Poštnina plačana v gotovini Maribor, torek 16. februarja 1957 Štev. 37. Leto XI. (XVlH.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in oprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja »izen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Motil titittofrUtftski Na včerajšnji seji banskega sveta so pričeli razpravljati o proračunu za leto 1937/38. Ta proračun je za 22.4 milijona Din večji nego proračun za tekoče leto, in to predvsem zaradi novih banovinskih izdatkov za vzdrževanje šol (16.3 milijona Din). Doklada se poviša od 60 na 95%. Banovine morajo namreč odslej po čl. 41 fin. zakona za leto 1936-37 in po uredbi o vzdrževanju ljudskih šol od 10. septembra pret. 1. prevzeti vse stroške za vzdrževanje ljudskih šol, ki so doslej obremenjevale občine odnosno šolske občine. Izvzeta so samo avtonomna mesta: Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj. V smislu navedenih določb fin. zakona je v novi proračun dravske banovine vnesena vsota 16.3 milijona Din za vzdrževanje ljudskih šol, od tega odpade za razsvetljavo in kurjavo šolskih prostorov ter stanovanj učiteljev in služiteljev 3.4 milijona Din, za stanarine učiteljem 3.1 milijona Din, za katehetske nagrade 3 milijona Din, za vzdrževanje poslopij 1.05 milijona Din za pisarniške potrebščine šol in šolskih odborov 0.9 milijona Din, ža nabavo učnih knjig in šolskih potrebščin za siromašne učence 0.7 milijona Din, za kurivo učiteljem 0.7 milijona Din, za čiščenje šolskih prostorov 0.6 milijona Din, 2a šolske knjižnice, Prosvetni glasnik, slavnosti ekskurzije in nagradne knjige 0-6 milij. Din, za nabavo in vzdrževanje •šolske opreme 0.5 milij. Din, za šolske služftelje, snažitelje in kurjače 0.4 milij. Din itd. Za kritje teh novih Izdatkov v višini 16.3 milijona Din bo uvedla banovina novo 35 odstotno šolsko doklado na neposredne davke, ki se bo pobirala v vseh občinah razen v avtonomnih, ki same nadalje vzdržujejo ljudske šole. Dosedanje banovinske doklade ostanejo v nespremenjeni višini 60 odstotkov in se bodo torej vse banovinske doklade povišale °d dosedanjih 60 odstotkov na 95 odstotkov. Izdatki. Pri proračunih za posamezne oddelke so bile v primeri s prejšnjim letom naslednje spremembe: predlog za 1937/38 (v oklepaju razlika nasproti teh. Proračunu): splošni oddelek 6.27 (+0.24), ^Pravni oddelek 1.20 (+ 0.47), kmetijski °d0 Predlogu proračuna pobirala po-. K dosedanjih doklad (50?« splošne do-5% cestne doklade in 596 zdrav-'tvene doklade), še 3596 šolska doklada. "atno povišanje je predvideno pri dcle- ATENE, 16. februarja. Sinoči je priredil predsednik atenske vlade in zunanji minister Metaxas na čast zunanjim ministrom Balkanske zveze banket. V posebnem nagovoru je pozdravil zunanje ministre ter naglašal veliki pomen atenskih posvetovanj. V odgovoru je predsednik jugoslovenske vlado in zunanji minister dr. Stojadinovič povdarjal, da je Balkanska zveza najboljše poroštvo miru in reda ter stabilnosti na Balkanu. Doba mo- tenj in trenj na Balkanu je minila. To se ne vidi samo iz besed, ampak tudi iz dejanj na osnovah pakta Balkanske zveze. Ob zaključku je nazdravil grškemu kralju Juriju, njgiunskemu kralju Karolu ter pre-zidentu Kemalu Atatiirku. Po banketu je bil sprejem, pri katerem so bile navzoče najuglednejše osebnosti iz vrst admirali-tete in generalitete, diplomacije in znanosti. žu na skupnem davku na poslovni promet. Kolikor nam je znano, v predlogu novega finančnega zakona še niso spremenjene določbe glede banovinskega fonda poslovnega davka v višini 100 milijonov Din, od katerih pa smo v tek. proračunskem letu dobili le 2.9 milij. Din. če pa te za našo banovino v resnici krivične določbe ne bodo spremenjene, tedaj je povišanje omenjene postavke od 2.9 na 13 milijonov seveda brezpredmetno in ima samo pomen manifestacija naše zahteve po pravičnem deležu na teh skupnih dohodkih. Ne more biti dvoma, da nam od dohodkov skupnega fonda poslovnega davka v- resnici pripada najmanj 13 milijonov Din če ne več, toda isto načelo bi bilo treba postaviti tudi pri našem deležu od dohodkov skupnih banovinskih trošarin. Lani je bilo v banovinskem proračunu predvideno, da bo znašala naša udeležba 5,8 milijona Din. Letos pa je ta postavka celo znižana na 4.5 milijona Din, čeprav sc na skupnih banovinskih trošarinah pobere v dravski banovini najmanj dvojni znesek. Zmanjšan je tudi predviden donos trošarine na bencin za 0.5 na 3.5 milijona Din in donos 100% doklade k dopolnilni priuosni taksi za 0.3 na 1.8 milijona Din, nekoliko pa povečan donos 2% takse od prenosa nepremičnin in sicer za 0.1 na 7.6 milijona Din. Ob priliki včerajšnjega zasedanja je po ekspozeju bana dr. Natlačena načelnik splošnega oddelka banske uprave dr. Pfeifer pojasnjeval postavke poglavja o proračunu tega oddelka. Osebni izdatki izkazujejo 28.4 milijonov Din, in je v proračunu določenih 60 mest za uradnike, 20 za zvaničnike, 12 za služitelje in 127 za dnevničarje, to je skupaj 421 napram 373 v tekočem proračunu. Zvišanje števila uslužbencev se utemeljuje radi naraščajočih poslov. Zatem je inž. Rueli poročal o elektrifikaciji banovine, za kar je v proračunu predvidenih 1 milijon Din. Pri debati, ki je bila v zvezi s poročilom upravnega oddelka, v katerem se ugotavlja naraščanje kriminalnosti, so med drugim spregovorili rajhenburški župnik Tratnik, ki se je zahvalil banu, ker podpira cerkve, ki jih verniki deloma radi mlačnosti, deloma pa radi revščiine ne popravljajo več v zadostni meri. Ljubljanski župan dr. Adlašič je zatrjeval, da vidi glavni vzrok za naraščanje kriminalnosti v alkoholizmu, ki da ga je treba z vsemi sredstvi zatirati. Dr. Leskovar pa je razpravljal o kriminalnosti v mariborski okolici, ki je v vsej Sloveniji največja. Skušal je prepričati navzoče, da je po' leg alkoholizma glavni vzrok v tem, »ker so bila pred leti razpuščena društva, ki so delovala za povzdigo morale«. Danes dopoldne se je seja nadaljevala in je bil na dnevnem redu proračun kmetijskega oddelka. prJjtifftp tApjg BANOVINSKI ODBOR JNS V LJUBLJANI je Imel v nedeljo svojo sejo, ki jo je vodil predsednik dr. Janko Rajar. Poročal; so poslevodeči podpredsednik dr. Pirkmajer, senator dr. Kramer ter narodni poslanci Ivan Mohorič, Ivan Prekoršek, Mravlje, Koman, Turk in Pleskovič. Na seji se je izrekla zahvala slovenskim poslancem JNS za njihovo parlamentarno delo. Tudi so se storili važni sklepi v svrho poživitve strankine organizacije ter složnega nastopa vseh naprednih in nacionalnih Slovencev. K IZSTOPU DR. PLOJA IZ JNS piše današnje »Jutro«: »Senator g. dr. Miroslav Ploj, ki mu letos poteče njegov senatorski mandat, je najprej po časopisih, nato pa še službeno s pismom predsedniku stranke in ljubljanskemu banovinskemu odboru sporočil svoj izstop iz JNS. V izjavi, ki jo je dal zastopniku beograjske »Pravde«, navaja kot razlog za svoj korak neplodnost v politični akciji JNS zaradi medsebojnega prepira med nekaterimi člani strankinega vodstva. G. dr. Ploj pravi, da je kot človek in kot star politik navajen na složno delo in tudi na uspehe pri tem delu. Pravi, da se ne bo pridružil nobeni drugi stranki, pač pa bo vstopil v senatorski Delovni klub, ki podpira vlado. V tej nameri leži očividno glavni vzrok odločitve g. Ploja, ki je privatno sporočil nekaterim dosedanjim političnim prijateljem, da smatra za potrebno podpreti vlado g. dr. Stojadinovdča. To svoje mnenje utemeljuje g. senator z razlogi politične taktike, ki jih tu sicer ne moremo navajati, ki pa gotovo nimajo realne osnove in ne morejo nikogar prepričati. Sklicevanje na politično neaktivnost strankinega vodstva in na diference »med nekimi člani glavnega odbora« po našem mnenju ni bas prepričujoče iz ust gospoda, ki je bil ves čas sam član tega vodstva in niso znani posebni njegovi napori, da bi eventualne nedostatke odpravil. Bolj prepričujoče bi bilo, če bi bil g. dr. Ploj odkrito priznal, da mu ni mogoče več vztrajati v opoziciji, ker je ni vajen in ker so razni uspehi opozicional-cem težje dosegljiva. Logično bi tudi bilo, da bi se g. dr. Ploj takoj pridružil^ JRZ, katere politiko namerava v bodoče* podpirati. Senator g. dr. Ploj se ima za svojo politično parlamentarno kariero v Jugoslaviji zahvaliti izključno JNS, v kateri so o njem vedno vodili račun, čeprav je večina čestokrat želela na važnih mestih mlajše in odločnejše zastopnike. Kot mandatar JNS je g. senator zavzemal razne častne in važne funkcije ter je bil kot tak tudi večkrat zaporedoma izvoljen za podpredsednika senata, položaj, ki ga še danes zavzema. Politično se je g. dr. Ploj ntzmeroma malo udejstvoval in se je v tem oziru tudi v senatu držal zelo rezervirano. Banovinsko tajništvo v Ljubljani jc izstop g. dr. Ploja sporočilo mariborski organizaciji JNS z naročilom, da se gospod senator črta iz seznama članov stranke. Pričakovati je, da bo g. senator odložil tudi mesto podpredsednika senata, ki ga je prejel iz rok JNS. Ako hoče ostati na svojem položaju, si ga bo moral dobiti sedaj pač iz rok in z glasovi vladnega Delovnega kluba senata.« ZAGREBŠKA POLITIKA. Sinoči se je vrnil iz Beograda v Zagreb Večeslav Vilder, ki je takoj poročal dr. Mačku o svojih pogajanjih v Beogradu. ADAM PRIBIČEVIČ. Kakor se doznava se bo šef bivše SDS in podpredsednik bivše SDK Adam Pri-bičeVic naselil v neposredni okolici Zemuna. Stran 2. Mariborski »Ve čer n ik« Jutr. Mariboru, dne 16. II. 1937. S(fkffisSt€ vtste Sokolska mlad:na porok lepše bodočnosti Večina sokolskih občnih zborov v Mariboru in njegovi bližnji okolici je za nami! Pri vseh letošnjih zborih smo opazili, da je v Sokolu po razčiščenju članstva začela povsem nova doba še večjega razmaha in večje delavnosti. Ko smo gledali na polnoštevilno zasedene zborovalnc prostore in na prevladujoče število mladih, stasitih iin navdušenih Sokolov telovadcev, smo bili po tolikih težkih preizkušnjah nekako umirjeni. Mladina se oklepa sokolskih idej in pretvarja telovadnice v dobro posečana svetišča telesne vzgoje, iz katerih vstaja nov zarod prepojen z ljubeznijo do naše velike ujedinjene Jugoslavije pod žezlom našega prvega in najvišjega Sokola kralja Petra II. Sokolska mladina nam je porok boljše in lepše bodočnosti. Ta misel nas je navdajala ob nedeljskem občnem zboru Sokolskega društva Maribor II. Pobrežje. V okusno okrašeni dvorani Papeževe gostilne na Pobrežju se je zbralo okrog 150 članov in članic, da prisostvujejo obračunu pretekle poslovne dobe. Neumorni in požrtvovalni starosta br. tone Požar je otvoril občni zbor s trikratnim »Zdravo« našemu mlademu kralju Petru II. ter nato pozdravil župnega delegata br. dr. Fornazariča, delegata Sokolskega društva Tezno br. Tuša k a. zastopnika tezenskih strelcev br. L u k n a r j a in zastopnika pobrežke občine g. S tržimo in Kocpeka. Prečita! je nato zbranemu članstvu poslanico SKJ, ki so jo navzoči vzeli z odobravanjem na znanje. Zatem je bila izročena vzorni telovadki s. Petrovičevi Ži-v i okusno izdelana diploma za njene uspehe. Prečitanju lanskoletnega zapisnika je sledilo tajniško poročilo br. Pšenični-k a, iz katerega posnemamo, da ni bilo v Sokolu Pobrežje samo precej živahnega administrativnega dela, temveč da so vsi odseki vzorno vršili naložene jim naloge, tako da je društvo imelo v preteklem letu celo vrsto prireditev in proslav, katerih višek je bila nedvomno telovadna akademija. Društvo je postavilo poleg vsega že omenjenega dela tudi temelj temu, kar namerava ustvariti v dobi Petrove petletke, to je lasten Sokolski dom. Iz blagajniškega poročila br. Miheli-č a, ki ga je radi njegovi odsotnosti podal br. Rojko, razberemo, da je društvo imelo Din 15.660.75 prejemkov in Din 13.651.25 izdatkov. V proračun za novo poslovno leto je vstavljena postavka Din 39.000, ki odpade večji del na novoustanovljeni gradbeni odsek, ki je medtem že postavil prve temelje bodoči zbirki. Ko omenjamo načelniško poročilo br. D a n a, je težko najti besed, s katerimi bi pravilno ocenili ogromno delo tako v pogledu telovadbe, kakpr tudi v pogledu vodenja vseh po Savezu predpisanih statistik. Priznati pioramo, da odseva iz tega poročila pravo sokolsko srce, vzorna disciplina in prava sokolska marljivost. Poročilo je bilo detajbrano po skupinah te-lovadcčih članov, članic, moškega in ženskega naraščaja ter moške in ženske de- 1 ce. Društvo se je udeležilo s svojimi telovadnimi oddelki vseh sokolskih nasto- I pov in se udejstvuje prav v vseh telesno vzgojnih panogah. Če upoštevamo, da nima društvo primernih prostorov, ki bi ustrezali vsem pogojem sokolske telo-! vadnice, moramo priznati, da je bilo tehnično delo tembolj na višku in da stopa Sokol Pobrežje samozavestno in neustra-seno v dobo Petrove petletke. Prosvetar | br. Mikec je očrtal prosvetno delo, ki se je v glavnem tikalo širjenja sokolske ! vzgoje z dobro knjigo. Poleg tega pa je ! bilo prosvetno delo tesno povezano z vsemi ostalimi stremljenji v harmonično celoto. Gospodarjevo poročilo, podano po br. Rojku, nam je istotako v dokaz, da je Pobrežje prepojeno z jugoslov. sokolskim duhom. Društvena imovina (predvsem kompletno telovadno or»dje) je segla medtem že preko prvega stotisoča. Za gradbeni odsek je poročal br. Jože Klemenčič, ki je orisal dosedanje delo tega najmlajšega odseka, ki naj. postavi v najbližji bodočnosti na Pobrežju ponosni Sokolski dom. Gradbeni odsek je že ob pričetku akcije izkazal toliko iznajdljivosti in spretnosti, kako poiskati vire za uresničenje te lepe in vzvišene zamisli, da je uspeh te akcije že vnaprej zagotovljen. Iz poročila matrikarja br. Bizjaka je razvidno, da šteje pobreški Sokol 209 članov in članic, ne upoštevajoč pri tem naraščaja in dece. Po poročilu nadzornega odbora, podanem po br. Vilfanu, in po soglasno sprejeti razrešnici so se vršile volitve, pri katerih je bila izvoljena nova uprava: starosta br. Požar, podstarosta Primc, načelnik Ban, podnačelnika Lukežič in Polak, načelnica Petrovič Živa, podna-čelnici Penko Nada in Kmet Ljudmila, tajnik br. Jože Klemenčič, namestnik Klemenčič Vera, blagajnik Mikelič. namestnik Grom. gospodar Rojko, statisti-kar Bizjak. Odborniki: Meško, Bezeg, Klemenčič Marija. Makuc, Černec, Štibil, Volaušek, Milkovič Milena, Možina, Volk in Pšeničnik. Revizorji: Regul, Vilfan in Duh. Gradbeni odsek: Klemenčič Mari- ja, Volaušek, Volk, Tončič, Bizjak, Klemenčič Jože, Primčeva, Kranjc, Kašman in Pšeničnik. Razsodišče: Čeh, Petrovič, Klemenčič Milan, Jančar in Petrovič Narodnoobrambni referent Gruden, socialni ref. Stibil, sanitetni referent Ditner. Pred zaključkom učinkovito uspelega občnega zbora Sokola na Pobrežju je spregovoril par toplih sokolskih besed župni odposlanec br. dr. Fornazarič in čestital društvu na lepih uspehih pretekle dobe, pozivajoč ga, da posveča svojo prvo in največjo skrb mladini. Pot sokolske mladine do idejnega Sokolstva vodi samo preko telovadnice. Kdor Sokol ta delovadec! V telovadnicah se bo sokolska deca vzgajala v zavesti skupnosti, požrtvovalnosti in visoke sokolske morale. Po bratskih pozdravih tezenskega Sokolskega društva, ki jih je izročil br. L u k n a r, je ponovno izvoljeni starosta br. Po žar zaključil letošnji občni zbor, ki je dokazal, da je naše Pobrežje sokolsko, in ki nam daje najlepše jamstvo, da bo tako ostalo tudi v bodočnosti. Sokol Pobrežje se razvija v močno in nepremagljivo trdnjavo sokolske zavesti, ki bo v tesnem sklopu z ostalimi sokolskimi edinicami izpolnjevala v bodočnosti vzvišene cilje sokolske ter ju-goslovenske miselnosti. štA&Oibaiti Mario Šimenc kot polkovnik Trenk Odkar Maribor nima več svoje lastne opere, nastopajo gostujoči pevci pač v operetah. Tako so nas obiskali že odlični solisti, ki jih jo Maribor vedno prijazno sprejela. Med najuspelejša gostovanja zadnjih let spada nastop našega slavnega opernega tenorista Maria Šimenca, ki je po daljšem času zopet zapel na našem odru. S. Albinijev »Baron Trenk«, koje-ga naslovno vlogo je v soboto 13. februarja pel Mario Šimenc, je ena izmed onih operet, ki s svojimi, deloma naravnost operno zasnovanimi spevi nudijo prilično možnost za širši pevski razmah. Priljubljenega gosta je številno občinstvo že ob prvem pojavu, ko je v svojem pandur-skem ornatu prijezdil na oder, navdušeno pozdravilo. Enako naklonjenost in živahno priznanje mu je izražalo tudi po drugih njegovih spevih. Pa je prišlo to odobravanje prav iz dna srca. Naš Šimenc, ki ga imamo še izza njegovih mariborskih let — 1920 do 1922 — v tako živem in prijetnem spominu, je svojega Trenka zlasti v pevskem oziru podal tako, kakor pristoji solistu velikega slo- vesa. Njegov svetli ,polni tenor, ki ga razvija tja do bleščečih, prodornih višin, je prišel povsod do zmagovite veljave, ki ji le delni, tu in tam zaznavni nosni nastavek žal nekoliko škodi. Kako elementarno je iz njegovega grla zadonela pesem o ljubezni in sovraštvu, kako občuteno je zapel cigankino prerokbo itd. Glas ima tako popolnoma v oblasti, da ga z enakim uspehom uporablja v lirskih kakor v dramatskih spevih. Ni čuda, če tak pevec vpliva tudi na svoje soigralce. Jelka Igli če v a se je s svojim izredno prikupnim sopranom in neprisiljeno prijetno igro ob junaški Trenkovi postavi in njegovem zmagovitem glasu lepo u-veljavila, v dvospevih pa z ozirom na nadkriljujoČi, mogočni Šimencev tenor seveda ni mogla priti do popolnega izraza. Tudi drugi solisti, zbori in orkester so bili na mestu. Gostovanje sonarodnjaka tenorista Šimenca, ki je naše ime v svetu proslavil, je bilo za Maribor redek kulturni in umet niški dogodek. Maria Šimenca bi radi pogosteje slišali, —n—s— Gornjeradgonski zasebni nameščenci na braniku svojih interesov V Gornji Radgoni je bil v soboto zvečer ustanovni sestanek tamkajšnjega poverjeništva Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru. Med gornjeradgonskimi zasebnimi nameščenci je bilo za sobotni sestanek izredno ži-, vahno zanimanje, tako da je bila posebna soba pri Talaniju zelo dobro zasedena. Sestanek je otvoril s primernimi pozdravnimi besedami predsednik Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru tov. Tomo Trop. Sledila so poročila o splošnem položaju, v katerem se nahaja naše nameščenstvo, o pokojninskem in bolniškem zavarovanju ter drugih aktualnih organizacijskih vpra- šanj. Po poročilih tov. podpredsednika Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru'g. dr. Frana Vatovca, tajnika g. R. Lebana ter odbornikov tov. S. Re j e in A. A m b r o ž i-č a se je razvila prav živahna debata o vseh aktualnih vprašanjih našega zaseb-neg nameščenstva, ki so se je od gornje-radgonskih nameščencev udeležili med drugim tov. Franjo S t a n o v š e k, *G a m z e r, Svenšek in drugi. Izvolilo se je posebno gornjeradgonsko poverjeništvo, v katerem so tovariši S v e n š e k, Stanovšek, Gamzer in Jurko in ki ima nalogo, da vzdržuje stalne stike med mariborskim društvom in gornjeradgonskimi zasebnimi nameščenci, ki so se odločili, da se z vso vnemo priključijo svojemu stanovskemu pokretu. Tetetiske Krščen lisjak je ukradel uslužbencu tovarne »Teksta« g. Siniou iz zaprte kleti kokljo z nekaj dni starimi piščanci. — Odložil je mesto predsednika kolesarske sekcije »Perun« g. Kumerc. Začasno vodi tezenske »Perunaše« namestnik gosp. Uhan. Naši gostilničarji ne smejo- tarnati. O-gromne številke pričajo, koliko prenesejo tezenska žejna grla, V letu 1936 smo popili 397 hi vina, 15 lil vinskega mošta, 207 lil sadjevca, 34 hi piva in nad 5 lil žganja. Seveda so v precejšnji meri pomagali Mariborčani, ki radi zahajajo na Tezno. Tako velika potrošnja je najboljša reklama za naše gostilničarje. — Berači, brezposelni in razni postopači si podajajo pri nas zlasti na Ptujski cesti kar j kljuke, da človek pri najboljši volji 119 | more vsem ustreči. Večina teh se izgo-\ varja, da je brez sredstev in prihaja iz bolnišnice. Ali tej nadlogi ni mogoče od-pomoči? Darujte za azilni sklad PRI ■KV/SI Davnina Maribora v podlistkih Jaiia >'Po petem soncu.« »Kaj naj to pomeni?« ••Peti dan od današnjega.« •Izvrstno!... Takoj pošljem po pomoč, da jili iztrebimo do zadnjega.« Tudi to sem že preskrbel na lastno roko... saj si ne boste napačno razlagal moje samovolje?« je dejal s samozavestnim naglasom. >Da si že naprosil Karantanca pomoč? ... Ukrenil si po moji volji,« je dostavil, ko mu je ta na vprašanje prikimal. Med tem je prinesel sluga bakreno posodo na-vrhattto polno vina in napolnil dve čaši. »Požirek na tvoj uspeh in prospeh naše stvari!« je dejal grof in dvignil čašo. >Bomo jih že še uklonili, da nam bodo polnili kleti; saj vedno ponavljajo, da se mi pri vinskem soku ne razumemo. Dobro, pojdete v gorce in mi bomo cenili, kateri sok je boljši« Grof se je smejal tej Aurelijevi opazki ir* ponovno napolnil prazni čaši. Pila sta pozno v noč v vedno bolj glasnem razgovoru in krohotu, prepričana, da se jima bližata najlepša ura — zmagoslavje. Zadnje čase je zelo pogosto prihajal v mraku na desni breg mož srednjih let, oblečen v sivo ruševino kot Sloveni. Imel je svojo stezo, ki je vodila vedno v eno in isto smer — v votlino onega možička. Ko je naslednjega večera po sestanku s Koljko na stolu sedel v tej votlini, mu je zaigral krog ostro zarezanih usten zločestem nasmeh, »Trmasta vendska kri! Le varajte se z vašimi bogovi! Naš meč in Bog bosta zbrisala vsako sled vaše namišljene slave. F.n Bog in meč vas bosta skoro ukrotila, da boste pokorni našim ukazom.. • Ti, zaslepljenca, pa nam moreš.biti zelo dobrodošla. Upam, da mi nocoj ne uideš.« Takrat se je pojavila pred njim sloka mladenka vitke postave in dolgih bujnih | kostanjevih las, segajočih preko bokov. Nežna, malo zagorela polt se je z modrimi očmi zlivala v čudovito milino, polno zamaknjenja. Neko nepojasnjeno težko čuvstvo jo je prevzelo, ko se mu je priklonila in so se za trenutek srečale njih oči. »Prihajaš v imenu gospodovem,« ji je govoril s ponarejeno nežnostjo in ji pomolil pred mala usta razpelo. Strmela je vanje, ne da bi ga bila poljubila. »V tebi je spet dVoin in si v oblasti tvojih malikov,« je dejal s strogim glasom. »Dvom v Njega je smrtni greli in s tem grehom ne moreš v očiščenje in razsvetljenje; ne moreš doumeti Njegove blagodejne bližine, ki te osrečuje.« Nastala je tišina, ki jo je motilo njegovo stopicanje sem in tja pred votlino. Ona je nepremično zrla pred se in se nestrpno poigravala z nežnimi prsti. Čez hip se je postavil pred njo, dvignil z levico razpelo in med tem ko je počasi govoril »V imenu očeta... sina... in sv. duha.« jo je prekrižal na čelu, ustnicah in prsah. Strepetala je po vsem telesu kot v borbi dveh sil, ki si jo hočeta polastiti, čez obraz se je razlila velika duševna, bol in mrzlične oči so izražale globoko odsotnost. Zgrudila se je pred svečenika. »Bogovi . . . Bog!... Objasni mi pravo! ... Vrni mi prejšnji mir in srečo!« »Kaj ti je?... Kdo te je spet pahnil v nevero, da ne pojmuješ Njegove milosti?« »Sama sem in razmišljam... Povej mt če ljubi tvoj Bog tudi tvoj meč? Ta meč, ki nam jemlje svobodo in krade naše pravice?« Svečenik ni opazil, kako ga je ošinila s prodirajočim pogledom. Prebledel je in stisnil ustnice. »O svobodi govoriš in pravicah ... A rečem ti: dokler ne veruješ v Boga, ne moreš doumeti svobode! Svoboda je v globoki krščanski veri... samo ona deli pravice.« »Ti... Njegov namestnik... odobravaš meč im boje in prelivanje krvi?- V Mariboru, dne 16. II. 1937. DCEES"* Mariborski »VeČer nik« Jutra *0ET T 'T15SS!*- Stran 3. fhm&oeske 'm #ke$&ke 4s&vUe Tajinstvena smrt starke pri Makolah Vas Makole je pod vtisom tajinstvene smrti 651etne N. Standekerjeve, ki so jo našli danes zjutraj v Jelovcu pri Makolah mrtvo. O smrti so bili takoj obveščeni makolski orožniki, ki so slučaj takoj javili mariborskemu državnemu tožilstvu, hi je odredilo obdukcijo trupla umrle Standekerjeve. Tudi je uvedena temeljita preiskava, da se tajinstvena smrt starke popolnoma pojasni. V svrho obdukcije in lokalnega ogleda se je podala v Jelovec sodna komisija, ki bo skušala razčistiti tajinstveno smrt Standekerjeve. Žaduje Ideftutiute vesti Končno vendarle s 6. marcem kontrola španskih meia POSLANEC I. MOHORIČ TOŽI. Na občnem zboru tukajšnjega Slovenskega obrtnega društva so se sprejele resolucije, v katerih se trdi, da je narodni Kuta Kino Union. Danes svetovni šlager Poslanec Mohorič predlagal v Narodni j »Manja«. Film, ki prekaša »Maškarado«., , . , skupščini, naj se kaznilniške delavnice!M. Amlergast, Olga Čehova, Peter Pe-! V.nf!^ese^ln?“ ®d^r“v°b' LONDON, 16. februarja. Po več kakor dvomesečnih pogajanjih se je sinoči dosegel sporazum glede problema nevme-šavanja kontrole v špansko državljansko vojno. Zastopniki Anglije, Francije, Nemčije in sovjetske Rusije so po daljši debati osvojili prediog, ki ga je izdelal londonski nevmeševalni odbor. V smislu omenjenega predloga so se države, ki so registrirajo. G. Mohorič je namreč v Na-' tersen. I vezale, da ne bodo pričenši od 20. februarja niti enega prostovoljca pustile več v soglas nol'skl e'n j e nima' tonferenč^vseh tr- ‘° V državne zastave- Slovenci — pred-J Španijo. V smislu tega sporazuma se pri-irnvincVih r, nhrfni-u i, /i • Lr, r f 1 vsern Kranjci se najbolj postavljajo —, čne 6. marca kontrola španskih poinor- bruarja v Beogradu. Radi tega je narodni'Zmag£ tudi ,,a jahovinSkifl belih|LkiJ. koP">h. me*a- Ila”»a"ski dele«at tožbo radi klevete in natolcevanja. ‘ I LTobčVzČSVaIt' ^ VZtra5’a! PrV°tnei” V ^ _ . ^ ... , redni obem zbor, katerega se je udeležil' , . v . • rok V™kla na Tr-/n^Vi npeti 1« 7a ?sn nnn m. _t— ±_._ ~ , . 1 1OKIO, 16. februarja. V bližini mesta slu katerega odklanja Portugalska vsako kontrolo španskih meja. Navzlic temu pa se bo tudi v portugiških vodah navzlic protestom izvedla kontrola. Ta sporazum se je dosegel, kakor se zatrjuje, na pritisk Francije. Francoska vlada }e namreč dala vedeti, da se bo v slučaju nesprejetja tega predloga po drugih silah umaknila iz londonskega nevmeševalnega odbora, da bo lahko istočasno nudila valen-cijski vladi čim večjo pomoč. V Parizu so zelo zadovoljni z rezultatom londonskega sporazuma. Pač pa vlada v krogih angleške laburistične stranke velika zaskrbljenost, ker se ne pričakuje samo osla bitev generala Franca, 3tnpak tudi va-fencijske vlade. celo na Iržaški cesti 18 za 250.000 di- zbor ter pozdravil navzoče, posebej pa ... . . ... nar jev. — Vpokojeni kapetan Josip Bez- g; Kranjca. Po poročilih o marljivem delu Monoka se 1® z 2000 m vis°kega hriba jak je kupil na sodni dražbi šestino hiše gasilske čete so bile volitve in so bili iz- IYate utr£al snežen plaz in zgrmel v glo-v Gosposki ulici 25 za 45.801 dinarjev. — j voljeni: predsednik Veg Josip blagajnik ^no jer zasul 20 hiš ob vznožju gore. Po Mestna hranilnica je kupila od Ivana Kva- J Jagodič Franc, tajnik Glase-r Franc," po-sa hišo v Mlinski ulici 19 za 325.000 di- j v-eljnik Sabler Franc, orodjar Šket Josip. nariev. i Nadzorni odbor: Lorenčič Peter, Pavešič Iz sodne službe. Imenovani so: za sod- Štefan, Puhr Josip, dr. Schmiderer, Šarc nika sreskega sodišča’ v Dolnji Lendavi! Martin. Pri slučajnostih je g. Srečko PARIZ, 16. februarja. Havas poroča iz sodni pristav dr. Robert Kramberger, za Kranjc izrazil željo, naj bi tudi zanaprej Berlina, da je imel včeraj v cerkvi Sv. sreskega sodnika v Marenbergu Kazimir J vladala v četi složnost in solidarnost. Sa- Mihaela monakovski kardinal Faulhaber škarabot, sodni pristav v Mariboru, za mo v tej smeri lahko doseže četa napre-' pridigo, v kateri je najostreje protestiral sodnika pri sreskem sodišču v Sloven- dek in lep razvoj. , radi kršitve konkordata od strani nemške skih Konjicah Karel Košenina, sodni pri-1 Od danes naprej svetovnoznana bol- narodnosocialistične vlade. Med drugim stav v Mariboru. Upokojeni so: Ivan garska artistična skupina »Los Angeles« je dejal: »Pastirska pisma se zaplenijo, Bambič, zvaničnik pri sreskem sodišču v Kino-kavarni. Razen tega velikomestni katoliške šole se zapirajo, duhovniki se v Mariboru, Urban Leban, paznik okrož- varietejski spored. j mečejo v zapore ter se jim pleni,imetje, »ega sodišča v Celju, in Josip Cvabte. j Smučarji in smučarke pozor! Veliko !lune pa se Preganjajo. Učiteljem se pre-sluga okrožnega sodišča v Mariboru, presenečenje vam pripravlja za nedeljo ■"'■"'■»■»uimi 1111 '■ remeščen je k sreskemu sodišču v No->l. t. m. splošno znana Peskova mama vrečo, v kateri sta bila dva mrtva pete-vem mestu Ljudovit Gruden, doslej v;na Pohorju, ki priredi mednarodno smu- lina rjave barve in tri mrtve kokoši, in aienbergu. „ *ko tekmovanje z vrha Rogle h koči na sicer sta dve grahasti, ena pa sive bar- Mrtvaški zvon... V Smetanovi ulici 62 Pesku. Najboljši tekmovalci bodo nagra- ve. Prcdstojništvo mestne policije v Mate preminil v častitljivi starosti 88 _ let jeni z večjo množino slastnih krofov, zad- riboru poziva oškodovanca, naj se zglasi ''Pohojeni nastavnik fin. straže g. Vidic nj; dobijo tolažilni krof. Snežne razmere pri policijskem predstojništvu na Slom-Anton. V splošni bolnišnici pa je izdihnila so idealne, na podlagi 50. cm se v solncu škovem trgu. v 54. letu starosti Sošner Alojzija, so- leskečc 20 cm suhega pršiča. | y soboto je premiera Ortnerjeve ljud- - droga finančnega nadpreglednika. V Št. Realčani so boljši... Pred nedavnim ske igre »Čevljar Anton Hit«. Delo v de-vidu pri I tuju je umrla 32 letna učiteljica so se spoprijeli v šahovski bitki realčani petih preprostih, a zelo učinkovitih slikah eloglavee Draga, soproga tamošnjega z gimnazijci, ki so znani kot dobri šahi- riše dramo čevljarja Anotna Hita od za-uiskega upravitelja. Njeno truplo prepe- sti. Tokrat pa so imeli slab dan, saj so četka njegove ljubezni do fotografove .J P v Maribor, kjer bo pokopano. Zalu- na prvih- deskah odločili v svojo korist Ane, preko smrti čevljarice ter duševnih i°cim naše toplo sočutje! Ge eno partijo in so realčani z lahkoto muk do končnega očiščenja. Sredj te res- Društvo »Jadran« vabi vso svoje člame zmagali. j ne vsebine pa je mnogo humorja in ko- v svrho priprav za občni zbor na članski Nočno lekarniško službo imata ta teden mike, ki jo nosita zlasti šolski vodja in *®stanek, ki se bo vršil v soboto 20. fe- Maverjeva lekarna v Gosposki ulici in grobar Mihec. Režiser tega dela je Peter ®tuarja ob 20. uri v društvenih prostorih, Vaupotova lekarna na Aleksandrovi ce-'Malec, Hita igra P. Kovič, Ano Kraljeva, v Narodnem domu. (Vhod iz Kopališke sti. ičevljarico Gorinškova, šolskega vodjo vHce.) j Kakšno vreme se nam obeta. Dunajska Gorinšek in Mihca Košič. Tombola! Naši vrli pismonoše priredijo | vremenska napoved za danes pravi: Krščeni lisjaki so vdrli v kurnik po- aprila t. 1. dobrodelno tombolo. Vsa, oblačno, od časa do časa sončno, po dne- sestnice Angele Losove v Čopovi ulici 12 Ce»jena društva se naprošajo, da upošte-jvi v nižinah južno vreme, na zapadu juž- * ter odnesli 10 kokoši v vrednosti okoli Vaio to dobrodelno prireditev in da ne ni vetrovi. ) 300 dinarjev. Za tatovi poizveduje poli- prvih poročilih je našlo smrt 48 oseb. Ker se na tem mestu nahaja šola obstoja bojazen, da so postali žrtev bele smrti pretežno šolski otroci. Novi konflikt med katol. cerkvijo in državo v NemčiH poveduje, da sodelujejo pri procesijah, duhovniki pa so zapostavljeni splošnemu zasmehu. Tudi je kardinal Faulhaber v svojem govoru opozarjal na pogubne posledice, če bi prišlo do ločitve cerkve od države in prekinitve že podpisanega konkordata, ker bi kršitev konkordata spodkopala zaupanje drugih narodov v nemško besedo. Priredijo na ta dan svojih prireditev. Odbor Ljjjbitcljc lepe glasbe opozarjamo na Ho n. Združenje vpokojenlh častnikov in voj- \ cija. nlh uradnikov ie imelo pri »Orlu« svoj) Na Dravskem polju gori! V Račah so redni občni zbor, na katerem so poročali, ognjeni zublji vpepelili gospodarsko po-^Oiicert slavnega češkega pianista Rude predsednik polkovnik Dolenc, tajnik pod- slopje posestnice- Terezije Jeričeve in .jrkušnega, ki bo v sredo, dne 17. polkovnik Raizner m blagajnik kapetan znaša škoda okoli 20.000 dinarjev. Kako e»ruarja v Grajskem kinu. Vodopivec. Pri volitvah je bil izvoljen je ogenj jiastal, se ne ve; domnevajo pa, Jugoslovensko čehoslovaška liga srna- pretežno dosedanji odbor, v katerega so \ da je bil podtaknjen. V zvezj s tem po-!r» za svojo dolžnost, da pozove vse svo- izvolili kot zastopnika staroupokojencev | žarom so orožniki ovadili tukajšnjemu le člane in prijatelje češkega naroda, da podpolkovnika Vidmarja. državnemu tožilstvu neko osebo radi su- »deležijo dne 17. t. m. ob 20. uri ve-1 Kam...? Delavec Anton Vodušek, sta- ma požiga. Cera gospoda Rude Firkušnega, umetnika nujoč v Vojašniški ulici 6, >e prijavil po- Rokovnjači ne mirujejo. V gostilno Re-syetovncga slovesa, ki bo koncertiral kot Ufi ji, da je pred dnevi odšel od doma tra Logarja v Mežici so vdrli še neznani |),anist-virtuoz. njegov 131etni sin Viljem, ki se do danes I storilci, ki so odnesli razne cigarete in Bach, Chopin, Smetana, Martinu, Suk, še ni vrnil. Fant je za svoja leta dobro tobaka, razne jestvine in pijače ter nato Brokofieff, Liszt so komponisti, katerih (razvit in domneva oče, da se njegov- sin Se.la bodo zastopana na koncertu Rude potepa z nekim drugim fantom. 2ftlrk ušn ega v sredo dne 17. t. m. ob Konje in kobile vtihotapljajo na avstrij-,-3o v dvorani Grajskega kina. Vstop- sko strfln. V zadnjem času se silno množijo slučaji tatvin konjev, ki jih potem s° v predprodaji pri dnevni blagajni M bot ar,korski smučarji v Sarajevu. V šoto (l3> 1 m.) ob 12. so mariborski tekmovalci pod vodstvom g. Go-j. ()v'iča Vekoslava vsi veseli prispeli v d1 r:i)evo, kjer so jih zletni funkcijonarji meščani prav gostoljubno sprejeli in vtihotapljajo v Avstrijo. Tako so posestniku Otonu Hrobetu v Črni doslej še ne-izsledeni storilci ukradli iz hleva 3500 dinarjev vredno kobilo ter nato spravili v Avstrijo, kjer so jo izsledila avstrijska oblastva in sicer pri nekem posestniku v bližini Pliberka. Očividno je na delu neka 1,‘l »amestili v dijaški dom. Naši 'fantje 1 tatinska družba, ki so ji že na sledu, »elimi čepicami vzbujajo po ulicah in I Petelini, kokoške: čigavi so. Danes po Po ear,šijl radovedno pozornost. Včeraj »oči je službujoči stražnik v Vrtni ulici izginili. Gostilničar Logar trpi radi vloma okoli 3000 dinarjev škode. tiotodm MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Torek, 16. februarja ob 20. uri: »DR«. — Red C. Sreda, 17. februarja: Zaprto. Četrtek: 18. februarja ob 20. uri: Dežela smehljaja. Red A. Petek, 19. februarja: Zaprto. Sobota, 20. februarja ob 20. uri: »Čevljar Anton Hit«. Premiera. j ,,tcteIjo predp. ob 9. uri je bila mani-1 ustavil nekega moškega, ki je nosil pre- Čevljar Anton Hit, delo enega najbolj- Sa . J®ka povorka vseh smučarjev po' ccj težko vrečo. Ko je stražnik pozval šili avstrijskih dramatikov, je ljudska Pp’bevskih ulicah. Popoldne pa so se moškega, naj pokaže, kaj ima v vreči, je igra, ki jo mnogo igrajo po raznih odrih. wuc„, »uu^uu wmvi, »m JC ujvkuvc, zoeli na Jahorino. Sarajevo sc je ode- možakar pobegnil in pri begu odvrgel i V desetih učinkovitih slikah, ki se v njih tudi kakšen siromak na želodcu zboli? vrste resni prizori za komičnimi, prikazuje dramo poštenjaka Hita. Prevod je oskrbel dr. M. Šmalc. Mariborsko uprizoritev pripravlja Peter Malec. Sodelujejo Kraljeva, Gorinškova, Starčeva, Savino-va, Rasbergerjeva, P. Kovič, Gorinšek, Košič, Grom, Košuta, Verdenik, Nakrst, Blaž, Crnobori, Malec, Štandeker, Turk in drugi. la suak ik dašto vai\a mrnmnMMmmrtmvn - \ \ t m iw——p V naglici. Ženin: »Evlalija, veš kaj, zaročni prstan, ki si ga meni podarila, si pa veliko predrago plačala!« Nevesta: »Res? Oj ta slepar, da se drzne mene tako opehariti, ko sem vendar kupila pri njem že kakih deset zaročnih prstanov. Izbleknila. Hčerka: »Mama, moja guvernanta je hudobna, in jaz je prav nič ne maram. Le verjemi mi: čeprav jo paj*i večkrat poljubuje, ni prav nič prida.« Ponesrečen izgovor. Soproga: »Kaj ti poljubuješ služkinjo, ki sem ji odpovedala zaradi neubogljivosti službo!« Soprog: »Hotel seni samo zlepa poizkusiti.« Pozna se. On: »Ali bi me ljubili, če bi bil milijonar?« Ona: »Mogoče; toda potem bi ne ostali dolgo milijonar«. Vodno kakor v šoli. »Zakaj pa si razdrl zaroko z lepo učiteljico?« »Veš, sem prišel zadnjič malo prepozno na sestanek, pa je zahtevala, da prinesem od mame pismeno opravičilo.« Za vse. Gospa: »Torej v šivanjp, pospravljanju, likanju ste dobro izurjeni. In če pojdem na potovanje . . .« Služkinja: »Potem ostanem jaz pri milostivem gospodu. Tudi v tem sem izurjena.« Neumljivo. Na hiši zdravnika, specialista za želodčne bolezni je bil napis: »Ordinira za siromake od 9. do 10. dopoldne.« Ko bogataš Grablič vidi ta napis, vpraša ves začuden: »Gospod doktor, ali je mogoče, da V ktotjestou žene Kakšen je najnovejši ženski poklic Za ženski spol se odpirajo nova pota zaslužka. Najnovejši poklic, ki so si ga osvojile žene, je^poklic takozvane »ste-wardessa« v potniških letalih. Mnogi imajo o tem poklicu napačne pojme in mislijo, da so te poročevalke predvsem one ženske, ki. streme po čim večjih pustolovščinah v zraku. V resnici je pa ta služba jako težka. Od stewardessa se zahteva danes znanje najmanj štirih evropskih jezikov. Nadalje morajo biti te poročevalke, če jih smemo tako imenovati, dobro poučene v zemljepisju, tako da lahko dajejo potnikom vsemogoča pojasnila o krajih, nad katerimi leti potniško letalo. Podkovane morajo i biti tudi v vsem, kar je s tem v zvezi. Poročevalka potniških letal ima ves čas leta polne roke dela od starta pa vse dotlej, dokler letalo ne pristane. Njena služba je tem težja ob prilikah, ko vlada v zraku neurje in slabo vreme. Lahko bi jih imenovali neke vrste posredovalke med potniki in posadko letala. Izbira je za ta poklic zelo stroga in mora biti stewardessa vsestransko izobražena. Kljub temu se javlja za to službo mnogo ženske mladine, ker išče mladina* v zraku presenečenj in atrakcij. V zraku je pač vse nekaj drugega, nego na zemlji. Tu se odpira nov svet in nove možnosti zaposlitve za ženske. itmee Pustne senzacije. Na Svečnico so naši gasilci imeli predpustno zabavo. Rajalo je staro in mlado. Zadonela je tudi pesem, seveda že proti jutru, a žal je ta pesem bila vse kaj drugega, samo naša ne! Radi tega je še nastal konflikt, o katerem so potem govorili po trgu. — Druga senzacija je sledila na pustno soboto. Nameravani »Jagerball« je odpovedan! To je bila bomba! Iz »Jagerballa« je nastal »HsissbaJl«, ki ga pa tudi ni bilo. Tudi ženili so se. Da pa je ženin star 78 let, *hje-gO‘\ a nevesta pa 36, je bila za naš trg ne-mala senzacija. Zgodilo pa se je še nekaj, da se je neki ženin par ur pred poreko premislil in pustil ljubo nevesto, da je pretakala vso noč solze. Marenberg se veča. V najkrajšem času bodo pričeli gradit; v našem trgu kar tri nove hišo. Osebna vest: Vodnik I. voda 66. čete gramčne trupe poročnik g. Bomo&tar Vladimir, ki se je mudil dalje časa na hekem tečaju v Celju se je zopet Vrnil in nastopil svojo službo v Marenbergu. V soboto zvečer s« je vračal domov v Gosposvetski ulici stanujoči 351etni hlapec Bračko Franc. Kmalu zatem je nastal doma tepež, pri katerem je sodelovalo več oseb. Ubogega Bračka, ki je bil že v postelji, so sprva pošteno premlatili z gorjačo in ga nato še dvakrat zaporedoma vrgli golega na cesto, kjer je sledflič obležal z zlomljeno nogo pod kolenom. Poklicani reševalci so ga prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico, kjer je zdravniška preiskava dognala še mnogo drugih telesnih poškodb. Epilog tega krvavega dogodka bo pri sodišču. Ve&ti o carinski uniji med Jugoslavijo •n Bolgarijo,. Poljski listi so ponatisnili te dni vesti nekih pariških listov, da je mnitsirski predsednik dr. Stoiadmovlč informiral 'turškega zunanjega ministra dr. Arasa o j-ugoslovansko-bolgarskih pogajanjih za sklenitev carinske unije med obema državama. >01os Narodu« v Krakovu piše, da so imela ta pogajanja po- zitiven uspeh in da se mora v kratkem pričakovati podpis tega sporazuma. »Agence Economiaue et Financiere« z dne 9. februarja pa objavlja naslednjo vest iz Bukarešte: Romunski zunanji minister Antonescu je odpovedal svoje nameravano potovanje v Ankaro, da bi se mogel udeležiti sestanka Sveta Balkanske zveze dne 15^. t. m. v Atenah, na katerem se bo razpravljalo o paktu, ki je bil sklenjen med Bolgarsko in Jugoslavijo. ko tudi o predlogu carinske unije, ki naj bi se sklenila med obema državama.« Vedno večji dobički. V januarju je narasla proizvodnja svinca v rudnikih družbe Trepča Mineš na 50.874 ton svin čene rude. Iz te je bilo proizvedeno 5620 ton svinčenega koncentrata (81.31 odst. svinca, 27.75 odst. srebra). Cinko-vega koncentrata pa je bilo pridobljeno 5474 ton. Dohodki družbe so v IV. tromesečju 1. 1936. znašali 407.000 funtov, izdatki pa 144.005, da je znašal dobiček 263.074 funtov (za nad 62 milijonov Din več) k^ v III, tromesečju 1936. Albanske oljke in olivno olje. Izvozna banka v Beogradu, podružnica Tirana, poroča: Po informacijah o produkciji oljk in olivnega olja v Albaniji se računa, da znaša celotna produkcija v Albaniji . okoli 250.000 kvintalov oljk, ki bodo dale okoli 50.000 kvintalov olivnega olja. Cena je danes 18 do 19 albanskih frankov za 1 kvintal, dočim je cena olivnega olja okoli 110 albanskih frankov. Trgatev oljk je v Albaniji v polnem teku in se zatrjuje, da radi slabe trgatve ne bo velikih količin za izvoz. tujske trnke Iz Rac nam poročajo: V‘obsežnem lovišču Morje pri Framu so včeraj v nedeljo doživeli pravcato lovsko senzacijo. 'Pred zoro je namreč znani lovski paznik, 561etni kolarski mojster iz Frama zalotil 301etmega posestniškega sina U. L. na divjem lovu... Brez nadaljnih ceremonij je stari, izkušeni lovski paznik razorožil imenovanega lovskega tatu oz. »divjega lovca«, katerega je že dolgo zasledoval in imel na sumu. To zasledovan.« .ie bilo tem težje, ker je na svežem delu ujeti lovski tat, ki je moral izročiti 'pazniku svojo lovsko puško brez boja. Stari Tone Keršič, ki poleg svojega ugleda in odlikovanja po resnici zasluži naslov, da je »pravi fant od fare« — on in ne kak lovski tat! — je že dolgo prežal na imenovanega, pa mu ni mogel nikakor do živega, ker... Radovedni smo, kaj bo rekla k temu sodna oblast in — ostala javnost, potem pa naši lovski krogi. uente Posrečena. Mlada moža iz Zimice in sicer posestniška sina G. M. ter V. I. sta že nekaj dni kovala načrt, kako priti brez vsakega denarja do dobre kapljice. Bilo je ponoči, ko sta jo po predhodnem izvidnišketn načrtu mahnila s praznim sodčkom 40 1 proti Jablancem. Prikradla sta se prav tiho do posestva posestnika Dimnika Maksa, odprla z vetrihi kletna vrata in vstopila. Prižgala sta luč ter začela z vlačilcem vleči vino iz soda ter tako pretakala v svoj sodček. Smola je pač bila v tem, da je po vsakem potegu enemu kakor drugemu ušlo malo po grlu in predno sta napolnila svoj 40 1 sodček, sta obležala pijana do nezavesti in trdno zaspala, dokler ju ni naslednjega dne našel sam Dimnik. Izročil ju je orožnikom, kjer sta namen te tatvine priznala. Vlom v mrtvašnico. V mrtvašnico pokopališča pri Sv. Antonu v Slov. gor. je bilo te dni nasilno vlomljeno in odneše-no vse orodje, ki se uporablja za izvršitev pokopa. Škode je okoli 500 Din. Naslednji dan pa so na isti način vlomili v stanovanje viničarja Žnidaršiča Franca v Cogetincih in sicer v času, ko so bili domači odsotni. Vlomilec je odnesel precej oblek in drugega blaga v vrednosti 800 Din. Orožniki so prišli na sled nekemu F. A. večkrat predkaznovanemu vlomilcu in nevarnemu tatu, ki se je ravno v času teh vlomov potikal okoli Sv. Antona. Za njim je razpisana tiralica. Napad. Ko se je pred nekaj dnevi v večernih urah vračal Polanec Jožef, posestnice sin iz Zimice proti svojemu domu, sta ga iz zasede napadla z nožem neki V. J. in K. I. z Zimice in mu priza-djala precej nevarne poškodbe, tako, da so morali takoj poklicati zdravnika. Polanec je dobil več vbodljajev po telesu, dokler se ni zgrudil in obležal. Ozadje napada je staro sovraštvo. Bon ton. * »Vaš psiček me je ravnokar ugriznil, milostiva,« potoži vajenec na cesti mladi dami: »Tako, kam pa?« »Tega se sramujem povedati!« »Nemogoče, te višine moj kužek sploh ne doseže!« h iudjenja ih sveta ČRNCI ZAHTEVAJO ZA oVOJEGA POGLAVARJA — 200 ŽEN! Pred nedavnim so bile objavljene v ameriškem časopisju zanimive m alarmantne vesti o uporu črncev s južno-zapadnem delu Afrike. Pleme voruba, ki šteje okrog 60 tisoč ljudi, se je dvignilo enodušno proti svojemu cesarju, odnosno poglavarju. Črnci Yorubi so se uprli svojemu vladarju radi tega, ker ima »samo« 75 žen. Po njihovem mnenju in njihovi tradiciji bi jih moral imeti najmanj 200. Poglavar črncev mora biti ne samo po svojem vladarskem položaju, temveč tudi po zasebnem življenju tak vladar, ki nekaj predstavlja. Tudi v številu žen mora pokazati svoje vladarsko dostojanstvo. Med najvidnejšimi znaki dostojanstva je pri črncih žena. Čim več žen ima njihov poglavar, tembolj ga cenijo in spoštujejo. Črirci plemena Yoru-ba menijo, da je 75 žen za njihovega poglavarja mnogo premalo. Za zgled postavljajo nekega rasa iz sosednje pokrajine, ki ima 205 žen in ki ga njegovi podaniki ravno radi tega spoštujejo in so z njim zadovoljni. Upor črncev proti svojemu poglavarju, ki je edinstven v zgodovini, bo — tako se zdi — kaj kmalu likvidiran, ker se je njihov cesar končno vendarle odločil, da poviša šte-vilc svojih žen po želji svojih podanikov, ker hoče v svoji deželi mir m prijateljske odnošaje med seboj in svojimi podložniki. NOVOROJENČEK V KINOGLEDALl-ŠČNI ZGRADBI. V Clevelandu se je pripetil pred nedavnim edinstven slučaj poroda mladega zemljana. Novorojenček topot ni zagledal luči sveta ira porodniški postelji ali kje v porodnišnici, temveč v — kmogledališču. Nebogljenčka je odložila brezsrčna mati kar v hodniku kinogledališčne zgradbe in izginila brez sledu. Ko so novorojenčka našli na hodniku, so ga takoj oddali v o-skrbo v nek dečji zavod. Lastniku kino-gledališča se je otrok tako zasmilil, da so ga vzljubili vsi uslužbenci podjetja, ki s o sklenili skrbeti za otroka in ga vzgojiti za filmskega igralca. Krstiti pa so ga hotel’ po dvorani, kjer je bil najden. Žal pa )e ubogi otrok kljub skrbni negi že po par dneh umrl. Ker so se zanimale za otroka, rojenega v kinogledališču, malodane vse mestne dame so mu priredili veličasten pogreb.___________________________ _ It Aazno ABONENTE SPREJMEM ua dobro domačo hrano, čaj in kava oh vsakem dnevnem času. Gostilna »Pri Upr , Gre Korčičeva ul. 19. 740 Posesf HIŠA z vrtom v okolici na prodaj. Potrebno 50oo Din, Vprašati Gubčeva ul. 3. 751 Kupim KUPIM DIESEL TOVORNI AVTO 2—3 tonski, malo rabljen. -Simon Weisz, Sombor. 7.32 Sobo odda OPREMLJENO SOBO j oddam. Barvarska 3-1.' 7481 Službo išie Iščem MESTO HIŠNICE v Mariboru. Naslov v upravi lista. 745 SOBO pri parku oddam, upravi lista N:is;ov v 746 ' Kupujte svoje potrebščine pr9 naših inserentih ■ » ON JUAN Rovviand je pri sebi razmišljal takole: doslej je njegova misija potekla ugodno. Prispel bo sicer v Carigrad nekoliko pre pozno, toda vendarle istočasno z ruskim pogajalcem in prenašalcem važne depeše. Sedaj gre še samo za to, kako čim-preje prispeti h carigrajskemu poslaniku Velike Britanije. Ni pa niti slutil, kakšne težave bo še imel pred izvršitvijo te svoje naloge. Knez Voroncov je bil namreč medtem nekajkrat korakal mimo Rowlanda. Končno je pristopil k njemu in ga vprašal: -Oprostite, gospod« je povprašal Row-landa v gladki francoščini. »Ali mj morete povedati, če smo že hirati caragfraj-'skega pristanišča?« »Mislim, da smo blizu« je odvrnil Row land. »Ali se morda spoznate v položaju na 1 32 morju?« ie nadaljeval knez Voroncov. »Potujem sedaj prvokrat v Carigrad.« »Prav tako je tudi z menoj« je pridjal knez Voroncov. Želel bi samo, da bi stopil na turška tla pod ugodnimi pogoji! »Moje uniforme ne bodo tamkaj radi gledali.« »Potem se pa slecite«- je menil Ro\v-land. »To se mi upira« je pripomnil knez Voroncev. »Mi Slovani smo odkriti ljudje in se ne skrivamo. Moja misija je izključno vojaška. V Carigrad- grem h pogajanjem radi .izmenjavo vojnih ujetnikov. Anglež je molčal. Knez Voroncov pa je na vsak način hotel iz Rovvlanda nekaj izvabiti. Radi tega je nadaljeval: »Jaz sem polkovnik Voroncov. V Carigradu me čaka težka naloga. Razen te- ga ne poznam lokalnih razmer. Pomislite, niti tega ne veni, v katerem hotelu bom izstopil. In vaše cenjeno ime?« »Jaz sem Smith iz Bostona.« »Kako?« je vzkliknil Rus živahno v angleščini. >Vi ste Anjerikanec! Združene države ameriške so v teku zmagovite vojne izkazale Rusiji najtoplejše simpatije. Zares sem vesel, da sem našel sopotnika, uapram kateremu sc lahko obnašam brez vsake prislijenosti. Bal sem se namreč — sedaj vam to lahko povem, da ste kakšen Britanec. Kakor pa cenim angleški narod, tako čutim na drugi strani z obžalovanjem trenotno pomanjkanje zveze med Veliko Britanijo in mojo domovino.« Knez Voroncov je perfektno govoril angleščino. Rovvland je moral priznati, da ima ta Rus na sebi nekaj izredno privlačnega. Dostojanstveno prikupni nastop se je družil s pristno vojaško prostoduš-nostjo. Navzlic temu pa je Rovvland bil prepričan, da mora biti previden. "V kakšnem hotelu nameravate izstopiti mr. Smith? ie vprašal knez Voroncov. , »Nimam še nobenega pojma« je odvrnil Rowland. »Toda vendar ne moreva ostati na cesti« je pripomnil knez Voroncov. Morate uvideti, mr. Smith, da ijiorava prenočiti v hotelu.« »Povprašate morda kapetana parnika« je menil Rovvland. »Sicer pa« se je opravičeval Voroncov', >niti ne veni, če vam je ljubo, d* stanujeva pod isto streho.« »Hm« je odvrnil Rovvland. Rovvlandi^vi kratki odgovori so šli /-il tem, da odbijejo "polkovnika Voroncova, ki je izredno spretno skušal zbuditi Rovvlandovo zaupnost. Voroncov pa, ki je kmalu uvidel, da ima pred seboj za» grizenega Angleža, sc je pečal z mislijo, da bi s krepko brco pognal Rowlandav morje. Toda premislil si je in dejal: (Dalje sledi.) Izctoja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN Za predstavnik STANKO DE irtseratn! del odgovarja SLAVKO REJA. 1'ELA, vsi v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,