PMnmezna iter. E 140 «b nedeljah K S»—
»Ujk ruu du, ruTM m prax..ik»v, ob 18. nh a.
ta. mo* naalednj«** ds« tei elanu tte*«em» po posti K 20*—, za ino-aetastvo K 40' —, dOBUrljeit na dom & 22*«», prejemaš v upravi * 20*—•
in«UT* t J po dogovoru.
Naroča *« m opraT* -TABORA*, MAiUBOK, Juretova aiica 5t«v. 4.
teto: II.
POŠTNINA PAVSALIRANA
O O
«a asurovita ure* Uouaija »e n« jzira. — ttoko^is) so n« trat:*}««
Posamezna Ster. E 1*80 Ob nedeljah E 2«-
UIiKi>NI&T»0 ho anuaja v Kan-bor«, Jurčičeva ni, ai« 4» i, nau-tt ropje. Teleioa intorurb. St. 276. ti PHAVA so uah.ja v ^tuiloevi ulici ut. 4, pritličje, desno. Tole* on at. 24. »lii poataožfekovui rar •on 31 ev. 11.187*
Maribor, četrtek 8. decembra 1921.
Številka: 277.
VILKO WEIXL:
Trgovstvo
in
 	—	^	J
LDU Beograd, 6- dec. Diines ob OEo je (prišla iz Beograda vest, da se 10. ari dopoldne je bil ministrski preds. maža država razdeli na 26 oblasti (ter Nikola Pasic na dvom kralja, katfere-»P tena načrtu tudi Slovenija v ljub5 um je poročal o današnjem političnem »jamsko in mariborsko oblast, .so pričeli položaju, nastalem po razgovoru 2 •/.a-Oekateri ljubljanski časopisi ostro bor- stopniki raznih klubov, bo proti tej razdelitvi ter se postavili LDU Beograd, 6. dec. Sejo zako-®a stališče, da mora ostati Slovenija nodajne skupsčine je otvoril predsednik Nerazdeljena. Nobeden gospodov, ki so dr. Ribar ob IG. uri dopoldne. Na dn&v-86 aaivzeli za nedeljeno Slovenijo ter redu je bila razprava o poročilu Prota osnovanju mariborske oblasti, pa imunitetnega odbora od 11. in 12. nov-H "vprašal za mnenje pridobitno sloje, L 1. Po otvoritvi seje je sporočil pred
Politična situacija v Beogradu.
mariborska ©bisst ' Pr' kralju. Odgoditev parlamenta. Zakonodajni odbor.
reditve plač ministrov n. r., o naredbi glede zakupa rečnega prevoza ter glede poljedelskih kreditov. O teh nared-bah se doslej še ni razpravljalo. Nato so bile na dnevnem redu naredbe pravosodnega ministrstva, oddeliva za Bosno in Hercegovino. Nekaj naredb je bilo iapremenjenih in sprejetih, nekatere pa so bile ukinjene. Nadaljevala se je nadalje tudi debata o zakonu v zaščito delavcev. Zakon je bil sprejet z malenkostnimi izpreanembami povsem v redakciji sekcije Kot zadnja točka dnov--' nega reda jo bila razprava o vrnjenih členih naredbe za volitve v občinska zastopstva v Sloveniji. Kot prvi je bil n vrati člen o venski volilni pravici. Odsek se je izjavil proti temu predlogu, nakar se je razvila živahna debata, koncem katere se je posebej glasovalo o ženski volilni piavioi. Pri glasovanju je prišlo do pomote in so posamezni
pač glavni faktorji v državi, no= ni vprašal za mnenje kmetoval-**» obrtnike, trgovce in industrijalce. tega se mi zdi potrebno, da spre-na tem mestu, kott trgovec, ne 16 v svojem, ampak tudi v imenu zgo-
sedmik vsebino dopisa ministrskega predsednika Pašiča, ki obvešča narodno skupščino o ostavki, vlade in ki se glasi: Gospod predsednik! Čast mi je obvestiti Vas, da sem dne 3. t. m. predložil v imenu vseh članov kabineta o-
^ navedenih, ki popolnoma soglašajo stavko Nj. Veličanstvu kralju. Minisir*
* ^enoj, odkrito besedo.	»ki predsednik in zunanji minister: Ni-
Ko je spadal za časa Avstrije Mari-	r	vT'*	-ef!-a	dopisa^ Je Jpre.^'
^ Pod graško pokrajinsko vlado, mu	3	I,1	?	J.° m	sporočil, da	bo .. »	. -	„	- - -------
* bila ta vlada vedno mačeha. Dočim apoJ, .' Pnh<>dnjo sejo, kakor hirtro poslanci krit ikonah način glasovanja.
* druga mesta uživala vse mogoče u- 86 a0ataV2 nova	 *	”"x:~	“	-	*-
^daoeti, so spodnještajerska mesta dole redkokdaj kaiko drobtinico, vena (pa — nitč. To so občutili še po-
®°foao pridobitni sloji, in ravno radi *ie®a se (je slovenski del Maribora še po=
*®bno potrudil, da se reši tujega gra-jarma ter pride v okrilje svo=> oodne jugosloven^ke države. Tako se je ®®°dUo, dia smo prišli v ,področje ljub-poikrajinske vlade. Toda po treh nn*nJQ^,VOSfa Položaja prišli do pre- da stno itudi sedaj le nekak
Zenuljoradaiki,	Nastala je večja zmešnjava, ki se	je
so vzklikali:	»Mi, hočemo delati! :<	S	razvila v manjši hrup. Predsednik	je
tein je bila seja zaključena.	zaključil sejo in izjavil, da strnr	nj	.
LDL B e o g r a d, 6. dec. Na včeraj* končana in se bo jutri ponovno glaso* j+j kniikn	k"	^
nji seji zakonodajnega odbora se	je	valo o njej. Seja je bila končno suklja-	brezpot/robe
Naivna je trdiiitev 'ljubljanskih listov o nevarnosti maseliitve »tujih elementov : na teritoriju mariborske obilasti, ki ibi lahko ogrožali Slovenstvo. Naselitev takih elementov bo ravno samostojna mariborska oblast mnogo lažje preprečila, 'kakor pa pokrajinska vlada v Lju* ibdjani, ki je tudi v (teh 8 letih v tem oziru mnogo zagrešila. Istotako je nesmiselna bojazen pred razdorom in odtujitvijo Kranjcev in Štajercev. Novo autonomne formacije bodo le še bolj zbližale oboje, ker ne bo med njimi več interesnih nasprotstev, pa tudi nova nominacija ozemelj (mariborsko, ljubljansko) bo le še lažje izbrisala stara tradicij analna imena »Kranjci« in »Štajerci«. Predvsem je to samoobseibi umevno tudi še radi tega, ker bo treba vseeno še veliko skupnega dela in skupnih nastopov.
Interesi našega ozemlja, tako gofcpoe danski, kakor vsi drugi, so čisto različni od ostalih ozemelj in radi tega bo mogoče podpirati te interese le samostojni oblasti. Koliko pa bo olajšano z usta* moritvijo mariborske oblasrti tudi poslovanje in koliko hitreje bo šlo vse izpod rok. Gg. v Ljubljani naj se zamislijo le v položaj naših obmejnih ljudi v Prekmurju v Slov. goricah, v Mežiški dolini
govorilo o zakonu gkde davkov na voj- Čena ob 52. uri. ne dobičke, c naredbi glede začasne u-
Naša volna odškodnina.
LDU Beograd, 6. dec. Belgijska vlada je s^reiela sporazum, sklenjen med Anglijo, Francijo in našo vlado glede
mi povzročile izgubo 340 milijonov mar K. Akcijski 'kapital in rezervo ko izgubljene. S pomočjo zavodov Rheini-sche Kreditbank in Deuteohe Bank so
in koliko denarja panalbijo za dolga in naporna pota v Ljubljano. Kaj bi irekM ti SS; če bi se oni naihajali v takem položaju? Prepričan sem, da hi poslali že po enkratnem potovanju drugačnih mislL Našteli pa bi lahko še vse polno podobnih vzrokov, ki govorre vsi za mariborsko oblast. Ljubljana nam je
ne odškodnine naši državi.
Pravesefc Ljubljane. Vse, ka*r smo ipo-:	P^plaCevtrtija	vo;-
n^K?V-81110 ^ morali s trudom sami dav*^ ^ul>ljana pa nam je, mesito bi nam pomagala, delala preSesto le ovire. Naj omenim le, kolikokrat je to °	v	Ljubljano,	čeprav
_ J^di dolge in drage vožnje ni bilo _ vno prijetno. Čemu naj bi so ^odaj u«revali še nadalje za vse tol
Izmenjava madžarskih in romunskih vojnih ujetnikov.
LDU Budimpešta, 6. dec. Na Dodlagi dogovora, sklenjenega v septembru t. I. med madžarsko in romunski;
Ker govorim .kot zastopnik trgoiv-. a in industrije, jo treba, da še pose-^Pobijem laž, češ, da je Ljubljana, o-^Ojna ihivša Kraimjska, glavna indu-
in pridobitna dežela. Prizna- LU\* Z'1 ^ B?» da se je prvi dve leti po osvobo- Geueralrn ta|nik
zbiralo v Ljubljani mnogo trgov*
preprečene izprube klijerutele Pfalzische sede^ celotne Slovenije vzela pa (fco-Bank	,	da vse konzulate severnih držav, t-ufo™
i da moramo mi iz Maribora po vizume Razprodaja časopisov v Rusiji. , v Ljubljano in potem nazaj, dočim bii
LDU Moskva, 6. dec. Od 15. deeem- B* j^J^bljančani in Kramjoi lahko
bra dalje se smejo vsled sklepa sveta '?res. *1 ®Potoma, ne da bi imeli ljudskih komisarjev oddajaiti časopisi Sv0?116. j e stroške -in -izgubo časa. le proti plačilu. Časopise plačati mora- ^ se drugi vzroki so napotili vt-jo nele privatne osebe ampak tudi dr- ™a^1“®rske in _aploh severne trgovce, žavne institucije. Od delavstva se bo	.	e’	mdastrijalce	in	da-uge,	da za-
vlado, se bo 8. t. m. izmenjaio na mej
,5—ih in 35 madžarsliih vojnih	=
in druge ljudske prosvetne organizacije ™<»tojne mariborske oblasti. Ivakor na-lx>do dobivale časopisje zastonj.	I	*?*, •)e dolžnost vlade olajšati
i zivljenske razmerei, ne pa jih stežiiti, Žena Maksima Gorkega v Varšavi. | ^er olajšanje teh živi jenskih raiamei-i t\tt	n	j	•,	ni	bo privedlo zopet v normalen (tir
   _________________________________     .	_	spa Pieškowa ^MakSTrSt^t ^ dK«)rilMel0 d® konsolidacije cele dr-
da tamkaj nakupi iz Italije navo- J	"*	W3!h"?g'	aaalopnica poljskega Bdečega križa,'ki
manufaktumo blago; to je bilo jtonskl kon trenti podal svojo ostavko. je i-azvila veliko delavnost v prid moli-
ujetnikov.
Kitajska in Washlngton.
LDU Newyork, 6. dec. (BrezŽič) kitajske delegacije v VV^sbinatonu Tiao je kot protest proti
{Ji dve leti, sedaj tega ni več, ker je to deloma drugovrstno, deloma pa b J** visokega kurza lire predrago.
krijemo te ir»otrebe po ogrozi večini že z blagom iz Češkos.lova-ker je to blago boljšo in cenejšo. a_ pa blago iz Češkoslovaške, N. ^^trije, Nemčije itd., kar ne velja le a Manufakturo, ampak tudi za večino ^Y»ega blaga, ne more koncentrirati tr^bT*mi, ker bi (to blago le po nepo-J^7nem podražilo, je čisto naravno. ^Ooentracijski center za uvoženo bla-hl.. v°dno prvo največje obmejno me-^ in ito mesto je za Slovenijo, pa tudi eiJi!! dTržn,vl0 le — Maribor. Če pre-ŠK™ j mo« trgovstva, obrtni-Wriln ^lfcrije v OZ€,m‘l3u- ki naj bi feaj ^ 4» oblast, uvidimo tu-
prid polj-
Llovd George ne potuje v Washineton ^ iul vojnim ujetnikom, jo dospela v
 l .	.	V	arsavo v s vrh o pogajanj s predsedni*
kom interministerijalne poljske komisije za pomoč gladujoči Busijii.
LDU London, 6. dec. (Reuterjev urad.) Radi predstoječega zasedanja parlamenta je moral Lloyd George opustiti nameravano potovanje v Washington.
Švica In Cita.
LDU Bern, 6. dec. (Svic. brz. ag.l Zvezni svet je sklenil dovoliti bivši cesarici Citi, kot materi bolnega otro- kote na ozemlju Volge. Prebivalstvo ka, prihod v Švico s pogojem, da m o n* dobesedno umira vsled lakote, takoj po deželo.
Lakota v Povolžju,
LDU Harkov, 6. dec- (Brezžično.) Okrožje Odese se je proglasilo kot oze-mIje, kjer je lakota najhujša. Okolica mesta v obsegu 15 vrst je središče la-
izvršeni operaciji zapustili
***»r » -mn
Stavka telefonh mehanikov na Dnnajn.
I.DU Dunaj, 6. dec. O stavki tele-
Sprememba vrhovne oblasti Wilne.
LDU V a x š a v a, 6. dec. General Želiko\vski jo objavil odlok, s katerim prenaša vrhovno oblast ozemlja Wilne na predsednika vladne komisije Meysz-
na
jan«
fonskih mehanikov se poroča: Vlada je towicza. V odloku se tudi določajo vo-izjavila stavkajočim, da se mora vzpo= litve za 8. januarja prihodnjega leta, staviti delo, preden se pričnejo pogaja- Ob priliki prenosa oblasti je bil podpi-nja. Na tej podlagi se je dosegel dogo- 88111 Obširen amnestieijslki odlolk. vor, nakar se je ob 19. uri vzpostavilo
?WaHtl' ^.moč pa se bo še večala,
^	maTuborske	oblasti za
. I®^rebne sile m predpogoje, katerih
nasproti ozemlje ljubljanske obla- delo m so se pričela pogajanja o zalite To vedo tudi drugi podjetniki va^ telefonskih mehanikov. Pogajanja
ožjih mej,, karr dokazuje se ^iT1 nadaljujejo.	V Canigradu je zopet razsajal velikan-
V \r ,... 80 Priseljuje k nam, a osobito j	Bančni	onlntn v w»mnHi	8^i požar. Poiatr je izbruhnil v kavarni'
y«dno več kranjskih, pa tudi i	T	„	“ 9010X11 v Nemoli,>	»Alhambra« ter se naglo razširil tudi
potokih mn srbskih trgovcev, obrtnH	LDU B e ir 1 in, 6. dee. (Wolffov ur.) na sosednje hiše. Pri gašenju je sodelo-
k- 10 ™dn«bnijaloev, dočim se iz Mari- Pri nnomalcavBflci podružnici Pfalzisoho valo tudi iitalijansiko vojaštvo, katere-
Vel& požar v Carigradu
DKU R i m, 6. decembra. (Brezžično.)
Miklavževa prireditev sokolskega naraščaja.
Letošnja prirednibev eokolakega na* ras6a.ia v Maribora je uspeta nad v*e
A,..,_ .	.	--------- „	,	- , . , .	.	.	-	      *-----pričakovano sijajno in je znova doka-
Sl?	^1WfflVflga teritorija ne Bank v L.udwig&hafeinn so neodgovor- mu se je posrečilo ogenj omejiti in udu- zate izvrstne uspehe sokolskega vago-
manipulacije v poslovanju z deviza- šiti.	J jevalnega dela. Posamezni oddelki so-
zaive.
Glede namesfiiitvo oblaistnijske vlade v Maribora pa stojimo na stališču, dia bi zaseden je ali predelava starih hiš v ta namen bila le še dražja, kaikor pa zidava novega poslopja, ne glede na ito, da bi raztresenost in ločenost p osame« znih vladnih uradov delala lo težkoče in da bi znatno povečala tudi stanovanjsko bedo. Maribor ima za zidajvo ohlaistnijlslke vlade dovolj primernih' stavbišč, pa tudi stavbenega materija-' la. Poiskati je 'torej treba najprimernejše staivbišče ter postaiviiti zgradbo za vse urade skupaj. Sfmški za zidavo te zgradbe gotovo ne bodo mnogo večji, kaikor pa bi Ibfl nakup im predelajva starih hiš, (ki bi vseeno ne odgovarjalo še (potrebam.
Prepričan sem, da se s terni mojimi nazori o mariborski oblasti ne strinjajo le vsi trgovci, obrtniki .in industrijaici mariborskega, celjskega, ptujskega, prekmurskega in koroškega ozemljit, ampak tudi vse ostalo občinstvo-
kolskega naraščaja,, katerih je 23, v aktivnem številu blizu 1000 fantkov in dekfli«, so se abirald v svojih telovadnicah in prikorakali ob določeni uri v veliko dvorano Narodnega donia, ki je bila ma mah (palma in galerije zasedene, tako da »Sokol« ni mogel niti starišom obrok dovolita vtstotpa, ker hi bila nasta-la prevelika gneča Vabljeni so bili od odraslih le nadučitelji naših šol, da so prepričajo na lastne oči o vrednosti sokolskega dela v mladini. Spored je bil zelo bogat in nam je nudil ljubko gledališko igrico, ki so jo igrali le sokolski rmntftlri in. stoer brez strahu, skoraj ka-ikar rutinirani gledališki igralci.
Kaj je Občinstvo tukaj vse videlo! Škrate in ivile, začaran grad, pogumnega dečka, ki se me boji nobenih čarov* mij, najlepši pa je bil ples vil, ki je bil talko čaroben, da ga niti veliko gledališče bolje ne premore. Nastopil je ope-tovano z lepimi slovenskimi in srbskimi marodmitmi pesmi mešan zbor sokolskega naraščaja, ki ga je vodil g. £>u* šteršič ran žel vihamo priznanje za u-braoo sigurno petje. Videlo se je že na nastopu, da gre za sokolski pevski zbor, ker mi bilo opaziti' navadne zmešnjave, temveč krasno disciplino tudi pri nastopu in odhoda.
Pii zadnjem nastopu pevskega zbora sta se veličastno razlegali »Lepa naša domovina« in maša narodna himna »Bože pravde« po dvorani, kateri so vsi sokolski malčici poslušali in zaključili z viharnimi živijo-klicL Naravnost dovršeni so bili telovadni soiastapi, tako proste vaje gojenk pod vodstvom brata Lavrenčiča, skupine nižjega dijaškega oddelka pod vodstvom brata Kranjca, kjer se ni videla samo silna izurjenost in gibčnost mila* dih teles, temveč se je moralo občudovati tudi disciplino in dovršeno lepoto telovadne kompozicije.
Naravnost očarujoča pa je bila skupina Obrtnega naraščaja pod vodstvom brata Coterja, pri kateri je nastopilo 36 dečkov v kroju na enem konju in dveh bradljah. Točno po štetju vaditelja so se ti fantje razvrstili, povspeli ma orodje, splezali eden drugemu na irame, tako da je bil utis končne slike taiko čaroben, da je občinstvu kar sapa zastajala. Celo stari telovadni veščaki so bili navdušeni.
Načrt za to skupimo je napravil brat Zmago Hren, ki je s tem pokazal izredne vaditeljske sposobnosti-
Pni (predstoivi je sviral dijaški orkester pod vodstvom dijaka Zvrirna, ki je žel mnogo zasluženega priznanja. Nazadnje je 'nastopil Miklavž Tki je bil tako velik in tako lep, da takega naši malčki še nikoli niso videli. V ubranem igovoru je spomnil sokolsko mladino na sokolske im narodne dolžnosti in jih spomnil onih bratov in sester, ki se ne morejo radovati in z nami obhajati slovanskega Miklavža, ker so izven naših mej ter izrazil prepričanje, da ne bo nobeden naših sokoličev takrat ostal
doma, kio bodo ma garali goreli kresovi in pozivali na boj za osvobojenje naših zasužnjenih bratov- Grozen je bil pogled na parklje, ki so vstajali iz zemlje iz plamtečega ognja in bili strašno divji, tako da se jih je bilo treba bati, dokler jih ni pomiril Miklavž, i Opomniti pa je treba, da je pri tem bogatem sporedu sodelovala razven pri nastopu Miklavža samega, izključno le sokolska mladima, tako pri igri, telovadnih nastopih, pevskem zboru in orkestru. Razen vaditeljev in kapelnika pri pevskem zboru, je vse izvršila le sokolska mladima sama j Sodelovalo je nad 200 fantkov in deklic, gotovo dokaz izrednih zmožnosti mladine im velikega dohrega vzgojeval-mega dela.
i Prireditev je zaključilo obdarovanje otrok, ki se je zopet vršilo po vzornem redu, ker jo oddelek za. oddelkom pod \ vodstvom vaditelja, oziroma vaditeljice pristopil k mizi, kjer so delili darovi in je bil vsak posamezen član naraščaja obdarovan in sicer revnejši z jako bogatimi im praktičnimi darili, kakor z delom obutve, obleke ali perila. Vre* dnost vseh daril presega 35.000 K, kar , je lep dokaz požrtvovalnosti mariborskega občinstva in marljivosti gospodov in dam, ki so z nabiranjem omogočili to obdarovanje. »Sokol« so je s to prireditvijo znova zasidral v srca naše mladine, pa tudi v srca starišev in vzgojiteljev im mu le želimo še obilo i enakih uspehov.
Politične vesti.
* A. Ganvain naši omladini. Jugo-slovenrfki visokošolci, ki študirajo v Parizu, so priredili 1- decembra soarejo v proslavo tretje obletnice ujedinjenja. Predsedoval je profesor Emil Oman. Navdušeno pozdravljen je govoril urednik »Journal des Debats« besede o našem osvobojen ju in ujedinjenjiu- Spominjal se je velikega Ernesta Denisa, duševnega očeta slovanskih narodov v Franciji- »Njegovi učenci so jamčili pred Evropo za iskrenost vaše vere v svobodo im veliko poslanstvo, ki je poverjeno vašemu narod<u. Vam je znamo, da so bili ljudje, kateri niso verovali v življenjsko sposobnost vašega naroda in v vašo željo za jedinstvom. Mi smo prepričali neverne in navdušili one, ki so se obotavljali. Mi smo dali jamstvo za vas. Mi zaupamo v vas, da ste in da ostanete zvesti bojevniki narodne ne* odvisnosti im vaše nacijonalne unije. Vsi živite sedaj v veličastni dobi, do-čim so neštevilne generacije vaših pred mikov živele v suženjstvu. Vsi stopate v življenje poil.no svetlobo in veselja. —— Spomnite se (tudi, da so Francozi mejo generacije živeli vise do leta 1918. v ne-zedinjeni domovini.«
* Radičeva »zunanja politika^- Kakor poroča »Bijec«, je Stjepan Ivadič na nedeljskem zborovanju Hrvabskega
Bloka pozdravil predlog Italije na to-shin stonski konferenci, da se Italiji po* veri razoroženje Srednje Evrope im vzdržanje reda v nji Te besede so višek narodnega izdajstva, kakršnega je zmožen samo propalica ali duševno neodgovoren človek. Badič daje »v imenu hivatskega ljudstva« Italiji mandat, da nas »razoroži«. Kako bi izgledalo to »razoroženje« v praksi, o tem smo se lahko že dovolj podučili. Jugosloven-ska anarhičnost je v Badičevi zmedeni glavi dosegla svoj višek! Kako bi pač nemški narod obsodil človeka, ki bi ga izročal sovražniku? Bobski mentalitet zagorskega »možeka« im propadla iev-idadno-madžanslka zagrebška inteligenc ca okoli »Hrv. Bloka«, pa pozdravlja to narodno, slovansko, nemoralno izdajstvo vrtoglavega demagoga z burnim aplavzom! Ali. res ni nikogar več sram?
*	Nemški načri. »Journal des De-bats« piše, da ima Nemčija sledeči načrt za rekonstrukcijo Busije:	Velika
Britanija, Zedinjene dižave, Francija in Nemčija bi formirate konzorcij ?a ekonomsko obnovo ilu&ije. Velika Britanija, Zedinjene drž«)* e in Francija bi dale Nemčiji na razpolago potreben denar in surov:*«©. 7»j?otoviiIi Nemčiji pravico monopola in da sme nemoteno oskrbovati Rastjo z .eerni potrebščini* mi. Buška industrija, ki bi bila na ta način obnovljena, bi plačevala nemške dobave. Buška tekstil mi in metalurgi-čna industrija bi ne bila obnovljena, da bi nemška indusnija ostala brez konkurence. Cisti dobiček te eksploatacije bi si delile velesile ^tako, da bi bilo zagotovljene izplačevanje nemške vojne odškodnine. Nemški načrt za medvedovo kožo ni slab, zlasti še ne za Nemce. Vprašanje je samo, kako bo zarenčal — medved.
Zanimivosti.
Arabski ponos. — Zanimiv poizkns. — Najtoplejši kraj v Evropi. —- Opij kot plačilno sredstvo.
Neki Beduin Dšiabal, je imel izivrst-1110 kobilo im Hasad-paša, takratni vezir ' v Damasku, jo je hotel na vsak način kupiti. Stavil mu je vsemogoče ponudbe a zaman. Začel mu je groziti, a tudi to n'i pomagallo. Nekega dne je prišel k i Hasad-paši nek Beduin ter ga vprašal,
: kaj mu da, če ukrade Dšiabalu konja ter mu ga privede. »Z zlatom ti napolnim vrečo, če mi priskrbiš konja!« Tatvina se je posrečila, toda. Dšiabal jo je kmalu odkril. Hitro je sklical jezdece, ! vzel konja svojega brata ter jo mahnil i za tatom im v štiriurnem zasledovanju i ga je res dohitel. Dozdevalo se je, da bo j zdaj in zdaj predrznoža zgrabil. Nena* j doma pa je Dšiabal s svojim konjem obstal, kakor da bi pomišljal ter zaklical tatu: »Vščipni konja v desno uho , ter ga udari s stremeni!« Tatinski Be*
Dr. Avg. Reisiuau:
V Beogradu.
(Dalje.)
Beograjske kavarne so namreč rav-nbtako zika'jbne m vodno natlačene, tkot naše, tudi elegantne so, iz naše so vodile celo stopnice v prvo nadstropje, kjer svira godba, ampak časopisov nimajo v kava: ah v Beogradu. Ako ko-čoš tamkaj čitati časopis, si ga moraš prej kupiti zunaj, kjer mrgoli kolporterjev in še prav na glas kričijo, kaj vse prodajajo.
Ker sem se že dotaknil obnašanja .beograjskih potparočnikov. naj omenim o njih še nekaj, čeprav so moj podlistek že prav brezupno vleče v — dalje prihodnjič.
Ko sva prišla v kasarno kraljeve gtairde sta sedela naš potporuč- im nje* gov tovariš, — tudi Slovenec, v njuni sobi, primitivno opremljeni, kjer tudi spita, za veliko mizo, obloženo s papirji in — izdelovala učni načrt za poduk vojakov-analfabetov. K sreči sta oba sinova učiteljev 'in tako jima je šlo brezhibno izpod rok. Tudi uspehi v šoli so baje izvrstni. Vojna oblast v Beogradu Tadikalmo čisti analfabetizem, ki prihaja večinoma le iz Bosno im pa iz novoosvojenih krajev, kjer šele sedaj uvajajo osnovne šole. Strogo
pa se vzdržuje princip, da morajo vojaki obvladati cirilico in latinico. •!o-li tudi to balkanizem? Ce, potem jo pac balkanizem izreden blagoslov. Skoro ipa ibi dvomil, da vrši častništvo »zapadmo« kulture po naših prečanskih kasarnah toliko kultu raiega dela.
Za večere so bili javljeni vedno posamezni prijateljski sestanki, na ^ katerih bi se naj zborovalci seznanili mied seboj in spoznavali prilike raznih oddaljenih krajev širne domovine. Midva pa sva računala vedmo s prihodnjim dnem ter sva jo zato raje odikurila spat. Prijateljski sestanki pa so bili baje skrajno prisrčni, zlasti Slo\ cnce so srbski voditelji z izrednim veseljem in navdušenostjo pozdravljali
V	nedeljo zjutraj sva torej zgodaj vstala, obiskala vsopet. trg, kupila neogibno grozdje in se nato odpravila v i cerkev. Hotela sva slišati pravoslavno i cerkveno petje, videti pabrijarha ter sva se za to odpravila v Saborsko cer-kev.Zainimivo je to, da zadostuje Beogradu, ki je vendar največje mesto v Jugoslaviji in je bil budi že prod vojno i velemesto, ediano ta saborna cerkev in še ena podružnica. In vendar je srbski narod notranjo globokoveren! Par minut jo še manjkalo do začetka patri* jarhove maše, v cerkvi pa je bila lo peščica ljudi. Sredi cerkve stoji zlat evan-I gellj, ob strani pa velik okrogel sve-
čnik. Verniki prihajajo eden za drugim, kupijo pri vratih od mežnarja drobno svečko. Poljubijo evangelij in prižgo kupljeno svečko, tako da jih je čez nekaj časa kar mrgolelo na svečniku. Ko pomolijo, zopet odidejo in drugi
prihajajo. Maša je namreč skra.no cere*
monijelma in traja celi dopolndan. Mi-
dva sva zvedavo gledala okraske poseb. pa altar, ki jo z velikanskimi vraitmi popolnoma ločen Od ostale cerkve. Naenkrat so so vralta odprla in štirje duhovniki so v (krasnih omatih šli proti cerkvenim vratom, da tam pričakajo pabrijarha, ki stanuje nasproti cerkve. Malo se je zakasnel starček, kot se to spodobi za dostojanstvenika. Pa kdo bi mu zameril, ko ga zagleda stopati sedemdesetletnega srebrnolasega sitarčka
v čml halji! Ko ti pogleda v obraz s svojimi (bistrimi, a neskončno dobrimi očmi, te v hipu razoroži vsake neblage misli in rad bi stopil k njemu, da ga pogladiš po dolgi sivi bradi, ki mu valovi čez prsa. Nam,ki slišimo v cerkvi le latinsko obrede, zvenijo tako prijetno tiste staroslovenske besede pravoslavne maše, ki jih končno tudi ne razumeš, a vendar čutiš nekaj domačega, svojega. Predvsem pa to divmo potjo v pravoslavnih cerkvah! Nekaj čudovitega so ti njihovi basi, pa tudi dijakom, ruski begunec je prepeval s takšnim tenorjem, kot sem ga še redko šlišal na
dnin je to tudi storil in konj je kakor strela švignil po planjavi. Vsako zasledovanje je bil ozaman. Dragi Beduini, ki so pomagali loviti tatu, so Dšiabalu ( predbacivali, da je om sam kriv, če je tat ušel. On pa jim je odvrnil: »Raje iz-zgubim konja, kakor da bi osramotil njegovo dobro ime. Kaj bi rekli, če bi drugi konji mojega dohiteli! Tako imam vsaj to zadoščenje, da lahko rečem: moj konj je neprekosljiv!« In e to tolažbo se je Dšiabal vrnil v svoj šotor.
Mnogo beračev se izgovarja, da berači radi tega, ker nima dela Ta w govor je napotil nekega bogatega Parižana, da je napravil sledeč, zanimiv po* izkus. Dogovoril so je z različnimi delodajalci, da bodo sprejeli vsakogar v delo katterega pošlje on s pismom im sicer proti dmevnemuzaslužku 4 franke. Te* kom 8 mesecev se je oglasilo pri njeffl 727 beračev, ki so ivsi tožili, da nimajo dela. Vsakemu je razložil, da lahko dob* delo, toda več kot polovica (415) je ponudbo krattoomalo odklonilo- 13S 3e ponudbo sioer sprejelo, toda pri delodajalcu se sploh niso oglasili. Nekaj jih ^ vstopilo v delo, toda po poldneva^111 »trudu« so zahtevali plačilo ter •—’ nili Eden je ostal samo en dan, tri dm pa jih je ostalo od vseh 727 samo tega sledi, da dana od 49, ki pravijo* da nimajo dela, samo eden resno voljo do dela in da berači res le az ipomanjkanD^
Najtoplejši ikiraj v Evropi je mesto Malaga na Španskem. Povprečna leti^ vročima znaša tu 19.10. C, najtoP^J® meseci, julij in avgust pa imajo povprečno 27-10 C vročine. Dežuje v cele1® letu samo 47 dni, ter znaša skupna .pa-davina 61 cm. Maksimalna vroči11"1 znaša, 43.30 C, aJbsolutni minimum P8 0.0 C. Med vsemi južnimi mesti Španj-J* im a Malaga najbolj južen značaj, s katerim se ne more meriti niti severi1 Afrika. Južne doline Sierre Nevffld® poznajo ostrih im mrzlih vetrov. 'I0311 dozori celo bananska rastlina, ki n® lfl'
speva nikjer drugje ob Sredozemskem
morju. Tudi cherimojanski jablana, Jk' ne uspeva niti v toplem Palermu to111 v Malaigi vsako leto okusen sad.
•
V	zapadni Kitajski, kjer vlada P°' manjkanje zlata, in srebra, se poslužo' jejo Kitajci oinija, kot pilačilnega sred' stva. Če gre Kitajec na potovanje, vzame s seboj mesto deimarja priimerm) 'bo' ličimo opija Celo dijaki, ki potujejo v Peking, vzamejo s seboj mesto denaj'^ oipij. Pa tudi pri nas «0 se med vojn0 dobivala jajca, mleko maslo itd. sa.ii10 za. — 'tobak.
Ljudska knjižnica
Narodni dom, I. nadstr.
osluje ob nedeljah od */,, 10.—V2ll.or® in ob četrtkih od —V920. ur®
koncertnih odrih. Zal, da sva morali zopet iračunati s časom, pustiti poezij0 in hiteti na shod, ki se jo pričel že o° 9. uri. Hotela sva poiskati še katolik cerkev, pa žal ni bilo več časa, , f
O	demokratskem ilcongresu so že a* čiipno poročali naši dnevniki in dra#1 listi, zato se ga bom jaz dotaknil z di'11^ gega vidika, kar se morda, ostalim P® ročovalcem ni zdelo tako važno P01*’, tika ne spada, v podlistek, zato je tu<u jaz ne bom vtihotapljal. Vse kaj di"11 zega jo seve politična šola, ki spada ■ referat vsakega kulturnega delav^*1’ zato bom tudi v ta namen podlistku 0 ščipmil nekoliko prostora. Vsai P0^5011 ■mi Slovenci menda še dolgo, dolgo bomo imeli najlprimitivnejšiih pojmov politični vedi. V tem svojem »preca^ sitem mentalitetu« sem torej šel ® shod s primerno zamudo, trdno u^ njen, da se zborovalci še shajajo. V * snici pa so začeli zborovati točno ob ti vedeni uri, ker je bila dvorana hote >Bnistol« že tedaj maibito. polna. U čajnega zamudništva torej tam ne ^ znajo. Morali smo potem upor»F skrajno energijo in komolce, r^frrJ.cfe-pri stranskih vratih prerili pred rente. V dvorani je Vladal ravno _ IkanSki trušč im 'vpitje. V prvotni_
1	jenosti sem 'bil uvenen, da sta ®^
n tako (D»lje >
skupini taikoj ob poičetkiu^tako segli v lase
Dnevna kronika.
[ padam. Povrh tega Jb vlada odredila1 in parobrodih- V smislu t« odredbe ima-! preiskavo proti vsem onim agitator- jo pravico do polovične vožnje trikrat
 Smrtna kosa. V Ptujski gori je ^em’ k* zapeljujejo ljudstvo k novemu na leto aktivni oficirji v eivilu in nji-
amrl g. Janko Šegula, brat učiteljev krvoiprelitju.	hove družine, vojaški in civilni državni
J«ipa Šegule v Mariboru in Frama Še- i — Ob skrajni državui meji — pri Sv. uradniki, učitelji, igralci državnih gle-?ule v Ptuju. Našo sožalje.	Duhu	na	Ostrem	vrhu priredi naša šo- dališč, poduradniki in praktikanti,
- Delitev Slovenije. Pod tem na- ^ ^ “al^in10	j	z	obdnro-	podčastniki, vojaki, finančni stražniki,	»Slovenski	i«
slovom objavlja celjska »Nova doba« Janje™ otrok. Tu loci meja vas na dva šod, oro^iki, fananem strazn^, mlieležmo.
stvarno in resno pisan uvodnik izpod m kakor znano je lam lepa, nova kadar potujejo v civilu m njihove dra-	^
Perm, g. Ivana Prekorška. Pisec ome-	* velikim delom sovenskega žine Prav.codo oetrtmo voznecenoama
nja polemiko med našim listom in ozemija pripad.la Avstnji. V stan šoli jo j^aki in ucenci vs^i javnih šol oh g.	^ f
-	„•	ri1P/fi	(pri	cerkvi)	je	sedaj	naša	dvorazredni-	začetku m koncu solsketga 1.; po pred*	v	zvezi z ostalo vsebino. i'o
■1'lvU	,	_	...	w	.	■» i ____ _	ji_t__•___ •__• j__l__	 T___- TA TiTin.ni IHA 9.0 nmnvvirA T\Alom • Irrv« 2a
Mariborske vesti.
Maribor, 7 decembra 1981.
m Radi praznika nad list jutri ne izide. Prihodnja številka izide v petek popoldan,
m Beležimo... »Slovenski Narod« je
^Slovenskim Narodom« in pravi
drugim: »Vpr^S^e^k^aVaa-o- «* ? 120 izključno slovenskimi otroci, hodnem odobrenju ministrska saobra*	“L”**"0 .
da je vprašanje jugoslov.*državno. Iz docim obiskuje 100 korakov oddaljeno čaja .majo vsa naucna, gospodarja, S^^^V ie hilo tega edinega vedika bi v normal, raz- avstrijsko enorazredmeo 30 slovenskih | telovadna, pevska m drugače socialno tioiKazov, Katerih je bilo
polemiko;	še
da konkretnih
n M-riTi.........w	   t	   s	^______________ ^_________________________________________ v	omenjenem
merah nove dobe moralo izhajati vse	otrok iz našega	ozemlja, ki	je pripadlo	' koristna društva	za	potovanje	na	svoje	^D,ku_dovol-i ~ 1x1	h?tel	~
naše delo in vse naše hotenje ... Iz lesa	Avstriji. Tem se	godi slabo,	ker učitelj-	koncerte	in	glarvne	skupščine.	Redak-	Na	to	mu ne	hoarw	odgovarjali, pac	pa
vidika tudi treba presojati 'vprašanje Nemec ne obvlada slovenščine, sloven- cije dnevnikov imajo pravico na brez- končni ^ključek, kjer primerja upravne delitve države ki se ne bo iz- ski	pa ne nemščine- Pametni plačno letno vozno karto prvega raz- Štajersko s Koroško ter pravi, da smo
vršila samo na Slovenskem, ampak v • Neimci sami uvidevajo, da je ta šola ne* reda. Pravilnik stopi v veljavo s 1- de- Koroško izgubili le vl prevelikega za-ceii državi. No gre za Maribor ali Ljub-'stvor’ ki ne bo koristil Nemcem, dočim Ijano, ne gre za aili proti Ljubljani, gre 3° zagrizeni »purgarji« v Lučaniah za upravne oblasti, ki so namenjene smaitrajo kot trdnjavo za nadaljno delo-narodu, M žpvi od Maribora do Bitolja, I vanje »Horruck bis Steinbruck«. Kaj no gre za korist ali škodo Ljubljane ; radi sta,riSi Pošiljali »vode otroke v «a dobro državne uprave idej in za	slovensko šoilo, a	avstrijska	uprava jim
dobro naroda, ki hoče biti dobro n-Ijrarvljan . . . Jaz sem uverjen, da so v deljenh oblasti Slovenije, kojih jed6 «a bo imela svoj sedež ,v Ljubljani,
<b‘uga v Mariboru, podane garancije,
to najstrožje zabranjuje. To ozemlje pa nikakor ne sme biti za nas izgubljeno! Da si tem bolj pridobimo ljudstvo, priredimo omenjeno božičnico z obdaritvijo naših malčkov, ki živijo vsled težav-
da se ibo moglo boljše in ves narod nih smrtnih razmer zelo slabo. Neka-»ravičnejšo gospodariti in ves narod terim. manjka obleka in obuvalo, da me
nategniti k intenzivnejšemu sodelova nju. Jaz nimam strahu ne pred‘Kranjci, ne pred Štajerci; bodimo vsi dobri ^gosloveni in ostanimo, če nas veseli, "taoerci in Kranjci, nič nesreče za-. • • • Sem za Ljubljano in sem za Ma-ratbor in nočem v svojem in v imenu Jnnegih drugih, ki živimo vmes in iz-lofeafnih poitov prikrivati in jsamol-^i globokega prepričanja svojega, da Celje s Savinjsko dolino in celo do Zidanega mosta k Mariboru. 78?0 govore poleg mnogih drugih va-5°! nacijonalno-politični razflogi. Mariborska oblast nas potrebuje, ljubljanska ne«.
— Veliki dogodki In mali ljudje. V
'Primorskih Novinah«, nestranka.r-«kem glasilu susaškiih Hi*vatov, čitamo: "Akt ujedinjenja je tako veilik in zna-i'en, da morejo to razumeti samo veli-Mali vidijo samo negativne strani anegativno stran ima tudi vsako ve-taV* d.°ja;ntje‘ kjerkoli so že oni, iki eiV? Wu,bosumno iščejo vsako slabo po-•^dico ujedinjenja — med Hrvati, Sr-vl ali Slovenci — zanje imamio v splo-^em samo besedo odpuščanje, kajti ni .Jdiova. krivda, da so mali. Ideja je-/Jinstva je tako velika, da lahko groše nje vlade, ministri, vojaki, oro= j^^i.jpolicaji — vsi ti, kaiteri so mali, slučajno sede na velikih mestih. Za-■ ? Pa moramo tem silneje naglaisati ^6.lo, kajti samov če se uresniči ta. ideja,
■ bomo rešili tistega, kar delajo in če-raT se boje mali. Trzavice sedanjosti . neprilike ustvarjanja so popolnoma ^Umljive kot borbe med prošlim in T^diočirn svetom. Nove generacije bodo ■"^hljaije ziHe ne samo na jalov napor, ki žive v zablodah, ampak tud-i ljl tople želje vseh nas, ki hočeano, da ' so proces ujedinjenja izvršil v kar ^3krarjšem času«.
^ Vremena bodo Kranjcem se zjas-3*,.y »Riječ« piše: »Radič je dejal na ^j^šnjem zborovanju Hrvatskega ^ bodo Slovenci — kadar nasi;a= p. n?egwva Tepubliilca — morali z aero-v Beo,^ra(i> k<?!r jib on kot .bodoči ^e(isediiik republike ne bo pustil po 1^ ®anici čez Hrvatsko. Ideja g. Radina
morejo obiskovati šole. Da pa so bodo naši obmejni otroci zavedali, da se jih spominja domača, jugoslovanska javnost, se obračamo z uljudno prošnjo do mariborskih narodnih krogov in zavodov, da s prispevki pripomorejo k čim večjemu uspehu, ki je v interesu nas vseh, kateri živimo ob severni državni meji. Otroei, bodoči graničarji, ne bodo pozabili te požrtvovalnosti naše javnost^ in. bodo darovateljem vedno hvaležni! Tudi najmanjši darovi, bodisi de* nar, obleka, šoil ske potrebščino ali knjige vse je dobrodošlo! Darove sspreje-ma uprava »Tabora«.
— Volitve v Zagrebu. V Zagrebu se vrše 11. it. m. volitve občinskega sveta. Sodem strank jo stopilo v volilno borbo in razvija po mestu agitacijo, kakršna je menda mogoča samo pri .Tugcslovo-mh in — Italijanih. Hrvaitski blok je postavil na čelu svoje listo designira-mega predisedmika »lirvaitske republike« Stjepana Radida. Pod dično firmo ame-denepra idon Quijota Stipice so se srečno »našli« radičevci, frankovci in zajedni-čar.ji. Med frankovci se nahajajo naj-hnjši izrodki hrvatekega naroda, med njimi zloglasni Košutič. — Demokrati so postavili na čelo svoje liste sivolase* ga in velezaslužnega zagrebškega meščana, vpokojenega tajnika trg. in o-brtne zbornice Milana Krašiča. Kot posebna skupina so nastopili trumbičev-ci (nezavisna nair.-soc. omladina) in radikalci. Socialistične skupine so eo združile in nastopijo pod skupno listo. 0 volilni bonbi v Zagrebu piše »Zagreb* člci dnevnik«: »Bionl*a je divja in surova. Večinama prevladujejo ’ osebnosti. B brlenj e osebrae čaatii . . . Mi se vedno bijemo po prsih, češ, mi nismo Balkanci. mi smo sinovi zaipadne kulture? Zakaj vendar ne pokažemo dostojanstva te kul tiare v volilni borbi?«
— Hrvat ska masa se vrši v čeitrtek (flfi praznik Breamaoežneara Spočetja) v dvorani Sokolskega dništva v Zagrebu. Mašo ijodo služili duhovniki re?or-mfeti Po riidši bo govoril katehet d v. Stjepau ^ idušič o ciljih reformističnega gibanja.
Število ačiltljatva. Po staitistiki
stopi v veljavo cembrom t. 1.
— Imenovanje v sodnijski službi. —
Minister pravde je imenoval za dežel-miosodnega svetnika Janka Guzelja za Maribor; za okrajnega sodnika in sod* nega predstojnika dra. Frana Kovčo za Mursko Soboto, za sodnike: Štefana Vodošeka za Slovensko Bistrico, d rja. Riharda Tomšiča za Dolnjo Lendavo, drja. Janka Košana za Ptuj, dr. Slavka Šumenjaka za Šmarje, dTja Josipa Če merja za Sv. Lenarit, drja Josipa Doini carja za Ptuj, Feliksa Verbiča za Ptuj Tilna Levea za Konjice, drja- Frana Strižiča za Mursko Soboto, drja. Frana Tavželja za Sv. Lenart, Rudolfa Roč mika za Šoštanj, Milana Tominca za Sl Gradec in dr- Josipa Kavčiča za Mur sko Soboto. Dalje je premestil sodnike dr ja. Toma Tnrata iz Ljutomera v Gor njo Radgono, in drja Mileta Jenka iz Ptuja v Litijo.
— Pisemske pošiljke za vojne ob ve znike poštnine proste. Vsi na orožne vaje vpoklicani obvezniki imajo za čas, doker traja orožna vaja, pravico, da brezplačno pošiljajo in sprejemajo pi* sernske pošiljke. Pisemske pošiljke, ki jih vojni obvezniki pošiljajo ali ki so nanje naslovljene, so torej poštnine proste.
— Planinci, ki ste že uživali krasen razgled od naše severne trdnjave Sv. Duh na Ostrem vrhu, spomnite se z malim darčkom bedne obmejne šolske dece pri Sv. Duhu, ki priredi v nedeljo 18, decembra božičnico- Darove (obleko, o* butev, šolsko potrebščine ali denar) sprejema »Tabor«. Vsak najmanjši dar dobrodošel! Darovi se priobčijo v »Taboru«.
— Za načelnika »Ljublj. gas. in reš, društva« je bil na nedeljskem občnem zboru soglasno izvoljen mag. uradnik g. Janko Hojan, ki je bil poslovodja Jugoslovenske zveze ter gasilske župe »Ljubljana«. Mariborskim trgovcem je znan izza povojne dobe, ko je začasno vodil tuk. mestni vojaški urad ter so* deloval kot podlistkar v »Mariborskem Delavcu«.
—• Češkoslovaški polk. Kralj Aleksander je 'podpisal ukaz, s katerim je določil, da se 21. varda,raki pešpolk imenuje odslej »češkoslovaški polk«. Ta polk je spadal v jugoslov. divizijo, v kateri so se nahajali tudi češkoslovaški prostovoljci, kateri so po prevratu stopili v polk »Jugoslavija« češkoslov. armade. Na ta način se jo znova potr* dilo v Dobrudži sklenjeno bratstvo o-beh aranad.
— Iščejo se potomci po Šimunu Gri-vičiču, Edvardn Matasebu in Mariji Zimma, kiaitem trojica je živela za časa svetovlniG vojne v Egiptu. Potomci naj blagovolijo svoje naslove naznaniti trgovski iim obrtniški zbornici v Ljiublja-n. —
— Aretiran komunistični agitator.
T aares sijajna. Težava m obstoia v ministrstya prosveto je nastavljeni h
S. da bi v tem slučaju tudi »republi*! nLT^eb^ ° 1 ^ u5Ue‘ ne mogla čez Slovenijo drugače ka-1 J Vatmr,™,1 v . , z aeroplanom. Tako svet stoji m-ed I. , “	• •	b"n«nlstom	je sore-
>blemom: ali za Radiča z aerniSi iel	”• VV '"VJ1} ^sek Poljče dr
^ T>roH -Ra^Ar. «	e____j _ žavne zliornice. Sprejetje zakona v ple	_ _
 _____________________________    o________________ Puškar	iča,
ka/toliški Poljaki so — »reakcilionarni«- ki je spretno razširjal komunistične
— Zahteve železničarjev. Centralni knjige in letake ter bil član .teroristič-
savez združenih^ železničarjev, h kate- nili organizacij.
.	-----------remu so pristopile tudi železničarske
st prodrla propaganda Radiče- organizacije, ki so lnle doflej izven Sa*
se opaža zadnje dni novo gi- j veza, je v soboto izročil ministrstvu za
/1AHTV	In*	m	au	Kmiiuuiniivui
Proti Radiču s Slovenci Sam n L , '>‘aiV'ne 7l,701111 ico' Sp^jetde zakona v ple-1 Zagrebška policija je aretirala znanega J	—	'	*	nuntu	zbornice	je zagotovljeno Tudi .komunističnega agitatorja
Stavka zagrebškega opernega or-
^aernemu Radiču utegne pripetiti, da nuiuu 'ul,J j0 res »aletel«.
Radič in 8. december. »Politika«
Zagreba. Po vaseh, v katere remu so pristopile
upanja v spremenjene narodnostne razmere. Deloma je to res, toda kdo je bil tisti, ki je verjel v te nespremenjene razmere? Kdo je bil tisti, ki je poslal vsem redakcijam rezervatno naročilo, nad pišejo o koroškem plebiscitu »krajno optimistično? Bila je — Ljubljana. In kdo je bil tisti, ki je zakrivil izgubo Koroške? Tisti, ki je poslal ob preobratu v Celovec dr. Smodeja in 6 (čitaj šest) mož. Bila je zopet Ljubljana. Kaj bi bilo z Mariborom iia s Štajersko, da ne bi bila imela svojega Maistra in da bi se ne bila osvobodila sama, ampak čakala, da ji pošlje Ljubljana — 6 mož? Naša državna meja bi tekla danes najmanj za 100 km nižja Gg. ne odpirajte starih ran, katere so zadali našemu narodu vaši lastni grehi, kajti ne hi radi izpregovorili one odkrite, toda bridke besede, ki smo jo zatrli še predno je prišla na jezik. Potem bi se prepad med nami morda res oporno poglobil.
m Himen. Dne 5. t. m. sta se poročila na Dunaju gospa Iva Šetinska, članica našega Narodnega gledališča ter gosp. Franc šetiua, bančni uradnik. Kot priče sta bila zastopana g. dr. Škapin in g. prof. Janovsky. Obilo sreče!
m Naš poslanik v Pragi, pooblaščeni minister g. dr. Bogumil Vošnjak je potoval 5. t- m. skoji Maribor v Prago. V časopisih je bilo pomotoma javljeno, da je šel v Gorico na dopust, dočim je bil tam v resnici le dva dni in to po privatnem poslu. Nazaj grede se je ustavil tudi v Šoštanju.
m Imenovanja. Za suiplenta v IX. činovnem razredu na srednji gospodarski šoli v Mariboru je imenovan inž. Drago Švigelj; za sadjarskega inštruktorja v XI. čin. razr. na .vinarski in sadjarski šoli v Mariboru pa gosp. Franc Aplenc.
ni Iz državne politične službe. Okr-tajnik v Maribora Ivan Koudelka je začasno upokojen.
m Ravnateljstvo drž. ženskega učiteljišča v Mariboru je poverjeno do na-daljne odredbe g. prof. Franu Voglarju.
m Plebiscit »Slovenskega Naroda« za nedeljeno Slovenijo je prinesel do* slej, kakor poroča »S. N.« 18 odgovorov od teh ir. za nedeljeno, 2 pa za deljeno, med temi pa jih je 16 s Kranjske in le 8 so iz Štajerske. Pozivamo tudi mi one naše ljudi, ki so naročniki »Slov. Naroda«, da mu odgovore in sicer odločno za mariborsko oblast.
— Protekclja v trafikah. Sinoči sem zahteval v glavni trafiki škatljo egiptovski cigaret, katere pa nisem dobil, češ, da jih nimajo Takoj za mano pa jih je dobil neki čattnik — kljub temu »da jih ni bilo«. Ker ta slučaj menda ni osamljen, bi piiporočil merodajni obla* st', da pouči trafikante, da med državljani Jngosiavije ni razlike. R. Rehar.
m »Nenes Wlener Journal« zaplenjen. »Neues Wiener Journal« z dne 4- t- m. prinaša podlistek, v katerem govori v zaničevalnem tonu o naši dr* žavi in kralju, radi česar je bila ta številka zaplenjena Hrt razpečevanje Ka-branjeno.
m Koledar »Siidmarke«. Nemško društvo »Siidmiairk« je izdalo za 1. ]922.
kestra. Člani zagrebškega gledališkega običajni koledar. Kakor vedno, tu-
U1'"aa ““““J«	Bi-! vtma, jo v	tarocii mmdBumvu za orkestra se nahajajo v mezdnem giba- di letos rovari v njem proti Jugosla-
, ?.G	novih	nemi,w.: promet resolucijo, v kateri zahteva po- nju. Gledališka uprava je odpustila dva vin in ščuva naše državljane k nepo*
s	—•------s*—~1"x J »-1-st. ’’’ ’	v,	.	-	-	-	...	i—!&ni in proti jedinstvu. Zaradi le-
je oblast ta koiedsr zajplenila ter strogo prepovedala razpečavanje.
puste službo,
odpuščene ne sprej*
9p?cet3a D^ce Marije |	— Vozne olajšave na drž. železnicah me nazaj v službo. Premij era Wagner- j m Pevsko društvo »Drava« nas ipro-
s^e aknpaa s kmeti velike demm- in parnikih. V »Službenih Novinah« od jeve »Walkure«, ki bi se imela v par si, da objavimo sledeče: Radi koncerta »srbskrm oblastim«. Pod- 30. novembra je fešla nared,ba ministra dneh vršiti, je bila vsled tega odpove* Glasbene Matice izostatne danes ženska * l>rerl3^ mfre'^ demomstraci- saobmcaia, ki vsebuje predpise o voz- , dana.	pevska vaja. V petek se vrši skupna
'večajo, tn da ne bo prišlo k spo- nrh oJajsavah na državnih železnicah !
vaia.
StruiJ 4.
,T A B O R‘.
Mari boi, 8. decembra 192;.
J l> Heetnl magistrat kot stanovanj- j gg. -je Servak to pismo sam napisal do oblastvo L stopnje obvešča stranke, ter se ,poslužjl samo papirja z našlo* da imorajo vse vloge in prošnje (tudi vodi banke. To pa mu še ni aadosto-Tprašalne pole) biti kodkovane z 2 di-^alo. Na goljufiv način ei je dal celo
Sokolstvo.
Vsakdo, Ikdorr ima stanovanje obstoječe še ene sobe, mora podpisali 70 K toga Posojila, za dve sobi 150 K, za tri sobe 300 K, a za vsako najdaljno sobo 200 K več. Tako posojilo bi bilo umestno tudi pri nas.
Nesreča na morju. Silen vihar, k» je nekaj dni iraiasajaii na Jadranske®
o Miklavžev večer »Sokolskega dru-
narjL Vloge, ki niso pravilno koleko- nekci tuki",banke iasplačati 52.000 K,
arane ae no bo upoštevalo.	:	tako,	da ima sedaj .precej na hrbtu. S šk odseka «lailov ^ ,naraSčaja’ je
on Seja občinskega sveta. Mestni rna* svojim pisateljem je Senvak pmv ve- lo ^ družtvo »Drava« paJr pe. giatrat nam sporoča, da se vrši v pon- solo ztvel in denar zapravil. Predan ^ Bes iop užjstek je nudila gdč. Mez-
idolj^, dne	12. decembra	.	.	o	•	ri je sodniji.	.	gečeva, ki je zapela dve krasni pesmi.	morju, je prevrnil -težko naloženo jadr
- mostni	posvetovalnici seja	občinske	|	?11 Tatinska družba, o .kateri smo ne-	Mnogo smeha je vzbudil g. Švagelj s	nico »San Giorgio de Rabo*«. Na jadr-
davno porooah,, da ji je tuk. policija	svojim nastopom. Tudi enodejanska	nici je bilo za 15 vagonov raaneapa bfa-
na eledU, je polnoštevilno inia varnem	bunka »V civilu« je žela mnogo smeha.	ga. Dva mornar ja sta utonila, doeim ®
pod ključem. Nalbamenejse poročilo ?m-	P0 predstavi je nastopil sv. Miklavž, ki	je kapitan z ostalima dvema miotrnarje-
nesemo jutri.	je imel lep govor, posvečen Sokolstvu,	ma (rešiti.
m Velika kavarna. V petek kaba- nakar se je vršilo obdarovanje. Med,	XT ~	,	..	,	irahyr
retni večer. Gostovanje g. Povheta. odmori jo aviral poseben orkester So-;	<	Naročnina	za	ruske	is	e.
m Kavarna Central. Danes koncert sa- dolskega dijaškega naraščaja pod vod-	J1	na
Ionskega orkestra Perc-Comelli, začetek stvom g. Cvirna.
ob 8. uri.
1751
Narodno gledališče.
Repertoar:
ga sveta s sledečim dnevnim redom: 1.
Overovljemje zapisnika zadnje redne seje in poročilo predsedstva. 2. Personalne zadeve. 3. Proračun za leto 1922.
m Begunci iz Baranje. V smislu na-zedbo pokrajinske upraive, oddelka ?a notranje zadeve št. 9436-IV. z dne 5. 9-99,1. se pozivajo vsi v območju mesta Maribora bivajoči begunci iz Baranje,
Ida se imajo v roku 8 dmij prijaviti pri fak. policijskem komisarijatu (Slom-Skov trg št- 1. vrata št. 3.) ker sicer ne ibodo uživali nikake zašciite nase države, še dxžave.
m Slovensko obrtno društvo priredi ine 11. doc. 1921. ob pol 10. uri v Gara*
'brinovi dvorani splošni obrtni shod s Blodečim dnevnim redom in sicer: L Enotni obrtn zakon IL Obdačevanje malega obrta IH. Protest proti centralizaciji obrtnih zadrug v Ljubljani. —
Kor je shod važnega pomena za vse o-brte, ne sme manjkati nobeden obrtnik.
V nedeljo vsi obrtniki v Gambrinovo dvorano!
an Silvestrov večer. Zel. pevsko dru- ' Dramatična šola Narodnega gle-
fitvo »Drava« priredi svoj letošnji Sil- dališča. Pouk dramatične šole se vr •; r*«Bkpov večer v vseh prostorih Narod- danes, v sredo, dne 7. decembra točno nega doma. Vspored bo jako bogat in 'ob pol 20. (pol 8.) uri.
j
Kino.
!' I. Mariborski bioskop. Danes v sredo, v četrtek in petek se predvaja II. Četrtek 8.: Cehov .Striček Vanja", epoha svetoimenitnega filma »Misterij
Newyonka«. Glavne točke: Modra soba; Ernst »Vzgojitelj L;«- kri za kri. Darnemouthski stolp. Taj in5
stven glas. Siltm podoba. Sobota 10. t. m. tretja epoha. Danes se predstavo vrše: ob pol 3-, 4., 6. in 8. uni zvečer.
Abon. C.
Sobota 10.-: novec*. Ab. A.
Nedelja 11.: Cehov .Striček Vania". Delavska predstava ob polovičnih cenah.
Torek 13.: Knoblauch „Favn\ Ab.i-nement B.
Cetrttk 15.: O. Nedbal „Poljsli» kri*. Ab. C.
Razno.
samnimiv. Pokazati hočemo občinsttvu kaj vse zaanore mirtno in marljivo delo. Opozarjamo tudi, da bo ita Silvestrov večer edina narodna prireditev te vrste. Naitančnejša poročila slede. Odbor-an Veliki lovski ples. Mariborska po* drožnioa »Slov. lovskega društva«* pii-redi dne 5 jan. 1922. svoj prvi »veliki ples« v vseh Gotzorvih prostorih. To bo ena najiepših prireditev letošnjega pusta. Priprave so že v polnem tekiu.
m Dr. KLart 0*vald. prof. pedagogike na “vseučilišču v Ljubljani, predaiva v četrtek, dne 15. -t. m. ob 20. uri v rl= salnici tuk. drž. realke (H. nadstr.). Z ozirom na aktualnost ljudskih vseučilišč, ki se snujejo v večjih mestih Slovenije, Bi je izbral tema: »Kaj je in kaj ■i ljudska univerza?« Že danes opozarjamo mariborsko slovensko inteligenco na to velezanimivo predavanje in pričakujemo, da se ga udeleži v čim največjem številu.
m Mlad slepar. Včeraj je bil aretiram Slietni lesotržec Adolf Servak iz Maribora, radi raznih goljufij, ki jih je v zadnjem času izvršil. Pod lažnji-vimi pretvezami je iavabil nekemu Florijanu Skaletu, pri 'katerem je stanoval, 10.000 K v denarju, dve zlati uri, vredni 9.000 K, kožuh in razne drage predmete v skupni vrednosti 32.930 K. Napram Skaletu se je izdajal za veleposestnika ter se oponašal, da ima mno-*o denarja na razpolago, pri čemnr je kazal neko bančno pismo. Dognalo se
Kultura in umetnost
x »Glasbena Matica«. (UL koncert društvenega orkestra dne 7. dec. 1921 ob 20. uri v Gotzovi dvorani.) Z nocoj-šno prireditvijo otvori Matica letošnjo vrsto instrumentalnih koncertov. Koncert je dobro pripravljen in je ortke* Bter v dolgih vajah priprarvljal im iz
Cerkveni rop. Koncem minulega meseca so dosedaj neznani tatovi oropali župno cerkev v Kmetičih pri Karlovcu. Zvečer so se skrili med klopi r ponoči pa so pobegnili skozi okam Odnesli so štiri zlate kelihe im tri plitve patene v .vrednosti 150.000 K ter drugo cerkveno obleko v vrednosti 173.000 K.
Drugi dam so našli domačini ob Kolpi nekaj manj vrednih predmetov,, katere so vlomilci bržkone zavrgli.	j
Vijem Hohenzollern se zopet ženi.
»Berliner Tagblaitt« poroča, da se bivši iz člumka »Cuprum fulmimane« v nemški cesar Viljem v najkrajšem času 227.-21. mariborskega dnevnika
petrograjeki dnevnilk 30.000 rubljev i® mesec, to je 360.000 rubljev na leto.
Industrija na Poljskem propad
I Kakor poroča krakovska »Nowa Reforma«, jo v poljskem Sejmu posl. interpelirnl glede razmer v niajboij i®; dustrijskem mestu Poljske, lx>džu. * lem mestu je ustavilo delo 180 to#*®1'' Tisoče delavcev je na cesti.
Vse se organizira! »N. Dtety« javljajo oklic pripravljalnega odbo^ tuberkuloza in v Pragi, ki ee hočejo ttr' ganlziraiti v posebno društvo, da obt»' nijo svoje interese. Navsezadnje je ' (tej surovi in sebični dobi samopon*^ res edino sredstvo.
Poslano.*
Mariborsko gledališče.
V štev. 291. z dne 1.1. m. je napad0* Miroslav M. E. Godx>v«ky-Feller Par' verzen in skrajno zloben način, m#8’ g. gledališkega ravnatelja Braitino, '*** žisei-ja Škerla in prof. Voglarja.
Ugotavljam iz hrvaškega dnevtt'^8 »Novosti« št. 196. z dne 22. 7. 1981. ter
štev. »Ta-
poroči z	vdovo nekega višjega neon-	bor«, da tiipi ind-iviidij MintMaiV M. ^
DtI11, _	,ro.nQl1	škega oficirja iz Gdanskega, ki je pa-	Godovaky*Feller ,po izreku iavedericev
ster v aolginvajan	pripravljal	im iz- del ^	j 2	.	. • j Vilj ž	zdravnikov »pod pseudologijo, famtasti-
delovai ^Ppredpod »bornim vodstvom ^	™	,Rimsko razmerje, fegleda da ni sposoben, da bi pričal pred
kl	- —	^	pa, da je	Viljem zelo -vesel^ je velo-	sodiščem, ker «am ne zna, kaj je res ia
llrn 4 A r.	J’___A__5	•	_	1	».	,	AfA
g. raivnaitelja Topiča, ki je znian kot do ber glasbeni mterpret in vspešen učitelj, tako da bo ovadil koncert obiskovalcem popolen vžitek. Ker so v Mariboru podobne prireditve redkejše in nima občinstvo drugače prilike poslu* šati dobre glasbe, se je nadejati, da napolni Gotzovo dvorano do zadnjega kotička.
m Mariborska vojaška godba priredi v soboto, 17. t. m. ob 20. uri v Gol,zevi slavnostni dvorani svoj X. simfonični koncert s sledečim sporedom: 1. llim-skij-Korzakov: Šeherazada. (Suita iz »Tisoč in ene noči«). 2. P. I. Čajkov.skij: Vojvoda. (Simfonična balada.) 3. M. Brueh: Koncert v g molu. (S spremije* vanjem orkestra svira na gosli gospa Bramdl-Pelikan). 4. E. Grieg: Sigurd Jorsalfar. (Suita). Predprodaja vstopnic v trgovinah Zlaita Brišnik, Slovenc sita ulica in Jus. Hofer, Šolska ulica.
veo.	kaj	je njegova fantazija, dia j>rwvi, d®
Nlčvrednost avstrijskega denarja.	njegova,	življenska nuvtoga, da
Nemški listi poročajo sledeč zanimiv reSl aiu'‘>temiono skupaj z dr. Pei^vi^c*0 slučaj: Nek Vorarlheržam se je mudil v Švici. Na stojnici za sadje se je le* sketaHa tablica z napisom: 1 kg grozdja 2 franka 50. Kdor kupi, dobi 100 avstrijskih kron povrhu. /Posebnega navala na grozdje ni bilo. Da so prepriča o resničnosti, je kupil tudi on kg grozdja. In tcs, z grozdjem je dobil tudi avstrijski bankovec za 100 K. List pristavlja: Zgodba ima to slabo stran,
da je resnična. Avstrijski denar je v	-
Švici manj vreden kot navaden papir. n'l:U etične odgovornosti časopisja.
Prisilno stavbno posojilo v Pragi.	Maribor, 7.	decembra	1921
Da bi se omogočila gradba novih stano- *	Dr.	Kari	Škapin,
vanjskih hiš ter vsaj nekoliko odporno-------------------
glo stanovanjski bedi, je sklenila vlada	*	Za	,Postano" prevzame	uiedristv« I«
vprašanje nadčloveka, dia je »abnormalen človek s slabim aili. sploh nikakim etičnim pojmovanjem, edem onih tip'W. ki so rojeni sleparji«, da »luta slvijetoaD pradavajuč svo.i »Ouprum fulmiimaiiie«*' Od lista »Jugoslavije«, ki je dala n8' tisniti skrajno pervensen in zloben n» pad, sem zahteval, da mi da zadoščenj«* to pa le zato. da s tem demonstriram, da ni dolžnost publike, da bi trpeda divjanje časopisov, ki temelji v pomanjk®'
M!e pozabfte
z novim posojilom zbrati vsoto, katera to,iko odgovornost, v toifcor to doioea *«kon.
_________________!	se bo izposodila v evrho zgradbe novih	;------------
~	j	stanovanj.	To	bo	prisilno	posojilo,	ki	01avni urednik: Radlvoj Rehar,
n srccnsno! se bo vršilo čez 50 let s 6odst. obrestmi. Odpovnmi .uefintli Rudolf O ?i m.
NAZNANILO.
Slavnemu občinstvu tem potom vljudno naznanjam, da sem otvoril t Mariboru, Gosposka ulica štev. 29
modno in galanterijsko trgovino.
hne) bodem vse v to stroko spa‘laioče blapro, specijelno po v*e potrebščine za krojače In Šivilje. Zagotavljajoč najtooljfto posti ožbo m solidne cene, se priporoča
Anton Paš
modna in galanterijska trgovina 1970	Maribor,	Gosposka	ul.	29
M
§
M
Zimsko perilo,
razno modno in galanterijsko blago
klobuke, čevlje copato, nogavice
najbolj S« »rste kupite najceneje pri trrdki
Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2.
Trgovsko podjttje v Mariboru išče
žensko pisarniško moč
veščo slovenskega, nemškega in po možnosti hr-vatskega jezika, stenografije in strojepisja. Ponudbe z navedbo zadnjega službovanja pod .P. H. 300‘ na upravništvo. 1968
IDI
Mala oznantia.
Konja (kobilo), v starosti 3 do
5 let, visoko nnimnm 162 <;m, kupim. Ponud:iR na naslov: četa, 2. hsii.iij, 45 puk, kapetaii Popovič. 1 v<71 2—l1
Postrežnica /.a par ur predpoldne, se išče. ririč.i po dogovoru. Naslov » upravi li-ta. *
somasKraisjK-aa
Najboljša
Ljutomerska vina
ima v zalogi
tvrdka Lovro Pe^ovar, Ivanjkovc
katera ima	19«»	2
lastne vinograde v Jeruzalema.
slovensko - nemškega jezika ter strojepisja zmožna, se sprejme takoj pri
skladiščnem in ctpremičkm d. d. Maribor, Aleksandrova C. 61.	]%9
KNIilOVEZNKli
MARIBORSKE TISKARNE D. D.
KI JE NAJMODERNEJŠE UREJENA, SE PRIPOROČA CENJENEMU OBČINSTVU
OBLASTVOM IN URADOM. PREVZEMA
VSA V KNJIGOVEŠKO STROKO SPADA-
JOČA DELA.
IZVRŠBA SOLIDNAI CENE ZMERNE!
*!•
Lastnik In izdajatelj: Konzorcij .Tabor-. - Tiska: Mariborska risksma d. d.