mm Edini slovenski dnevnik v Zj edin j enih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. -O GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only" Slovenic daily in the United States. Issued every" day except * Sundays and Holidays. ■A VKLBFON FX8ASHB: 187« BBC :tol Cbm HaMv, luliailii 21, »M, m tka M Oftos at Now York. H. Y„ vadar tke Act of Ooacras of Ma nik t, 1179. TELEFON PISARNE: 1279 REOTOBu NO. 205. — ŠTEV. 205. NEW YORK, MONDAY, AUGUST 31, 1908. — PONEDELJEK, 31. VEL. SRPANA, 1908. VOLUME XVI. — LETNIK XVI. Cleveiandski rojak obtožen podkupovanja. KOMISAR ZVEZINE VLADE WALT HER TOŽI ROJAKA DREMELJA V C LEVE-LANDU, DA GA JE SKUŠAL PODKUPITI. Vsled tega so imenovanega rojaka, kakor smo že poročali, zaprli. V ZVEZI S KERKOVIČEM. požar v New Orleansu, La. ZGORELO JE VSE POLNO POSLO-. PIJ V ONEM OKRAJU, KJER SE NAHAJAJO VELIKA SKLADIŠČA. Škoda, ko j o je napravil požar, znaša, v kolikor je znano, dva milijona dolarjev, NIHČE PONESREČIL Ni dolgo termi, ko se nam je iz Clevelanda, Ohio, sporočilo, da so tamkaj prijeli našega rojaka Louis Dremelja, ker je skušal podkupiti «vezinega komisarja Waltherja, ki preiskuje slučaj John Kerkoviča, ka- , teri je obdolžen ponarejanja avstrij- ; sikh bankovcev. Sedaj se nam o tej zadevi poroča iz Clevelanda še sledeče : Louis bremlja so zaprli v sredo.-Aretovau je 1»i L v njegovem lastnem saloonu, 'J.")07 Canal Koad S. K., in sicer radi tega, ker je komisar \Val-th«-i prisegel. remelj prišel k njemu in mu dejal. ako oprosti Kerkovit-a, da bodeta oba. tako \Val-tlier. kakor tudi Dremelj zaslužila lepo svoto denarja. Ko sn Dremelja odvedli k pokra-1 jinskemu pravniku Davu, je izjavil, da >ta mu druga dva ino/.a sklenila nabrati nekoliko denarja, da se oprosti Kerkoviča, kterega je treba opro-j stiti, pa naj že velja kolikor hoče. Oha omenjena moža bodo naravno tudi zaprli, in kakor se zatrjuje, jih baje že imajo na varnem. Kerkovie je preje stanoval v hiši 5920 na St. Clair Avenue N. E. Že leta 1005 je bil obdolžen ponarejanja avstrijskih dvajset kronskih bankov-1 cev in je radi tega odsedel dve leti. ( Krnalo potem je avstrijska vlada na-j prosila našo, naj pošlje Kerkoviča v| Avstrijo, da prejme tudi tam kazen; radi ponarejanja denarja, toda naša vlada dosedaj še ui sklenila poslati Kerkoviča nazaj v Avstrijo, kajti Iverkovič se je dobro branil. Minolo sredo je pa komisar Walt her sklenil, da se Kerkoviča |>ošlje nazaj v Avstrijo. Pri obravnavi je bil navzoč tudi avstrijski pod konzul iz Pitts-burga. Pa., kteri je izjavil, da določa avstrijski zakon za tak zločin ječo 10 let. oziroma v najhujšem slučaju tudi dosmrtno ječo. Ko se je pri so-' dišču čakalo na končni izrek, je prišel v dvorano tudi Louis Dremel in komisar Walther j« takoj dejal, da je ta oni človek, ki ga je skušal pred par dnevi podkupiti, da bi oprostil Kerkoviča. Dremelja so naravno takoj prijeli in izročili pravniku. Medtem, ko so dosedaj nameravali Kerkoviča poslati takoj v Avstrijo, bode moral sedaj čakati tukaj na ob- j ravnavo proti Dremelju, ker bode v tem slučaju zaslišan kot glavna priča. New Orleans, La., 31. avgusta. Sredi trgovinskega dela tukajšnjega mesta je včeraj popoludne nastal velikanski požar, kteri se je izredno hitro razširil na par blokov daleč, tako, da je vse polno trgovinskih poslopij, kakor tudi tovarniških zgradb zgorelo, predno je bilo mogoče ogenj omejiti, floreti je pričelo na vogalu Bienville in Chartres St., od kjer se je požar razširjal proti severu in sicer vse do Conti St. Od tu je zavil požar nroti za padu do Royal St. in povsodi so poslopja zgorela skoraj do tal. tako da znaša napravljena škoda nad dva milijona dolarjev. Skoraj vsi gasilci iz New Orleansa so prišli na lire me-ta, toda kljub temu so morali gasiti dolgo časa, predno se jim je posrečilo požar omejiti. Ponesrečil ni nihče. PARADA BREZPOSELNIH. Vršila se bode na Labor Day v New Yorku. Bančni roparji v St. Eustache, Canada. DVA ROPARJA STA V IMENOVANEM MESTU NAPADLA BANKO IN ODNESLA 12.000 DOLARJEV. Meščani so jima sicer sledili, toda roparja sta jih z streljanjem prepodila. NAPAD NA POŠTO. -o- Montreal, Canada, 30. avgusta. Včeraj sta prišla dva zakrinkana roparja v Provincial banko v St. Eustache, 10 milj daleč od tukaj, in sta odnesla $12.000. Nočnega čuvaja sta roparja z revolverji ukrotila. Več meščanov je roparja zapazilo predno sta dokončala svoje delo, toda morali so tudi mirovati, ker inače bi roparja na nje streljala. Ko sta si roparja prilastila ves denar in vrednostne listine, sta banko ostavila. Več meščanov jima je sledili. toda radi revolverjev se jima ni mogel nihče bližati Dva sumljiva moža so zaprli. Rochester, X. Y., 30. avgusta. V minolej noči so roparji prišli v poštni urad v Fillmore, Allegheny county in odnesli $1.000. Pošta se nahaja v ne-kej zlatarskej trgovini in iz te so odnesli za $400 draguljev. Delavci bodo podpirali Tafta. Čemu oni žeie, da bi bil v novembru izvoljen predsednikom. Običaj republikanske stranke je bil že od nekdaj, da je znala spoštovati in častiti one naše rojake, ki so postali naturalizovani državljani repub-| like, ker so na ta način pokazali, da so zmožni in uspešni pomagati pri | napredku naše domovine. Na tisoče takih državljanov je bilo že predlaganih in sprejetih v vladine urade, dočim so bili zopet drugi, zlasti na zapadu, izvoljeni po ljudstvu v kak javni urad, kjer so imeli važno in zaupno mesto. Zopet drugi, ki bi radi dobili taka mesta, bodo to tudi velt in koja so tako priljubljena. On bode ravno tako pazil na delavske koristi, kakor predsednik Roosevelt. Vsakdo tudi ve, da Tafta delavci vse dežele spoštujejo, ker vedo, da bode njihova odločnost varna, ako bode v njegovih rokah. Vemo tudi, da je delavstvo navdušeno, da ima priliko podpirati njega kot predsedniškega kandidata. Da je Taft zmožen skrbeti za dobro delavstva, nam jamči dejstvo, da je on predsednik odbora, ki skrbi za dobro javnih uslužbencev, oziroma Xacijonalni odbor za brezposelne, se je pričel pripravljati za prireditev velike parade, ki naj se vrši na Labor Day v New Yorku. Parada se bode zaključila z velikim ljudskim shodom v Cooper Union, h kteremu so povabljeni predsednik Roosevelt, governer Hughes, politik Timothy Sullivan, mayor našega mesta in drugi. Premirje med skabi in štrajkarji. Montreal, Que.. Canada. 29. avg. l>asi se zadnjih 24 ur ni vršil noben spopad med štrajkarji in skabi, vendar se oblasti boje, da se nemiri ponovijo. Radi napada na skabe je bilo včeraj aretiranih sedem osob. Aretiranim se ni dovolila nobena varščina. Štrajkarji so sedaj mirni. Položaj v Alabami. Indianapolis, Ind.. 28. avg. V gl. stanu United Mine Workers of America se je danes vršila konferenca glavnih uradnikov glede štrajka v A-labami. Sedaj štrajka 18,000 pre-1 mogarjev. Dosedaj ni upanja, da bi j se štrajk kmalo polegel. Lastniki ne | odnehajo niti za trohico, a unijski de- I lavci se tudi nečejo udati. Banke v stiskah. St. Paul, Minn., 29. avg. State Bank of St. Paul, kakor tudi Citizen Bank, sta prišli v roke receiverja, ker nista zamogli dobiti od druzih bank dovolj velike svote denarja na razpolago. Obe banki ostaneta v ponedeljek zaprti, nakar se natančno določi, sta 11 V sposobni za poslovanje ali ne. Obe banki sta popolnoma solventni in depozitorjem se ni ničesar bati. Lov na trampe. Na kolodvoru Illinois Central železnice v Chicagu je policija nepričakovano napadla tovorne vagone, koje je skrbno preiskala in v njih našla 164 raznih mladih in starih t ram po v. Moralni nadzornik. Kingston. N. Y.. 28. avg. V trgovino Forsythe & Davis je prišel neki tujec, ki je izjavil, da je Anthony Comstock, newyorski nadzornik morale, in zahteval, da se odstrani iz izložbe neka podoba, ki je predstavljala nago žensko. Njegove besede so pa našla gluha ušesa, nakar se je skliceval na šerifa, ki pa tudi ni hotel iKislušati njegovega povelja. Tujec je odšel in rekel, da se zopet vrne, vendar ga do večera ni bilo. Dovolj ženitve-željnih. Duluth, Mina., 30. avgusta. Gospa Ana Rowe, ki je opravičena na neki lot v rezervaciji Pond du Lac je prejela več kot 500 pisem, v kterih se ji ponuja za'on. Zmotnjavo so povzročili listi v St. Paulu, Minneapolis in Duluthu. ker so poročali, da je Mrs. Rowe neomožena. Takoj za tem so prihajala od vseh stranij ljubavna pisma in v teku enega tedna jih je imela že 500. Njen mož je grozno ponosen na svojo ženo, ker ima toliko ženinov. Južne republike. Venezuela in Nizozemska NIZOZEMSKA PROSI OSTALE VLASTI ZA SODELOVANJE PRI NJENEM NASTOPU PROTI VENEZUELI Dosedaj se ni nizozemskemu pozivu odzvala nijedna evropska država. CASTRO BREZ SKRBI. Iz Avstro-Ogrske. Srbija in Avstrija. V TOREK POSTANE NOVA TRGOVINSKA POGODBA MED ' SRBIJO IN AVSTRIJO PRAVOMOČNA. Slabi politični odnošaji niso vpljivali na gospodarski položaj obeh dežel. RAZSTRELBA NA OGRSKEM. Razne novosti iz inozemstva. PO VSEH POKRAJINAH PERZIJSKEGA CESARSTVA VLADA POPOLNA- —, ANARHIJA. ) Revolucionarji so že poslali šahu ig Tabriza svoj ultimatum. RAZNOTEROSTI. dosegli, ako kandidirajo za razna me-! sta tako pri zvezi, kakor tudi pri posameznih državah. j Ako uvažujemo vse to, potem je naravno, da bodo nasi rojaki podpirali ves republikanski tiket in da ■ bodo v novembru glasovali za Tafta i kot bodočega predsednika in Sherma-na kot podpredsednika. Vsakdo ve o Mr. Taftu, kterega je stranka odbrala za kandidata, da bo, v slučaju izvolitve, izvrševal ona ista dela, koja je pričel predsednik Roose- Kdor Slovencev ima kaj terjati pri Frank Zottijevem bankerotu, naj nam dopošlje dotične rešite ali bančne knjige in druge dokaze. Odvetniki bodo potem napravili polnomoč in do-tični upniki jo bodo podpisali in Notary Public. To vse velja le pax centov. ELdor se ne oglasi • pravem čara, nema kasneje nobene pravice kaj terjati. Naše rojake, prosimo, naj Se s njimi poslujoče hrvatske delavce opo-zore na to in nam tem preje dopošlje-jo dokaze; drugo pa ni potrebno. Po toči zvoniti je prepozno to v£ vsakde. SLOVENIC PUBLISHING 00., 40 West St., «0-62 Waskiniton 8t Haag, 30. avgusta. Nizozemska je naprosila ostale ovropske vlasti za podporo pri njenem nameravanem nastopu proti Venezueli, kar je vzbudilo tukaj veliko iznenadenje. Dosedaj se je tuislilo da bode Nizozemska samostojno nastopila proti imenovauej republiki, ker spor ni le trgovinske 1 temveč tudi narodne kakovosti. 1 Nizozemsko časopisje je že pričelo protestirati proti vladi, ker postopa na tajinstven način in zahteva natančno objavo dosedanjega nizozemskega poslanika v Venezueli, in da vlada ne ukrene ničesar kar bi se ne strinjalo z ljudsko voljo. Minister inostranih del, R. de Manes Van Swinderen je odstopil. Paris, 30. avgusta. Nizozemska vlada je vprašala Francijo jej li bode mogoče v njenem sedanjem kohfliktu z Venezuelo skupno nastopiti proti Venezueli. Francija, ktere poslanika je venezuelski predsednik Castro tudi zapodil dompv, za sedaj še ne ve kaj naj stori, to tem bolj, ker mirujejo Zjed. države. London, 30. avgusta. Angleška vlada ne bode nastopila proti Venezueli, ker neče, da bi se jej očitalo, da nad-I leguje kako malo državo. Kakor se poroča iz Berolina, tudi Nemčija ničesar ne ukrene v tej za-I devi in to velja tudi o Italiji. Caracas. Venezuela, 30. avgusta. Predsednik Castro ostane mesec dni v letovišču Barquisimiento in iz tega se sklepa, da se niti malo ne boji Nizozemske. Castro je izdal tudi novo odredbo vsled ktere vsem parnikom, ki prihajajo v luko Coro kupiti premog, ni treba plačevati pristaniške carine. Premog ki se tu prodaja, je last vlade in se ga prodaja po $5 tona. Ta odredba pomenja nov udarec za nizozemske obrti v Curagao. Panama, Panama, 31. avgusta. Volitve, vsled kterih so pretili nastati po vsej republiki nemiri, so sedaj srečno končane s tem, da je Štetje glasov povsodi uradomn končano. Novem« predsedniku Obaldiju v počast so včeraj priredili sijajen banket? -o- Za tdbUm tujih oglasov ni otgo-vo___r.6 up.cvriitvo ne uredniitvo. veliko organizacije National Civic Federation, oziroma one iste organizacije, ktere predsednik je bivši predsednik premogarske organizacije John Mitchell. Nihče, ki ni za tako mesto zmožen, oziroma, ki se ne zavzema za delavstvo, ne more ostati na takem mestu, in tudi to dejstvo zadostuje, da ga vsakdo pri volitvah podpira. Naše rojake opozarjamo na to, da glasujejo pri volitvah za Tafta kot moža, ki naj bode izvoljen predsednikom Zjed. držav. Nezgoda na železnici Fort Smith, Ark., 29. avg. Proti jugu vozeči potniški vlak št. 1 od St. Louis & San Francisco železnice, je pri Hardina, Okla., včeraj zavozil v nek delavski vlak. Obe lokomotivi sta skočili raz tir. Strojevodja in sprevodnik delavskega vlaka sta bila na mestu ubita in nek uradnik je kasneje umrl radi zadobljenih ran. Potnikom se ni nič žalega zgodilo. Nezgodo je zakrivil agent v Antlersu, Okla., ker ni ustavil potniški vlak, kakor mu je bilo naročeno. Inozemci odšlovlj eni. Washington, 30. avgusta. Iz vojnega tajništva se naznanja, da bodo 1. septembra odslovljeni vsi oni inozemci pri gradnji panamskega prekopa, ki so nastanjeni v posameznih uradih, in ki prejemajo vec kot $1.500 plače na leto. Vsa ta mesta bodo spopolnili z Amerikanci. Inozemci ostanejo le v onem slučaju, ee za njih mesto res ni sposobnega Amerikanca, ki bi opravljal isto delo kot inozemci. In sicer gre naša vlada vedno Amerikancem na roko, ker ob panamskem prekopu podeljuje najboljša mesta. Denarje v staro domovino pošiljamo: za $ 10.35........................50 kron, sa 20.45........................100 kron, za 40.90........................200 kron, aa 102.25 ........................500 kron, za 204.00........................1000 kron, za 1018.00........................5000 kron. Pošt rina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja edbitka. Naše denarne poiOjatve izplačuje c. kr. infciil hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati jo najprflSfr-neje do 125.0*1 ▼ gotorlal t priporočenem ali racisbizaaem pite mu, večje Older aH pa Wow Točk Bank Draft FEA2TH AAX8SE 00., 109 Greenwich S®*, Hew •104 St. (Hair An, V. M. PROTI STANDARD OIL CO. Nove obravnave. St. Paul, AJinn., 29. avg. Posebni odvetnik justičnega oddelka Frank B. Kellogg, ki se je pečal tri tedne s pripravami pismenih dokazil napram Standard Oil Co., je svoje delo dokončal. V nedeljo odpotuje v New York, kjer se začnejo predobravnave pred okrožnim zvezinim sodiščem. Tu zaslišijo nove priče proti petrolejne-mu trustu. Kako velikansko je gradivo, ki ga bode vlada predložila preiskovalnemu sodniku, nam lahko priča, da je že dosedaj tiskanih šest zvezkov po 500 stranij in še trije zvezki so v tisku. Administracija je na vsak način pripravljena, da prisili petrolejni trust v plačilo naložene kazni. '.i Izpraznjene poštne vreče. Mont8real, Que., Canada, 29. avg. Nepoznani lopovi so včeraj tukaj, odprli dve poštni vreči, ki sta bili na vlaku, ki je vozil v Sault Ste. Marie. Obe vreči so vrgli tatovi na zemljo kraj tira in v njih se je našlo za $10,000 denarnih nakaznic, dočim so druge vrednosti zginole. Kam so bile vreče namenjene, uradniki nečejo povedati. Linčanje v Tennessee. Murfeeboro, Tenn., 29. avg. Zamorca George Johnstona, ki je skušal belo gospodično Morrisovo posiliti, so včeraj linčali. Šerif je zamorca vjel in zaprl, nakar ga je skušal na skrivaj odvesti na varno, toda linčarji so mu to preprečili, mu jetnika vzeli in ga obesili. I —..........................,...,........ Rojakom'pctnikom na znanje! družbe, nam nasnanja, da Odplajo dne S. septembra paznik Via gno is How Torka v Havre, nika "La SawoAa", kakor Jo Ills Dunaj, 30. avgusta. Med Avstrijo in Srbijo vlada še vedno napeto politično razmerje, kajti kakor znano skuša Avstrija, v kolikor pridejo vladini "Nemci" in čifuti v pošte v, Srbijo očrniti s tem, da jej očitajo velikosrbsko agitacijo v avstrijskih jugoslovanskih deželah. Avstriji se to dosedaj ni posdečilo, dasiravno je našla za svoje nakane v Zagrebu svoje zaveznike v obliki Franka, Nastiča in stičnih čudnih eksistenc. Vse to pa na gospodarski položaj Srbije in Avstrije dosedaj k sreči ni vpljivalo in tako postane nova, med obema deželama sklenjena trgovniska pogodba že v torek pravomočna. Vsled tega je v gospodarskih, oziroma v trgovskih krogih v vseh deželah zavladalo veliko zadovoljstvo. Budimpešta, 30. avgusta. V steklarni v Gorugu se je včeraj pripetila razstrelba bencina in pri tem so bile tri osobe ubite in tri teško ranjene. Več delavcev je bilo lahko poškodovanih. Iiazstrelbo je bilo daleč slišati. Dunaj, 30. avgusta. Cesar Fran Josip, ki je bil nekoliko prehlajen, je f sedaj zopet zdrav in je včeraj prisostvoval slavnosti povodom položitve temeljnega kamna za Elizabetno bolnico v Išlu. Dunaj. 31. avgusta. Cesar Fran Jo- i sip se je zopet poravnal s svojim bratom nadvojvodom Ljudevit Viktorjem. ki je moral ostaviti avstrijski ; dvor, ker je izvršil razne nesramne či- ■ ne. Včeraj je Fran Josip v Išlu spre- : jel nekega pobočnika svojega brata, in temu je cesar dejal, da odpusti vse ' svojemu bratu, kterega danes sprej- j me. Dunaj, 31. avgusta. Sedaj, ko postane trgovinska pogodba med Srbijo in Avstrijo pravomočna, pričelo je srbsko časopisje tako v Avstriji, kakor tudi v Srbiji, Avstrijo na vse mogoče načine napadati, kajti pogodba je za avstrijsko trgovino na vsak način pre ugodna. BI, 31. avgusta. Cesar Fran Josip je minolo soboto, kakor že zgoraj po-roeano postavil temeljni kamen za gradnjo neke bolnice v spomin zaklane njegove žene Elizabete. V ta kamen so položili njegov lastnoročni podpis, kakor tudi nekoliko denarja. Vse to je pa nekdo po noči ukradel in neznano kam odnesel. O storilcih ni ne duha ne sluha. Teheran, Perzija, 31. avgusta. Kakor je razvideti iz raznih poročil, ki prihajajo iz vseh pokrajin Perzije, vlada povsodi skoraj popolna anarhija, tako, da je vsaki čas pričakovati državljanske vojne. Iz Nude se javlja, da se je napotila velika četa Muštaje-dov v Perzijo, da prično z sveto vojno proti šahu. Petrograd. 31. avgusta. Iz Tabriza se javlja, da so tamošnji revolucionarji po>lali šahu ultimatum, na kterega mora odgovoriti tekom p^tih ilni. Oni zahtevajo. e reakcijonarje prepodi Iz Teherana, da -o podeli popolna amnestija in da st- parlament nemudoma skliče. Petrosrail. 30 avgusta. Kolera se je razširila od Volge do Tx>dza na Poljskem. Dosedaj v Lodzu še ni nihče umrl. Jasnaja Poljana. Rusija. Pisatelj Lev Nikolajevie Tolstoj, ki je VI dokaj nevarno bolan, hitro okreva. Bolela era je noira in vsled tega še ne more hoditi. Tudi ne sprejema za sedaj obiskovalcev. Tulski gutjernator je mestu Tuli prepovedal vdeležiti se proslave Tolstojevega/ rojstnega dne v septembru. Pozdravno brodovje. Washington, 28. avg. V mornarskih krogih že prevladuje dalj časa mne- j nje, da se pošlje vračujočemu atlantskemu brodovju nasproti večje brodovje, ki bode atlantsko brodovje pozdravilo pri Gibraltarju. Vlada je že sklenila, da odpošlje šest oklopnic in deset križark, nakar se vse ladije skupno podajo proti domači luki. Zavarovalnina za delavce. Chicago, III., 30. avg. International Harvester Co. naiherava za svo-zih 30,000 delavcev ustanoviti poseb- ! no zavarovalno zvezo, da tako ustanovi boljši sporazum med delom in kapitalom, oziroma, da postanejo de- I lavci vedno bolj odvisni od družbe, ktera ustanovi tudi pokojninski fond. Vsak delavec, ki bode delal 20 let za družbo in ki doseže 65. leto, bode opravičen do pokojnine. na znanje. Rojakom v Pennaylvaniji njamo, da jfh bode obiakal Mr. Irm Dolič, ki je od našega lista, kakor to-di od npravnifttva tednika "Hrvatski Svijet" pooblaščen na ati naročnino. Vsem rojakom in Hrvatom ga najtopleje priporočano. UrtdaOlvo "Glasa Ni Parada v počast zmagovalcem pri olimpijskih igrah. Pod vodstvom policijske konjiče, zvezinega vojaštva in milice, kakor tudi druzih organizacij, koje se ba-vijo z atletičnimi i »» t* pol leta.....2.50 f„ „ četrt leta .... 1.75 Evropo pošiljamo skupno tri številke. vsega sveta. •*OLA8 NARODA" ishaja vsak dan iz-vaernai nedelj in praznikov. "GLA8 NARODA" ("Voice of the People") Isioed every day, except 8 and ay a and Holidays. Subscription yearly $3.00. vedno del turške države. Avstro-Ogrska pa samo nekak sekvester. Ali misli kdo, da takrat ne bode vsa Bosna vprašala: Kako da je naša dežela edina v Evropi, ki nima ustave in da ne bode grdo gledala na tiste, ki jej Sarajevo, 13. avg. ne dajo ustave, v turški parlament . V1 . , , , ,.. pa ne puste njenih zastopnikov. A Ko se je turški sultan udal volji 1, • u j v. ,,-v ,, . ° kaj bodo sele rekli, ce se bodo na- Že odnehavajo. naroda in obnovil ustavo, so se nemški in madjarski mogotci, ki "upravljajo '' Bosno in Hercegovino, kar prestrašili. Sekcijski šef, vitez Ho- krat oglasili Bošnjaki in po svojih prijateljih v turškem parlamentu zahtevali, da pošljeta v ta parlament tudi Bosna in Hercegovina svoje za- si je rekla. "Če se moj brat količkaj resno zanima za Katarino, in kakor se je sinoči videlo, je zelo raz-vnet, potem to ne bo posebno težko. In potem bom tudi jaz lahko razgrnila svoje mreže in sam zlodej bi bil, če bi hči nekdanjega kočijaža ne postala baronica." Načrt je bil v glavnih potezah narejen, in kar je Berta Mesesnelova sklenila, od tega ni izlepa nikdar odnehala. Izkazalo se je hitro, da je Berta vsaj glede svojega brata Ivana prav računala. Ivan je sicer stanoval v očetovi hiši, a je imel svoje stanovanje in je večinoma obedoval in ve-^zmožnosti, eerjal v gostilni, ker se z očetom nista razumela, odkar je Ivan zapustil očetovo trgovino in postal samostojen kupčevalec. Doslej je le redkokdaj obiskoval svojo sestro in svojo se-strično, z očetom pa se včasih po več tednov nista videla. Odkar se je pa Ivan seznanil z gospo Katarino, je bil kar premenjen. Berta se ni zmo- lu, je z dru^mi bese. 'stanejo lahko prav resne prav veh- zlasti kadar očeta m bilo doma, a tu- dami povedal to isto. kar Horowitz, ke 111 tako. nevl™ komplikacije da di na obed in na večerjo je začel pri- in menda sta oba mislila, da je s tem ™ ^ °paS™ kon" i ^jati in vedno se je poskušal pribli- celn zadeva dognana in rešena na ^ J"8^ l)arlameut bode Pe' -ti gospe Katarini in ji je posvečal občno zadovoljnost. Kdor ni zadovo- CaltudV Z B°SU° "1 S veliko pozornost. Berta je to opazo- ,to je gotovo, o tem je prepričan zad- vala s tihim zadovoljstvom in tudi ljen, pa pride pred vojno sodisce v .. . . . , , - . J lian aluki nJl bosanskl mohamedan, m Avstro- Ada ni motila Ivanovih prizadevanj, Toda — glej pa spaka' — kakor °^'ska se bode morda še bridko ke" dasi je sodila, da je Herbert za njo vse kaže, sta se Horowitz in Burian ISala' f okuPiranima deželama izgubljen in ji ni prav nič ugajalo, i pravočasno ustave. Tolstojeva osmdesetlet-nica. vendar urezala. Burianu tega še ni posebno zameriti, ker je sicer mini-Poročila, da je najslavnejši živeči j sier> a =a komandira Horowitz, ali pisatelj Lev Nikolajevi« Tolstoj zo-; da se ie Horowitz tako zaletel, je . pet nevarno bolan, so vzbudila kar VL>11dar od sile. Horowitz je nekak največje sočutstvo, kajti baš te dni regent Bosne in Hercegovine in v tej bo vos svet, oziroma civilizovani. pro- lastnosti je dobil sedaj naenkrat si-sti in napredni svet proslavil osem- ->ajno nezaupnico. desetletnic-., n.jsi vi-nc-a dneva veli- ! Veleoticijozno naznanilo, da je mi- j kega Rusa, ki je \ sled svojih napred- '»isterstvo zunanjih del že dolgo pred j nih idej in duševne borbe za svobodo turškim prevratom 4Študiralo" vpra-prvak med vsemi svojimi sobojev- iailJe u uvedbi ustave v okupiranih niki. — deželah in tudi že tozadevni predlog I'o ruskem, oziroma pravoslavnem izr°čilo še pred turškim prevratom koledarju bode dne 28. avgusta in po dunajskemu in našem dne 10. septembra minolo 80 luiaisterstvu, te v Selim. Ada. Spisal P. Mrak. 4 (Nadaljevanje.) VI. da mu poskuša Ivan izneveriti gospo j Katarino. Ta je posvečala Ivanu ravno toli-| ko pozornosti, kakor je je bila po svoji sodbi dolžna domačemu sinu. ' Govorila je z njim prijazno, a brez vsake najmanjše koketnosti ter s sigurnim taktom prezrla ali zavrnila vsako najmanjše približanje čez do- Gr. R- B. D. & Co., Denver, Colo. Na Vašo zahtevo priobčimo priporočilo o Vaši tvrdki v našem listu. Se Vam priporoČujemo. Prisrčen pozdrav ! • Neznani dopisnik iz Bingham Canyon, Utah. Prvič ne sprejmemo Vašega dopisa, ker ni podpisa, drugič enake stvari sploh niso za v list. Pozor! Vsi rojaki, ki imajo kako željo, prošnjo, ali sploh rabijo kakega pojasnila, naj se zaupno obrnejo na uredništvo "Glas Naroda"; v listnici uredništva smo drage volje pripravljeni postreči vsem rojakom v vseh zadevah, ki ne presegajo naše ZAHVALA. Nimam izrazov, kako bi se zahvalil vsem društvenim sobratom, ki so mi poslali mile darove, ko sem pri grozni nesreči 4. marca v Collinwoodu, O., ob požarju ljudske šole zgubil svoje tri, prisrčno ljubljene otroke, Antona 12 let, Miciko 11 let in Rozalijo 10 let staro. Bog poplačaj tisočero vsem blagim darovalcem, ki so se me spomnili ob najhujši nesreči mojega življenja. Jakob Samson, 5704 Elsinore St., Collinwood, O. Darovali so: Postaja št. 20 v Claridge, Pa., $5. Postaja št. 37 v Pittsburg, Kansas, $1.35. Postaja št. 13 v East Mineral, Kan., $6.40. Postaja št. 44 v Franklin, Kansas, $3.00. Postaja št. 11 v Duryea, Pa., $4.85. Postaja št. 24 v Sopris, Colo., $4. Postaja št. 23 v Springfield, 111., $1.70. Postaja št. 15 v Huntington, Ark., $2.65. Postaja št. 21 v Little Falls, N. Y., Slovensko katoliško podp. društvo za Zjedlnjene državo Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. ONks.vorlranodn.ai. Januarja | in iskrenega, srčnega in šefa Horowitza in njegovega mini- j alistieno, da ni mogla nikdar umeti, j požrtvovalnima rlovekn. Iti ker ima- tetra Kuliaiia> in sicer blamaža, ki po- kaj je ideal. Vedno je umela to be- Rojak iz Meadow Lands, Pa.. mo la« ih le malo. oziroma, ker se ne mer" obsodbo njih izjav. Horowitz j sedo le v tem smislu, da pomeni ide- li:,m -ie poslal popis nezgode, ki rodi vsakih 80 let jeden Tolstoj, so m liurian sta se Pač prenaglila. al mladega možkega, v kterega ja ka-! zadela rojaka Mezeka in njegovo so- s»" v Zjedinjenih državah in v Angli- Zaradi omenjenega veleoficijoznega ko dekle zaljubljeno. Da so tudi do- progo, prosimo ,)i skupili v >i odlični uiožje. kteri so liaz"ailiIa ])a še nikakor ni verjeti, da movinski, narodni, politični ideali,: naslov in sklenili spremeniti jubilej našega Rusa v mednarodno slavlje, da. Tolstoja tak<» proslave, kakor so proslavili svoječasno Angleža Carlysleja in Skandinavca Ibsena kot sVetovne državljane. Mtnltem, ko ves svel proslavlja Tolstoja, zaostaja v tem pogledu le voljeno mejo. Ivan je imel pač vsak $2.00. dan priliko zabavati se z gospo Ka- Postaja št. 18 v Fleming, Kansas, tarino, a tudi po preteku štirinajstih j $5.00. dni je moral priznati, da se ni Kata- j Postaja št. 39 v Clarksville, Pa., rini približal še niti za las. $3.50. ! Postaja št. 36 v Dietz, Wyo., $2.00. Postaja št. 41 v Mulberry, Kansas, ; $4.00. ^ v ' Postaja št. 42 v Winter Quarters, ki ; L'i a h, $3.60. je i Postaja v Vandling, Pa., $2.30. Postaja št. 28 v South Lorain, O., • 0 C CD > 0 n z >N > -kim prevratom študiralo vprašanje uloge, lega kratkomalo ni verjela, citati o nezgodi g. Mezeka. da nam naznani svoj $1-80. objednem ime onega an- , Postaja št. 14 v Piper, Ala., $2.55. j p zunanje ministerstvo še pred tur-' pri kterih ne isra sebičnost nobene ! gleškega časopisa, v kterem je bilo Postaja št. 40 v Cumberland, Wyo., 1 ! - - $6.50. Postaja št. 16 v Willoek, Pa., $2.00. Postaja št. 2 v Jenny Lind, Aerk., $2.25. Postaja št. 27 v Yale, Kan., $4.40. j Postaja št. 5 v Altus, Ark., $2.20. Postaja št. 28 v Charleston, W. Va. $2.25. Postaja št. 10 v Coketon, W. Va.,' o ustavi zn Bosno in Hercegovino marveč trdovratno ostajala pri svo-in tudi že pred tem prevratom do- jem nazoru, da se taki idealisti dele in premetene lični načrt predložilo dunajski in bu- , v izkoriščane bedake dimpeštanski vladi. Tako se gospo- izkoriščevalce. Bila je vzgojena v tem dom v zunanjem ministerstvu pač ni duhu, to mišljenje ji je bilo prirojeno mudilo. Resnica utegne biti, da so in očetovi zgledi so jo le potrjali v Mrs. M. Š., Erie. Colo., Shamrock Coal Co. Prejeli Yaš cenjeni dopis, oziroma zagovor, toda oprostite nam, predraga, z enakimi stvarmi se kratkomalo ne bodemo več pečali. Odgovornost prvega dopisa pade na dopisnika in ne na nas. Kam bi prišli z moralo, če bi vtaknili vse v list, i Važno. Važno, Ura za gospode (18 size) 20 let jamčena z dvojnim pokrovom (field) z zlatom prevlečena z 15 kameni.................. $13.00 $15.00 $13.00 z 17 kameni............... Ravno take vrste nre za gospe bolj male (size «) z 15 kameni ko lesov j em Elgin ali Waltham Za blago jamčim. Priporočam se za naroebo, kajti zgornje cene so samo za nekaj časa. m. Pogorele, 1114 Heyworth Building, Chicago, 111. — ^Naslov za knjige: M. POGORELC, Box 226 Wakefield, Mich. < D N< 3 0 < & N< 3 0 Važno. Važno. Važno. Važno, jeden narod, ki se rad prišteva med f o0SP0tlJe na Uallplatzu (na Dunaju) tem prepričanju. civilizcvane narode, ki pa je po svo- ravno tako mal° mislili ustavo v To naziranje ji je pomagalo, da je jih dejanjih napram Slavjanom po- okupiranih deželah, kakor gospoda kaj bitro prebolela razočaranje, ki vsem barbarski v pravem pomenu IIoruwitz ia Burian, in da so šele se je je poiastilo vsled razkritja taj- besede. Ta narod je nemški. Mnogo iidaJ I)riSli na to mise1' ko Jib Je tur" nega razmerja med baronom Herber- Nemcev je seveda, ki bi radi videli. iki Prevrat tako silno presenetil. torn in njeno vzgojiteljico gospo Ka- da bi se tudi njihov narod udeležil 1)anes sta Bosna iu Hercegovina tarino. Seveda ni niti trenotek dvo- nn dna rodnega slavlja, — toda oni se i1'1''1" absolutistično vladani deželi v miia? da se gre tu za ljubezensko raz- Colo. Prepira in opravljanj ne pri- boje sv«»jega "dvora", oziroma svo- Evropi. Rusija ima ustavo, Črna go- merje< y žensko krepost sploh ni občujemo v našem listu; ee ima ome- jega Viljema, in tako se ne upajo ra jo ima, celo Perzija jo ima in Tur- verjela> nego imenovala krepost do- prohlaviti ono. kar je v resnici ve- Kaj je torej na tem, če ima Herbert z gospo Katarino ljubezensko razmerje? Niči Oba sta svobodna in ker ne provzro- Tolstojeve nauke je marsikomu odvzelo vero v ono, kar Tolstoj ta&o prepričevalno uči. Kaj je Avstro-Ogrska 30 let pospe sevala kulturo v Bosni in v Hercegovini samo na ta način, da je omogo- Velikemu svetu, oziroma napred- i ^'ala Polnitl Sl ž*Pe, čata nobemfa škandalov in ne delata «im ljudem je pa ženijalni pisatelj, lako» kakor ^ pasa in Melhame pohujšanjaj se jim tudi ne sme zame. ki je ustvaril "Vstajenje", "Vojno Paf v Carigradu? ritl Gospa Katarina je mlada, je in mir" irf vse polno druzib del, naj- Brez dvoma je stvar taka, da so i ^ ^^ ^ ^ ^ daru za ^^ __ ^ večji velikan današnjih dni, kajti on ^nafkl kroS1 U6trasih konsekvenc, klogtrsko ^^ Našla sta se kdo ^^^ zemljišča, ki menda ni prorokuje Rusiji pravo svobodo. j™ ~ T^t^ " ^ ^ - ~ •» ^osti vredna; zato smo takoj spr G. A. M., Van Wert, 0. Vaš dopis prejeli, a ga ne priobčimo. Mi smo že zdavnej javili naše mnenje, kaj mislimo o takozvanih * * farmar-skih dopisih". Vsi dopisi enake vsebine' vsebujejo koristolovstvo posameznih ljudij, ki bi radi po lahkem potu prodajali našim rojakom po Tolstoj sovraži krvavo politiko ruskih revolueijonarjev ravno tako, kakor krvniško politiko ruske države. Njegovi protesti so naperjeni proti metalcem bomb ravno tako, kakor ska ustava v Bosni in Hercegovini. ^ . , , , . . . •, , i - - j . : to le laskavo, da si je znal pridobiti va odkazali vsem takim dopisom pro- Stara resnica je, da se nikjer na sve-L , - . r tu tako dosledno ne drže nekdanjega i tak° ^^ ^^ D ° i stor V ~ ko§U' Za Sele ^ SPf: švedskega kancelarja krilatega £e- j tl>oc^e ZeJ° ^ ^voval, Herberta videli tudi drugi hsti, ki so dosedaj ka, da je za vladanje narodov treba T° ^^ da Je t0 1Zre" : P"občevali enake "farmarske" do- 1 den tant. pise, da je vse zgolj umazana rekla- Ko je bila tudi druga nogavica j ma. Pozdrav! proti neštevilnim obešanjem, kojega preklicano malo modrosti. Pomanj-izvršuje država, ki je samo tekom lianJe modrosti tvori svetovni reno-zadnjih dveh let dala postreljati nad i me av 2000 zločincev. Tolstoj je namreč že i manjkanj--------------------------------------------, . ,v v . . da\mo zapopadel, da se z bombo do- ^ dejstvo, da je te državnike tur- s nadaljevala svoja razmislje-j nam m m5esar znanega; Ce kaj zve seže ravno tako malo, kakor s stre- škl prevrat tako presenetil, da še da- %anJa" ljanjem onih, ki mečejo bombe, ozi- ues niso prišU do sape, da upijejo "Tako lepa ženska kakor je Karoma da ne bodo niti revolucionarji, ^ni: "ustave ni treba, ljudstvo ni tarina, ki se lahko se omozi, ce le ho- oglas v listu, ki bode v kratkem pri-občen. Uredništ vo '1 Glasa Naroda' Iščem brata MARKOTA MALE VIČ. Prosim cenjene rojake, če kdo ve zq, njegov naslov, da mi ga blagovoli naznaniti, ali pa naj mi on sam piše. — Josip Malevič, Metlika št. 13, Kranjsko, Austria. (31-8—3-9) Kje je ALOJZIJ BOGATAJ? Doma je iz Poljan nad Skofjo Loko na Gorenjskem. V Ameriki biva že čez 6 let. Pred tremi leti je bil nekje v JPennsylvaniji. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi naznani. — George Bo-(31-8—3-9) PO ZOB. I V zalogi "Glas Naroda" je isti* podučna knjižica, ki obsega 54 stra-nij, z naslovom: Kako m poetana ameriild driavljan? Ker je knjiliea jako potrebna in koristna, naj jo takoj naroČi vsak rojak. Stane samo 6 centov, ktere poiljite t potomk znamkah. SLOVENIO PUBLISHING 00., 40 West St., 60-62 Washington 81 4UVUA VUV* v • V*. A u • www • * ( ____liaj U« UU 1UA uuuiiai estrijskih državnikov. Le s po- spravljena na nogo, se je Berta po-; G. J. I., Dodson, Md. Kar se tič? j gataj; Yale> Kansas. canjem modrosti se da raztolma- stavila pred zrcalo in koketujoc sama | "anrikanja k soldatom" v Avstriji, j .....-......................—..........*----- HARMONIKE niti reakcijonarji s svojo politiko zrel° za dru&i pa oznanjajo: uspeli | "mi smo že pred meseci na to mi- Tolstoj je jedini prorok v Rusiji, Ali se je čuditi, da se vsa ki ve, česa želi in ki ima toliko srč-1 Bosna temu smeje? nosti, da to tudi javno pove. In kljnb temu, da on obsoja revolucionarje, kakor tudi postopanje vlade, se ga obe stranki bojita. Vlada v Petrogradu se ga boji, dasiravno se skn&a svetn tako predstaviti, kakor da Tolstoja za njo ni na svetu. In radi tega ga pusti v miru, ker se ga ne upa kaznovati. Njej je namreč znano, da je Tolstoj jedina zvezda nade onim masam ruskega prebivalstva, koje si žele svobode. Te mase Očividno je, da merodajni krogi že odjenjavajo in da se bodo najbrž udali. Madjari skoraj gotovo Se prej, kakor dunajska gospoda, ker so Madjari vendar boljši in dalekovidnejši politiki, kakor dunajske ekscelence. Madjari uvedevajo, da mora turška ustava v največji in naj nevarnejši meri vplivati na Bosno in na Hercegovino, ce se je ne bode p&ralijriralo z ustavo za okupirani deželi. Danes je turfika ustava res da Se pravza- če, začne intimno ljuljezensko razmerje, je ali tako blazno zaljubljena, da sploh ne misli na poroko, ali pa hoče svojega ljubimca prikleniti nase. Ker Herbert nič ni in nič nima, Katarina pa tudi ne, gotovo ne mislita na poroko. Katarina je torej samo zaljubljena, a taka ljubezen pa ne traja dolgo in tako razmerje se hitro razbije.'' • Zopet je Berta, šetajoč se na pol oblečena po svoji sobi, razmišljala, a ne več o značaju razmerja med Her-bertom in »Katarino, nego o svojih načrtih za bodočnost. 11 Predvsem je treba razbiti razmer- tudi vedo, da on repreaentira veliko prav na papirju in zato njenega vpli- je med Herbertom in med Katarino", mo, priobčimo pravočasno v "Glasu Naroda". Sicer pa itak dobite sporočilo iz stare domovine od pristojnih vojaških oblastij, kdaj se gre "komis jest". Srčen pozdrav! Gg. A. C. in A. R., Barclay, 111. Le korajžo, dopis je dober, pa nam še večkrat kaj pošljite. Srčen pozdrav! G. Josip Rus, Erie, Colo. V list stavimo kratek popravek glede omenjene osobe, da bo vsem prav in stvar naj bo s tem končana. G. Josip Schiltz, Pueblo, Colo. Nas veseli, ker se zanimate za stvar; naznanimo Vam, da povesti "Ada" ne morete čitati v knjigi, ker je ni; ne preostaja Vam drugega kot pazljivo vsak dan čitati v "Glasu Naroda" in spravljati posamezne liste, Se Vam je prav. Pozdrav! bodisi kakorSnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesl]ivo. V popravo zanesljivo vsakdo poSlje, ker sem že Dad 16 let tukaj v tem p slu inJ sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kakorSno kdo zahteva brez nadaljnih upraSanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str., Cleveland, O. SAM H. OWENS. stanujoč na Evelethn, Minn., m priporoča sa &EBXFA sa St. Lmda Co., Minn. Sam H. Owens js kandidat republikanske stranke, dobro rojakom t Towern in Ereletkn, biva ▼ tek krajih is 26 1st. (154-1M) NAZNANILO IN VABILO. Tem potom naznanjam vsem cenj. slovenskim in hrvatskim društvam, kakor tudi vsem rojakom in rojakinjam iz Broughtona, Pa., in okolice, da bode tukajšnje društvo sv. Alojzija št. 95 K. S. K. J. blagoslovilo novo društveno zastavo na Labor day! dne 7, septembra. Prav vljudno soj vabljena vsa naša sosedna društva in ■ vsi rojaki in rojakinje, da se te slav-j nosti udeležiti blagovolijo. Vsakemu društvu, ktero se udeleži, obljubljamo gotovo povrnitev. Člane, kteri so izven Broughtona, opozarjamo, da se te slavnosti gotovo ; udeleže. Sv. maša in blagoslavljenje zastave bode v tukajšnji katoliški cerkvi ob 10. uri dopoludne. Po sv. maši odkorakamo v dvorano društva sv. Barbare, kjer se bode vršila veselica. Vsem cenj. društvenikom se naznanja, da odhaja vlak iz Pittsburga ob jedrni uri zjutraj. Naše društvo, kakor tudi društvo sv. Barbare bodemo z godbo na čelu pričakovali vse ro- ( jake na postaji Bruceton, ko pride vlak iz Pittsburga. Za pijačo, prigrizek in dobro postrežbo bode skrbelo celo društvo. Torej na svidenje na Labor day! ! Objednem naznanjam tudi, da bode društvo sv. Barbare št. 17 imelo dne 6. septembra glavno letno zborovanje in volitev novega odbora za bodoče leto. Prošeni ste vsi člani, da se polnoštevilno udeležite zborovanja na omenjeni dan. Vsi člani, kteri še nimate narejenih testamentov, naj mi naznanijo pismeno ali ustmeno, komu zapuščajo od pogrebnih stroškov ostalo svoto, da potem naznanim glavnemu tajniku, ker pravila to zahtevajo. Anton Demšar, tajnik društva sv. Alojzija in društva sv. Barbare, Box 135, Broughton, Pa. (29-8—3-9) Na pomoč! Znano je vsem rojakom v Z jed. državah potom časopisov, da je nesreča doletela vas Bled ob prekrasnem blejskem jezeru. Škoda, je za naše siromašne razmere velikanska, kajti znaša pol milijona kron. Vas se ima graditi po novih načrtih in naši vrli Gorenjci so ^elo prizadeti glede novih predpisov. Ni nam risati nesrečo v pravem pomenu, pač pa zopet trkati na dobra slovenska srca. Hude čase imamo v tej deželi letos, marsikedo je brez posla, a naj mi ne zamerijo rojaki, da kljub temu trkam na njih dobra srca. Dragi rojaki, kteri ste tolike srečni, da imate delo, posezite malo v žep ia žrtvujte par centov za naše sebrats na Bledn; vsak nikel bode dobro do-šeL Pokažimo ameriški Slovenci, da nam je naša domača gruda še tesno pri srcu, in da Slovenec in povsodi ljubi svejo milo domovino I Frank Sakssr. Darovi naj se blagovolijo poslati na Prank Sakser Co., 109 Greenwich St^ New Tork; darovalce natisnemo v listu v znak pobotnice; novce pa pota pošljemo županstvu na Bled. POZOR, ROJAKI 1 Ne hodite semkaj, ker tukaj ne bo-dete doživeli kaj dobrega. Le redko-kedaj je kaj slišati iz Richwood, W. Va., in še takrat ne kaj prida. Naš bos od 33. campa, žalibog Slovenec, zahteva, da bi cele griče prekucnili in to za zelo slabo plačo. Lačni smo vedno, da komaj lazimo po šmnah. Do pravice pa na noben način ne moremo priti. S pozdravom Fran Skerbinšek, Box 102, Richwood, W. Va. Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Mhmonta Sedež v ELY. MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 C wing Ave., So. Chicago, I1L Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu v Evropi.) Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNTK, L. Box 38», Rock Springs, Wjo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad-loci', Pa. ALOJZIJ VIRANT, II. nadzornik, Cor. 10th Avenue * Glob« Street, South Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, HI. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet, Mich. IVAN KERŽIŠNIK, n. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, HI. porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg. Pa. Vrhovni zd-avnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street, ioliet, IUL Krajevna druživa naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe adov In druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minu., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne poiiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih drafttev naj poiljejo duphkat vsake pošiljat ve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih druStev Jednote ali posameznikov aaj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Cslumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Drobnosti, KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. 12. avgusta se je z juž. kolodvora v Ljubljani odpeljalo v Ameriko 10 Slovencev in 5 Hrvatov. Izpred deželnega sodišča v Ljubljani. Otrok utonil. Mlinar Matevž Po-Ijaniek v Predosljih je dne G. junija t. 1. s > v v) j o ženo Ivano nosil proso z voza v mlin. Pred mlinom se je igTal 31etni sinček Nandek, na kterega med delom nista pazila. Po dokončanem delu sta opazila, da je otrok zginil, in šele po dolgem iskanju sta ga našla pod mlinskim kolesom utopljenega. Sodišče je očeta zaradi malomarnosti obsodilo na tri dni zapora, mater pa oprostilo. Tepež. Brata Jožef in Janez Kaluža sta se v Valenčičevi gostilni v Na-rinu lotila Franceta Valenčiča, ker je zmerjal Janeza Kalužo z "lumpom". Dočim ga je Janez spredaj za suknjič vlekel, da bi ga spravil iz kuhinje na prosto," tiščal ga je Jože od zadaj, končno ga pa dregnil z nožem v hrbet. Jože Kaluža je bil zato obsojen na 2 meseca težke ječe. Nepoboljšljiva tatica. Ivana Potrato, omožena delavka iz Trsta, je bila že lOkrat zaradi tatvine pred-kaznovana. Dne 6. julija t. 1. je prišla v Trnovo na semenj, kjer je v gnjeri Ani Urbančič posegla v torbico, ktero je ta imela obešeno ob pasu na de»ni strani ter izmaknila iz nje bankovec za 20 in enega za 10 K. Ana Urbančič je tatvino takoj zapazila in s pomočjo neke druge ženske tatico prijela. Ta pa je urno ukradeni denar na tla spustila in potem trdila, da je Urbančič denar izgubila. Obsojena je bila na osem mesecev težke ječe. Nenravnost. Nečistost z živalmi je uganjal 56 let stari Jožef Arhar, hlapec v Ljubljani, za kar je bil obsojen na 0 mesecev težke ječe. V Stranjah pri Kamniku ustrelil je dne 13. avgusta g. B. goloba — pismonošo, kteri ima na nogi in perutih številko 07 — 989 — in napis Damnark. Golob bil je do pičice podoben našim divjim golobom, le bolj temne barve, „ izstradan. Prijeta poljska tata. 12. avgusta sta bila v Mestnem logu v Ljubljani aretirana Jožef Meden in Ivan Princ, ker *ta kradla na Petkovškovi njivi krompir. Petkovšku so pokradli že do 100 K krompirja. PRIMORSKE NOVICE. Uboj. Na italijanskem parniku na Reki je mornar Caroflglio zaklal kurjača Japrono. Oba sta italijanska podanika, zato je pri aretiranju morilca moral posredovati italijanski konzul. Vrl mol. Nedavno začel je goreti hlev krč m a rja Široka v Podgori na GoriSkem, plamen se je hitro razSiril tudi na poleg stoječe poslopje, v kte-rem j« stanoval neki delavec v pa-pirniei z svojo družino. Dim je hitro napolnil sobo, v kteri sta ležala dva dojenčka omenjenega delavca. Njiju mati je kričala obupno pred gorečim poslopjem, a v sobo se ni upal nihče. V tem je prišel mimo 58Ietni Andrej Ivlavčič, ki je že 38 let hišnik pri profil Žigi Attemsu, planil brez premisleka v prvo nadstropje, od koder je rešil posamično dva otroka. Radi velikega dima se je pri tem skoraj zadušil, a ko je slišal, da je v sobi še tretji otrok, je planil v tretjič v hišo, ker se radi dimu ni nič videlo, pretipal je z rokami vse prostore, ne da bi našel otroka, ki je bil k sreči na planom. Vrnivšega se, so ga zapustile moči in se je le po dolgem času zopet zavedel. Hlev in stanovanje sta pogorela do tal. Ponarejeni stokronski bankovci krožijo po Trstu. Par oseb je bilo že opeharjenih. Bankovci so prav dobro ponarejeni, tako da jih je težko spoznati od pravih. HRVATSKE NOVICE. Zopet izzivanje z madžarskimi zastavami. Ban Rauch je odredil, da se morajo na cesarjevi rojstni dan in na Štefanovo na vseh skupnih uradih na Hrvaškem izobesiti madžarske zastave. Oljnem je naročil političnim oblastim, naj nastopijo z najhujšo strogostjo. ako bi se hotelo demonstrirati proti madžarski zastavi. BALKANSKE NOVICE. Srbi za Turke. Belgrad, 13. avgusta. Več uglednih belgrajskih meščanov je šlo 20. avgusta v Skoplje in Solun, da čestitajo Turkom k obnovitvi ustave. Belgrajski tiskovni urad je poslal brzojavni agenturi v Carigrad izvlečke iz raznih belgrajskih in bosanskih časopisov. V uvodu pravi, da nihče na svetu ne kaže za pre-rojenje na Turškem toliko simpatij, kakor Srbi vseh dežel: Srbije, Črne gore, Bosne, Dalmacije, Hrvaške in Ogrske. ..Bolgari na Turškem. Bolgari v turških provincijah se v nasprotstvu z rojaki v kneževini vesele preobrata ter si prizadevajo, skleniti s svobodnimi Turki prijateljsko razmerje. V Carigradu se je ustanovil bolgarski časopis "Zora", ki poroča; da pridejo načelniki macedonsko-bolgarskih vstaških čet v Carigrad, da se poklonijo sultanu. Carigrajski bolgari so si ustanovili svo politični klub. Nova politična propaganda na Bolgarskem. Sofija, 13. avgusta. Izšel je novi časopis "Patriot", ki je naperjen naravnost proti dinastiji Kobur-žanov, ker ima namen, znova razviti dinastično vprašanje v prilog potomcem bivšega kneza Aleksandra Bat-tenberškega. Prva številka je prinesla sliko prvega bolgarskega kneza in njegovega sina Arsena. Tudi Egipet dobi parlament. Pariz, 16. avgusta. Kedive iz Egipta Abas Hilmi paša, se mudi v Parizu ter ima z Mladoturki, posebno s princem Mohamedom Ali Fasulom konference o zahtevi Mladotuifcov, da dobi tudi Egipet svoj parlament. Vatikan in Kvirinal. Rim, 16. avgusta. Vedno očitneje se kaže, da se hoče papež Pij X. popolnoma sprijazniti z italijanskim dvorom. Sedaj je papež razveljavil odredbo svojih dveh prednikov, ki sta italijansko državno zastavo v Vatikanu prepovedala. Papež Pij X. je namreč sedaj odredil, da se sme italijanska zastava razviti na Vatikanu in tudi na stolpu cerkve sv. Petra. Prvič se razvije italijanska zastava v Vatikanu meseca novembra pri telovadski slavnosti, ki se vrši v papeževi navzočnosti, na velikem travniku v Vatikanu. Humor pri Jugoslovanih. V izvest-jih jugoslovanske akademije je priobčil ravnokar Andrija Gavrilovic razpravo o dovtipnosti pri Jugoslovanih-Posnemamo iz zbirke nekaj takih do v tipov: Kdaj je konj najtežji? Kadar ti na nogo stopi. — Kdaj so majhne ribice dobre f Kadar velikih ni. — Kdo poje, kadar se drugi ljudje jočejo? Duhovnih pri pogrebu. — Kdo pljuva na tie v nedeljah in praznikih? Dela ve i, ki med tednom pljuvajo le v dlan. Poljsko sokolstvo. Vsa poljska so-kolska društva v Galiciji, Šleziji, Bukovim in na Dunaju štejejo 19.404 članov, med temi 3284 telovadcev (2852 možkih in 432 ženskih). Leta 1907. je bilo 299 javnih nastopov in 386 narodnih sokolskih slavnosti. Dohodki vseh 50 poljskih sokolskih društev so znašali lani 1.289.507 K. Premoženje vseh sokolskih društev znaša 1,822.531 K. * Nad 100 oralov hrastovega gozda je zgorelo blizu Vinkovcev na Hrvaškem. Smodnišnica je zletela v zrak v He- lesu na Španskem. Devet delavcev je bilo ubitih. Eksplozija je bila tako silna. da se je porušilo skoraj celo mestece. Vzorna aristokracija. V ugledni neapeljski aristokratski hiši je mar-kizo Decurtis njen lastni sin zalotil skupaj s slugo ter naznanil očetu, ki je dal ženo in slugo zapreti zaradi za-konolomstva. Markiza je stara 52 let, sluga pa 18 let. Knez Eulenburg in nemški cesar. Kakor znano je bilo med obema do novejšega časa debelo prijateljstvo in cesar je podelil knezu celo vrsto visokih redov in drugih daril. Za zadnji god je poslal cesar knezu svoj kip, na kterem je lastnoročno izdolbel posvetilo. Sedaj je poslal cesar svojega prvega tajnika h knezu, naj zahteva kip nazaj. Obenem se je knezu jasno namignilo, naj prostovoljno odloži vse pruske rede. Italija pomnožuje vojaštvo na avstrijski meji. Rim. 13. avgusta. Izmed štirih novih kavalerijskih polkov se nastanita dva blizu avstrijske meje. Beneška trorska artilerija se pomnoži na 18 baterij. V Coneglian pride bri-erada pešcev. Kdo pomije lonec? ... Xa sv. Martina pride kmet Marko zvečer nekoliko vinjen domov in ukaže Mici, svoji ženi, naj mu skuha kašo. Sam ne ve, kdaj jo je jedel zadnjič. "Bog pomagaj, ali si zblaznel, ali kaj ti je? Kocoj — in kašo, in prav nocoj na sv. Martina god!" zagrmi nanj njegova zakonska polovica. Ne gre ji v glavo, zakaj njen "stari" hoče kašo in ne kaj drugega. In prav nocoj, na sv. Martina večer, ko se vender spodobi kaj mesnega! Ali Marko je bil trmoglav, in kar je rekel, bilo je kakor pribito. 11 Veš kaj, Mica! Dosedaj se še nikoli nisva sprla, pa se tudi nocoj ne smeva. Ti mi skuhaj kašo, pa je konec besedij! Če tebi ne tekne, skuhaj si kaj posebe!" To rekši prav resno pogleda svojo '4 staro." Mati Mica bi bila gotovo molčala; a danes je sv. Martina god, in kaša za večerjo se res ne spodobi Mica molči in misli. In kaj pravite, kakšne misli ji roje po glavi? Kašo skuhati je lahka reč in če je tudi sv. Martin danes; ali kdo pomije lonec? Malokateri bralec teh vrstic še ni jedel te rajsko-slastne jedi, in malokdo izmed tistih, ki so kašo že jedli, ve, kako težko je pomiti lonec, a brez kropa se ne da niti skorja ločiti od lonca. Ko bi imela deklo, bild bi že še. Mioa pa rada vse pospravi sama, samo da ji ni treba nič plačati. In sedaj bi morala ona pomiti lonec 1 Ne boš^ Marko je seveda dobro vedel, da se bo njegova "stara" branila skuhati kašo; tudi je dobro vedel, zakaj. Zato le molči in ča&a, kaj poreče Mica. — "Če pomiješ ti lonec, skuham ti jo, ali pa jo pojdi sam kuhat," odreže se Mica moški. Toda Marko ni znal kuhati, pomival pa tudi še ni. Utegnilo bi se pripetiti, da lonec uibije, ker je bil precej neroden. In kaj potem ? To vse ji razloži in še pristavi, naj bi se sporazumela kako drugače. "Že prav",-pravi Mica, "jaz ti skuham kašo; a kdor po večerji prvi i spregovori, pomije lonec." Češ: "Sedaj ga i™ s™ Sosed pride nocoj gotovo malo po-vasovat, in ž njim bo moral govoriti." Za dobro uro je kaša že na mizi. Sline se mi cede, ko vidim Marka, kako je prezabeljeno kašo. Kdo bi mi zameril? Seveda, Mica se kaše še dotekniti neče; kava, ta blažena kava ! Povečerjata. Po stari navadi bi imela moliti rožni venec. A kdo naj začne? Lonec bi .pomil, kdor prvi za-moli! Vest ju začne peči. Toda — kaj je stara navada, kaj vest, k^dar je treba pomiti lonec od kaše! Poklekneta in molita vsak zase. Odmolita. Zimski večer je dolg; soseda le ni. Marko sede za peč in puši iz pipe, ki jo je neki podedoval po starem očetu. Vidi se mu, da mu tobak diši; zakaj nabasal jo je že drugič. Pozno je bilo že drugega dne, a pri Marku so še zaprte vežne duri, in zastrta so vsa okna. Čudno se to zdi sosedoma, ker sta bila Marko in Miea navadno zgodaj na nogah. Danes pa je pa ura že devet in še vse zaprto! Soseda gresta gledat; trkata in trkata, a vse zastonj! Marko in Mica sta sladko ležala na mehkih posteljah. Ni njemu ni nji se ni ljubilo vstati, ker sta oba dobro vedela, da kdo pride in da bi bilo treba iz-pregovoriti. Soseda le močneje trkata in razbijata na vežne duri. Marko in Mica se pa gledata, kakor bi si hotela reči: Jeden izmed naju bo vender moral izpregovoriti prvi. A Marko je bil mož-beseda, Mica pa tudi ni bila samo malo trmasta. Soseda vlomita v hišo in priloma-stita kar naravnost v sobo, kjer sta naša ljubezniva zakonca premetavala svoje stare kosti po posteljah. "Za Boga, sosed, kaj vam je? Povejte vendar, kaj se vam je pripetilo?" Malomarno potegne Marko roko izpod gorke odeje in pokaže s prstom na Mieo. Stopita k Micini postelji; a Mica zopet pokaže na Marka. Soseda hodita od postelje do postelje, od Mice do Marka, od Marka do Micc. Vse zastonj! Besedice ne moreta izvabiti nikomur. "Pa reci kdo, da nista zbaznela?" pravi prvi sosed. "Ali pa jim je Bog j jezik zavezal," pristavi drugi. Premišljujeta in ugibljeta, kaj jima je storiti. Tukaj ni. da bi ju čuvala, ker je treba iti na delo. Prvi sosed ostane pi-i Marku, a drugi pohiti k župniku ter mu razloži vso nesrečo. "Pridem pogledat," pravi župnik, "vi se pa vrnite k njima in me počakajte; po maši pridem." Čez dobro uro res pride župnik in vpraša Marka, kaj mu je. Marko pokaže s prstom na svojo Mico. "Mica, povejte, kaj vam je?" vpraša župnik tudi njo. Vse zastonj. — "Vesta kaj," reče župnik sosedama, "zamudila ste pri delu mnogo; škode pa ne smeta trpeti. Vzemita na mojo besedo, kar se vama zdi, za plačilo!" Soseda jameta takoj preiskavati, kaj bi bilo zanja. Pregledujeta najprej Markovo obleko. Suknja bi bila dobra, ali kdo bi jo kupal? Pregledujeta Micino obleko. Sukneno krilo, to je nekaj vredno! Ne, Mica ima srebrn pas. Ta bi se dal najlože spe-čati. \ "Ve presneti mrhi volčji, ve tatinski ; pokažem vama, kaj se pravi krasti!" zavpije Mica, skocivši s postelje. "Hoho! Pomila ga boš, pomila!" zavpije Marko izpod odeje, kakor bi bil prismojen. "Hoho, pomila ga boš ti!" Župnik in soseda ga gledajo kakor tele nova vrata, dokler jim Marko ne razloži -vse dogodbe od začetka do konca. In Mica je, naj si precej nejevoljna, naposled venderle pomila lonec. POZOR SLOVENCI IN HRVATI. Podpisani priporočam vsem potujočim rojakom v Chicagi, ILL, in okolie* svoj dobro urejeni —: SALO O K. Na razpolago imam tudi lepo k%« 1 j išče. Točim vedno avaže in dobe« Seip pivo, j ako dobro domač« Tla* razne likerje ter prodajam fine mM ke. Postrežba solidna. Prodajam tudi in preskrbujem fi robrodne listke za vse prekomorsk* čute po izvirnih cenah, PoUjam da narje v staro domovino aanesljrrr* potom po dnevnem kanu. V iral sem i banko Frank Sakaar v Mvm Yorku. Svoji k svojim 1 Z velespo&tovanjem JOSIP KOMPASE, 3908 Greenbsy At*., Bo. Chicago m Rojakom potnikom na znanje! Od Austro-Americana progo bodejo v mesecu SEPTEMBRU odpluli i* New Yerka v Trst in Reko ŠTIRJE paraiki, in sicer: 4 Parnik ALICE odpluje 2. septembra. Parnik HARTHA WASHINGTON odpluje 16. septembra. Parnik EUGENIA odphijs 23. asp*. Parnik ARGENTINA odpfaj« 9t. septembra. NAŠI ZASTOPNIKE, kteri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle. Waukegan, 111.: Fran Petkovšek. Johnstown, Pa.: Fran Gabrenja. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik in Josip Cunta. Calumet, Mich.: M. Grahek, Mat. F. Kobe in Pavel Sbaltz. Forest City, Pa.: Josip Zalar. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Češarek. La Salle, 111.: Mat. Komp. Frontenac, Kansas: Leopold Kru-šitz. Braddock, Pa.: Ivan Germ in Ivan Varoga. Ely, Minn.: Ivan Gouže. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. South Chicago, HI.: Josip Kom-pare. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Pueblo, Colo.: Peter Čulig. Black Diamond, Wash.: Gr. Po-renta. Chicago, 111.: Mohor Mladič. Kansas City, Mo.: Iyan Kovačič in Ivan Rahija. Pittsburg, Pa.: Ignac Podvasnik. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Oregon City, Ore.: M. Justin. Canonsburg, Pa.: Geo. M. Shultz. Rock Springs, Wyo.: A. Justin. Indianapolis, Ind.: Alojzij Rudman. Willock, Pa.: Fran Šeme. San Francisco, Cal.: Ivan Stariha. Little Falls, N. Y.: Fran Gregorka. Steelton, Pa.: Marko Kofalt in Jo-sip A. Pibernik. Youngwood, Pa.; Nik. I. Grba. Greensburg, Pa.: Fran Kebe. Ilibbing, Minn.: Ivan Povše. West Seneca, N. Y.: Jovan Milic. Duluth, Minn.: Josip Scharabon. West Jordan, Utah: Anton Palčič. Cleveland, O.: Frank Sakser Co., William Sit tar in Mat. Pečjak. South Range, Mich.: Ivan Barič. Rock Springs. Wyo.: Maks Ker-žišnik. NAŠI POTNIKI: William Sitter, Ivan Delič in A. P. Stoic, kteri potujejo sedaj po državi Pennsylvaniji. Vsi naši zastopniki so z nami že dalje časa v poslovni zvezi, vsled česar jih rojakom najtopleje priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda", 109 Greenwich St., New York, N. Y. Naznanilo, Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čes Duluth, Minn., priporočamo Josip Scharabon=a, 409 WEST MICHIGAN ST., DULUTH, MINN., kteri ima svoj SALOON prav bnzo kolodvora. Vsak rojak j« pri njemu najbolje postreže n. Spoštovanjem SLOVENIC PUBLISHING CO., 40 West St., 60-62 Washington St. ROJAKI, NAROČAJTE 82 NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.t Na kop se zanesti v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro In sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje ? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil. THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trosili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELRE-ja; kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodq iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. J etiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno. Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki. Ozdravljen rane na licu od zobobola. Cenjeni gospod doktor! Jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa moje boiezni. Uverjen in preprič an sem. da sem le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim sem bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdraveca. ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po širni Ameriki. S spoštovanjem ostajem Vam hvaležni. Franc Steklassa 3141 St. Clair Ave. N. E. Cleveland. O. 310 Midlart Ave. • Rockdalle 111 Veiecenjem gospod doktor! Va:n naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslati. Sedaj sem popolnoma zdrav, pasomiše zdravila ostala, zato se Vam iskreno zahvaljnjem ter pripo ročam rojakom, ako potrebujejo zdravrl.-naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo pomagojo. Vas še enkrat zahvaljujem in pozdiavim ter Vain ostanem hvaležni priatelj Jakob Likar Box 34i West Newton, Pa Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pišite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov : THB COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE 140 WEST 34th STREET, NEW Y0RK, N. Y Zdravju najprim6-iiei5A d ?&ca je leisv r i v o ktero ie varjeno iz najboljšega, im:: - * i"4a -eškeg3 brnela naj n:kdo ne zamudi poskusi ?*■ . n^kor-st, kako rr- svoje družine, svojihjjrijatel;.-v 1» .: Lelsy pivo je najbo1 * o-o j ino čer se do t>» - -gostilnah. Vse podrobnosti ^ves ". . "rpvaUtar-Jn 6102 i. f ■ kteri Vam dragevolje vse pojasi, THE ISAAC LEISV BREWING COMPAQ CUE V Ri \ \r>, o. AVSTRO-AMERIKANSKA CRT A (preje bratje Cosuiie:-T!. ns Najprrpravnejša in najcenejša parobrodna m m & \u rig?* tsji&z-- Novi parnik na dva vijaka "Martha WaehmgioB . REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM TRSTOM IN \ k spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo breižični brrojav. AIJOH, liAUBA, MARTHA WASHINGTON, J | ABGHNTDfA V mesecih maju in juniju se bodeta zgoraj navedenemu brodorju pridružila ie dva droga nova potnilka parnika. Cene voznih Slstkov iz NEW mu 13 m mm m TRSTA........ LJUBLJANE... REKU.......... ZAGREBA..... KARIiOTCA____ ..................................«28^ -...............................,§38.60 ................................. .................................939*20 ............................•••.119.21 n. RAZRED de TROTA ali REKE............................§52.50 do Parobrod "ALICE" odpluje 2. septembra 1908, Parobrod "MARTHA WASHINGTON" odplujo 16. septembra 1908. Phelps Bros. & Agents. 2 Wmsfcisgtcw street »g _ Spual Karo! May; za "Glas Naroda" priredil L. P. o DRUGA KNJIGA. F>0 DIVJEM KURDISTANU. -o-- r [(Nadaljevanje.)1 "Pa se motiš! Poglej moje orožje in to mošnjo s krogi jami in smodnikom! Zapahe bi razstrelil in vrata uničil in v dveh minutah bi stal ravno na tem prostoru. In že pri prvem strelu bi moji tovariši zvedeli, da sem zaprt. Prihiteli bi takoj sem in mi pomagali." "Toda v zaipore ne bi prišli." "Kroglja iz močne puške odpre vse tvoje ključavnice. Pojdi, hočem ti nekaj pokazati.!" Obrnem ga proti luknji in pokažem odprtino, skozi ktero je prihajalo nekoliko svetlobe. Ob robu odprtine pa se prikaže rudeče-črno-križasta obleka mojega Angleža; Lindsay drži v roki puško in pozorno ogleduje proti zaporu. "Poznaš tega moža?" ga vprašam. "Hadži Lindsay-be j!'' "l)a, on je. On čaka na moje znamenje, kakor smo se dogovorili pred mojim odhodom. Muteselim, tvoje življenje visi na lasu. Zakaj me preganjaš "Ker si ujetniku pomagal k begu." "Kdo ti je povedal?" "Priče imam." "In zato, ker imaš priče, moraš zapreti mene, efendija, ki stoji v pa-dižahovej senci, ki ti je že dovolj pokazal, da se nikogar ne boji?" ''Da, res je, da se ne bojiš nikogar, zato sem te hotel spraviti v ječo, da bi lahko nemoteno preiskal tvoje stanovanje." "Stanovanje lahko preiščeš v moji navzočnosti." "Gospod, jaz ne bom iskal. Raje pošljem svoje ljudi." Ali, zbal se je junaka, divjaka in onega, ki oba prekosi. "Dobro, vsak kot lahko preiščejo, in jaz ne bom ugovarjal. Vidiš torej, da me ni treba utikati v tvoje luknje, muteselim!" "Toda prej tega nisem vedel!" j "In tvoja največja napaka je bila, ker si mislil, da sem jaz slep in j se dam zapreti kot suženjski Turek. Nikar se ne predrzni več kaj takega, ! ker rečem ti. da tvoje življenje visi na niti." "Toda, emir, če dobimo ujetnika pri tebi, te moram vendar zapreti!" "Potem se tudi branil ne bodem." "In sedaj ne moreš iti domov." "Zakaj ne?" "K<-r lahko med tem za po veš, da ujetnika skrijejo." "Dobro. T..(!;i povem ti. da moji tovariši ne bodo dovolili, da tvoji ljudje preiščejo stanovanje. Nasprotno, vsakega bodo takoj ustrelili, ki se drzne prestopiti njih prag." ''Torej jim napiši pismo, da pustijo moje ljudi v hišo." "Dobro. Selim-aga jim lahko nese pismo." "Ne. Selim-aga ne." "Zakaj ne?" "Iver bi lahko svaril tvoje tovariše." i "Ali, kaj ne zaupaš svojcu u agi. ki ti je bil vedno zvest; ali ne Se- j lim-aga?" "Gospod." reče -lednji pro:-ti svojemu poveljniku, "prisegam, da mi ni znana najmanjša stvarca, in da je tudi efendi popolnoma nedolžen!" "Clede zadnjega ne moreš priseči. Emir, ti pa greš z menoj v mojo sobo, kjer bova nadalje o tej stvari razpravljala. Predstavil bom tvoje tožnike." ' "To tudi zahtevam!" "Enoga takoj lahko zaslišimo!" "Kdo je?" "Arnavt. ki radi tebe tiči v zaporu." "Ah! Torej ta?" "Da. Preiskal sem danes >e enkrat zapore vseh jetnikov, če ni morda kdo kaj zapazil. Preiskal >em tudi k Amavtu, ki je nekaj povedal, kar bo tebi zelo škodovalo." "Maščevati >e hoče nad menoj! Toda pošlji vendar stražnika na moje stanovanje, da ponese moje pismo tovarišem." "Tovariši mu ne bodo vrjeli." "Torej naj pripelje s seboj mojega služabnika Halefa, kteremu razložim ves položaj." "Toda s služabnikom smeš govoriti samo v moji navzočnosti." "Zadovoljen sem." ""Torej naj pride sem!" Muteselim pokliče Arnavta, kteremu izroči potrebna povelja; nato pa zapove Selim-airi. da odpre zapor, kjer je tičal prejšni kavas Lindsaya, ki je mene že ponovno napadel. "Vstani!" zapove mu poveljnik, "in odgovarjaj na moja vprašanja. Ali še tedaj trdiš, kar si zjutraj govoril?" | »"Da." "Povej!" ^ ■ -v > ______ "Mož, kterega ti imenuješ hadii Lindsay beja je Anglež. Mene in nekega tolmača je v Mosulu najel, da ga spremljava. Tolmaču je med potjo pripovedoval da išče nekesra moža, ki hoče oprostiti nekega Arabca." Torej je master Fowlin-bull res klepetal med potjo o moji zadevi! "Ali jt* omenil moža. kterega išee z imenom?" ^ i. "Ne." * ' "Ali je menda tolmaču povedal ime ujetnika, kterega je hotel oprostiti?" "Ne." "Muteselim, kaj ima ta Arnavt še povedati?" "Ničesar drugega." "Ničesar drugega? Selim-aga zapri ga zopet v ječo! Ah, muteselim, ti si res tak diplomat, da v Štambulu ne bom mogel prehvaliti tvojih vrlin. Potrudili se IkkIo. da ti podele še bolj važno službo kot jo imaš sedaj. Morebiti postaneš celo podkralj v Bagdadu, če padišah čuje o tvojih zaslugah! Hadži Lindsay bej je bil na potu, da poišče nekega moža! Ali je povedal, kdo je ta ni<-/. ? In ta mož hoče oprostiti ujetnika. Ali je povedal, da je ta •ujetnik tvoj? Ali bo Anglež zapustil svojo domovino, ki je skoro tisoč dni j ježe oddaljena od Amadije. da oprosti tujega ujetnika? Ko je Lindsay bej zapustil svojo domovino, še ni nikdar videl Arabca." "Toda ti -i prijatelj Amad el Gandurja!" "Povem ti. da ;ra še nikdar nisem videl prej, dokler mi ga nisi ti včeraj v luknji pokazal. Hadži Lindsay bej ne razume turškega ne arabskega, in njegov tolmač tudi ni dobro umel angleški jezik. Kdo ve, kaj je ta mož, ki se imenuje tolmač, razumel? Morebiti mu je Lindsay bej pripovedoval kako pravljico?" "Toda saj Lindsay bej ne govori." "Takrat je še govoril. Svojo obljubo je šele pozneje naredil." "Torej pojdi z menoj, govoril boš še z drugimi pričami. Nekdo trka. Gotovo je tvoj služabnik prišel." Poveljnik odpre vrata. Arnavt pripelje Halefa, kteremu povem, da eem s hišno preiskavo zadovoljen, nakar še pristavim: "Muteselimu hočem dokazati, da sem njegov prijatelj. Peljite njegove ljudi po vseh prostorih!" "Kdaj prideš domov, sidi?" me vpraša Halef. "Ne vem še." "V eni uri se lahko veliko zgodi in dogovori. Če se ne vrneš v eni nri, tedaj te pridemo vsi skupaj iskat." Halef odide. Poveljnik naredi zelo dvomljiv obraz, Možki Halefov govor ga je spravil iz ravnotežja. V predsobi njegove govorilnice opazim več uradnikov in služabnikov. Nekemu uradniku da znamenje, nakar stopimo v govorilnico. Običajne pipe mi ne ponudi. "To je mož," reče muteselim in pokaže na uradnika. "Kakien mož?" vprašam. "Ki te je vidaL" "Kjef" ■"Na ulici, ki vodi do zapora. Ibrahim, pripoveduj!" Uradnik opazi, da sem prost; torej me dvomljivo pogleda in začne: •"Prihajal sem ravno od palače, gospod. Bilo je zelo pozno, ko sem odprl vrata svoje hiše. Ravno sem jih hotel zopet zapreti, ko začujem ko- • rake, ki so se naglo približevali. Bila sta dva moža, ki sta zelo hitela; prvi je vlekel drnzeha za seboj, ki je "bil čisto spehan. Na vogalu sta oba zginila, in kmalu nato sem slišal, ko je zakrokal vran." "Ali si spoznal moža?" "Samo tega efendija. Bila je sicer tema, vendar sem ga spoznal po postavi.'' "Kakšna je bila postava drugega?" "Majhna." "Ali sta tebe videla?" "Ne, ker sem stal za vratmi." "Pojdi!" Mož se oddalji. "No, emir, kaj praviš sedaj ?" "Da sem bil cel večer pri tebi." Dalje prihodnjih: Ni več kredita. Premalo slano. Gost: "Gospod krčmar! Kako je to, da je pri vas vsaka jed premalo slana?" Krčmar: "Tako? — No, bo pa račun bolj slan!" Pazite se rojaki! Neke bankovne 'kuče' m razposlale nad Slovence in Hrvate agente na lov nevednih in nepoučenih j love ti tički vse: naročnike, pošiljatev denarjev v staro domovino, potnike in Bog ve kaj vse. Slovenci in Hrvatje bodite previdni in zaprite duri in ušesa pred njimi, ti neznajo drnzega, nego poštene ljude blatiti, "svoje kuče" pa v zvezde kovati. To je navaden manever teh ljndi, ki si neznajo drugače kruh služiti, nego na lahek način to je z — jezikom. Na polje s takimi ljudilovci, da ne bode kesanje prepezno! SLO VE NIC PUBLISHING CO., 40 West St., 60-62 Washington St. Nižje podpisana Drinoro-Cam potajotia Slt««^ in Hrvatom svoj........ SALOON 107-109 Greenwich Street, oooo NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. žba solidna..... Postre- Za obilen poset se priporoča FR1DAvon KROGE 107-1(M» Ireenwicb St., Nev 7 j'k | ---%J Pozor Rojaki! Novoiznajdeno garantirano mazilo i pleiaste in golobradce, od katerega v f tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.60! Potne nege, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim sa 76c.t da je to resnica se jamCi $600. Pri aa-ročbi blagovolite denarje po Post Money Order poSiljati. Jakob Wabeit. F». O. Box 69 CUeVEUAND, OHIO* JOHN KRAKER EUCLID, O. ©Hka Zaloga vina In žganja. Marija Grill Stjepko Brozo: "Vraga, povsod so me bacili že na polje; bil sem sam->voj. pri Židih, Madžarih. Tuljanili in Kalabrezih; naj boljše, da grem zopet med hajduke!" Prodaja belo vino po........70c. gallon „ črno vino po........50c. „ Drožnik 4 galone za............$11.00 Brinjevec 12 steklenic za........$12.00 aIi4gaL (sodček) za...........$16.00 Za oblino naročilo se priporoča Marija Grill, S308 St. Clair Are., N. EL, Cleveland, OMo. Gomjiagnie Generale Transatiantip (Francoska parobrodna družba.) jIREKTNA GRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBUAk Poštni parniki a©:' 'La Pro»cnee" na dva vijaka.. •La Savoie" „ „ „ 5 La Lorraine" „ tt „ L-aTouraine" . „ tt "La Bretaene"............... La Gasgogne"............... ......14,200 ton, 30,000 konjskm mc: ,.12,000 .........12,000 .........10,000 .........8,000 .........8,000 25,000 25,000 12, 9,000 Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK, corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parniki •dplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nr lopoludue iz pristanišča št. 42 Norih River, ob Morton St., K. I Priporoča rojakom svoja izvrstna VIKA, ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina. Rudeče vino (Concord) prodajaš po 50 centov galono; belo vina (Catawba) po 70 centov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 60 GALON. BRINJEVEC, r.a kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velj« 11