£ošmrna plačana v gotovini imiru/orshl Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 289 Maribor, pondeljek 22. decembra 1930 »18' lzha|a razun nedeljo in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnam ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno pretetian v upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglasi po ttrifu Oglase sprej«m» tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica It. 4 Položaj našega gospodarstva v njegovih različnih panogah je nedavno na plenarni seji zagrebške trgovske zbornice njen predsednik dr. Vrbanič očrtal v zanimivem govoru. Uvodoma je povdaril, da pomeni manifest od 6. jan. 1929 velik preokret in da je izza te dobe sodelovanje raznih gospodarskih korporacij vedno bolj prihajalo do veljave. Gospodarski krogi so žc od prvega početka naše države vedno kazali odločno voljo za sodelovanje in so z zadovoljstvom po zdravili, da se po 6. januarju 1929 posveča gospodarskim vprašanjem več-ia pozornost. Priznati treba seveda odkrito, da Je položaj r.ašecra gospodarstva še težak, ker nas tišči mora splošne svetovne gospodarske krize. Vendar pa ne smemo biti pesimisti in defetisti, ne sinemo obupovati in govoriti o teni, da ni izhoda iz krize, ker je ekonomski pesimizem in defetizem hujši nego vse drugo. Lažje nefo marsikatera druga država bo naša država prebrodila vse težave, ker imamo v ■zobilici naravnih bogastev in lahko Pričakujemo, da bosta naša sposobnost in delavnost kmalu zbrali vse one elemente, ki so potrebni, da bodo ta naravna bogastva čim bolj eksploati-rana. Naša notranja trgovina trpi na tem, da je padla kupna moč konšumenta, Ki je v prvi vrsti kmet, to pa zato, ker so vrgli napredni agrarci inozemstva, zlasti Amerike, na svetovni trg ogromne količine kmetijskih produktov za tako nizke cene, da ne krijejo več naših produkcijskih stroškov. To stanje je poslabšal še ruski dumping. Naš kmet nima denarja in ne more ku Dovati industrijskih proizvodov. Nag izvoz je v zvezi s tem padel v Prvih 10 mesecih letošnjega leta na-Dram istemu razdobju lanskega leta Za 8% na količini in za 10% v vrednosti (za 666 milijonov dinarjev). 2Iasti je padel i"-oz žitaric, živine in ‘esa. Naše obrtništvo mora vzdržati 'ež-fo borbo, zlasti, ker morajo delati s Rediti po visoki obrestni meri. Treba se čuditi žilavosti in vztrajnosti obrtništva v borbi za materijalno eksistenco, zlasti še, ker se mora ta stan boriti tud? z vedno naraščajočo indu-strializr ‘ ■> proizvodnie ter s konkurenco k: . emske produkcije. Tu je v Prvi vrsti potrebna poglobitev strokovnega znanja s pomočjo obrtnih 8°J. tečajev itd., zlasti pa mora obrtništvo tudi misliti na zadružno organizacijo. Drutrega izhoda ni. Snlošna gospodarska depresija se &ozna seveda zlasti tudi v naši industriji, ki je najmlajša panoga naše go-?Podnrske delavnosti. Nafobčutn^iši padec v naši lesni industriii, v kate-J"' je investfranih krog 4 milijarde dinarjev kanitala in ki je prišla skoro v °°DoIn zastoj. Financiranje naše in- Zeiezniika nesreča v Srbiji VLAK SKOČIL S TIRA. — EDEN MRTEV, VEČ TEŽKO IN LAHKO NJENIH, DVA VAGONA POPOLNOMA RAZBITA. RA- BEOGRAD, 22. decembra. Prometno ministrstvo je izdalo naslednjo uradno izjavo: Danes, ob 4.45 zjutraj, je pri kilometru 33 med Vlajkovcem in Jabučjem skočil s tira vlak št. 311 in sicer lokomotiva s tenderjem, ki sta se prevrnila na levo stran v smeri vlaka. Službeni voz št. 2011 in salonski voz št. 1 sta se popolnoma razbila. Vsi naslednji vagoni, ki so istotako skočili s tira, so se močno poškodovali. Ob tej priliki se je ubil že- lezniški uradnik Viljem Torbas iz Sarajeva, težko ranjenih je bilo 6, lahko ranjeni pa so bili 4 potniki. Odrejena je bila takoj komisija, da odpotuje na kraj nesreče in preišče vzroke katastrofe. Nesreča se je pripetila na ovinku in vzro ka ni bilo mogoče takoj ugotoviti. Na tem delu proge, takozvanem Žutem bregu, je teren zelo opolzek in predstavlja ta del proge najbolj občutljivi oddelek na progi med Vlajkovcem in Obrenovcem. Dela za očiščenje proge so se takoj pričela. Henčtersorv o razorožitui LONDON, 22. decembra. Zunanji minister Henderson je imel snoči govor po radiu o bodoči razorožitveni konferenci. V svojem govoru je nagiašal, da bo naj-brže že na prihodnji seji Sveta Društva narodov določen dan splošne razorožit-vene konference. Tekom enega leta bo morda sklenjena prva pogodba, na p ;d-lagi katere bodo reducirane vse vojske im kopnem, boine mornarice in bojno zrakoplovstvo. Svet se nahaja sedaj v prehodni dobi, v kateri ima izbirati M;ed vojno in mirom in odločati o svoji na-daljni bodočnosti. Rykou odstranjen MOSKVA, 22. decembra. Osrednji iz.-vrševalni odbor sovjetske države je predsednika sveta ljudskih komisarjev, Rykova, na njegovo željo razrešil nie-govih dolžnosti. Za naslednika je bil hne-novan Molotov. Novi predsednik sveta ljudskih komisarjev ie šele 40 let star in sin nekega prekupčevalca. Univerzo je dovršil v Petrogradu, boljševiški stranki pa se je pridružil 1. 1908. Bi! je že 6 krat zaprt in dvakrat v pregnanstvu. Zdrauatueno stanje Poinca-reja PARIZ, 22. decembra. Zdravstveno stanje Poincareja, ki je težko zbolel, je bilo danes ponoči neizpremenjeno. Bolnik potrebuje še vedno popoln mir. Iz grške zbornice ATENE, 22. decembra. Ministrski predsednik Venizelos je izjavil v parlamentu, da bodo vsi politični nasprotniki Kemal paše, ki so pobegnili na Grško, izročeni Turčiji. , Zrtue uulkana merapija AMSTERDAM, 22. decembra. Po zadnjih vesteh z otoka Jave je število ljudi, ki so izgubili življenje pri izbruhu ognjenika Merapija, naraslo že na 700, boje pa se, da je še mnogo večje. Vulkan deluje še vedno z vso silo ter se dvigajo iz žrela ogromni oblaki dima in pepela. Izbruh vulkana Merapija predstavlja vsekakor eno največjih vulkanskih katastrof, kar jih je bilo kdaj na otoku Javi. OBČINSKE VOLITVE V BUDIMPEŠTI. BUDIMPEŠTA, 22. decembra. Včeraj in danes se vrše tu občinske volitve. Od 292.558 volilnih upravičencev je glasovalo dosedaj že 159.949, ali 55 odstotkov. Od danes tinetmo zvežo nameieiEe polenovke pri tvrdki I, SISiSC nasisdnlk J. Skaza, Maribor, Glavni trg-rotovž Za olajšanje brezposelnosti v Ameriki. VVASHINGTON, 22. decembra. Kongres je bil odgoden za 2 tedna. Pred razhodom je dovolil 311 milijonov dolarjev kot izredno podporo za olajšanje brezposelnosti. Priporočam za boilčne jprs2Rifc@ sveže pitane goske, race, kapune, purane in Boueare stm Delikatesna trgovina Prinčič nasproti Glav. kolodvora dustrije je eden najvažnejših problemov naše bližnje bodočnosti in v zvezi s tem zlasti ustanovitev Privilegirane industrijske banke po vzorcu agrarne in obrtne banke. Zadevni zakon se izdeluje. Naše denarstvo je karakterizirano po tem, da je denarja sicer v izobilju, da pa splošna stagnacija onemogoča njegovo cirkulacijo. To .ie tudi razlog, da se vočigled necrotovostl vnašanje bančne obrestne mere še vedno ni moglo rešiti na način, ki bi bil v skh-du z množino razpoložljivega kapitala. na drugi strani pa s stvarnimi kre- ditnimi potrebami našega gospodarstva. Splošna kriza naravno ni šla mimo našega pomorstva in naše trgovske mornarice ter pomorskega ribarstva. Razveseljivo pa se razvija naš turizem. Gospodarska depresija še ni dosegla najnižje točke, pripravljeni moramo b*ti še na težke borbe, ki jih bomo pa vse preživeli brez večjih pre-tresljaiev. ako bomo posegli v nje aktivno in ne bomo kot obupanci z vrvjo v roki stali ob strani. Gospodarsko-prosvetnl tečaj ZKD v Konjicah včeraj 21. tm. je zopet pokazal, kako nujno potrebne so take prireditve in kako hvaležni so zanje naši kmetski gospodarji in njihovi sinovi. Največii razred ta-inošnje šole je bil poln poslušalcev, kmet skih mož in žen, fantov in deklet. Navzoči so bili tudi gg. srezki načelnik dr. Trstenjak, župan Jereb in drugi zastopniki konjiške inteligence, ki se zanimajo za gospodarska in prosvetna vprašanja. Tečaj je otvoril in vodil predsednik ZKD V. Špindler. Vrstila so se predavanja: g. strok, učitelja Robnika, ki je na svoj ori-ginalno-poučni način utemeljil potrebo splošne in strokovne izobrazbe za obstanek in napredek vseh stanov naroda; g. šol. upr. Klemenčiča iz Pobrežja o velikem pomenu umnega sadjarstva za naše narodno gospodarstvo in za blagostanje kmetskega stanu; g. inženirja Šiftarja z Vinarske in sadjarske šole v Mariboru o gnojenju z umetnimi gnojili kot predpogoju za uspešno poljedelstvo. Sledilo je še predvajanje novega »Gospodarskega filma Jugoslavije«, ki ga je dala izdelati Tovarna za dušik v Rušah in ki so ga u-deleženci tečaja z zanimanjem gledali, zlasti še, ker ga je po!asnjeval z zanimivimi podatki g. inž. Šiftar. Tečaj je traja’ nepretrgoma od 9. do 14. ure in so udeleženci z malimi izjemami vztrajali do konca ter izrekli željo, da bi se vršile takšne prireditve večkrat. — t Rafko Salmič. V Celju je v soboto dopoldne umrl po vsej Sloveniji znani najboljši slovenski mojster na diletantskem odru, urar in draguljar Rafko Salmič, v 61. letu starosti. Gostoval je kot diletant tudi v Mariboru na odru v Narodnem domu. Bil je vse življenje tudi odličen narodni delavec, in borec in ptiljubljen tudi kot družabnik poln neu& .enega, zdravega humorja. V zgodovini celjskega slovenstva bo ostalo SalmiČevo ime nepozabno. Bodi mu blag spomin! — Maksimalna tarifa avtoizvoščkov. Z ozirom na našo notico o avtoizvo-ščkih nam sporoča mestni magistrat, da je bilo vprašanje maksimalne tarife urejeno že septembra meseca. Po odloku banske uprave z dne 10. septembra mora imeti vsak avtoizvošček taksometer pritrjen na vidnem mestu, da ga gost lahko sede opazuje in mora biti v mraku in temi razsvetljen. Brez taksametra ali s pokvarjenim sploh ne sme voziti. Taksa-inetre si morajo avtoizvoščki nabaviti najkasneje do 1. januarja 19?1 in po tem roku noben avtoizvošček ne sme vo?iti brez njega. — Surovine. V neki gostilni v Melju sta sinoči okoli 21. mirno sedela trgovec M. in barvar O. Pri drug) mizi pa sta bila tkalec Karl G. in barvar Ivan P., ki sta neprestano izzivala trgovca M., tako da je končno s svojim tovarišem zapusti! gostilno. Toda O. in P. sta pohitela za njima, G. je vrel M.-a po stopnicah na cesto in tam sta a G. in P. obdelovala s pestmi, dokler u niso odstranili neki pasanti. Kasneje sta še rogovilila okrog M-ovega stanovanja in vpila, da mora »danes Še teči kri« in »naj pride ven, če hoče biti mrtev.« M. zahteva proti obema suroveže-ma kazensko postopanje. — Tatvina božičnih dreves. Ekonomu 8vanu Živku iz Hrastovca so neznani storilci v noči od sobote na nedelo z Glavnega trga ukradli več božičnih dreves, m? d njimi dvoje velikih po 5 metrov dolgih. — NacUonalizscUa mariborskega obmejnega zaledja Stara in znana resnica je, da bi Nem-jkolskih društev in čet, da je le še par cem nikdar ne bilo uspelo osvojiti si Ma- I vasi, kjer ni Sokola, pa tudi te vasi bo-ribora in ostalih naših štajerskih mest in do v najkra:šem času prišle na vrsto. In trgov, ko bi ne bili poprej osvajali tudi kar je najbolj razveseljivo, je to, da sto-njihove okolice, njihovega naravnega za- pajo v sokolske vrste vsi brez izjeme ledja. Tako vemo, da so z znanim »šta^ jercijanskim« pokretom pripravili ugodno podlago za svoje gospodarstvo v Ptuju, Slovenski Bistrici, Mariboru itd. Največjo pažnjo pa so posvečali severnemu zaledju Maribora, ozemlju med Dravo in Muro. Dobro so se namreč zavedali, da bo usoda Maribora zanje vedno še negotova, dokler bo samo otok med kompaktnim slovenskim ozemljem. Zato so posebno v času od 1. 1900 stanov in prejšnjega političnega prepričanja. Mnogi preišnji načelniki in voditelji Orlov so danes najboljši sokolski delavci. Isto velja za ljudi, ki so bili poprej narodno mlačni ali pa celo ža nasprotni našim narodnim in državnim stremljenjem. Posebno razveseljiv pa je še pokret mladine, ki trga vse vezi s starim. S tem pa nastaja nov položaj tudi za Maribor, največjo trdnjavo starega du- 9Uaribor$hi in dneoni drobiž Gostilničarska pivovarna d. d. v Laškem. Subskribentom gostilničarske pivovarne d. d. v Laškem bodo v prihodnjih dneh razposlana navodila glede vplačevanja delnic. Opozarjajo se, da naj z vplačili ne odlagajo, in tako omogočijo čim prejšnje sklicanje občnega zbora delničarjev, za kar je potrebno, da je vplačan najmanj zakonito določeni del kapitala. — Oznamenovanje ulic pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Že vsa povojna leta se je čutila potreba novega oznamenovanja trških hiš, ker je bil prejšnji način oznamenovanja hiš po zaporedni vrsti nepregleden in prak- do svetovne vojne napeli vse sile, da bi ha, ki ga poleg posameznikov iz prostih tično brez pomena. Zato je sklenil občin- to ozemlje ponemčili in Maribor priključili v kompaktno nemško pokrajino. Kaj vse so za to žrtvovali, je dovolj znano In bi pač bilo odveč ponavljati. Da so s svojimi napori dosegli precej uspehov, je resnica, vendar je vse to bilo le zunanje. Mariborsko severno zaledje je prej ko slej ostalo slovenska. Trpela je le narodna zavest. V letih .osvobajuva-nja in še dolgo potem, je bilo to naše o-zemlje narodno in državno skrajno mlačno in če bi bil tu določen plebiscit, kakor je bil na Koroškem, bi ga bili najbrže tudi izgubili. Da se je ta mlačnost ohranila tako dol?o, je pa bi'a v veliki meri poklicev in vrst inteligence vzdržujejo ski odbor na svoji seji dne 1. julija, da posebno nezavedni nižji,, pred vsem de> lavski sloji. Ta trdnjava izgublja zaledje, in ko ga bo popolnoma izgubila, bo morala kapitulirati tudi sama. Toda napačno bi bilo čakati le na naravni razvoj. Nasprotno, treba je, da storimo vse, d:- se ta razvoj pospeši. Sramotno bi namreč bilo, ko bi središče zaostajalo za deželo. Baš Maribor bi moral biti zgled in prvi vodnik. Toda Maribor tudi sicer ne vrši svojega poslanstva tako, kakor bi ga moral. Ljudi, ki delajo in se neumorno trudijo * prerod naše dežele, je med nami bo tudi naša lastna krivda. Iskali smo v tem Ire malo. Vedno in povsod vidimo ene in ozemlju pač volilnih kroglic, nismo pa iskali duš in src za naš narod in za našo državo. Strankarske huiskarije so celo marsikaj pokvarile in napredek narodne in državne misli znatno ovirale. Nihče bi tedaj ne bil pričakoval, da bo nastal preokret tako naglo in temelito, kakor nastaia v zadnjem času. Za našim hrbtom med Dravo in Muro se namreč dogajaio stvari, ki so nad vse razveseljive. Likvidacija stareea duha je v polnem teku. Samo v letošniem letu se je ustanovilo v okraju levi breg toliko so- iste, ki bi jih lahko na prste sešteli. Kje so ostali, kje je pred vsem naša mladina? Ali v Mariboru res nimamo narodnega in agilnega naraščaja? Mar je ideal te mladine samo enostranski mednarodni šport? Du'ce cum utile! so rekli stari Riml;ani. Potrebno je eno in drugo, nikdar samo eno! Zato naj ves zavedni slovenski Maribor stavi svoje sile v pomoč našemu obme:nemu ozemlju, ki no stoletjih tavanja in potapljanja v tujstvu vstaja k novemu zavednemu narodnemu življenju. Vsi na krov! Vsi na delo! fTlariborBko qleča!!5fe RFPFRTOAR: Pondeljek, 22. decembra. Zaprto. Torek, 23. decembra. Zaprto. Sreda, 24. decembra. Zaprto. Četrtek, 25. decembra ob 15. uri »Ala-din«. Otroška predstava. — Ob 20. uri »Grof Luksemburški«. Prvič v sezoni. Petek, 26. decembra ob 15. uri »Aleksandra«. Kuponi. • Ob 20. uri »Lutka«. Kuponi. Sobota, 27. decembra ob 20. uri »Prodana nevesta«. Kuponi. Nedelja, 28. decembra ob 15. uri »Ala-din«. Otroška predstava. Kuponi. — Ob 20. uri »Grof Luksemburški«. Božični prazniki v mariborskem gledališču. Za Božič se bodo vršile predstave po sledečem redu: Dne 25. t. m. ob 15. uri se bo kot otroška predstava vpri-zorila Raederjeva čarobna igra »Aladln«, ki deci radi pravljičnega okolja in mestoma zabavne vsebine zelo ugaja. — Ob 20. uri bo premijera priljubPene Le-harjeve operete »Grof Luksemburški«, ki 18 pesmi za en glas in klavir našega popularnega skladatelja in pevovodje mariborske Glasbene Matice, gosp. prf. Vasili;a Mirka, izda te dni Glasbena Matica v Mariboru. Pozdravljamo to naj: novejšo pot našega odličnega glasbenega zavoda s posebnim odobravanjem in upamo, da bo prva zbirka, ki jo izda, našla čim večji odmev in tudi podporo s strani glasbo ljubečega občinstva. Zbirka se bo dobila v vseh knjigarnah. O stvari še izpregovorimo. — Božični naval v »Ljudski knjižnici«. Minulo soboto zvečer in v nedeljo dopoldne je bil v »Ljudski knjižnici« v Narodnem domu tak naval, da je bilo včasih komaj prostora v prostorni čakalnici, kjer so se gnetli izposojevalci najrazličnejših stanov, mladi in stari, naiveč pa razdeli trg v posamezne ulice in jim da imena onih velikih krajev, kamor so u-smerjene. S tem sklepom je ustregel občinski odbor tudi potrebi tujskega prometa, ki na;de v napisnih tablah obenem potrebno orientacijo. Ta sklep občinskega odbora je potrdil srezki načelnik s svo-iim odlokom z dne 6. oktobra, na kar si je nabavila občina vse potrebne table pri tvrdki inž. Guzelj v Ljubljani. Table so izdelane prav okusno v emajlu in v državnih barvah po vzorcu pra?kih uličnih tabel. Beli napis na rdeči podlagi z modrimi okraski. Občina je dala v preteklem tednu pritrditi na vse hiše nove table, ki napravljajo na vsakogar najugodnejši vtis. — Švica kot klasična dežela smučarskega športa je nadvse lepo opisana v velikem kulturnem zvočnem filmu »Sin be!ih planin«, ki ga predvaja ZKD v Grajskem kinu od 25. do 31. tm. Nepozabne so slike lepote gorske romantike in napetosti smuških tekem. Prazniki so, nihče naj ne zamudi te edinstvene prilike! — t Inž. Albert Baicer, Na božično nedeljo je preminul v mariborski splošni bolnici v starosti 41 let g. inž. Albert Baicer, odlični sodelavec znanega mariborskega gradbenega podjetja arh. Jelenec & inž. Šlajmer. Pokojnik je že več let bolehal za zlatenico. Bi! je sin znanega mariborskega kl:učavni-čarja Baicerja. Blag mu spomin! — Letošnje božične počitnice trajajo po odredbi ministra prosvete od 23. decembr- do 15. januarja 1931. — 'oletnl dopust je podelijo nistrstvo 20 učite!jem-So-kolom. Med njimi so: Milan Apih iz Hoč, Franc Vrunč iz Ruš, Ema Mačus iz Prosenjakovcev, Ivan Petrovič iz Hajdine, Vida Hinterlechner iz Ptuja, Maks Pivc iz Žalca. Šest mesecev bodo obiskovali prednjaško šolo Saveza SKJ, naslednjih 6 mesecev pa bodo imeli prednjaške tečaje po sokolskih župah. — Mestna hranilnica v Mariboru vljudno obvešča svoje stranke, da v sre- KUD Oraif sk:i: -jS Samo še danes, pondeljek in iutri, torek: BARCAROLA (Požar v operi) 100% govoreči nemški zvočni film. V sredo, 24. dec. je kino radi norme zaprt! Union: Samo še danes, pond. in jutri torek 3—{—I =2 V sredo, 24. dec. je kino radi norme zaprt! Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17 19. 21. uri: ob nedellah in praznikih ob 15. 17.. 19 In 21 nrl Predprodala dnevno: od 10. do 12. ure na blaeainl. XXVI mladine, kar ie še posebno razveseljivo V obeh dneh se je vpisalo samo novih j j v , . članov In {lanic 32 ve5 kakor popre! ccli do’ 24' “ |,<>s'"le- mesec. »Ljudska kniižnica« je prejela v v Koncert kozakov, soboto 55 novih knjig, večinoma jusoslo- ,. povsod, kjer nastopajo donski ko- venskih novih romanov in pa nemških z j.1 ^ vodstvom Sergeja Jarova, bo prevodov svetovne literature, za katere * mariborski koncert dne 7. januarja jo vprlzaHaionovsod' ^v^kan'^^"! n' i pa so se izposojevalci v nedeljo dopol- r^Prodan. Da omogočimo tudi zunanum ‘fJ,m ,U‘ dne naravnost tnrali. tako da ni n,taln obiskovalcem nabavo vstopnic, se bodo spehl, ter ,e M Marlbo,f,„om v d*!*" *** v Preproda,* že od pondelfa. dne 29. t. m. dalje, lahko pa se tudi re- rem spominu. Na novo zrežiral in insce-niral je to opereto režiser g. Djuka Tr-buhovič, ki bo pel tudi glavno tenorsko partijo. Dirigira g. Herzog. Nove dekoracije je izvršil g. Ussar. — Na Štefano- reta^elo temne^entnp* °vp" Vabi,a smn razposlali. Kdor jih pomo- 'e je ustanovil včeraj 21. tm. po gospo- selega dejama »Aleksandra«, ob 20 uri ^ S .p.reie,’..tiai nam blagovoli opro- darsko-prosvetnem teča;u Pododbor pod se bo ponovila Audranova opereta »Lut- st.ti. Rek^maciie preemarno vsak dan vodstvom g. dr. E. Mejaka ima nalogo, ka«, ki spada med letošnie najbolj uspele ijJ I dr”stven' sob' 3“?- akad. da poglobi prosvetno delo v okraju. To operetne vprizoritve. - V soboto, 2?. 1.1 1 m. se bo pela popularna Smetanova ope-ra »Prodana nevesta«, ki je bila letos od občinstva zelo simpatično sprejeta. V nedeljo. 28. t. m. se bo popoldne ponovila Raederieva čarobna pravlilca »Aladln« kot otroška predstava, ob 20. uri pa se bo vršila prva repriza letos na novo naštudirane popularne operete »Grof Luk-senburškl«. prazniki še v torek, dne 23. dec. od 18. ... , do 20. ure, med tem ko je v četrtek, kot pismeno na naslov »Koncertni smo že poročali, zaprta. jbiro 0,asbene Matice Maribor«. _ ----------—-------------------------------—— Okrajni pododbor mariborske ZKD 11. akademski ples. j v Konjicah Priprav- je doslej sedmi okrami pododbor ZKD v območju Zvezinega delovanja. — Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru. članski sestanek bo v pondeljek 22. t. m. ob 20. uri v Narodnem domu. Udeležba za članstvo obvezna. Živi kani 3760 in lini se dobijo dnevno pri tvrdki Ferd- Greiner Maribor, Gosposka ul. 2 Za Božic nudim po najnižjih cenah rum, domače slivovk 9, punč-ezenc, likerje in venski šoirit ADALBERT GUSEL Koroška cesta 18 veležjrar' M-na Aleksandrova cesta 39 nPOLO Četrtek. 25- in petek, 26. decembra Veliki senzacijonelni Božični spored: HIŠA GROZOTE Popolnoma nove in še nevidene stvari. — Nizke cene!! Drobiž iz Slov. Bistrice. V nedeljo 21. t. m. je umrla v Ravače-vi vasi pri Slov. Bistrici gospa A. U* mavšek, mati gospe Walland, gostilni* čarke v Slov. Bistrici. Vsem prizadetih naše sožalje. — V nedeljo popoldne i? biia v Tinju božičnica v osnovni šoli Otroci so lepo prikazali božično igro, na* kar je bilo nekaj najrevnejših otrok ob* darovanih. Obdarovali pa jih bodo še ob ponovitvi na sv. večer, h čemer so naj* več pripomogli požrtvovalni darovalci Mal požar v krojaški delavnici. Stražnik na Tržaški cesti je sinoči kroS 17. iz zaprtega izložbenega okna krojač* Reicherja v hiši št. 18 videl uhajati dini Ko je poklical krojačevo ženo in sta pri* šla v delavnico, je gorela likalna miz8« na kateri je stal električni likalnik z od* prtim stikom. Seveda sta ogenj tal V sa* ma pogasila in preprečila večjo nesrečo Škoda krog 300 Din je krita z zavaroval' nino. Sreski odbor Narodne Odbrane za M* ribor in okolico se je iz Narodnega doma preselil v Str®' harjevo hišo v Grajski ulici broj 5 (na* sproti gradu), kamor se naj naslavljaj0 dopisi. Uraduje vsak delavnik od 8.—$ in od 14.—18. ure. Blagajna posluje $ posebej vsak torek in petek od 18.-19' ure. Na oblastni odbor NO se naj n3' slavljajo dopisi kakor doslej, tudi v bo* doče v Maistrovo ulico 17. Pristopajte ^ Narodni Odbrani! Ustanavljajte krajev* ne in srezke odbore! —■ Podporno društvo za revne učitelje v Mariboru se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli f darežljivo roko k božičnemu obdarjeni11 mariborskih ubogih otrok. Izrecna za* hvala še veljaj gospem, gospodom, pod' jetjem, oziroma tvrdkam: Posojilnica v Mariboru, Prva hrv. štedionica, Woege* rer. Družba Union, Narodna banka, P°' možni škof dr. Tomažič, grof Padita-Pogačnik, M. F. Halbaerth in Reiser, Rfl' dolf Kiffmann, Pinter Sl Lenard, PelikaO-Franz, Plemelj, Dr. Robič, HausmanM* ger, V. Heinz, dr. Ploj, Wesiak, dr. B®' njamin Ipavic, dr. Kartin, Guštin, Stef' nad, Pfrimer, Anton Kiffmann, Hutter* Feldin, Majer, Berg, Braun, Šegula, Ifl®' ga-Szinicz, Turad, Freund, Jančič in dve tvrdki, ki darilu nista pristavili H®' sk>va. Tako bodi Izrečena zahvala vsem darovalcem peciva in sadja ob Prl' liki božičnega bazarja. — TRENCHCOATI, površniki, hubertusplaščl, usnjeni Jo#*1 300 vrst krzna, pilil, snežni čevlji, *°c' žnl škornji, galoše, kakor tudi vse m®-nufakturno blago na obroke. ORN% Maribor, Koroška cesta 9.________________XUj! Samci in male oblteljl jedo poceni in dobro le v javni kuhinji Slomiškovem trgu 6. — t . Popravila In snaženje pisalnih strof® izvršuje specljalna popravljalnlca Rud. Legat & Co., Maribor, Sloveti*®, ulica 7, telefon 21-61. pod bolitnlm dievtiom — raivaidlifo v*B'*«na ®o«r oda Dobite jih v bogati izbiri v modni trgovini MARIBOR j! Aleksandrova c. 7 | Zakaj le radij tako drag? SKRIVNOST SVETOVNE PRODUKCIJE RADIJA. CINKOLOBVE. TAJNOSTI RUDNIKA Cena gramu radija je danes 10.000 li-ver šterlingov (krog 2 in tričetrt milijona dinarjev). Ta silno visoka cena onemogoča uporabo radija v medicini v oni meri, kakor bi bilo potrebno. Mnogo več bi bilo slučajev ozdravljenja, da imajo bolnice na razpolago večje količine dragocenega radija. Neprestano se dvigajo protesti radi draginje radija, ker je znano, da je cV-aglnja v prvi vrsti posledica spekulacije družbe, ki ima danes v 'esM-ci svetovni monopol za radii. To je družba »Union Miniere« v Bruslju, ki je lastnica rudnika Činkolobve v Kongu, najbogatejšem na radijevi rudi. Londonski časopis dehvske stranke »The Dailv Herald« je skušal razkriti skrivnost tega rudnika in je pred več meseci poslal v belgijski Kongo dr. L. Hadena Guesta. Ta se je nedavno vrnil v London in objavil v listu tri članke o potovanju v Kongo in o vprašanju pomanjkanja radija za bolniške potrebe. Kakšna tajnost — piše dr. Guest — je za bajno ceno radija? Je-li njegova cena, 10.000 suntov za gram. upravičena? 4ii je pa morda plod premišljene omejitve proizvodnje, dasi je povpraševanje dan za dnem večje? Civilizirani svet naravnost gladuje za radijem. Na vsakih sedem odraslih oseb umre ena za rakom. Vsak dan se množe klici bolnikov in zdravnikov: »Radija, več radija!« A odgovor se glasi: »10.000 funtov gram!« Radi;a je seveda malo. Ni lahko ga najti. Povsem drugo je pa vprašanje, ali ta mala količina opravičuje tako izredno ceno, da je danes gram radija večtisoč-krat več vreden nego njegova težina v zlatu in tisočkrat več nego njegova težina v dijamantih. Prepričan sem in lahko to tudi dokažem, da se da svetovna količina radija zelo znatno povečati in vsledtega tudi njegova cena znatno znižati v zelo kratkem času. Spremembe v cenah radija so zanimive. Kratko potem, ko ga je odkrila gospa Curie, so se mogle dobiti male količine radija po 500 funtov gram. L. 1910 so bile producirane male količine radija v Jahimovu na Češkem. Trebalo je izsekati in razbiti 200 do 400 komenja, da se je dobil en gram radija. V tem času je stal v Zedinjenih državah gram radija, ki so ga tam producirali, 24.000 funtov. Od 1. 1910 do leta 1915 je bilo na svetovnem trgu zelo malo radija. L. 1915 pa je v produkciji radija nastopil dogodek največje važnosti. Tega leta so odkrili rudnik v Činkolobve v okrožju Katanka v belgijskem Kongu. Radi svetovne vojne ni bilo mogoče začeti z eksploatacijo vse do 1. 1921. Na svetovni trg so prišle prve količine tega radi;a šele 1. 1923. Ruda tega rudnika vsebu;e dosjej največjo ko'ičino radiia. Rudnik je last belgijske družbe »Union Miniere du Haut Katanga«, ki ima centralo v Brusliu in koncesijo belgijske vlade za izkoriščanje vseh kovin v okrožju Katanga. Ruda v Činkolobve je tako bogata na radiju, da zadostuie samo 10 ton za en gram radija. Za dobavo ene tone rude iz rudnika znašajo stroški 3 šilinge. Rudo naložijo nato v tovorne avtomobile, ki vo- zijo v mesto Panda. Ta prevoz stane komaj par šilingov za tono. V Pandi se ruda naloži v železniške vagone in se de loma po železnici deloma po rekah prevaža v luko Matadi. Tam jo ponovno pretvorijo na parnike, ki vozijo dragoceno blago v Antverpen in odtam v tvornico v Oelenu v Belgiji. Ako računamo —piše dalje dr. Guest, — da bi prevoz rude iz rudnika Činkolobve do Oelena stal makari 50 funtov šterlingov, bi proizvodnja enega gr.ima radiia sta!a 500 funtov. L. 1929 je družba »Union Miniere« producirala 60 gramov radija, kar po današnji ceni predstavlja vrednost' 6f)0.000 funtov šterlingov. Ali so vsi stroški družbe znašali polovico te svote,1300.000 funtov šterlingov? Tvornica v Oelenu ni velika, komaj kakor navadna liudska šola v Lon-donu. Ima razmeroma malo nameščencev. Ni dvoma, da bi družba mogla pro-daiati gram radfa po S.(XK* funtov šterlingov in bi pri tem Še lepo zaslužila. Glasom izvestja družbe je v času od 1923 do 1929 prodala 210 gramov radija, je torej v sedmih letih inkasirala 2,100.000 funtov (blizu 600 milijonov dinarjev). Gotovo pa je, da izdatki družbe niso presegali niti polovice tega zneska in je torej družba zaslužila letno čistega najmanj svojih 40 milijonov dinarjev. Značilno je, da ravnateljstvo »Union Miniere« nikomur ne dovoli ogleda rudnika Činkolobve. Ves rudnik je obdan z visoko ograjo bodeče žice. V rudniku pa ie z enako ograjo obdano mesto, kjer se koplje ruda. Tudi so z enako ograio obdane vse hišice delavcev v rudrJku. Okrog celega rudnika so nastavljeni stražniki in napisi, da je dostop zabra-njen. Odpeljal sem se — pripoveduje dr. Guest — s svojo ženo iz Pande na privatnem tovornem avtu v Činkolobve. Upal sem, da bom prevaril stražnike in mogel priti v rudnik. Obstali smo kaka 2 kilometra pred rudnikom, in odtam smo šli peš proti rudnikii. Toda nismo mogli priti v rudnik. Vendar sem od zunaj lahko ugotovil, da rudnik ne de'a, in izgledalo je. da delo že deij časa stoji. Kasneje sem doznal, da ie čez neKaj časa po daljši ustavitvi dela v -udnikit spet pričelo delo. Izvede! sem tud’. da je rudnik silno bogat na rudi. Ve poslovanie z radiiem. Javnost ima pravico, zahtevati od družbe, da o-pusti svojo dozdaino taiinstveno polUi-ko s proizvodnjo radiia in objavi cene produkcije. To vnrašame se tiče vseh narodov, in ima Društvo narodov pravico in dolžnost, da zahteva pojasnila od družbe Ako je nemogoče izvedeti resnico o Činko'obve na drug način, je pač treba izvršiti preiskavo pod nad- zorstvom Zdravstvenega odbora Društva narodov. Pokazala se bo morda potreba, da Društvo narodov prevzame nadzorstvo nad celotno svetovno proizvodnjo radija. Sokohfmt Seja župne uprave SKJ bo tokrat izjemoma, ker je v četrtek praznik, jutri v torek, 23. decembra, ob običajni uri. Ker so na dnevnem redu izredno važne zadeve — seje se vdeleži tudi br. Lukačič iz Ljutomera! —, prosim čim številnejše udeležbe. — Zdravo! Starosta. 5muška tekma na Pohorju Zimskošportni odsek SPD Maribor-Ruše priredi v nedeljo dne 11. januarja tekmo za klubsko prvenstvo s startom in ciljem pri Klopnem vrhu. Tekmuje se po pravilih JZSS in sicer v sledečih kategori>'ah: a) senjorji-tekmovalci, ki so že tekmovali pri tekmah, prirejenih po društvih, včlanjenih v JZSS in so se plasirali; b) junjorji-tekmovalci, ki do sedaj še niso tekmovali; c) dame; č) izven konkurence. Tekme se lahko udeležijo člani odseka v konkurenci, vsi ostali izven konkurence Tekmovalci morajo biti verificirani. Dolžina proge: za senjorje 15 km. za junjorje 10 km, za dame pa 5 km. Razglasitev in objava proge dne 11. jan. ob po1 9. zjutraj, start ob 9. uri. Prijave se sprejemajo do 10. jan. do 16. ure v trgovini g. Bureša v Vetriniski ulici. Prijavnina Din 10.— za dijake Din 5.—. Vodstvo tekme: predsednik: dr. Senior Davorin, tehnični vodja prof. Šilc Joško, starter Maier Franio, časomerilca na startu in cilju gg. Btireš in Vahtar, zapisnikarja Cingerii Ljubca in Drofenik Herbert, sodnik in zdravnik g. dr. Sekula Jože, nadzornik proge inž. Rungaldier Ervin. Prvaki v vseh kategoricah prejmejo srebrne pokale, drugo plasirani srebrne Makete, tretje plasirani pa srebrne odse-kove znake. Prvak izven konkurence dobi srebrno plaketo. Istočasno se bo na podlagi doseženih rezultatov določilo prvenstvo dijaškega odseka ter dobijo trije najboljši tekmovalci praktična darila. Darila so razstavljena v športni trgovini g. Divjaka na Glavnem trgu. Razdelitev nagrad in objava reznltatov se bo vršila v Mariboru. Rokavne znake zimskošportnega odseka SPD Maribot dobijo člani pri blagajniku g. Majerju na Glavnem trgu. Cena Din 15.— za komad. Otvoritev smučarske sezone. Včeraj se je vršila prva smučarska tekma v Dravski banovini in sicer v Planici smučarski štafetni tek na 20 km (4X5 km). Rezultati štafet so bili naslednji: 1. Smučarski klub Ljubljana 2:08:16; SK Ilirija (Ljubljana) 2:14:14; Smučarski klub Maribor (inž. Koudelka, Jurič, Neu-man, Pintar) 2:19:42; Smučarski klub Dovje-Mojstrane 2:19:57. Nogometne tekme. Zagreb: Sokol:Sparta 0:0. Beograd: BSK:Sparta (Zemun) 9:0 6:0); Jugoslavija:Jedinstvo 4:0 (3:0); Soko:Grafičar 3:1 (1:0). Dunaj: SIovan:Libertas 4:2 (3:0): W. A. C. 3:1 (1:1); Sportklub:Metallum 7:2 (2:2); Hakoah:Viktoria 2:0. Praga: S!avia:DFC 4:3 (3:1); Sparta-Bohemians 2:2 (0:1). Monakovo: Vienna (Dunaj) :FC Bayr / 3:1 (2:0); Munchen 1860:DSV Miino /a 2:0 (1:0). TUDIzaMALDF AR DOBITE VSAKOVRSTNA DARILA! Lutke 1'- , , c J Din t dalje vozički za lutke 7IV- od Din / , železnice od Din sanke od Din >■ w n gugalne konje od Din od Din od Di* oprm. od Din Teddy-medvedi od Din živali iz sukna od Din stavbne skrinjice 0< vi od Din 10-80- 80 - . štedilnike IfV- od Din I” „ družabne igre 7 od Di« K „ sobe za lutke* oprm. 4 od Din » 10 -. 5;-. od Din 10 „ igrače iz pločevine O*. od Din •» pristne Alp. kav. žličke A od Din pristne Alp. žlice ©'» od Din w n predmeti izkina*srebr. O C*. od Din flav » Smuški tečaj za otroke. Za časa božičnih počitnic priredi Zimskošportni odcek SPD Maribor v neposredni bližini Maribora otroški tečaj. Prijave sprejema g. Bureš v Vetrinjski ulici- Zbirališče dne 25. 12. in naslednje dni ob 9. uri pri godbenem paviljonu v parku. Starši so vabljeni, da otroke spremijo na vežbališče. Celo pri teh cenah dovolim v dobi 5 cenenih dni, od 19. do 24. decembra 1930, 20% popust FRANC K0RMANN MARIBOR, GOSPOSKA ul. 3 Odšel mi je m^d vel»k pes »Bernardinec«, dolge dlake in beloriav. Najditelj naj nsa vrne lastniku.— (ioslilna Žoliar. Tržaška cesta. 3804 B S IH jiP^B n mmm m BSKSJKSS m Gradbeno podMls Inž. arh. ,IEI ENEC- In Inž. ŠLAJMER v Mariboru, sporoča tužno vest, da je preminul na božično nedeljo njega odlični sodelavec, gospod -j inž. Albert Baicer Dobrega tovariša in zvestega prijatelja ohranimo v trajnem spominu! 3803 MARIBOR, dne 22. decembra 1930. 3frBTi 1 V M a r I b' o r n, 'dne 22. XTT. 1930. II TRHJNO VESEL-!E POVZROČAJO V TEH TEŠKIH ČHSIH SRHIO KORISTMI BOŽIČKI OHROMI. PRHKT1-•M IH KORISTIH DUR Sl i "l w£VLJI! KIZHE CEHE, NfiJSOUlil KRHOVOST1 otroški Čevlji DAMSKI ČEVLJI, ZA PLES . . DAMSKI ČEVLJI, NA ŠPANGO DAMSKI ČEVLJI, PUMPS MOŠKI POLCEVLJI . . MOŠKI ČEVLJI, VISOKI . Din 125"< Din 145--Din 165". Din 195". Din 195". Din 245". £530 DOLGOTRAJNI, NEPREMOČLJIVI. IZ ATLASA. ELEGANTNI, ODLIČNI. ČRNI, RJAVI, SPLOŠNO PRILJUBLJENI. ČRNI, RJAVI - LAK, ZELO MODERNI. ZELO UGODNO NOŠENJE. PRAVI ČEVLJI ZA ŠTRAPAC. LUHSUSNI ČEVLJI PO ZIBE RISIH CEHHH. PmiEJEMO JIH H1J-BOLJE, KER RSZPOi ISfHHO SHIHO UH V CRČflVI Z ORiqiHHl-flOOOYEBR-WELT STROJI. USekiandrova cesta 9 NAJLEPŠI DAR ZA BOŽIČI BS5EC32BB Za božična darila kupite vsakovrstne ure, zlatnino, srebrnino in optične predmete najbolje pri Mu-lavcu, Kralja Petra trg:. Kupuje se lomljeno zlato po ______________najvišji ceni. 3786 Dobro vino lastni pridelek toči čez ulico po 10 Din. Vezjak, Splavarska 6. 3799 Boliš! delavec išče kakršnokoli službo. Položi 20.000 Din kavcije. Naslov v upravi. 3795 Štrapacni čevlji moški in ženski vsake velikosti za šport 'v zalogi pri Ivanu Krois, Maribor, Koroška cesta 18. 3775 Prodajam Igrače, moške obleke, čevlje, klobuke, smuči, drsalke i. t. d. Starinarna Peteln, Maribor, Orožnova ul. 1. 3753 Najboljša in najcenejša dalmatinska vina, bela in črna, dobite le v prvi dalmatinski kleti v Mesarski ulici 5. (Pod Glavnim trvom.) _ 38 Dražestni nakit za božična dro -esa v steklu La-metta-verižice, narezlan papir za sladkorčke, sveče. Papirnica Novak, Gosposka ul. 9. XXXV. Premog Peklenica brez smradu in kamenja, malo pepela. Po vozovih Din 38.— franko dom. B. Guštin, Cankarjeva 24, telefon 2499. Usn;e galanterija in ročno delo (pisalne mape, albume, kasete itd.) izdeluje brezhibno knjigoveznica Novak, Gosposka ulica 9. Nizke cene! XXXV. KOLOBARJI, Mejovšek, Tattenbachova 13. tel. 2457. Priložnostni nakup za otroka, gospoda in damo so najmodernejši fotoaparati, Fotomeyer, Gosposka ulica 39. 3785 Vzamem na hrano dojenčka od 3 mesecev do 1 leta. Istotam se sprejme gospod na stanovanje in lira' no. Košaki 65. 3800 - - - - Lep lokal oddam s 1. januarjem 1931. Uprava hiS Pokojninskega zavoda v Mariboru. Kralja Petra trg. 3792 5 jcmmlh dni! V času, ko mora vsak kupiti darila, sem se odločil, povodom de sefletnlce obstoja mole trgovine, prirediti pet cenenih dni in dovolim iz tega razloga vsakemu ceni. odjemalcu,kateri ml predloži časopis s tem inseratam En polnim naslovom od 19. do 24. decembra 1930 pri vsem mojem blagu, pri katerem so cene pri vsakem komadu razvidne, 20°/» popusta, reci dvaiset procentov tako, da je tokrat kupujočemu občinstvu nudena prilika nabavili božične nakupe v galanteriji, športnih predmetih, gramofonih In ploščah, pleteninah, kravatah, rokavicah, porcelanu in stekle ni robi, bronzah, blagu iz kina-srebra, parfumeriji, snežnih čevljih in galošah, robcih, kakor tudi igračah v naj večji izbiri po ce ni, katere šc ni bilo. Ta reklamna prodaja velja samo za moje p. t. odjemalce na dr obno in se blago v več'žh količinah s tem popustom preprodajalcem ne bo oddajalo,Pri nakupu od najmanj Din 500.— eno srečko »jadranske straže« zastonj. 3749 FRANC KORMANN, MARIBOR, Gosposka ulica št. 3 Izdaja Konzorcij »Jutra* v Ljubljani: predstavnik izdajatelja ln urednik: FRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d- d, predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.