čtivu, ampak predvsem o tem, da je oddelek postal resnično pretesen. Police s knjigami so nabito polne, nove skladajo že kar po tleh, medtem ko za številne spremljajoče dejavnosti knjižnice, kot so najrazličnejše razstave, ure pravljic, literarne "ure, obiski ustvarjalcev in podobno, ki se jih udeležujejo največ organizirane skupine otrok iz vrtcev in šol, prostora ni! Decembra lani, ko so projektanti Arhitektbiroja iz Tržiča izdelali načrte za preureditev prostorov v pritličju in prvem nadstropju, je občinska kulturna skupnost odobrila milijon dinarjev za obnovo. Maja letos je 400.000 dinarjev primaknila še republiška kulturna skupnost, tedaj pa je investicijska komisija pri kulturni skupnosti občine Kranj tudi že ugotovila na podlagi zbranih ponudb, da bo za vsa dela potrebnih 3,14 milijona dinarjev. Torej, dobro polovico več kot je denarja. Naložbo bo zato mogoče izpeljati le v etapah. Pogodba s Servisnim podjetjem iz Kranja, ki je za gradbena in obrtniška dela zaračunal 1,16 milijona dinarjev, je že sklenjena. Delati bodo začeli predvidoma že konec tega meseca. Zmanjkalo pa bo za mizarska*""oao k,., 20. uri ovne šole zapeli domači po ri: Zmaj, Rašica in Društva upo-•v. Pred tem bodo slovesno * Šentvidu knjižnico. * soboto, 23. junija, se bo začel ^Jor pevskih zborov. Dopoldne ob J* desetih bodo odkrili spomenik \y*tukim pevskim zborom, ob de-J*is pa se bodo na posvetovanju slovenski zborovodje. Zvečer y sedmih se bo začel koncert n*>vskih zborov. Po kon-pripravili ognje-S kresovanjem in vasovanjem ■rfitev bo dosegla vrhunec v ne-, 24. junija, ko se bo v Šentvidu tla pesem iz tisočerih grl ___Ine ob pol devetih bodo zapeli Iždinski pevski zbori. Kotutit **k> popestrile folklorne in mstni skupine občine Grosup- , vmes bo udeležence in obiskovalce — organizatorji pričakujejo, da jih bo več kot deset tisoč - pozdravil Peter Šošta-rič, predsednik upravnega odbora, govoril bo tudi Miroslav Cangalović, operni pevec in član zvezne konference socialistične zveze. Začetek zaključne prireditve bodo naznanile fanfare, kot prva bo sledila pesem,, ki jo je za to prireditev skomponiral Radovan Gobec in jo bo sam tudi dirigiral — »Pozdravljen praznični dan«. V Šentvidu bo letos nastopilo kar 191 pevskih zborov, od teh osem mladinskih in devet zamejskih. Skupaj štejejo skoraj šest tisoč pevcev in pevk, zato je šentviški tabor nedvomno največja tovrstna prireditev. Priprave na kulturni teden in tabor pevskih zborov so v Šentvidu potekale od oktobra lani. S pripravo in organizacijo prireditve se ukvarja tristo ljudi, kar je za kraj, ki šteje okrog petsto prebivalcev, ogromno delo. Pokroviteljstvo letošnjega tabora je prevzel tovariš Tito, posvečen pa ie spominu tovariša Edvard.i Kardelja, ki ie imel neizmerno rad t V skupščini razstavlja Vida Fakim Skofja Loka - Potem, ko je Vida Fakin sodelovala na nedavni skupinski razstavi Ad hoc v galeriji na loškem gradu, so njene slike na ogled v škofjeloški skupščinski dvorani. Razstava bo odprta do julijskega zasedanja občinske skupščine. Vida Fakin je bila rojena 1915 v Ljubljani. Na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze je položila prvi državni izpit na germanistiki, študirala je moderno plesno umetnost v šoli prof. Mete Vidmarieve in istočasno obiskovala risarski tečaj na slikarski šoli Pobuda. Po osvoboditvi se je vpisala na novo ustanovljeno slovensko Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, na kateri je diplomirala pri prof. Mariju Preglju. Po opravljenem profesorskem izpitu je bila od leta 1949 do upokojitve likovni pedagog. Ob razstavi je Vida Fakin napisala nekaj besed, ki predstavljajo njena likovna dela: »Slikarjev odnos do pokrajine ni več romantičen . . . Nagnjen, pokvečen kozolec ponoči je naenkrat grozljiv atomski kiklop Poljsko strašilo ni več statična, bur-kasta šema. temveč med dvema hriboma naenkrat zapiahuta skozi noč kot orjaškemu netopirju podobna poguba.« BuZTc7stnUlortu7n ffttj^^ »*~ ne šole Vodice, k je Zdv^ Foto: F. Perdan P «>dstiom Jožeta Peternelja zapel več pesmi. - Delovna skupnost centra služb SIS občine Skofja Loka OBJAVLJA PROSTA DELA OZIROMA NALOGE 1. PRAVNIKA 2. ADMINISTRATIVNEGA DELAVCA POGOJI: pod 1.: — visoka ali višja izobrazba pravne smeri. — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj. — družbeno-politične in moralne kvalitete ter ustrezen odnos do samoupravljanja — štiriletna ali dvoletna administrativna šola — 1 leto oziroma 3 leta delovnih izkušeni — znanje strojepisja in stenografije Kandidati naj v 15 dneh po objavi prijavi predlože dokazila o strokovnosti in kratek življenjepis na naslov: Delovna skupnost centra služb SIS občine Skofja Loka Spodnji trg 40, 64220 Skofja Loka pod 2. G LAS 6.STRAN. TOREK. IS.JUNUt 11» Zaprli most, prehoda pa ni LETALSKA AKADto Občani krajevne skupnosti Podbrezje so ogorčeni, da so začeli most preko tržiške Bistrice obnavljati, a niso poskrbeli za zasilne in začasne prehode — Neoznačeni obvozi, vozniki avtobusov ne ustaidjajo Podbrezje — Na zboru občanov krajevne skupnosti Podbrezje so krajani sklenili, da pošljejo odprto pismo skupščini občini Kranj, samoupravni komunalni interesni skupnosti Kranj, Upravi javne varnosti Kranj, SGP Gradbincu Kranj, Alpe-touru, Viatorju Tržič in Ljubljana in da javno opozorijo na problem, ki je zanje vsekakor izrednega in življenjskega pomena. Ko so sklenili, da bodo obnovili most, so predstavniki krajevne skupnosti zahtevali, da se mora postaviti zasilni most preko tržiške Bistrice še pred začetkom rekonstrukcijskih del. Preko zasilnega mostu naj bi bil možen prehod za pešce in za kmetijske stroje. Vendar pa je izvajalec del — SGP Gradbinec — zaprl promet preko mostu za vsa vozila in ker so z mo- stu odstranili tudi deske in varovalno ograjo, niso mogli prečkati reke niti pešci. Razen tega so obvoze neustrezno označili in tako promet poteka po lokalnih cestah krajevne skupnosti Podbrezje. Šola, trgovina in kulturni dom so v Podbrezjah. tako, da so za prebivalce Bistrice nedostopni. V podbreški krajevni skupnosti je tudi precej kmetov, ki imajo svoje obdelovalne površine na obeh straneh reke. Tako so zdaj odrezani od zemlje, ker v bližini ni možnega prehoda. Prehod preko mostu na cesti Naklo -Podvin je dovolien le za motorna vozila, most pri gostišču Trnovec v Dupljah ima dovoljeno nosilnost dve toni, vendar pa vožnja po lokalni cesti do mostu do Pod-brezij zaradi slabe poti in velikega vzpona ni mogoča. Most v Križah pa je 7 kilometrov daleč in je vožnja po Podbrezje - Most so zaprli, tako, da ni prehoda niti za pešce, pozabili pa so zgraditi vsaj zasilnega ali primerno označiti obvoze. Prebivalci krajevne skupnosti Podbrezje so zato ogorčeni in zahtevajo, da se čimprej uredi/o ustrezni prehodi preko tržiške Bistrice. - Foto: F. Perdan njem težavna zaradi velikega vzpona in prenizkega podvoza. Začasno avtobusno postajališče naj bi bilo pri hiši na Hribu, nov vozni red pa upoštevajo le vozniki delavskih in šolskih avtobusov. Ostali avtobusi zavijejo v Podtaboru na hitro cesto in v Podbrezjah ne ustavljajo. Ni rešeno tudi vprašanje prevoza Kovor-Tržič in obratno, ker v novem avtobusnem voznem redu avtobusi ne vozijo po novi relaciji in morajo krajani zaselka Dolenja vas na postajališče Žeje. Krajani zato odločno zahtevajo, da se mora most usposobiti za lokalni promet ali da se postavi zasilni prehod v neposredni bližini lokalnih poti za kmetijske stroje in za pešce. Obvoznice morajo biti jasno označene. Avtobusni podjetji Alpetour in SAP-Viator sta doižni urediti avtobusni promet za prebivalce krajevne skupnosti Podbrezje po objavljenem voznem redu. Avtobusi morajo ustavljati tudi na odcepu s Ceste Posavec —Podbrezje proti zaselku Podtabor in hitri cesti. Nova postajališča naj bi bila točno in jasno označena. Krajani Podbrezij. posebno kmetje, so ob zapori mostu upravičeno prizadeti, zato bodo morali problem kar najhitreje rešiti. Obnova mostu je res nujna, zaželena in potrebna, vendar je nerazumljivo, kako so ob rekonstrukciji pozabili na prebivalce, ki se vozijo ali hodijo preko mostu vsak dan in ki jim je življenjske ga pomena. Skrajno malomarne in maloštevilne pa so tudi označbe in znaki, ki opozarjajo, da. je. rnost zaprt in prehod nemogoč. Kaj se res ni dalo urediti zasiJ^onemogočili edini prehod in--4ih prepustili njihovi lastni iznajdljivosti? ' D. Ss^j S pismom krajevne skupnosti Podbrezje so se organi'!*^ vršnega sveta in skupščine le°< seznanili ter sprožili postopek za raziskavo vzrokov za protest. Prve informacije bodo dane že na jutrišnji seji občinske skupščine! Pomislimo tudi nanjo! O sklepih problemske konference na temo »Delavka v združenem delu«, ki je bila v Ljubljani, so spregovorili pred kratkim tudi člani predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Sklepi te konference, ki sta jo sklicala republiška SZDL Slovenije in republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, so bili zelo odmevni in po mnenju članov predsedstva bi morali iti tudi v širšo razpravo v osnovne organizacije sindikatov, v organizacije združenega dela. Prav tu bodo odločali, kaj bomo v naslednjem srednjeročnem in dolgoročnem programu uresničili za razbremenitev žene, matere, za varstvo in zdravje matere in otroka, za njeno poklicno usmerjanje in izobraževanje, za pogoje življenja v družini in krajevni skupnosti, za razporeditev njenega delovnega časa in za njeno družbenopolitično uveljavljanje. Kaj moramo ženi danes dati, govorimo že od vojne dalje in vemo kaj vse hi morali storiti za njeno razbremenitev. Pa vendar gre vse prepočasi. Biti bi morali konkretnejši. Prepočasi gradimo šole s celodnevnim varstvom. Lotevamo se predra- gih gradenj. Ce bi se zadovoljili z montažno gradnjo, ki se je izkazala za kvalitetno in hitro, bi velik del bremena žene hitreje odpadel. Ce bomo gradili s takim tempom kot doslej, 10 odstotkov šol v 5 letih, bomo problem varstva šolskih otrok rešili šele leta 2025 . .. Načrti, ki jih danes pripravljajo urbanisti za soseske, vsebujejo res načrt za samopostrežno trgovino, pa bife in vso drugo infrastrukturo, nihče pa ne pomisli na prehrano otrok iz te soseske. Ugotavljamo, da 80 odstotkov naših otrok ne poje toplega obroka vse do 3., 4. ure popoldne. Družbena prehrana je še slabo razvita in šele tovarne hrane, ki bodo proizvajale pripravljeno ali na pol pripravljeno hrano, bodo razbremenile ženo pri njenem vsakdanjem gospodinjskem delu in ji dale* čas tudi za družbenopolitično uve^ Ijavljanje, za izobraževanje ob delu in podobno. V usmerjenem izobraževanju moramo biti bolj dorečeni. Zakaj diskriminacijska miselnost o ženskih in moških poklicih? Od otroka dalje je treba človeka vzgajati za ustvarjalno delo in ga poklicno vzgajati in usmerjati. Prav ženski mladini je treba hitreje odpirati poklicne perspektive v organizacijah združenega dela, ki jih tehnološki razvoj in njeno mesto v družbi odpira vsej generaciji. Zakaj se danes zaposlena žena odloča za izobraževanje ob delu Ie za administrativne poklice? Največ zato, ker je naš izobraževalni sistem tako organiziran. V prvi vrsti bi tu bilo treba spremeniti programe Delavskih univerz in kadrovske službe tej vodje delovnih procesov usposobiti, da bodo znali delavki svetovati, jo pravilno usmerjati za nov poklic. Prepočasi gradimo vrtce. Ce se zavzamemo, pa uspemo. Tako kot smo uspeli z akcijo 100 šol, bi lahko uspeli tudi z akcijo 100 vrtcev? Saj zanje ni treba zahtevne in drage gradnje. To smo že dokazali. Ko se bomo v občinah, samoupravnih interesnih skupnostih, organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih odločali za prednosti, ne pozabimo na sklepe konference. Upoštevajmo vse, kar naši ženi obljubljamo že toliko let in kar je tudi pogoj za načrtovanje razvoja družbe. D. Dolenc i »Kiks« za 56 milijonov Družbeni objekt je bil gor in dol družbeno obravnavan, kajti zidali so ga polna štiri leta ali kakšni dve leti po predvidenem roku. Vse seje vleklo kotjara kača zdaj ni bilo cementa in je bil denar, zdaj m bilo denarja, a je bil cement; zdaj ni bilo obrtnikov, a80 bile ploščice in šipe, zdaj so bili obrtniki, a m bilo ploščic in šip. Pa naprej: zdaj so že PoMMpMlce, o so se spomnili, da v steni še ni cevi in tok, tok ploščice ren in cevi noter. Skratka, gradnja za trg za znanega a očitno sila ne zainteresiranega naročnika, se pravi, za neko širšo samoupravno družbeno skupnost Delava so podpirali krampe in lopate ljudje iz sedmega bloka so si pulili lase ob tako očitni igno SE, 1 tako povzdigovali svoj delegatski glas delavci so še naprej podpirali lopate ,n krampe. Vsega denarja jezm delegati niso mogli kar naenkrat zbrati zato H/je ta družbeno prepotrebna gradnja vlekla in družbeno nesprejemljivo podražila. Družbeni objekt je do danes stal kaj veš koliko družbenih milijard, zato je pogrevanje gradbenega ali projektantskega kiksa za 56 starih milijončkov pravo pikolovstvo- Objekt stoji ob magistrali cesti, zato je bilo nujno treba pod njo zvrtati kanale za cevi odpadnih voda ali kanalizacije. Splošno znano je, da naše, magistralne ceste niso šestpasovnice, a četudi bi bile, ni mojstra, ki bi jih zmogel prekopavati dolge mesece in mesece. Naši mojstri pa so zmogli, ob vse/ razpoložljivi mehanizaciji so kakih teti rnetroi ceste prekopavali mesece in mesece, t otroško lopatko hi šlo hitreje . .. Kaj veš, kako so vijugali pod tistimi nekaj metri ceste, nesporno je le, da so na drugi strani pokukali ven meter bolj zahodno. Madonca! To jih je pu malce le vznemirilo, kajti pri teh stvareh ni možna nobena »štukarija«, se koj pozna. Kh, bratec, nič ne pomaga, jovonanovo! Spet 80 mojstrsko rili pod magistralo, mesece in mesece in se končno oddahnili, ko so drugič le n, opazno malo ktksnili. 56 starih milijončkov, kolikor /. veljalo prvo dolgotrajno vrtanje, pa je ob milijardi ali več milijardah navadna pikolovska sitnost in neči mernost... _ , D. Sedet Gojenci srednje vojaške šole in vojaških akademij v pogovoru z obiskovalci razstave. Foto: F. Perdan Vojaškemu poklicu naproti Kranj - V razvoju in krepitvi sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite so kadri ena pomembnejših sestavin. S podružb-lianjem tega področja postaja potreba po načrtnem usmerjanju kadrovske politike, torej po šolanju in usposabljanju mladih za obrambne poklice, vse večja. Da bi to potrebo uresničili, smo pri nas že veliko storili, vendar pa z doseženimi rezultati ne moremo biti popolnoma zadovoljni. Znano je, da kadri iz Slovenije v naši armadi še vedno niso zastopani v dogovorjenem razmerju. Takšne razmere so razen drugega posledica preveč klasičnega in včasih površnega seznanjanja mladih z vojaškimi poklici. Z namenom, da bi prispeval k plodnejšemu uresničevanju programov o pridobivanju slovenske mladine za vojaške poklice, se je republiški sekretariat za ljudsko obrambo Slovenije letos odločil za novo obliko seznanjanja z učnimi načrti vojaških šol pa predstavitve dela in življenja v naših oboroženih silah. Na sejmu opreme in sredstev civilne zaščite v Kranju je namreč organiziral zanimivo razstavo o obrambni vzgoji v našem šolstvu. Obiskovalci so se tod lahko poučili o možnostih šolanja za poklice v vseh rodovih naše armade, ki so jih predstavili s pestrim slikovnim gradivom, raznimi brošurami in drugim propagandnim materialom. Seveda pa so bili mladi najbolj veseli možnosti, da se o delu in življenju v naših oboroženih silah lahko pogovore tudi z gojenci srednjih vojaških šol in vojaških akademij. To priložnost smo izkoristili tudi mi. Preberite, kaj so gojenci povedali za naše bralce! Gojenec 1. letnika mornariške vojaške akademije v Splitu Drago Plohi iz Ptuja: »Naša šola je dokaj zahtevna, vendar pa je pouk v njej zelo zanimiv. Študij na akademiji je razdeljen v dve smeri; tehniško in smer pomorske navigacije. Doslej mi ni bilo žal, da sem se odločil za študij na tej akademiji. Razen raznolikega praktičnega dela ga zelo popestri tudi spoznavanje oddaljenejših krajev domovine. Prepričan sem, da bi vojaške akademije ob-skovalo več mladih iz Slovenije, če bi jih v srednjih šolah bolj seznanjali z možnostmi za študij. Jaz sem obiskoval vojaško gimnazijo Franc Rozman-Staiie v Ljubljani. Čeprav sem marsikaj vedel o vojaškem poklicu, pa sem po prihodu na akademijo precej spremenil mnenje o naši armadi in delu v njej. Predvsem lahko potrdim, da to ni nikakršen bavbav.« Gojenec 4. letnika tehniške vojaške akademije v Zagrebu Matija Arko iz Globeli pri Sodra- žici: »Bil sem gojenec internata Franc Rozman-Stane v Ljubljani, končal pa sem srednjo tehniško šolo, ki mi je dala dobro osnovo za sedanji studii. Na naši akademiji je več tehniških smeri in prometna smer -Jaz Sem SS odločil za slednjo. S študijem sem povsem zadovoljen, saj sem med njim zvedel veliko novega Mislim, da tudi P<> končanem študiju, ko bom dobil naziv diplomiranega m-zenina prometa m bom delal v prometnih enotah armade, prav zato ne bo težav« Gojenec 3. letnika srednje vojaške šole kopenske vojske v Sarajevu Marjan Povftič iz Sevnice: »Mene so z vojaškim poklicem Minanili sorodniki, ki so delali v armadi 2t V osnovni šoli sem se odloči! zanj. Šolanje V naši šoli. ki traja štiri leta, je zelo raznoliko V prvem letniku nas seznanjajo s kn, en I teorijo, v drugem gremo že na teren, v tretjem se opredelimo za doiočen rod in v četrtem so na vrsti izključ no vojaški predmeti. Jaz sem odločil za rod inženirstva. Kogar privlači tehnika, bo v naši šoli našel veliko zanimivega. Seveda pa vsakdo, ki ima ugoden uspeh, lahko Študira tudi. naprej. Verjetnd se bom tas to odločil po končani srednji vojaški šoli.« Gojenec 3. letnika letalske akademije v Zadru Miloš Moi iz Ljubljane: »Bil sem ede dijakov, ki so prvi maturirali na' vojaški gimnaziji Franc Rozman-Stane v Ljubljani. Za študij na vojaški akademiji me je motiviral, oče, ki je častnik v kopenski vojski.. Čeprav pred prihodom na letalsko akademijo nisem nikoli letel z letalom, sem se odločil za poklic pilota. Razen teoretičnih in strokovnih predmetov sem spoznal tudi letala naše armade. Z letenjem pričnemo v drugem letniku, študij pa sklenemo z diplomskim delom, po katerem dobimo naziv letalskega inženirja. Zdaj končujem tretji letnik študija v Puli. Zadovoljen sem s svojo odločitvijo glede poklica. Po končanem študiju bom ostal v akademiji kot učitelj letenja.« S. Saje Opozorilo iz Cerkelj CERKLJE - Milan Ažman nam je v imenu sveta šole Cerklje poslal prispevek, vreden resnega prebiranja in obravnave. Cerkljanska šola se že nekaj let ubada z velikimi kadrovskimi težavami. Svet šole je pri obravnavi kadrovske problematike za šolsko leto 1979/80 ugotovil, da ima 12 od 37 učiteljev nedokončano šolo. Sklepa, da sprejem pedagoških delavcev z nedokončano izobrazbo ni mogoč, cerkljanska šola ne more spoštovati, ker v tem primeru pouka sploh organizirati ne bi mogli. 2e v tem šolskem letu so morali pomagati trije upokojeni učitelji in štirje študentje. Največ težav je pri poučevanju matematike, fizike, tehničnega in razrednega pouka. Na seznamu razpisanih del in opravil učiteljev za šolsko leto 1979/1980 je kar pet učiteljev razrednega pouka, dva matematika, eden za fiziko in tehnični pouk in še dva sa druge predmete. Pri šoli je tudi vrtec s tremi prenapolnjenimi oddelki. Na podružnični šoli v Zalogu je nared se en oddelek, pa je prazen, ker ni vzgojiteljice! Člani sveta šole so analizirali vzroke sa tako stanje. Menili so. da je glavni pomanjkanje stanovanj. Kar 60 odstotkov učiteljev se vsak dan vozi od drugod. Tudi zaradi tega se šola ne more še bolj vključevati v življenje krajevne skupnosti. Ko bodo krajevne skupnosti s cerkljanskega snovale programe za prihodnje srednjeročno obdobje, morajo upoštevati tudi potrebe po zasebni in družbeni blokovni gradnji s stanovanji za učitelje. 1979 vanjv ehip cwilm' zam* rpni medicinski Pomoči■ Tekmovanja, ki sta ga organizirata občinski štab za civilno zaščito in občinski odbor Rdečega križa se je udeležilo kar 72 ekip. £ B (21. zapis) Zadnjič sem prikazal v sliki grobove kolovških in volčjepotoških gra-ščakov pa tudi grob pisatelja Jerneja Andrejke. — To je vse resda le preteklost, spomin na čase, dostikrat nič kaj »dobre stare čase«. To pot pa morem zapisati besedo o ljudeh — žrtvah naše novejše, narodnoosvobodilne zgodovine v homški okolici. RATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO silske zanimivosti AlKO DELA ZA KRANJSKE •UČNE GASILCE. - Na 8 fcnioupravne interesne skup-*J* varstvo pred požari krani-*čine so poročali o lanskem tadi kranjski poklicni gasilci. « kranjski Zavod za reševal-*hnično in požarno službo ^ 1073 akcij, od tega je bilo parnih, 792 prometnih in 226 p posredovanj. Veliko dela je JJtodi pri strokovni vzgoji. V ■^»trenutku so kranjski gasilci ■Njeni, čeprav jih tare precej rNajvečja je stara in večkrat T^inierna oprema, bremenijo pa ^W kadrovske težave. Večina r slovenskih poklicnih enot je 'Vremljenih, pa tudi kadrovske |£ *o manjše. Nujno ho več fl^ega razumevanja in pomoči I/J' priložnost se ponuja letos, I^*jsko gasilstvo praznuje 100. fffco delovanja. Nekatere pri |£ v počastitev tega jubileja so ■ Kvalitetnejša kot doslej so IJjtoshja gasilska tekmovanja, ■J* po društvih se dela več kot I ^losti. ljOMANJKLJlVA POŽARNA TpOST — V krajevni skupnosti k je za požarno varnost zelo poskrbljeno. Hidrante bi bolje varovati in vzdrževati. ti* «o hidranti popolnoma tega pa niso označeni. K%l za hidrante pred hišnimi utegne v kritičnih trenutkih maščevati. Zato ne kaže odlašati. Hidrante je treba preveriti in izmeriti pritisk. Prav tako bi kazalo urediti nekatere nujne dostope do Save, iz katere lahko gasilci hitro potegnejo vodo. Poskrbeti pa bo treba tudi za opremo, ki bi jo imeli za gašenje izurjeni krajani, saj v krajevni skupnosti ni gasilskega društva. Zato opremo bo treba zbrati denar v samoupravni interesni skupnosti za varstvo ped požari, pomagala pa bi lahko podjetja, kjer so zaposleni krajani Ćirč. Izlet Avto-moto društva Podnart Podnart — V nedeljo, 10. junija, je priredilo Avtomoto društvo Podnart za člane in svojce tradicionalni izlet v neznano, ki se ga je udeležilo več kot 300 članov in svojcev. 57 članov se je udeležilo tudi športne prireditve in sicer spretnostne in ocenjevalne vožnje. Na cilju pod Pe-račico, kjer je bilo tovariško srečanje, pa so imeli tekmovanje tudi v okviru SLO. Po zaključnem tekmovanju so največ točk osvojili Janez Bešter, Zoran Slegelj in Janez Po-kljukar. Na tekmovanju SLO je dosegel najvt* točk Janez Rozman, med članicami pa je bila najboljša Marija Rakovec. C. Rozman MOJ PAKET SE VEDNO ČAKA Po radiu sem slišala za akcijo RK za zbiranje rabljenih oblačil. Vendar pa v KS Planina ni bilo nik/t >■ nobenega sporočila, kdaj ho akcija potekala. Držala sem se navo dil po radiu in zapakirala blago v kartone. Opremila sem jih z ustreznimi napisi in oddala vK trgovino na Planini. Prosila sem prodajalko, naj odda moj paket. Do 7. junija, ko pišem tole pismo, se mojega »humanega« paketa nihče niti dotaknil nk Blago sem morala odnesti spet na:"! domov. Ali bo morda sedaj treba prositi organizacijo RK, da bo prišla po skoraj \h,ovo blago, ki je mojemu qffoku premajhno? Menim, da'bi se črnogorski otroci še kako razveselili skoraj novih oblek in čevljev. Ne vem^tthkaj tako. Morda je premalo - storila krajevna organizacijrt RK? Kakorkoli že, takšna akcija zahteva več pozornosti in resnosti. Irena Kunst VAŠA PISMA ZDRAVNIK NOČE NA DOM Kranj - Mož je želodčni bolnik in že več let boluje na želodcu. Bolečine so hujše vsako pomlad in jesen. Tudi letos aprila je bil v bolniškem staležu. V petek, 8. junija, pa je začutil hude bolečine, tako, da sem šla v soboto, 9. junija, v dežurno ambulanto v Kranju. Zdravnico, ki je bila dežurna, sem prosila za zdravila. Povedala sem jim, da mu zdravila, ki jih ima mož vedno doma, \ nič ne pomagajo, bolečine pa so strašne. Zdravnica mi je ponudila obisk na domu. Lahko rečem, da je bil v pol ure dr. Novak že pri nas. Možu je dal injekcijo, po kateri so mu bolečine malo popustile. Potem sem mu dajala še zdravila. Bolečine so za kratek čas popustile, pa so se spet pojavile. Ob 18.30 sem spet poklicala dr. Novaka in ga vprašala, kaj naj naredim. Dobila sem odgovor, naj zdravila podvojim. Spet so mu bolečine nekoliko popustile. Približno ob 21. uri je postalo zelo hudo. Spet sem poklicala dežurno ambulanto in prosila dežurnega zdravnika. Prosila sem ga za nasvet. 2IVA SEŽGANA Najhujša smrt je vsekakor smrt v ognju. Zgražali smo se, ko smo brali v zgodovinskih knjigah, kako je srednjeveška posvetna in cerkvena gosposka sežigala žive ljudi na grmadah. Največkrat zato, ker so bili ti ubogi ljudje osumljeni »krivoverstva« in »čarovništva«. No, v novejši dobi je s to strašno smrtjo kaznovala svoje nasprotnike nemška soldateska in druge hitler-janske vojaške formacije. Pripadnik resnično kulturnega naroda tako ne bi smel ravnati v nobeni situaciji. Kaže pa, da so se germanske zverine prav v tem izživljale. Pomislimo le na Radovino, Kokro, Hrastnik, Dolenje in še in še bi lahko našteval. Tako se je tudi Homca, o katerem je že stekla beseda v prejšnjih zapisih, dotaknila ta pošastna smrt: živ zgoreti .. . Na vzhodni strani homškega hriba stoji pri jezu na Kamniški Bistrici kamnit pomnik s pritrjeno marmornato ploščo, ki pove: Na tem mestu sta bila živa požgana terenska aktivista partizana Peter Bolka Viktor Prosen iz Homca dne 16. 5. 1944 Slava jima! Vklesane besede vse povedo o strašni smrti dveh homških domačinov, ki sta zaradi podle izdaje padla v roke okrutnega sovražnika. No, ni pa se Homec oddolžil s pomnikom le tema dvema tovarišema. Na pročelju homškega gasilskega doma je vzidana črna marmorna plošča s pozlačenim napisom: Padlim v NOV - - člani PGD Homec Bolka Peter 1944 Grašič Jože 1945 Jereb Venčeslav 1945 Sare Martin 1945 Zor Franc 1945 Slava! Pogled na letnice smrti pove, da so vrli možje padli že v zarii svobode... M^,rA j r __ ze nekaj časa se vrstijo v kranjski občini občin rI TEKMO zu vs(, katvfiorijc Udeležba na letošnjih tekmova- lka tekmovcxnj ■ y soboto m nedeljo so bila v Stražišču zadnja frtsega vsa dose oJmjadJnske, članske m veteranske desetine ter dese A dobila sem odgovor, naj ga pripeljem v ambulanto. Ko sem mu povedala, da jaz ne vozim, mož pa sploh ni zmožen za volan, mi je zdravnik odgovoril, naj dobim nekoga, ki ga bo pripeljal v ambulanto. Povedala sem mu, kako strašno trpi in kako grozne bolečine prestaja. Dobila sem odgovor, da še ni dovolj bolan. Rekla sem mu, da je dopoldne zdravnik prišel na dom, nato pa mi je odgovoril, kako si le domišljam- dopoldne zdravnik doma. zvečer zdravnik doma, naslednji dan zdravnik doma! Navkljub prošnjam je bil odgovor vedno isti — še ni dovolj bolan! Ob polnoči smo ga s svojim prevozom peljali v zdravstveni dom. Zdravstveno stanje moža je bilo tako, da je dežurni zdravnik napisal edinole napotnico za bolnico . .. Na koncu bi zdravnike vprašala, kakšno naj bo po njihovem kriteriju zdravstveno stanje pacient al. da je vredno priti na dom? M. J., Kranj Pomnik na Homcu PADLI PIONIRJI Smrt v osvobodilni vojni ni izbirala, kot je poleg mož in fantov segla tudi med ženske in starce pa tudi — med otroke. Pravljicam o hrabrih nemških vojakih ne bomo smeli nikoli verjeti. Bili so ne le skrajno nečloveški, pač pa tudi prav strahopetni — saj so se bali celo otrok! In jih pobijali, metali v ogenj, streljali v materinem naročju (poboj Peršmanove družine nad Železno Kaplo!). Homška osnovna šola je sedaj reorganizirana v Posebno osnovno šolo za širši domžalski okoliš. Redno se v njej šola blizu 200 otrok, največ iz Moravč, z Vira, iz Doba, Domžal, Mengša in Lukovice. Šola je osem-razredna. Ima pa še poseben oddelek za delovno usposabljanje. Tako so homški otroci zdaj »pre-šolani« v Radomlje, kjer imajo veliko matično šolo z blizu 700 učenci (iz Homca obiskuje to šolo 90 šoloobveznih otrok). No, iz vrst prednikov teh današnjih homških pionirjev so trije Žrtvovali svoja mlada življenja na oltar domovine. O tem govori spominska plošča, vzidana na pročelje stare homške šole: Padlim pionirjem v NOB Avbelj Olga Humar Karel Kepic Ivan Ne bo nas več tujčin teptal, ne tlačil nas krvavo, naš rod bo tu gospodoval, naš jezik, naše pravo! Ploščo je dne 3. septembra 1963 vzidal Pionirski odred »Olga Avbelj«. ALI OTROCI RES MORAJO V POSEBNO ŠOLO? V eni zadnjih številk vašega glasila sem prebral tudi zapis tovarišice D. Sedej z naslovom Otroci morajo v posebno šolo. Ne vem, kakšno mnenje imajo o tem strokovnjaki, pedagoški in prosvetni delavci in končno tudi starši teh otrok. Gre za posebno šolo v Radovljici, šolo za otroke z motnjami v razvoju. Ce gledamo vso stvar s strani boljših možnosti samega šolanja in pouka teh otrok, potem je to vsekakor pridobitev. Rečeno je, da so načrtovalci že v začetni fazi gradnje upoštevali tudi vse otroke iz Bohinjske Bistrice. ZaU bi bil oddelek na tamkajšnji šoli za otroke ukinjen. V tem članku so žal prika zane zgolj pozitivne strani in koristi šolanja za take otroke. Prav je, da pogledamo vso stvar tudi iz druge plati in si na osnovi tega ustvarimo celovitejšo sliko. Upoštevati moramo že samo vožnjo v šolo in nazaj. Koliko časa bodo ti otroci izgubili samo na poti? Kaj pa pozimi. Ali bodo ti otroci čakali na avtobus vsi prezebli, ko pa vemo, kakšne so zamude? Še slabše pa bi bilo po mojem osebnem prepričanju za tiste otroke, ki bi' bivali v Radovljici v internatu. Skoraj deset mesecev bi preživeli v internatu brez materine topline in družinske sreče. Znano pa tudi dokazano je, da prav otroci, moteni v razvoju, bolj kot ostali potrebujejo domače okolje in so tudi bolj navezani na družino. Ali taki otroci nimajo pravice do družinske sreče? Boljši pogoji v šoli nikoli ne morejo nadomestiti tistega, kar bi ti otroci izgubili. Otrok mora živeti v družinskem krogu. Zato je tudi sam naslov članka, da morajo v posebno t šolo, zgrešen. Ce hrtčejtr! Končno pa bi o tem lahko vprašali tudi otroke same. Starši in otroci se morajo sami odločiti. Ce bo večina proti, potem se morajo odločiti in je tudi edino pravilno, da oddelek za otroke z motnjami v razvoju na šoli v Bohinjski Bistrici ostane. Da tudi sedanji način šolanja teh otrok ni ravno tako slab, bom navedel primer iz časov, ko sem še sam trgal hlače v šolskih klopeh. V okviru osnovne šole na Jesenicah je bil takrat tudi oddelek za otroke z motnjami v razvoju. Skoraj vse predmete je tedaj poučevala tovarišica Marija Krasna. Prav od teh otrok je eden danes celo pedagog in predavatelj, ena izmed deklet pa prodajalka v eni jeseniških trgovin. V članku je omenjeno, da bo krajevna konferenca SZDL sklicala posvet s starši. Mislim, da je tak posvet lahko koristen. Seveda pa ne bi bilo prav staršem vsiljevati tuja in za njih nesprejemljiva stališča. Janko Fon C. Maršala Tita 2 Jesenice J G L A S16 STRAN TOREK. 19. JUNIJA 1 Komentiramo Čestitke za dobre uvrstitve KRANJ — Rokometna moAtva z Gorenjske so se v letošnjem tekmovanju v druga zvezni moški in ženski rokometni ligi ter moški in ženski slovenski ligi odrezali tako kot se nikoli v zadnjih letih. Jelovica, Alples, Tržič in Preddvor so na lestvici zavzeli mesta, ki se jih nismo nadejali. Spet so več kot solidno reprezentirali gorenjski rokomet. V drugi zvezni rokometni ligi je loško rokometno moštvo na solidnem šestem mestu, rokometašice Alplesa pa so v tej ligi ie za eno mesto višje kot Locani. So ped' Jelovica je igrala v obeh delih prvenstva dobro in dokaz je šesto mesto. V vseh kolih, ko so igrali doma in na tujem, so vedeli kaj hočejo. Za vsa moštva, ne glede prednosti domaćega igrišča, so bili trd oreh. Nikoli se niso predali do zadnjega sodnikovega žvižga. Večkrat jim je ta borbenost prav na koncu prinesla zasluženo zmago. V prvenstvu so imeli nekaj napak. Doživeli so par porazov, ki jih je potisnil nitje kot bi lahko bili. A šesto mesto je realno za Stupinškovo moštvo, ki je kljub mladosti že prekaljeno. V prihodnji sezoni si od njih obetamo lahko se boljše uvrstitve. Zanesljivo bodo krojili prvenstveni vrh. Dekleta Alplesa so se bolj presenetile kot Jelovica. Moštvo, ki se je lansko sezono borilo za obstanek v ligi, se je za letošnje prvenstvo vestno pripravilo. Taka je bila tudi njihova igra. Tako kot Locani se nikoli niso hotele predati. Nikoli niso hotele priznati, da so nasprotnice boljše. Taka igra se jim je obrestovala, saj so z gostovanja prinašale nenadejane točke. Igrišče v Železnikih je postalo spet tisto staro igrišče. Iz trga igrišča se več ne odnašajo točke. Upajmo, da bodo tudi v novi sezoni take, borbene do konca, in da lahko od njih pričakujemo se boljše uvrstitve. Pri dekletih Alplesa ni nič nemogočega in lahko se celo vmešajo v borbo za sam vrh. Prvo mesto pa jih pripelje v prvo zvezno rokometno ligo. Preddvorčanke so bile v svoji skupini ženske slovenske lige brez prave konkurence. Z veliko prednostjo so osvojile prvo mesto. To jih je nekoliko uspavalo, saj so v borbi za republiški naslov nato obakrat klonile v igri z Velenjčankami. Velenjčanke so jih v Preddvoru in nato Se doma visoko premagale. A vseeno je drugo mesto za preddvorsko moštvo lep uspeh. Pred igralkami Preddvora je Se lepa tekmovalna prihodnost. Lahko se zgodi, da jih bomo v novi rokometni sezoni le videli kot slovenske prvakinje. Ta naslov jih bo pripeljal v tako zaželjeno drugo zvezno ligo. Tudi Tržičani so na visokem četrtem mestu. Njihova igra je bila taka kot v njihovih najboljših dneh. V predtek-movanju so se vse do zadnjih dveh kol borili za prvaka v svoji skupini. Toda športna sreča jim je tokrat obrnila hrbet. Prav v zadnjih dveh kolih so tik pred uspehom klonili. V borbi za tretje mesto so nato obakrat izgubili z moštvom Šoštanja. 2elja Tržičanov je, da bodo svojo dobro igro enkrat le kronali s prvim mestom in republiškim naslovom. Obeta se dan, ko bodo Tržičani gledali drugoligaška srečanja. V slovenski ligi so igrale tudi Tržičanke. Bile so šestnajste. To pa je mesto, ki ga zaslužijo. I). H u mer Tekmovalci iz devetnajstih držav LJUBELJ — Za sedmo dirko letošnjega svetovnega prvenstva v motokrosu za kategorijo do 125 ccm je vse pripravljeno. Dirka, ki bo 24. junija na znani motokros progi v Podljubelju, se lahko prične. To so bile besede organizatorjev te prireditve na tiskovni konferenci v hotelu Kompas na Ljubelju. Med drugimi je bil na Ljubelju tudi predsednik OK Milan Ogris, predsednik skupščine občine Tržič, ki je opravičil častnega predsednika komiteja predsednika CK ZK8 Franceta Popita, ter direktor dirke Jote Jurjevčič. Direktor pokrovitelja IMOS iz Ljubljane Friderik Hrast pa je predstavil 12.000 članski delovni kolektiv in njegovo dejavnost. Na tej dirki, Tržičani so že sedmič orga- nizatorji svetovnih prvenstev, bo nastopilo dvainštirideset tekmovalcev iz devetnajstih držav. Udeležbo so potrdili vsi najboljši, med njimi pa tudi vsi tisti, ki računajo na končni uspeh letošnjega svetovnega prvenstva v kategoriji do 125 ccm. Med njimi je tudi stari znanec Podljubelja Hary Everts, ki je presedlal iz kategorije 250 ccm na motor do 125 ccm. Predstavljamo vse tekmovalce: Lerner (Avstrija), Rahier, Everts, Greisch, De Roover (vsi Belgija), Churavy, Janis, Gorus (vsi ČSSR), Swendsenm (Danska), Liljegren, Autio, Piippola (vsi Finska), Manddii, Rinaldi, Perfini, Nani, Mile in Zochhi (vsi Italija), Fischer (Francija), Des Morris (Irska), Watanabe (Japonska), Groene-veld, Zijlstra (oba Nizozemska), Landberg (Norveška), Craigh (Nova Zelandija), Khu-djakov. Korneev, Lodouskoi (vsi SSSR), Mendoza, lila (oba Španija), Nvutrom, Ekstrom (oba Švedska), Kuhn, Romailier (oba Švica), Leask (Velika Britanija), Schrems, Bettzelbacher, Schwarz (vsi ZRN) ter Jugoslovani Drago Predan, Branko Mežnar, Rajko čuš in Franci Pušavec. Čeprav organizatorje tarejo finančne težave, so prepričani, da bo na korigirani in hitri podljubeljski progi vse tako kot je treba. Tržičani so prekaljeni organizatorji, organizacija je vsako leto boljša, zato ni bojazni, da tudi to svetovno prvenstvo ne bi uspelo. D. Humei V restavraciji hotela Kompas so organizatorji letošnje dirke za svetovno prvenstvo v motokrosu v kategoriji do 125 ccm časnikarje seznanili s pripravami na to prireditev. Le ta bo v nedeljo na znani motokros progi t Podiju belju. — Foto: F. Perdan Jugoslovani na super maratonu v Bielu KRANJ - Tudi 21. super maraton (100 km) v švicarskem mestu Bielu ni ostal brez jugoslovanske udeležbe. Tega najstarejšega in najmasovnejšega maratona na svetu se je poleg Jugoslovanov udeležilo tudi nad 4000 maratoncev iz Avstrije, ČSSR, ZRN, Švice, Francije, Nizozemce, (talne. Belgije, Velike Britanije. ZDA, Japonske, Kanade itd. Idealni vremenski pogoji so že pred Startom napovedovali dobre rezultate. Tek se je pričel oh 22. uri. tekmovalce je kljub pozni uri ob progi pozdravljala množica navdušenih gledalcev. Na tako zahtevni progi je šestič zapored /.niagal 37-lctni Helmut 1'rhach iz K6lna. ifcbach ie jurišal na nov rekord maratona, ki ga ini« Van Kastern, ki je progo že pre tekel v 6 urah in 58 minut, vendar pH je bil prepočasen za dve minuti, saj je progo pretekel v točno sedmih urah. Tudi več deset tekmovalk se je enakovredno borilo s tekmovalci. Najuspešnejša je upet Švicarka Edit Holdner s časom 9.03 ure. njena gene doseglo zelo dobre rezultate. Poleg treh Varaždincev, ki so nastopali že četrtič zapored, so prvič Startali trije maratonci iz Kranja in Maribora ter po eden iz Beograda, Novega merita in Kungote. Prav slovenski predstavniki so dosegli izredno dobre rezultate. Najboljši je bil profesor telesne vzgoje iz Kungote, Rudi Vivod, ki je prišel na cilj 71. v odličnem času 8,41 ure, za njim pa so se uvrstili vsi trije Kranjčani: 142. Taler. 175. Kavčič in 247. Mravlje. Uvrstitve Kranjčanov no Se toliko dragocenejše, če vemo, da so po 20-urni vožnji / vlakom prispeli v Biel, komaj nekaj ur pred startom. Rezultati Jugoslovanov: 71. Rudi Vivod (Kungota) 8,41 ure. 142. Polde Talec (Kranj) 9,19, 175. Frane Kavčič 9,27, 247. Dušan Mravlje (Kranj) 9,49. 368. Slavko Stokranjec (Varaždin) 10,39. 409. Jožef Flaster (Maribor) 10,48, 553. Boris Kožar (Varaždin) 11,33. 592. J.sip Bračič (Mari bor) 11,41. 595 Rudi Ko|Hnder (Maribor) 11.42. 674. Živojin Jahič 12,08, 1251. Jože Stime (Novo mesto) 11,31, 1584. Peter .Je (fncč^Vara^ni Štirinajstič »Za nagrado veteranov« Ropret junak Vršiča VRŠIČ - Kolesarji Save Bojan Ropret, Bojan Udovič in Drago Frelih so ponovno dokazali, da v slovenskem in jugoslovanskem kolesarskem športu nimajo konkurence. To so dokazali na štirinajsti dirki »Za nagrado veteranov« na 147 km dolgi progi od Vrhnike do Vršiča. Bojan Ropret je novi junak 1611 metrov visokega vršiškega prelaza, Bojan Udovič je bil takoj za Bojanom, na tretjem mestu pa je njihov klubski kolega Drago Frelih. Med stotimi jugoslovanskimi kolesarji v kategoriji mlajših in starejših mladincev ter članov so kolesarji Save poželi največ uspeha. Zmagi Ropreta na Vršiču je prvo mesto na cilju pred Kugijevim spomenikom dodal še mlajši mladinec Save Marn, medtem ko je bil Savčan Kurent med starejšimi mladinci na prelazu na Vršiču drugi. Tem uspehom so Savčani dodali še moštveno člansko zmago. Bili pa so najboljši tudi v generalni uvrstitvi mlajših in starejših mladincev ter članov. TRAGIČNI JUNAK VRSICA DRAGO FRELIH Med dvainštiridesetimi člani, ki so se na startu na Vrhniki podali na 147 kilometrov dolgo progo na najvišji jugoslovanski prelaz 1611 metrov visoki Vršič, je bilo že na startu čutiti rahlo nervozo. To je še povečal dež, ki je nato lil skoraj vso dirko. Na Vršiču pa je kolesarje pozdravilo še sneženje. Torej, skoraj nemogoči pogoji za najtežjo dirko v Jugoslaviji. Tega so se zavedali vsi tekmovalci na startu. Favoritov za prvo mesto je bilo več, vmes pa tudi vsi, ki računajo za dres jugoslovanske reprezentance, ki bo nastopila na jubilejni petintrideseti dirki Po Jugoslaviji, ki se prične 24. junija v Skopju in konča 4. julija v Zagrebu. Vmes pa bodo morali tekmovalci iz petnajstih držav tudi na Vršič. Karavana naših najboljših kolesarjev je v dežju startala na Vrhniki. 2e takoj po startu sta se v ospredje pognala Rogo vec Grajzer in Savčan Udovič. Nihče jih ni jemal resno, a vseeno sta fanta vozila_ složno, se menjavala v vodstvu in si v Idriji prikolesarila že skoraj triminutno prednost pred šestimi kolesarji med katerimi ho bili štirje Rogovci, Čolig iz Metalija Commerca in Drago Frelih iz Save. Za vodilnima ubežnikoma ter nato za to našteto šesterico pa so v strnjeni skupini vozili ostali, med njimi tudi poznejši junak Vršiča Ropret. To največjo skupino je razredčil skupinski padec kolesarjev na makadamu nedaleč iz Godoviča. Najbolj so jo skupili Kranjčani Kraker, Cuderman in Rakuš. Ko smo v Tolminu čakali na prva dva ubežnika, smo bi!: presenečeni, ko je mimo nas kolesarila druga šesterica ubežnikov. Med temi pa ni bilo ne Grajzerja, ne Udovica. Kot smo pozneji izvedeli je trener Save Franci Hvasti Bojanu Udoviču naročil, da mora počakati Bojana Ropreta in ne sme več forsirati dirke. Kot vedno je Udovič poslušal nasvete trenerja, saj je spet, kot že sedem let doslej ko dirka, moral voziti ne samo za sebe, temveč tudi za najboljšega moža v moštvu Save Ropreta. Nehvaležno je namreč za kolesarja »zastavonošo«, ki mora razgibati karavano, tako da najboljši lahko počiva za končni napad. Kdaj bo Udovič dobil nalogo, da zmaguje, ne vemo. Šesterica je nato pridno pritiskala na pedala. Najbolj borbena med njimi so bili Rogovci, Čolig in Frelih pa sta čakala samo na priložnost za končni napad. In to se je Dragu tudi posrečilo. Deset kilometrov pred Bovcem je potegnil in tu v Bovcu je imel že lep naskok pred ostalimi petimi. Nato je Drago vozil sam po lepi dolini Soče. Ni ga motalo, da je sam. Odlično je premagoval vse ovinke in bičanje dežja. Na prvi serpentini na vzponu na Vršič si je Drago že prigaral štiri minute prednosti pred drugimi tremi ubežniki. Za njim so bili namreč Udovič, Čolig in Rogovec Zaubi. Pred skupino enajstih med katerimi je bil tudi Ropret, pa je Drago bežal že s Sestinpol minute. To bi mu moralo zadostovati za končno zmago na vrhu Vršiča. Toda, ni bilo tako. Čeprav je Drago dobro kolesaril proti vrhu, pa sta se mu v ozadju nevarno približevala Udovič in nato Se Ropret. Prvi je tega neumornega triintridesetletnega ubežnika ujel Udovič in nato oba še Ropret. Štiri kilometre pred ciljem je bilo jasno, da bo zmagovalec Vršiča naš najboljši gorski tekmovalec Bojan Ropret. Skoraj z dvoinpolminutnim zaostankom je nato na cilj prikolesaril Udovič in za njim še Frelih. Na cilju je tragični junak Vršiča Drago Frelih dejal: »Čisto sem na »psu«. Zapustile so me moči. Ni šlo več naprej. A vseeno sem zadovoljen.« Tudi Udovica lahko imenujemo za drugega tragičnega junaka: »Lepo se je začelo. Toda pred Tolminom sem moral počakati. Bila je že lepa prednost. Toda kaj se hoče. Zmagati mora najboljši v našem moštvu. Pri tem smo mu izdatno pomagali vsi.« Bojan Ropret je bil na cilju kratkobe-seden: »Čeprav sem zmagal, je ta zmaga plod celotnega moštva, posebno pa Se Udovica in Freliha ter ostalih mojih tovarišev v moštvu,« USPEH MARNA IN KURENTA Pri mlajših mladincih je Kranjčan Marn, ki mu je komaj šestnajst let, ponovno dokazal, da je naš obetajoči mladinec. Bil je najboljši, ki so startali v Idriji in končali pred Kugijevim spomenikom. Tudi dirka iz Tolmina do Vršiča starejših mladincev je bila zanimiva in razgibana. V tej preizkušnji, ki se je končala na Vršiču, je največ moči imel član Astre Čerin, ki je drugouvrščenega Savčana Kurenta na cilju prehitel več kot za tri minute. Vseeno, kdor je v soboto v skoraj nemogočih vremenskih pogojih prikolesaril na Vršič, je vsak za sebe junak. Nogomet Izenačeno in borbeno KRANJ — Prvenstvo pri članih v občinski ligi je končano. Sava je že drugič slavila v močnejšem razredu, Podbrezje pa so se uvrstile naprej, ker so bile prve v B razredu. Zanimivo je, da je o tretjem in predzadnjem mestu v A razredu odločala šele gol razlika. Tudi sploh lahko trdimo, da je bilo prvenstvo fer in množično, zanimiva in borbena srečanja pa so privabila ob nogometna igrišča tudi številne ljubitelje nogometa. Lestvica skupina A: Primskovo B 16 3 Grintavec 16 2 11 24:61 13 28:60 Britof bo tako prihodnje leto tekmoval v razredu B. S prvenstvom so končali tudi mladinci, pionirji pri drugih selekcijah pa morajo odigrati še eno kolo. M.Subh- Sava 20 12 3 5 63:29 27 Korota n 20 11 4 5 50:28 26 Šenčur 20 8 6 6 36:31 22 Kokrica 20 9 4 7 37:33 22 Naklo 20 6 8 6 41:41 20 Trboje 20 5 6 9 43:47 16 Primskovo A 20 5 6 9 42:46 16 Britof 20 4 1 13 30:87 11 Lestvica skupina B Podbrezje 16 12 1 3 60:27 25 Filmarji 16 10 2 4 50:30 22 Preddvor 16 10 0 6 49:33 20 V treh skupinah TRŽIČ - V organizaciji NK Tržič poteka v teh dneh v Tržiču druga občinska rekreacijska liga v nogometu. Za sodelovanje v ligi se je tokrat prijavilo kar 18 moštev, tako da so jih morali razdeliti v tri skupine. Doslej so odigrali prvi dve koli. tekmovanje pa poteka brez težav. Izidi — skupina A: 1. kolo — Koprive: Metalka - Rog 8:0; BPT II : TIKO 2:1; Obrtniki Lepenka 1:0; 2. kolo -Lepenka: Koprive 0.2; Metalka - Rog : TIKO 0:5; BPT II : Obrtniki 4:1. Skupina B: 1. kolo - SGP : Mercator 6:2; Petrol : ZLIT 2:1; Kino : GG Tržič preloženo; 2. kolo - Kino : Mercator 3:1; SGP : ZLIT 1:4; Petrol : GG Tržič 5:0. Skupina C: 1. kolo - BPT I : Komunala 3:1; Peko Obutev : Muppet «how 1:0; Kose : Peko Orodjarna 0:0; 2. kolo - Muppet shovv : Peko Orodjarna 2:0; Kose : BPT I 4:0; Komunala : Peko Obutev 0:4. J. Kikel Atletika Osnovnošolci metali žogico KRANJ - Šolsko športno društvo France Prešeren je bilo organizator področnega tekmovanja v metu žogice. Med osemintri desetimi tekmoval, i in tekmovalkami sta obe zmagi ostali v OS France Prešeren. Rezultati - pionirji - 1. Samardjija (FP) 62,60. 2. Porenta (M V) H 1.36. 3. Kriveč (JM) 59,44, 1. PcNtotnik (I.S) 57.8H. B Jak Sič (MV) 56.46. 6. KraAovcc (MV) 55,80. 7. Selšek (MV) 56,40. 8. Mencinger (FP) 55,1 4. 9 Lcskovci (SJ) 54.42. 10. Vttckovit (IIP), pionirke - 1. Skuto, (FP) it.10. .'.Smvh (MV) 41.18, 3. Grami (FP) .19,70, 4 Dragan (MV) .18,96. 5. D. Sav-, (MV) 38.30. 6. Benedičič (SJ) 36,82. 7 \ ončina (FP) 36*0. t- Tlšlarj fi\J* Jv**ib (MV) 33.64. 10. Tlšfer (MV) .11 I] I K Ribli gostoval v Loki RADOVLJICA - Šahovska tradicija Bleda je ohranjena, čeprav so morali na kvalitetno mednarodno šahovsko prireditev čakati desetletje. Tu je bil namreč prvi del petega mednarodnega Vidmarjevega spominskega tekmovanja. Vseh Sest kol blejskega dela je bila dvorana hotela Jelovice polna, kar je dokaz da je Bled šahovsko mesto. Slovenski in gorenjski šahisti pričakujejo, da bodo imeli vsi tudi v prihodnje dovolj razumevanja za organizacijo velikega mednarodnega šahovskega turnirja. Med tednom so kitajski šahisti gostovali tudi na hitropoteznem turnirju, ki ga je organiziralo SD Murka Lesce. Na tem turnirju je zmagal Osterman. drugi pa je bil Lu Zunian iz Kitajske. Kitajka Liu Shilan pa je premagala V dvoboju tudi BorStarjevo I 2:0. Madžarski velemojster Ribli je gostoval v Skofji Loki. V simultanki s tridesetimi šahisti je zmagal 29:1. Z Ribli-jem sta remizirala Rupar in Jelovšek. ._r Turnir ob krajevnem prazniku STRAŽISČK - Namiznoteniški klub Sava je bil organizator namiznoteniškega turnirja za učenke in učence. Turnir je bil ob prazniku krajevne skupnosti StražiSčc in ob petindvajsetletniei namiznoteniškega kluba Save. Nastopilo je petinosemdeset mladih igralcev in igralk iz sedmih klubov Gorenjske in Primorske. V moštveni razvrstitvi so bili najboljši domačini. , D . Vrstni red - starejši pionirji - I. I <>d-bregar (Jesenice), 2. Fabijan (Sava). .1. Veber (Jesenice). 4. Maček (Sava); st. pionirke - 1. Gorkič (Vrtojba). 2! Skahar (S.m.d.la). S, Svetina (Sava). 4. Vodopivec (Vrtojba); , .... . , ml. pionirji - 1. Jeraša. 2. Maček (oba Sava). S, Veber (Jesenice), i. PrelovSek (Triglav), ml. pionirke - l. Zalokar (Jesenice). 2 Bajželj (Sava). •'» Lavienč.č (Se-modcla), I Neme. (Vrtojba); dvojic« plOBlrjI 1 Vel.er-I odbregar (.J.Mn.ce), t! Hal.jan MatjaSev.č (Inglav). ;i. Jeraša-Fabijan. ». Maček-Stare (vs. Bava), pionirka - I. Svatlna-BajteU (8* va). 2. Skral.ai-IMgram (Semedela). I. (JorkičVodopivcc (Vrtojba). I Hubola-La-vrenčič (Semedela); moštveno - l.^"8:*^^^ 6 Ljubno 8. 7. Gorje t. Bojan Ropret je junak Vršiča, članski konkurenci je ta kole Save na zmagovitem odru zamen lanskega zmagovalca Bulica Siporexa. Bulica je iz konkurent za najboljša mesta izločil padec n., makadamu med Godovičem in /rfrt-j /o« REZULTATI - ČLANI - 1. 4,29:50, 2. Udovič 4,32:10, 3. Frelih Sava) 4,33:15, 4. Borovičin (M« 4,34:15, 5. Polončič (Rog) 4,35:05. «. (MC) 4,37:6», 7. Arsovski (Skopje) 4. 8. Zaubi (Rog) 4,40:10, ». Novak 4.40:15, 10. Velikonja (Soča) 4 40:15; starejši mladinci - 1. čerin (j 3,43:41, 2. Kurent (Sava) 3.46:30, 3. (Radnički) 3,46,40. 4. Lojen (MC) 3,46:0«. «J Stih (Novoteks) 3,48:45. 16. Mali 3.57««.! 22. 2un (oba Sava) 4,06:30; mlajši mladinci — L Mara (S 2,03:02, 2. Pavli« (Rog), 3. Zagore teka) oba v času zmagovalca, 4. Kapu i murje) 2,03:02, 5. Polajnar (Bled). 7. taj, 13. Kava«, 16. Tumič (vsi Sava), 17. tej, 19. Horvat (oba Bled), 20: Zevnik v a) vsi v času četrto uvrščenega. Besedilo in slike D. Humer Veterani Kokrice odlični KRANJ - Okrog Leninovega Mariboru je bila kolesarska dirka »Kt veteranov«. Nastopili so tudi veterani krice, ki so ponovno dokazali, da so najboljšimi v Sloveniji. Vrstni red — (sprint vaak drugi krog) veterani A — 1. B. Dežman (Kokrica) vse možne točke 2. Hafner (Kokrica); terani B — 1. Plestenjak (Kokrica) —' možne točke- 2. česnik (Kokrica), rani C — 2.1. Ropret (Kokrica). Pionirji na stezi KRANJ — Komisija za kolesarstv TKS in šolsko športno društvo ni France Prešeren sta na stezi v organizirala občinsko osnovn prvenstvo v kolesarjenju. V treh kt. jah je nastopilo devetdeset mladih k' jev iz šestih šol. Vrstni red - 4 razredi — l. Liki_ Ceglar (oba LS), 3. Kordež (SJ), S. ia C redi - 1. Pagon (LS), 2. Mencinger, 3. I sti 4. Perne (vsi FP), X.in 8.x-azredi - 1 tenc (LS), 2. Rakovec (FPk 3. žlindra Plavanje Borutov mednarodni uspeh RIM — Kranjčan Borut Petrič je „. val na velikem mednarodnem plavala__ mitingu v Rimu. V obeh disciplinah, 400 ia 1500 m kravi, se je odrezal. Na 400 metrov je bil prvi pred Madžarom Wladarjei Wladar pa se je nato Borutu maščeval poraz na 400 m kravi v najdaljši disciplini na 1500 metrov. Vrstni red — 400 m kravi — i. Petrič (Jugoslavija) 4:01,33, 2. VVladar (Madžarska) 4:02,48, 1500 m kravi - 1. VVladar (Madžarska) 15:55.54. 2. Petrič (Jugoslavija) 16:06,68. -dh Vaterpolo Niso pokazali veliko KRANJ — Mednarodno vaterpolsko s čanje Triglav : Crvena Hvezda 7:12 (0:3, 1:3, 4:2. 2:4). letni bazen, gledalcev 3M. sodnika Pičulin (Kranj), Oman (Koper). Triglav - Plavc, Kuhar 2, Vukanac. Cs-lič 1, Svari- 3, Stariha, KraSovec. Brinovec. Svegelj. M. Malavašič 1, Vidic. Crvena Hvezda — Kula. Sobat 2. Dobravski 1, Jaška 1, Bačik. Bogat Šaloma 2, čiljak, Tomik 3. Toma. Članski medrepubliški ligaš je v otvoritveni tekmi za letošnje vaterpolsko sezono pokazal bore malo. V njihovi igri je bilo preveč statičnega igranja, premalo plavanja ter premalo kondicije. To so izkoristili gostje iz Košic (ČSSR), Crvena Hvet-da je državni prvak, ki so bili v vseh pogledih boljši nasprotnik. Hitro so plavali ia igrali dovolj ostro, toda v mejah dovolje. nega, da so že v prvih dveh četrtinah popolnoma nadigrali domačine. Edino v tretji četrtini so bili triglavani boljši. Ia to je bilo tudi, vse kar so zmogli. \ Do prvenstva je še mesec dni. Veliko bo še treba treninga, da se bodo odpravile vse napake. Na trening je potrebno prihajati1 točno in vestno! Vestno, nato trenirati in ne tako kot sedaj. Ni potrebno trenerja ignorirati, temveč ga poslušati. Le tako bodo v tekmovanje prišli dobro pripravljeni, saj ie želja moštva Triglav, da se ponovno bori za prvo zvezno ligo. Toda. s tako igro kot so jo pokazali v petek, in s lakim načinom treninga, jim to ne Neuspelo. V četrtek, 21. junija, bo ob 20. uri v let-nem J>azciiu jjovraUJtt.JfSflJUf J JM»U l KoUič". ~ D Humer tl.JUNUA 1979 17.STRAN G L>A K R A IMJ PRIMSKOVO IAZSTAVA oblazinjenega pohištva iz programa FUTURA To je pohištvo posebne lepote, posebne udobnosti, posebne kakovosti, to je pohištvo bodočnosti Futuro izdeluje največja jugoslovanska tovarna oblazinjenega pohištva ORIOLIK iz Oriovca n-1 Dn 6 1 979 si pohištvo novih programov lahko ogledate in kup.te v SALONU LESNINE ina Primskovem. Od 7. do 19. ure m tudi vsoboto do 1 3. ure. 20 let Komisij« za delovna razmerja pri Združenju obrtnikov občine Kranj razpisuje prosto delovno mesto za ČIŠČENJ DOMA OBRTNIKOV IN STREŽBA V BIFEJU zaprt«*« tipa _ dokončana osnovna šola in veselje do strežbe \ve .prejema Združenje obrtnikov obline Kranj - Kranj fcasieeva 14. **k prijave 15 dni. Veletrgovina ŽIVILA Kranj TOZD GOSTINSTVO Vsoboto, 16-junija 1979 SMO ODPRL« BIFE NA ZLATEM POLJU poleg novega JotroinišJcega centra med drugim vam bomo nudili tudi tople . otroke bisk poročamo se za o KOMUNALNO PODJETJE *1itava 80 L . .avno licitacijo v? ' S^nl-na .0.000.00 2. IMV 1600 m)0too . w« v petek, 22. 6. >ttacija J>° Ho 12. ure na Komunalnega ijvriiču__ pristava 80 Svet delovne skupnosti osnovne šole Antona Tomaža Linharta Radovljica razpisuje prosta dela in naloge RAČUNOVODJE za nedoločen delovni čas s polnim delovnim časom. Pogoj: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri, najmanj 5 let delovnih izkušenj in najmanj 3 leta delovnih izkušenj za opravljanje del in nalog računovodje. Družbenomoralna neoporečnost. Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na svet delovne skupnosti osnovne šole Antona Tomaža Linharta Radovljica. CGP Delo Ljubljana TOZD PRODAJA podružnica Kranj Kranj, Koroška 16 sprejme 1 osebo, ki bi bila pripravljena v času od 1. 7. 1979 do 30.9. 1979 dostavljati časopise s svojim vozilom v kioske na Bledu. Časopise bo potrebno dostavljati s pošte na Bledu, ob 7. uri zjutraj in ob 11. uri z avtobusne postaje v kioske. Oglasite se po telefonu 064-21-280 ali osebno, vsak dan do 12. ure na podružnici DELA, Kranj, Koroška 16. STROKOVNI IZOBRAŽEVALNI CENTER ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL LJUBLJANA, JEZICA NA PRODU 2 organizira izobraževanje ob delu v oddelkih za odrasle 1 V ŠOLI ZA VOZNIKE ZA POKLIC VOZNIK 2. V POKLICNI SOLI ZA VOZNIKE AVTOMEHANIKE Izobraževanji' za poklic voznik bo organizirano tudi v Kranju. Vpisni pogoji: 1. izpolnjena osnovnošolska obveznost in Uspešno končanih najmanj 6 razredov osnovne šole ter zdravstvena sposobnost za voznike C kategorije 2. Opravljena poklicna avtomehanska šola in zdravstvena sposobnost za voznika C kategorije Pri izobraževanju se upošteva predznanje, pridobljeno v drugih šolah. Obrazce za vpis dobite na šoli. Oh vpisu ie treha predložiti fotokopijo in original spričevala osnovne šole. oziroma drugih šol in rojstni list. Prijave sprejemamo do 31. avgusta vsak delavnik od 6. do 17. ure v centru na Jezici Na Produ 2. Pojasnila lahko dobite v recepciji centra ali po telefonu 341-790, 341-813. DONIT kemična industrija Medvode n.sol.o. Komisiji za medsebojna razmerja VABITA K SODELOVANJU v TOZD LAMINATI DELOVODJE KEMIJSKE SMERI za opravljanje del in nalog vodenja, koordiniranja in kontroliranja delovnih nalog v izmeni impregnacije. .Od kandidatov pričakujemo 3 leta delovnih izkušeni na vodenju in organiziranju proizvodnega procesa ali samostojnih strokovnih nalogah, da imajo opravljen tečaj za inštruktorje dela ter da imajo sposobnost vodenja in organiziranja proizvodnega procesa. .Delo se izvaia v treh izmenah. v TOZD FILTRI STRUGARJA za opravljanje zahtevnejših del in nalog pri struženju delov za orodja Delo se izvaia v dveh izmenah. Dd&vski svet TOZD STORITVENE DEJAVNOSTI vabi k sodelovanju KLJUČAVNIČARJA za opravljanje del in nalog pri izvrševanju zahtevnejših remontnih in vzdrževalnih del na strojih Delo se izvaia v treh izmenah. MIZARJA za opravljanje del in nalog pri vzdrževanju in izdelavi novih pohištvenih delov KUHARSKEGA POMOČNIKA za opravljanje del in nalog pri razdeljevanju obrokov, pripravljanju živil in hladnih malic. Delo se izvaja v dveh izmenah. Na objavljenih delih in nalogah se delo združuje za nedoločen čas. ZA DELO MED ŠOLSKIMI POČITNICAMI POTREBUJEMO VEČJE ŠTEVILO DIJAKOV STARIH NAD 15 LET. Vse informacije o objavljenih nalogah ter delovnih pogojih lahko dobite v kadrovsko socialnem oddelku Donit Medvode, Medvode 59 ali po telefonu št. 611-106 int. 250. Prijavljene kandidate za zgoraj navedena dela in naloge bomo po 15-dnevnem roku od dneva objave povabili na osebni razgovor, kjer jih bomo podrobneje seznanili z delovnimi nalogami in našimi ugodnostmi in zahtevami. pr«vne .aoten u» Oatale in-^eaVfcitaciJe. novonovonovonovonovonovonovonovonovonovonovonovonovononovonovon o > o C o > o C o > o C o s C o s C o > o C o > o C o BATERIJE ZA ELEKTRIČNE PASTIRJE zmaj < O =5 O < o 3 O < o s o o s i o i o ^novonovonovonovonovonovonovonovonovonovonovonovcMiovonovonovonov G L, A S18. STRAN TOBCK, 19 JUHUA 1171 Razpisna komisija TERMOPOL predelava plastičnih mas 64225 Sovodenj, tel. 69-001 razpisuje dela in naloge vodje finančno računovodske službe Pogoji: - višja izobrazba ekonomske smeri in J leta delovnih izkušeni na enakem ali podobnem delovnem mestu, - srednja izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri in pet let delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu, - da je moralno in politično neoporečen ter da izpolnjuje z zakonom določene pogoje. Pismene ponudbe sprejema tajništvo delovne organizacije 15 dni po objavi v Glasu. Vse ostale informacije dobite na gornjem naslovu. Kmetijsko živilski kombinat Kranj z n. sol. o. Kranj, C. JLA 2 TOZD Tovarna olja OLJARICA BRITOF objavlja na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge za nedoločen čas vodenje in organizacija komercialnih del Posebni pogoji: visoka ali višja šola ekonomsko-komercialne ali živilske oz. agronomske smeri, aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika, 3 leta delovnih izkušeni na komercialnem področju. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev Splošno kadrovskemu sektorju KZK Kranj, C. JLA 2,15 dni po objavi. Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Radovljica objavlja naslednja prosta dela in naloge 1 SVETOVALCA ZA URBANIZEM IN GRADBENIŠTVO v oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ter varstvo okolja 2 STROJNEGA KNJIGOVODJE v oddelku za gospodarstvo in finance Kandidati morajo za uspešno opravljanje nalog imeti poleg splošnih, še naslednje pogoje: pod 1.: — visoko izobrazbo - fakulteto za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo in 3 leta delovnih izkušenj pod 2.: — srednja izobrazba ekonomske, upravno administrativne ali splošne smeri in tečaj za strojno knjiženje ter 1 leto delovnih izkušeni. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati imeti tudi moralnopolitične kvalitete. Za opravljanje del in nalog bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe z dokazilom o šolski izobrazbi in navedbo dosedanjih zaposlitev je treba poslati v 15 dneh po dnevu objave na naslov: Razpisna komisija upravnih organov Skupščine občine Radovljica. Gorenjska kmetijska zadruga TZE Naklo Valilnica razprodaja 10 tednov stare jarkice rjave hysex — dobre nesnice, po znižani ceni vsak dan v vzrejališču Podbrezje. TZE Naklo ¥1 Kranj TOZD Blagovni promet Po sklepu delavskega sveta objavljamo javno licitacijo: — za prodajo tovornega avtomobila TAM 2001, leto izdelave 1972; izklicna cena ie 70.000,00 din, — za prodajo dostavnega avtomobila Zastava 1300 TF s ponjavo, leto izdelave 1976, avtomobil ie karamboliran; izklicna cena ie 16.000,00 din, — za prodajo osebnega avtomobila Zastava 1500, leto izdelave 1975; izklicna cena je 8.000,00 din Javna licitacija bo v sredo, 27. 6. 1979 ob 11. uri v Planiki Kranj, Savska loka 21. Ogled vozil je možen eno uro pred pričetkom licitacije v Planiki. Pravico udeležbe na javni licitaciji imajo pravne in fizične osebe. Interesenti morajo pred začetkom licitacije položiti 10 % varščino od izklicne cene vozila, za katero nameravajo licitirati. *U7 LL4 JELOVICA LI SKOFJA LOKA vabi k sodelovanju DIJAKE in DIJAKINJE za počitniško delo v proiz-Skofji vodnih Loki obratih v Pogoj: starost 15 let Vsem nudimo topli obrok med delom in povrnitev stroškov prevoza na delo. Osebni dohodek po delu, ki ga opravlja. Kandidati naj se osebno zglasijo v kadrovski službi ali pa naj pošljejo pismene vloge na naslov: Jelovica, lesna industrija Skofja Loka, kadrovska služba, Kidričeva 58. CGP DELO Ljubljana TOZD PRODAJA podružnica Kranj Kranj, Koroška 16 sprejme več prodajalcev j a prodajo časopisov, tobačnih izdelkov in galanterije v kioskih v Kranju, za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Delo je pogodbeno. Nastop dela 1. 8. 1979. Pismene prošnje pošljite na naslov: ĆGP Delo, podružnica Kranj, Koroška H>, do vključno 13. 7. H)79. ■ SKUPŠČINA OBČINE SKOFJA LOKA Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve, razpisuje prosta dela in naloge 1 RAVNATELJA Osnovne šole Prešernove brigade Železniki 2 RAVNATELJA Gimnaziie Boris Ziherl Skofja Loka Kandidati za dola in naloge I"*' zaporedno številko 1 morajo poleg splošnih pogojev imiiI njevali pogoje za učitelja osnovne šole. pod zaporedno šl. 2. pa pogoje za učitelja srednje šole. imeti pel lel vzgojnoi/.ol>raževalne prakse in opravi jeni strokovni izpit. Kandidati morajo l>iti pedagoško razgledani, družbenopolitično aktivni in imeti ustrezne organizat ijske sposolmosli. Kandidati bodo izbrani za Stili leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, življenjepisom, v katerem so tudi podatki o dosedanjem delu, v 15 dneh od objave na naslov: Skupščina občine Skofja Loka, Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve, Poljanska cesta 2, Skofja Loka. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v «0 dneh po poteku roka za prijave. SGP GRADBINEC n.sol.o.KRAN J nazorjeva I Splošno gradbeno podjetje GRADBINEC KRANJ, Nazorjeva 1 Po sklepu Odbora za delovna razmerja TOZD Lesni obrati Kokrica objavljamo proste delovne naloge in opravila VOZNIKA VILIČARJA Pogoji: — končana osemletka in opravljen tečaj za voznika viličarja ter 6 mesecev delovnih izkušenj Kandidati naj prijave z dokazili pošljejo na naslov: SGP Gradbinec Kranj, kadrovsko socialna služba, Kranj, Nazorjeva 1. Prijave sprejemamo 15 dni od objave. ItMT I Po sklepu delavskega sveta SERVISNO PODJETJE KRANJ razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJE FINANČNO RAČUNOVODSKE SLUŽBE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev določenih v zakonu, izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja šola ekonomske smeri, — sposobnosti vodenja in organiziranja, — 4 leta delovnih izkušenj v finančno računovodski operativi, — moralnopolitične vrline Izbrani kandidat bo za razpisano delo oziroma nalogo imenovan za 4 leta. O rezultatu razpisa bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem postopku. Prijave sprejemamo v tajništvu podjetja 15 dni po objavi oglasa. Delavski svet Obrtnega podjetja CERKLJE 96 na Gorenjskem ponovno razpisuje opravila in naloge individualnega poslovodnega organa direktorja Kandidati moraio poleg z zakonom in družbenim dogovorom določeni kadrovski politiki izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima višjo strokovno izobrazbo s področja gradbeništva ter tri leta delovnih izkušeni, . - da ima srednjo strokovno izobrazbo s področja gradheništva m najmanj pet let delovnih izkušeni. ... - da ie moralno politično neoporečen in da ima pravilen-odnos do samoupravljanja. Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 15 dneh od dneva objave na gornji naslov z oznako: Za razpisno komisijo. Objavlja se tudi prosto delo in naloge gradbenega delovodje Pogoji: — gradbeni tehnik. . .. . _ gradben, d.lovo.lia /. dveletnimi delovnim, izkušnjam.. IMo s,- /družine /a nedoločen .'as pod pogojem uspešno opravljenega poskusnega dela. Prijave /. dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na gornji naslov v 15 dneh po objavi. Mili l ,t 4. 19. JUNIJA 1979 19.STRAN G LAS telefon 23-341 19.6. 1979 in sredo 20.6. od 17. ure dalje. Tičai Marjan, Draga Brezarja 18. Kranj 4339 KUPIM KODAM «no prodam KOSILNICO «» F 24. 4,5 KM, KOSILNICO. 2N0 FREZO in drugo, vse vhrezhibno. Pogačar Jože, Bled, 21 /a 4533 Idam več visečih NAGELJEV, m PESKA za malto in »PUN-Svigeli, Golniška 46. Kokrica adam trokrilna GARAŽNA ITA (300 X 260). Šinkovec, Ko-5, Skofja Loka 4697 tfam 500 kosov STRESNE KE novoteks, rdeče barve. Vog-Senčur 4794 nam jedilni KROMPIR igor. W v oglasnem oddelku 4795 9dam kopalno KAD, kombini-PEC PONY KOLO in dvokril-VRTNA VRATA (3.30 cm). ■* JLA 56, Kranj *dun 4 tedne starega TELI C -primernega za pitanje. Mošnje idovlj -Mm devet mesecev brejo Tfc-I ali po izbiri. Rozman, Lan-M Radovljica , 479» OBRAČALNIK za seno ! fcda) in smrekove DESKE (50 Som) Zalog 43, Cerklje 4799 ^odam PUHALNIK tajfun. Pan-H Golnik %iam 10 mesecev starega BIK-Apoo 10, Cerklje _a 4801 Cn OKNA in VRATA Jelo-fiznih dimenzij ter betonsko tZO, premera 12, 10 8 in 6 mm. »ar, Jegorovo predmestje^5 lim rabljen STREŠNIK bo- * za kritje ali izolacijo beton-d*e. Žirovnica 102 _4803 Udun PUHAL NI K za 2.500 d.£ * v oglasnem oddelku 4804 *«n ZASTAVO 7» v voznem kttarejSi letnik in DESKE (5 ion). Mohorič Janko, Njivica^ vSft „*Q»-*»iSa OKNA z žalu 1* VRATA in OSTREŠJE^ fc-Benedikova 16, Kranj 4806 >«T KUHINJSKO POHI- r^na in bukova DRVA 15?ri nova STRESNA orXei?) Polajnar, Kokra^ »dno prodam dobro ohranjen $R za Štiri osebe m nekaj ^ za kampiranje. Ogled v torek SREČE t PREŠTEVANJU n.v* - V petek, 15. junija, »redi* uro se je na magistral-^ med Vrbo in Žirovnico pnpe-Z < „ 'ovzoda pri prehiteva- fc*"36' i« desni pripelial voz- tfnega03 avtomoUa Vojko »ST/ne^iQ?l) z Jesenic. Vpz- ie zaviral, prav tako oltar ki ie ostro zavil R^nal' na bankino. Za-fl* in zapeljal » ko,esi po A*Lnja, *■ m ie vrglo-v levo. U\^nkv{omobiI Steznika. V nrčil v avtomon .k fkJae nf avtomobilih pa je "//J din. GLEDAL AVTOMOBIL , v petek, 15. junija, ne- Wa J^voznV osebnega « nezgoda- Bogatai (roj. **ila o^iie pelial po Cest. m zavijal desnelavski unlVerzi Žagarja, pn j na dvorišče Vnameraval v ,e je spregledal ■ zavijanju Pa nasprotne sme-Stobil, ki ga J« ^"aaSrPja pripeljali Staneta 2»^'^.%7) Wa Anica rvpah y fe, %Utna pn fclopčičeve od- fo, je avtomobil K P lQ1 'vdesno v parkl'*"kiran ami 8 in ^odbilo Se v parkiran Stero 750. Ranjen n ^ ^ ^ U avtomobilih Pa : PADEL S KOLESOM " Na vsoboto3 Ta«. 6** ^ -,e Jrinetila prometna J M polnoči pnpeu g (/ V Kolesar BranR Naklega ,Wni se je P«'j? • križišča za J Kranju. V bližm 1 k^. l P™ -je "a ^iirn pripeljal oseh * tedaj ie *a njim P J-St ,,,,.„,.. ^-gHa. na tleh U,e- Kupim par ton SENA. Naslov s ceno pošljite na naslov: Lokar Jože. Rupall.Krani 4810 VOZILA Prodam ZASTAVO 125, letnik 1975. Hartman, Hafnarjevo naselje 91. Skofja Loka 4601 Prodam PRINZ NSU 1200 C, modre barve, v voznem stanju, celega ali po delih, letnik 1972. Gričar Jože, Graizerieva 1 ali Proletarska 29, Tržič 4727 Za ZASTAVO 101 prodam dele: zadnja leva vrata, zadnja (peta) vrata, odbijače, kretni mehanizem, alternator in polosi. Sebenie 96, Bled, Dornik 4738 Ugodno prodam PEUGEOT 204, letnik december 1970. Gostišče pri Štefanu, Ribno 1, Bled 4737 Prodam tri mesece star MOTOR tomos CROSS 50 junior. Miklavč, Ljubljanska 5, Skofja Loka 4811 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975 ali nov FIAT 126. Alič, Godešič 35, Skofja Loka 4812 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. Zrim Zvone, Reševa 12, Kranj, tel. 25-677 4813 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, prevoženih 35.000 km. Pogačar Marija, Sp. Radovna 5, Zg. Gorje Prodam pokrov za prtljažnik, PEUGEOT 204. Jančič Janko, Zvir-če 28 4815 Prodam dele od FIATA 850. Košir Jože, Rupa 4, Kranj 4816 Prodam KAROSERIJO za mef-cedesa, prvi del obnovljen (z dokumenti). Velesovo 41, Cerklje 4817 Prodam karamboliran AMI 8 za 6.000 din. Pintar, Podblica 21, Zg. Besnica 4818 Prodam FORD TAUNUS 12 M, letnik 1967, Kavčič Ivan, Sempetr-ska 49, Kranj 4819 Prodam dobro ohranjen MOPED na pet prestav in šestnajst eolske »DROMELJNE«. Zg. Brnik 40, Cerklje 4820 Prodam ZAPOROZCA, letnik 1977, plačilo možno delno na kredit. Oman, Benedikova 16, Kranj 4821 Prodam NSU 1200 C, letnik 1972. Zupan, Žirovnica 102 4822 Prodam R-4, letnik 1978, metalno modre barve, prevoženih 15.000 km. Telefon 064-27-304 4823 Prodam ZASTAVO 101. Vujano-vič, Smledniška 80, Kranj 4824 Prodam odlično ohranjeno ZASTAVO 101 s parno številko. Infor-maciie po telefonu 21-742 4825 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972. Dvorje 41, Cerklje 4826 S čega kolesarja. Sunkovito je odvil v levo na nasprotni vozni pas ter tam trčil v službeni avtomobil PPM Kranj, ki je prav tedaj pripeljal iz nasprotne smeri. Avtomobila sta se oplazila, tako da je nastalo za 25.000 din škode. Kolesar se je nepoškodovan pobral in pobegnil v bližnji gozd, vendar pa ga je miličnik našel in zaradi suma vinjenosti zahteval preizkus z alkotestom, ki je pozelenel preko polovice. nenadoma pred avto Jesenice — V petek, 15. junija, ob 23. uri, se je na Cesti maršala Tita pripetila prometna nezgoda zaradi nepravilnega prečkanja ceste. Voznik osebnega avtomobila Drago Ko-lenc (roj. 1956) je peljal proti Hruški, ko mu je nenadoma izven prehoda za pešce pritekel na cesto Anton Božič (roj. 1924) iz Zagreba. V nesreči je bil pešec huje ranjen in so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. trčil v parkiran avto Skofja Loka — V soboto, 16. junija, nekaj po 20. uri se je v Stari Loki pri hiši št. 30 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Silvo Rozman (roj. 1949) iz Škofje Loke je parkiral avtomobil na levi strani ceste. V tem je iz nasprotne smeri pripeljal izza nepreglednega ovinka voznik osebnega avtomobila Vladimir Celeč (roj. 1961) iz Škofje Loke, ki je zaviral, da ne bi trčil v parkiran avto, vendar ga je na mokri cesti zaneslo prav vanj, od tu pa še v vrtno ograjo. Sopotnik v Celcovem avtomobilu je bil lažje ranjen, Škode na vozilih pa je za 25.000 din. nezgoda pešca Jesenice - V nedeljo, 17. junija, nekaj pred 21. uro zvečer se je na Cesti Borisa Kidriča pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik avtobusa Nikola Kos iz Zagreba je peljal proti Kranjski gori, ko mu je pri hiši št. 36 nenadoma prečkal cesto izven prehoda za pešce Janez Vilman (roj. 1916) z Jesenic. Avtobus je zaviral, vendar je kljub temu trčil V Vilma-na, da je padel in obležal. S številnimi zlomi so ga prepeljali na zdravljeni«' v jesensko bolnišnico. L. M. Prodam VVV BuGGY za 7 M. V račun vzamem ček za gradbeni material. Zamenjam tudi za drug avto. Dolenc. Zevnikova 5. Krani (Ore-hek) 4840 ZAPOSLITVE! GOSTIŠČE pri ŠTEFANU. Ribno 1, Bled sprejme v delovno razmerje VK, PK KUHARICO-ja za nedoločen čas. Javite se na gornji naslov. 4766 Zaposlim KV LIVARJA in NK delavca za delo v livarni. Primožič Stane, Zminec 30, Skofja Loka 4834 Takoj zaposlim KV mehanika. Servis AVTOGUM, Virmaše n. h., Skofja Loka 4835 Takoi zaposlim mlajšega moškega. Kranj. Titov trg 8 4836 M POSESTI Prodam staro KMEČKO hišo, primerno tudi za manjšo obrt, 6 km iz Kranja (je prazna). Naslov v oglasnem oddelku 4837 Kupim zazidljivo PARCELO na kateri je lahko že začeta gradnja. Ponudbe pod šifro: Stanovanjska hiša 4838 STANOVANJA Mlad par išče SOBO s souporabo kuhinje in kopalnice v Skofji Loki. Pod šifro: Sreča " 4757 Tričlanska družina išče eno ali dvosobno STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pod: Čimprej 4831 Študent išče sobo v Kraniu. Šifra: Poletje 4832 Zaposlena mati s šoloobveznim otrokom gre stanovat k osamljeni ženi, ki ima svojo hišo od Kranja do Jesenic. Ponudbo pod šifro: Nesrečen zakon 4833 OBVESTILA: Čistim talne obloge in oblazinjeno pohištvo. Gogala Marko, Kidričeva 38, Krani, telefon (Senjak) 22-059 ROLETE in Z ALUZIJE naročite po telefonu 064-23-288 vsak dan razen sobote in nedelje od 7. do 8. ure in od 20. do 21. ure 4613 INSTRUIRAM matematiko za popravne in sprejemne izpite. Telefon 27-329 popoldan 4828 VSA MEHANSKA POPRAVILA podvozja, optična nastavitev kolo-teka ter centriranje in menjavo gum vam izvrši SERVIS AVTO GUM, Virmaše n. h., Skofja Loka 4829 Popravljam PRALNE STROJE. Pegan Ljubo, Zupanova 5, Šenčur Občina Radovljica PRODAJA PARCELO ZA GRADNJO VIKENDA NA BLEDU - POD STRAŽO, pare. št. 233/1 (366 kv. m), k.o. Selo, za izklicno ceno 150 din za kv. m ter prispevek 5.250 din (zemljišče je komunalno delno opremljeno). Pismene ponudbe v zaprtih ovojnicah sprejema referat za premoženjskopravne zadeve SO Radovljica do 30. 6. 1979. NAJDENO Najdena je bila ŽENSKA URA z napisom Iskra 49-69. Dobi se v bifeju na Loškem gradu. 4827 r Izdaja ĆP Glas, Kranj, Ulica Mo&e Pijadeja 1. Stavek: TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 300 din, polletna 150 din, cena za 1 številko v kolportaži 4 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. ODBOR ZA POHOD PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE Ljubljana, Gorgorčičeva 15 Poročilo o žrebanju blagovno-denarne loterije odbora za pohod »Po poteh partizanske Ljubljane«, kije bilo dne 14. junij 1979. Srečke, ki se končujejo na številko, so zadele 0 60 din 891 din 100.- 400.- 072182 »ZASTAVA« 101 in razlika do 993 din 110023 Pralni stroj 070773 Pralni stroj 564 din 0945 din 190835 »PONY« expresdin 163915 »PONY« expresdin 826 din 118526 Hladilnik din 190246 Hladilnik din 182906 č. b. televizor din 093326 din 199636 din ORr)227 Hladilnik din 069817 C. b. televizor din 073807 Pralni stroj din 198777 »Ponv« expresdin 130147 din 107467 din 598 din 033938 C.b. televizor din 000859 din 069429 din 120.000, 300. -6.953,70 6.953.70 200, - 1.000.-6.362. -6.362,- 500.-4.156.20 4.156,20 5.939.15 10.000,-30.000,- 4.156,20 5.939,25 6.953,70 6.362,-10.000,-10.000.- 200,-' 5.939.15 10.000,-10.000,- Dobitke izplačuje Odbor za pohod »Po poteh partizanske Ljubljane« Gregorčičeva 15, na podlagi uradnega poročilaoizidu žrebanja vsak dan od 8. do 13. ure. v Ljubljani dobitke po 100,— din tudi ulični prodajalci. V pisarni izplačujejo dobitke vsak dan razen sobote in nedelje. Dobitniki zunaj Ljubljane lahko pošljejo srečke v priporočenem pismu na naslov Odbora, ki bo poslal dobitek na vaš naslov. Izplačilo dobitkov zastara v 60 dneh od dneva objave žrebanja to je 20. avgusta 1979. Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma umrl naš bivši sodelavec ŠTEFAN ERŽEN upokojenec Od njega se bomo poslovili danes, dne 19. junija ob 16. uri na kranjskem pokopališču. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Kolektiv Pekarne Kranj! Vsem, ki ste ga imeli radi in ga poznali sporočamo, da je nenadoma tiho odšel od nas naš dragi mož, oče, nono, brat in stric ŠTEFAN ERŽEN pek v pokoju Od njega se bomo poslovili danes v torek, 19. junija 1979 ob 16. uri na kranjskem pokopališču. Njegovi: žena Ivanka, sin Lado, snaha Štefka, vnuka Mojca in Mitja ter ostalo sorodstvo Kranj, 17. junija 1979 Krava pri gobcu molze Avseniki v Begunjah BEGUNJE — V organizaciji Gasilskega društva Begunje bo v petek, 22. junija, v Begunjah nastopil naš znani ansambel Avse-nik. Gasilci so znani kot zagnani in delavni, za begunjske gasilce pa velja, da so tudi zelo uspešni. Prejeli so že vrsto priznanj. Begunjski gasilci so tudi veliki ljubitelji Avsenikovih viž in prijatelji ansambla, ki je začel pred 26. leti igrati prav v Begunjah. Vsekakor bodo uspešno organizirali nastop ansambla, ki bo v petek, 22. junija ob 20.30 v Krpi-nu (v primeru slabega vremena bo nastop v soboto, 23. junija ob istem času in kraju). Nastop bo na prostem, tako, da ne bo težav ne s prostorom in ne z vstopnicami. Tako bodo na svoj račun prišli vsi ljubitelji Avsenikovih viž na Gorenjskem in morda tudi od drugod. Zato so Avseniki naredili izjemo, saj zaradi nezanesljivega vremena ne prevzemajo nastopov na prostem. Sicer pa je sodelovanje Avse-nikov z gasilci že staro. Posebno v prejšnjih letih, ko so še igrali tudi za ples, so bili Avseniki gostje številnih gasilskih veselic po Sloveniji. Avseniki se bodo v Begunjah predstavili s celovečernim nastopom, v katerem bodo izbrane stare in novejše viže. Kot vedno, bodo pripravili tudi presenečenje. Poskrbeli bodo za dovolj smeha, tako, da se v Krpinu v resnici obeta prijeten večer. V predprodaji je mogoče vstopnice dobiti pri gasilskem društvu v Begunjah. — Foto: F. Perdan Akcija »Brezhibno vozilo je varno vozilo« Brezplačen pregled avtomobilov Trdna, mogočna kmetija je pri Brdarju v Brodeh v Poljanski dolini. 10 hektarjev obdelovalne zemlje, 30 hektarjev gozda, 35 glav živine in še 2 hektarja travnikov v najemu. Dosti je opraviti, da vse obdelaš. Ko vidiš to veliko domačijo, hlev. gospodarska poslopja, ki se nizajo drug za drugim do kozolcev, urejen vrtiček pred hišo, vse na svojem mestu, nikjer nikakršne navleke, dobiš občutek, da vse delajo z izredno lahkoto. Delo je trdo, tudi po 16 ur na dan, pa čeprav ti pride ura samo po 6 din. Delajo z veseljem, z ljubeznijo do doma in zemlje, na katero so prirasli. Onadva še: Cirila in Polde Prevodnik! Za otroke je pa že vprašanje. Danes morajo pomagati, pa naj si bo tisti, ki je v drugem razredu, ali pa najstarejša, ki je že na fakulteti. Kar dežurstvo so uredili in otroci se ga drže. Gospodarja trenutno najbolj pesti prva košnja, ki je zaradi suše vsaj za tretjino manjša kot sicer. Dalo se bo v drugi nadoknaditi, če bo dovoli dežja in če bo dodal gnojil. Tu ni samo odkos. Tu so se kupljena krmila, ki so vsak dan dražja. Se kar šlo je leta 1977, ko se je odkupna cena mleka najbolj dvignila, za okrog 30 odstotkov, in so bila krmila še kar poceni. Koruza je bila po 3,80 din in si dobil po 1,06 din za tolščno enoto. Zdaj so pa dvignili ceno tolšče enote na 1,22, koruza pa je že po 7,05 din ... Pa še občutek ima, da so krmila, ki jih je dobiti, vsak dan slabša. Nič čudnega, da odkup mleka pada. Krava pri gobcu molze in če bo taka draginja, se pač ne bodo več ukvarjali toliko z mlekarstvom. Za okrog 8 odstotkov je v zadnjih 5 mesecih v poprečju padla količina kmečkih tržnih proizvodov v škofjeloškem koncu, kot kažejo podatki tamkajšnje kmetijske zadruge, ki ima združenih 1500 kooperantov. »Slabo se obeta,« meni Brdar. »Mi, dolinci, bomo še nekako, toda kaj bo počel hribovski kmet. Dobil je kredite za hlev, za V Sloveniji se je sredi tega meseca začela akcija, ki jo vodi republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Namen akcije je predvsem opozoriti voznike, naj pogosteje kontrolirajo tehnično brezhibnost svojega avtomobila, pravočasno zamenjujejo obrabljene dele, skratka skrbijo za 8voj avtomobil tako, da bodo v njem in z njim tudi varni. Po dogovoru z delovnimi organizacijami, ki opravljajo tehnične preglede motornih vozil, bodo v teh dneh do konca junija v različnih krajih po Sloveniji brezplačno pregledovali tehnično brezhibnost motornih vozil. Vozniku, ki bo zapeljal na tak tehnični pregled, bodo vozilo pregledali in to predvsem zavore, krmilni mehanizem, pnevmatike in svetlobne naprave. Preglede bodo spremljali tudi člani združenja šoferjev in avtomeha-nikov Slovenije ter člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Lastnika vozila bodo na napake, ki jih bodo odkrili na vozilu, opozorili in tudi svetovali, kaj bi bilo dobro zamenjati oziroma popraviti. Na Gorenjskem bo akcija preventivnih brezplačnih pregledov v Kranju in na Jesenicah. V Kranju bo v četrtek, 21. junija, v Alpetouru, tozd Servis, Ljubljanska c. 22 v delovnem času od 6. ure do 21. ure. Na Jesenicah pa v petek, 22. junija, v prostorih Viatorja in sicer od 14. do 19. ure, lahko pa tudi v rednem času dopoldne. ZLIT in GG Kranj SKOFJA LOKA - Sestavljena organizacija GLG Bled je v Loki pripravila sport-no srečanje gozdarjev in lesarjev. Pomerili so se v balinanju in nogometu. V balinanju so bili najboljši igralci ZLIT iz Tržiča, v nogometu pa GG Kranj. Vrstni red - balinanje - 1. ZLIT (Tržič), 2. Jelovica (Skofja Loka), 3. LIO Gradiš (Skofja Loka), 4. GG (Bled), 5. LIP (Bled); nogomet - 1. GG (Kranj), 2. Alples (Železniki), 3. LIP (Bled), 4. GG (Bled), 5. Gradiš (Skofja Loka), 6. Jelovica I (Skofja Loka), 7. AERO (Medvode), 8. Jelovica II (Skofja Loka). F S VATERPOLO KLUB TRIGLAV KRANJ vabi na zanimivo srečanie med CRVENO ZVIEZDO (Košiće) : TRIGLAV v četrtek. 21.6. 1979 oh 20. uri na letnem kopališču v Kranju Hitropotezni turnir TR2IC - Šahovsko društvo Tržič je pripravilo tudi junija reden mesečni hitropotezni turnir, ki se ga je udeležilo 18 sahi-stov iz tržiške občine. Po hudih bojih je zmagal Skrjanc s 14,5 točke, po 13,5 točke sta zbrala Ravnik in Andrej Loc, 4. je bil Pavel Loc 12, 5. Gubic 11,5 in 6. Majcen 11 točk. J Kiki-lj »Trgovski posli« Ko je 31-letni J. K., po poklicu igralec brez zaposlitve, na mejnem prehodu Ljubelj 30. maja letos okoli 18. ure odprl prtljažnik svojega avtomobila, je cariniku pokazal le pločevinke s polietilensko maso, za kar naj bi tudi plačal carino. Vendar pa se je vedno budnemu cariniku zdelo vedenje voznika malce nenavadno, zato se je odločil za temelji-tejši pregled fiata 128. Izkazalo se je, da je imel prav. Avtomobil je imel pod prednjima levim in desnim sedežem, v prostoru za motor, v blatniku kar lepo število tehničnih predmetov Na dan so cariniki privlekli 13 kosov avtomobilskih radio aparatov, 1 radijski aparat, 75 kosov elektronskih vžigalnikov ter še nekaj drugih predmetov. Skupno vrednost predmetov so ocenili na 41.000 din, za vse skupaj pa, če bi prijavil na carini, moral plačati 20.900 din carine. No, tega namena J. K. ni imel, saj si ie celo sposodil denar prijatelja, da bi v MUnch-nu kupil te vrste tehnično blago in ga pretihotapil preko meje ter nato prodal. Potem, ko je bila ta mala trgovina v avtu odkrita, z dobičkom od proda ie seveda ne bo nič. pač pa ie bila pot čista izguba. Razen tega pa so ga zaradi kaznivega dejanja nedovoljene trgovine tudi ovadili javnemu tožilcu. V. »Vzemi si čas — ne življenje« Zakaj hiteti? Čelna trčenja avtomobilov so postala nekako najbolj običajen vzrok najhujših prometnih nesreč na naših cestah. To je pravzaprav presenetljivo, če vemo, da je hitrost na naših cestah omejena na 80 km na uro, le na avtocestah na 120 km na uro in na cestah rezerviranih za promet motornih vozil na 100 km na uro. Ni tako redko, da prihaja do pogostih in hujših prometnih nesreč prav v dneh, ko velja za določene številke omejitev vožnje. V takšnih dneh so ceste bolj proste, manj je prometa, možnosti za prehitevanje več; redek promet ustvarja v vozniku varljiv občutek, da je sam na cesti, pazljivost se zmanjša, pa je nesreča tu. Zato ne kaže tudi v dneh, ko se promet zredči, pretiravati s prehitro vožnjo: bolje je upoštevati omejitev hitrosti kot tvegati življenje! mehanizacijo, za silose, za živino, zdaj pa komaj diha. Ta bo težje nasitil toliko živine, kot jaz in moral bo nekje popustiti. Gara na vse pretege in dostikrat se mu zgodi, da niti pokositi ne more in ne posekati, kar ima določeno. Nima časa. Zdi se mi, da smo v tem gospodarstvu naredili napako. Prav in nujno je, da kmet ostane v hribih, toda drugače bi ga morali usmeriti: v gozdarstvo, v pašništvo, ne pa za vsako ceno kmetovati in zahtevati od njega, da da od sebe kot kmet na najboljših kmetijskih površinah v dolini. Kakšna računica je, če kmet pripelje vsak dan s traktorjem 15 litrov mleka 5 kilometrov daleč? Nič čudnega, da tiščijo v tovarne in če mu ne bomo pomagali, jih bomo izgubili. Vemo, da moramo pomagati.« Ce bo šlo tako naprej, ho zmanjšal število glav v hlevu. To je najmanj, kar lahko stori. Do zdaj je oddajal okrog 20.000 1 mleka letno, ga bo pa zdaj za naprej manj, pa več mesa. Se le še bolj splača kot prodajati mleko, čeprav je tudi tu odkupna cena veliko prenizka. Nekako pošteno bi bilo, da bi veljalo 10 kilogramov krmil za kilogram živine. Toda, kako boš to dosegel? Morda imajo prav pri Kmetijski zadrugi, ki se potegujejo za to, da bi tudi kmet - kooperant postal član sindikata in bi na Polde Prevodnik: »Če bo Sto tako naprej, bo treba zmanjšati število glav v hlevu.« Cirila Prevodnik: »Rada bi, da bi tudi moji otroci živeli zdravo kmečko življenje.« sejah delavcu le dopovedal, da i treba njegovo delo tudi ceniti Koliko več ugodnosti ima delavec-! Plačan dopust, 8-urni delavnik, hote in nedelje proste, pa še te in oi ugodnosti, ki kmetu niso bile dai In kmečka žena? Kakšen porodni dopust? S travnika gre rodit in treh dneh si že spet pri živini.. . Toda Brdarica pravi, da vseeno bi menjala. Ogledala si je nei tovarn — mimogrede. Cirila Pr vodnik je podpredsednica komisi za delovna razmerja pri Kmetiis zadrugi Skofja Loka, delovna aktivu kmečkih žena, mož pa člam .občnega zbora, najvišjega organa — in pravi, da vseeno rade dela po dan in živi zdravo življetije. kot da bi jo ubijal tovarniško temi Tudi otroke nagovarja, naj ostanejo na kmetiji. Toda, ne mor jih obdržati. Tudi to ni prav, modruje dali Brdar. da plačuje kmet gorivo traktor z vsemi dodatki, kot" na primer z davkom za ceste, ko vendai vozi po poteh, ki si jih je z golimi rokami utrl v bregove, v polja. Pa U je še najmanjša stvar, gorivo. N. huje je s krmili. Nekaj bodo mor. storiti: ali ekonomske cene na ot straneh, ali pa naj kmeta regresirai iz proračuna. Naj vendar že enkral uvidijo, da tako ne gre več. Ko hod« kmetje popustili in šli še oni. tovarno in ko ne bo več nič za lonec, potem bo prepozno .. . D. Dolenc Neprimeren delovni ča: V soboto. lf>. H. 1979, so si mnogi gostje, predstavniki ObS Kranj. DPO Kranj, pokrajinskega štaba TO za Gorenjsko in JLA ogledali center za vzgojo in izobraževanje pripadnikov TO občine Kranj ter se udeležili svečanega priče tka sedemdnevnih vojaških vaj. - L S. Izvršni svet kranjske skupščine je že lani obravnaval delovni čas v organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in organih posebnega pomena v občini. Ugotovil je, da je sedanji delovni čas zastarel in ni usklajen z zakonom o združenem delu in zakonom o delovnih razmerjih. Zato je predlagal občinskemu sindikal. svetu, da da pobudo za sklenitev samoupravnih sporazumov o določitvi delovnega časa na področju prometa in zvez, prometa blaga na drobno, gostinstva in turizma, obrti in drugih storitvenih dejavnosti, zdravstva in družbenih dejavnosti. Ponovno naj bi tudi presodil, če se je spremenjen delovni čas pri prodaji blaga na drobno v Kranju obnesel. Občinski sindikalni svet Kranj je pred kratkim dal pobudo vsem samoupravnim interesnim skupnostim in Medobčinski gospodarski zbornici za Gorenjsko, da izvedejo postopek samoupravnega sporazumevanja o začetku in koncu delovnega časa v vseh samoupravnih interesnih skupnostih, zbornica pa naj bi izvedla samoupravno sporazumevanje na področju prometa in zvez, gostinstva in turizma, obrti in drugih storitvenih dejavnosti. Kaže, da je največ problemov okrog obratovalnega časa v gostinstvu, kjer hi bilo treba določiti minimalni obratovalni čas. Potrebno bo uskladiti uradne ure za stranke tudi pri državnih organih tako, da bodo občani lahko v istem dnevu opravili zadeve pri različnih organih. Pri določanju oziroma usklajevanju uradnih ur pa je treba boli upoštevati potrebe delavcev v združenem delu. te dolgo ugotavljamo, da delovni čas V državnih organih in organizacijah, ki opravljajo Priprave na praznovanje Godešič - Komisija za organizacijo praznovanja krajevnega praznika Godešiča ima polne roke dela. Za krajevni praznik, ki DO 10. Oktobra, ko ie bil na Godešiču leta 1941 ustanovljen krai.vni odbor Osvobodilne fronte, ie pripravila hogal program kulturnih, športnih in družbenopolitičnih prireditev. Letos naj t>! bil v praznovanje vključen sleherni kraian. Na enem od razgovorov o gradnji novega Murkinega nakupovalnega centra in obratovalnega časa v trgovini je Zdravko Krvi-na, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko poudaril, da obratovalni čas v trgovini ne more biti le pokrivanje delovnega časa, pač pa ga je treba prilagoditi tako domaČim kupcem kot tudi turistom. zadeve javnega pomena, ni prilagojen delavcu v gospodarstvu in zato mora ta zapuščati delovno mesto, s tem pa zgublja dragocen delovni čas. Do jeseni imamo Čas, da se spo-razumemo o obratovalnem času v vseh navedenih dejavnostih, dokonča leta pa naj bi samoupravni sporazumi začeli veljati.* Nedvomno bo ta akcija zahtevala pametno presojo in veliko družbenopolitičnega dela, predvsem komunistov in sindikalnih delavcev. D. D. r DEŽURNI NOVINAR tel.: 21-860 Obisk iz Indije - Predsednik indijske vlade Morardži Desai se bo štiri dni mudil v Jugoslaviji, na uradnem in prijateljskem obisku. Poleg pogovorov o gospodarskem in političnem sodelovanju med obema državama bodo v ospredju vprašanja o mednarodnih političnih razmerah Ui vlogi Indije in Jugoslavije pri krepitvi miru in mednarodnega sodelovanja ter neuvrščenosti. Desai se je že mudil na Poljskem in v CSSR. Stambolič na Jamajki - Po ohisku \ Gvajani je član predsedstva SFRJ Peter Stambolič prispel na Jamajko. Oh komu obiska so objavili skupno poročilo o rezultatih obiska, ki pravi, da sta pri anali?-mednarodnega položaja obe strani poudarili pomembno vlogo neuvrščenih v K,rbi za mir in demokrat i jo. Rekorden turistični obisk - V Ma-kedoniji pričakujejo letos rekorden turistični obisk, predvsem domačih gostov, k, s,, bodo večinoma zadrževali v zdravih. ^ planinskih domovih ter ob Ohridskem jezeru. Makedonijo naj hi letos obiskalo okoli milijon gostov, samo Ohrid p* i00.000 tujih gostov. ... Vreme - Vremenoslov« i obetajo ,,b-lačno x plohami in najnižje temperature okoli 10 stopinj Celzija ter najvišje okoli 18 stopinj Celzija. Ds V.