46. štev.
V Kranju, dne 18. novembra 1911.
XII. leto,
1n
GORENJEC
Političen in gospodarska list
Stane za Kranj z dostavljanje« na dom 4 K, po posti ta oelo leto 4 K, za pol leta t K, ta. Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne storilke po 10 Tin. — Na naročbe brez istodobne vposiljatve naročnin« m ne ozira. Uredništvo in upravništvo je v hiši št. 117.— Izdajatelj: Ivan Podlesnik. Odgovorni urednik: Val. Sitar. — Rokopisi naj se pošljejo, če mogoče, te med tednom.
Izhaja vsako soboto =  dopoldne =
Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, za četrt, strani 20 K. Inserati ae plačujejo naprej. Za manjia oznanila te plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravnistvi naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Kranj v dobi liberalno-naprednega gospodarstva.
Lepši, Kranj, v svoji prirodni krasoti, ki kot orel čepiš v svežem gorskem zraku na pečinah med strugama zelene Kokre in brze Save! Vedno jasno nebo dovoljuje podnevu solncu, ponoči pa luni, da razsvetljujeta tvoje ulice danes, kakor nekdaj v onih časih, ko te je Vitovec oblegal. Brzice tvojih rek ti ponujajo svoje moči, da se jih poslužiš v svojo korist Izhodišče si z ature v prekrasni gorski svet. V tebi se steka trgovina najbolj oblagodarjenega dela Gorenjske.
Ustvarjen je Kranj za napredek, ali skoro nikjer ne najdeš nobenega sledu o napredku, ki bi kazal, da mestni gospodarji razumejo naloge časa.
In vendar smo čitali zadnjo soboto v „Lai-bacher Zeitung", da ima Kranj že nad dve desetletji narodno-napredno občinsko zastopstvo. Zbrali so se očetje in neočetje mestnega napredka v ponedeljek 6. t. m. in so poslušali govor naprednjaka, ki je trdil, da je Kranj v zadnjih 20. letih zelo napredoval in da bo še bolj v bodočnosti. Kranj je dobil gimnazijo, mestno hranilnico, vodovod, dobil pa bo elektrarno, razsvetljavo, kanalizacijo in regulacijo Govoru je sledilo črtanje imen kandidatov, in napredek Kranja bo v pravih rokah, če tudi volivci dne 23. t. m. izrečejo dosedanjemu napredku pohvalo. Ta napredek pa bo, da bo ostalo v .Kranju vse po starem — Nur langsam, langsam fahrenl" Vsedel se je narodno - napredni oče in je hitro v svojo in korist mesta Kranja spisal nemško poročilo o narodno-naprednem vo-livnem shodu v „Laibacher Zeitung".
Mi pa stopimo pred vso javnost in povemo na vsa usta, da stoji gospodarstvo kranjskega mesta ne v znamenju napredka, ampak v znamenju rakove poti.
filmnazlia, mestna krairilntca, vodovod — napredne pridobitve!
Gimnazije bi v Kranju ne imeli, ako bi ne bilo od liberalcev napadanega poslanca Glo-bočnika in če bi tu ne odločevali možje, ki so bili vse prej kot žlahtniki .kranjske žlahte". Kranj je dobil gimnazijo, ker je središče Gorenjske in pri tem ni prav nič odločeval napredni občinski odbor. Kdor pa količkaj pozna razmere, ve, da ravno sedaj vladajoča klika najbolj ovira razvoj tega zelo važnega zavoda. Kateri krščanski kraetski oče pa lahko brez skrbi pošlje svojega nepokvarjenega sina v okuženo ozračje liberalnega mesta?
Mestna hranilnica naj daje mestu potrebni kapital na razpolago za investiranje in naj regulira denarni promet. Tu imajo vsi mestni očetje pravico kontrole in po njih vsa javnost. Zato so pa šli nekateri napredni mestni očetje in so ustanovili konkurenčni zavod, .kreditno društvo", ki je domena nekaterih, in izločen iz javne kontrole. Kreditno društvo je jemalo mestni hranilnici vloge. Da, liberalni mestni očetje so nagovarjali ljudi, naj vlože denar pri .kreditnem
društvu". Kako so lovili za .kreditno društvo" denar onega kranjskega meščana, ki je pred kratkim podedoval veliko premoženje, to bi vedel povedati neki odvetnik v Kranju, ki je lepi načrt onemogočil. To napredno postopanje z napredno pridobitvijo se ne bo nikoli dovolj ožigosalo.
Vodovod. Ker ima v naši deželi večino S. L. S., so se začeli graditi vodovodi povsod, v vsaki vasi. V tem času je dobil tudi Kranj svoj vodovod, ker se je tudi naše mesto pritegnilo k splošnemu načrtu za kokriški vodovod. Liberalna pridobitev pri vodovodu pa je vodovodni stolp, ki ga lahko vsak potres razruši. Liberalci so tudi z grehi pričeli zgradbe, katere bodo stale Kranjce še lepe svote, ko bode treba napraviti one zgradbe, ki bj se imele zgraditi obenem z vodovodom.
To so torej one pridobitve, s katerimi kažejo liberalni mestni očetje na napredek Kranja v zadnjih 20. letih. Rajši naj bi bili molčali, kakor pa kazali svojo siromaščinol
Poglejmo malo bolj od blizu, kakšno da je
Liberalno gospodaritoo ■ občini!
Imamo ubožnico, ki razpolaga z velikimi kapitali, katere so darovali kleriki in klerikalci, o katerih pa so podrobnosti znane le nekaterim liberalnim komandantom in ti o njih rajši molčijo. Razmere v ubožnici so pa take, da ubožci iščejo po hišah hrane, da se nasitijo in prosijo slame, da morejo spati na suhem, kajti ona slama, ki jo da napredna uprava ubožnice, je že davno segnila. Ubožci si ne upajo v ubožnico; cel Pungert ve, da so tam razmere, ki smrde do neba. Ob petkih cele tolpe beračev nadlegujejo dobre meščane. Človekoljubni Sajovčev Janko je obetal v občinskem odboru, da se bodo razmere izboljšale in da bodo šunder delajoči pouk godbe odpravili iz bolnice, toda še danes morajo ubožci poslušati za večerjo ne posebno ubrane glasove. Naši mestni očetje so vedno obljube ponavljali, da jim potem ni treba ničesar izpolniti.
Vodno moč ima mesto ob Savi na razpolago. Toda o tem se mora v liberalnem občinskem odboru molčati. Leti nadležni pristaši S. L. S. v zadnjem občinskem odboru si niso pustili mašiti ust in so drezali toliko časa, da so liberalni mestni očetje sedaj pred volitvami morali storiti saj nekaj, dasi bi bili, kakor po navadi, najrajše govorili samo o raznih miloščinah. Lep načrt za izrabo vodne sile je napravil g. inženir Kfivanec. Veselili smo se elektrarne, toda občinski očetje so zavlačevali zadevo in jo srečno zavlekli, da pride v novi občinski svet, kjer jo upajo pokopati. Morda menijo, da v tem ne bodo imeli kontrole od mož S. L. S. in da bodo še nadalje pustili Savo lepo teči izpod Majdičevega mlina. Škoda, katero so storili tu v zadnjih dvajsetih letih ti Majdičevi petolizci, je ogromna.
Trotoar so menda enkrat v Matuzalemovih časih napravili v Kranju, takrat so morali tudi bolj izdatno posuti ulice, kajti danes je vse v
takem stanju, da ponoči v temi ljudem ni težko uganiti, kdaj da se pride v Kranj. Kadar človek cmokne v blato, ali pa do kolen v mlako, takoj ve, da se nahaja tostran savskega mostu. Da si pa kranjski meščan ne zlomi nog, gre rajši po sredi glavne ulice mesto po razritih kroglah ob strani. Sedaj pred volitvami obetajo nov trotoar in boljše ceste. Morda bo kak liberalen mestni oča celo rekel, da je tirolski porfir za tlake že na kolodvoru, kakor se to govori o materialu za razsvetljavo, ki baje v Ljubljani na kolodvoru čaka, da pride napredni zastop mesta Kranja in plača .Lagerzins" I Tako se godi, ko hoče .žlahta" po svoje komandirati Kranj.
Razsvetljava v Kranju je pač najlepši dokaz naprednosti občinske uprave. Dvajset let je Kranj napreden, pa ima toliko svetilk, da bi jih kmalu na prstih seštel in pa takih, da jih v hipu malo močnejši veter pogasi. Mestni očetje sami zabavljajo zaradi te mizerije, kadar v temni noči z glavami butajo v kostanje, ker ni sve-tiljke, ki bi razsvetlila to egiptovsko temo na poti s kolodvora v mesto. Pod mestom navadno nikjer nobene luči, pešpot na klancu .pod Jelenom" nobene, v mestu pa tuintam kaka lučka. Človek mora stopati po lužah, kvariti si obleko in zdravje, in to sedaj, ko imajo že vasi ob rekah svojo lepo električno razsvetljavo. Kranjski napredni mestni zastop pa je menda celih 20 let spal, da ni videl teme v Kranju, ali pa je bdel, ko je luna čarobno lepo obsevala mesto. Pravijo, da je načrt narejen, da je materijal že celo na kolodvoru, toda pri hitrosti naših mestnih očetov zna to šele v drugem desetletju postati napredna pridobitev.
Kakšno ima Kranj kopališče in kake razmere vladajo tam, kjer imajo mladiči naprednih mestnih očetov besedo, ne pa redar, to priznava napredna žlahta že s tem, da se hodi kopat v kopališča, ki jih je napravila Kokra sama.
Kaj odločuje v občinskem svetu, kaže prekladanje sejmov, ki se zadnji čas glavama žlahte Crobathu in Sajovicu na ljubo prakticira v veliko korist obrtnikov in trgovcev in onih, ki hodijo v Kranj kupovat in prodajat. Žlahta reče, drugi kimajo.
napredni občinski soat nI Imel smisla za nobeno moderno socialno vprašanje.
Poglejte vi, starši, v kakšno ljudsko šolo morate v Kranju pošiljati svoje otroke I Liberalni učitelji tekajo za stranko, ki je tako napredna, kakor so bili naši pred 100 leti, in zato si še sedaj mladina v temnih prostorih kvari vid. Ali se je napredni občinski svet v dobi 20 letnega vladanja kdaj potrudil, da bi za središče Gorenjske pridobil kako strokovno šolo? Ali se je kaj storilo za obrtnika v Kranju? Ali je izpolnilo napredno županstvo zadnje čase pri vprašanju lokalnih železnic svojo nalogo? Kako je pa i tistim mostom v Pungertu, ki veže mesto s hujanškim svetom?
Kaj ie stori za olepšanje mesta? Poglejmo prostor pred savskim mostom, kako se po njem cedi gnojnica, da lahko vsak že pri vstopu v mesto vidi napredek I Krasna stavba je glavna cerkev, ali se pa kaj stori za olepšavo trga poleg nje? Za ohranitev zgodovinskih znamenitosti skrbi občinski svet s tem, da vestno hrani .Podrtije" sredi mesta. Naša .Zvezda" bi bila res lahko zvezda, p? ni. Narava sama skrbi ob Savi, da je mogoče tujca kam peljati, kajti onstran Kokre bi videl sicer romantičen svet, obenem pa tudi tak del Kranja, da bi se ga v dostojni družbi ne moglo imenovati s pravim imenom. In če zanese tujca pot v mesto in se ni ustrašil ne teme, ne blata, ne smradu pa ulicah, ga pa morajo pregnati neprestani kravali po znanih gostilnah, ki so v prijateljskih odnošajih z žlahto. To je skrb za tujski promet!
Važna vprašanja, s katerimi se dandanes pečajo vsi mestni zastopi, so: stanovanjsko vprašanje, higiena in kar je s tem v zvezi, v zadnjem času pa še draginjsko vprašanje. Kranj je dandanes še vedno tako stisnjen, kakor v onih časih, ko se je bilo treba braniti Turkov. V teh starih zadulilih sobah stanujejo kranjski meščani in mora žalibog nagnetena stanovati učeča se mladina. Poglejte blede obraze kranjskih dijakov, pa boste ž njih čitali, koliko smisla je imel napredni občinski svet za stanovanjsko vprašanje! Kakšen je tudi obljubljeni regulacijski načrt, o tem je sodba že izrečena: ponesrečen! Podnevi in ponoči lahko dubaš po Kranju, kako se zanima napredni občinski svet za zdravstveno vprašanje. Pogoj zdravega mesta je kanalizacija. Kdo je kriv, da je kanalizacija danes še vedno le na programu liberalcev? Ko se je gradil vodovod in se je z dinamitom vse-kavalo kanale, tedaj je bil čas, da bi se bilo mesto obenem tudi kanaliziralo. Vodovod gradeča tvrdka je zato stavila zelo ugodne pogoje in je prigovarjala načelniku stavbinskega odseka v mestnem svetu, naj reši zadevo. Toda mečkali so celo reč in mečkali, govorili po gostilnah, da bodo kanali pod vodovodom inficirali vodo v ceveh nad kanali (!) in so srečno zavlekli važno zadevo. Kranjci bodo morali še drago plačati to naprednost, ko bodo vnovič razstreljavali trdo skalo za kanale. Takrat pa za to ne bode dovolj 50.000. Modro je zadnji občinski svet rešil draginjsko vprašanje. Čudno, da se na volivnem shodu liberalni govornik ni spomnil tudi te naprednosti; bi bilo saj kaj za smeh. Pet ton argentinskega mesa se je srečno prodalo — z izgubo 14 kron deloma v Kranju, deloma drugod in napredni občinski očetje so rešili draginjsko vprašanje za sedaj in za vse večne čase, kajti v nastali še hujši draginji ob suši so odborniki mirno spali na svojih lavorikah — ne, na argentinskem mesu.
Vse liberalno početje v Kranju stoji sedaj tudi v direktnem nasprotju s celim kurzom v deželi. Pod patronanco naših mestnih očetov predava urednik .Svobodne misli" in dela propagando za šolo brez Boga. Ni čuda, če s tem ni zadovoljna večina našega vernega ljudstva in njegovo zastopstvo v deželnem zboru in odboru. Splošna pot liberalizma na Kranjskem je rakova pot in s to potjo tudi v Kranju veljavni možje niso zadovoljni, zadovoljna je le .žlahta", ki re-gira Kranj.
Ta komandiranja željna žlahta je črv, ki razjeda Kranj in zabranjuje vsak pravi napredek. Za tega črva je javna kontrola strup. Za Kranj in njegovo bodočnost bode sreča, če volitve dne 23. t. m. s takim zdravilom — z javno kontrolo po od žlahte neodvisnih možeh — ugonobijo škodljivca.
Slovenske občine in gospodarska društva — spominjajte ::   se v svojih proračunih :: Slovenske Straže"!
ki bode pospeievati kožno <H| 9k       ne8°> ki hote izgubiti pege,
$0 OOO CO       ter doseči nežno mehko kožo
in bel teint, se umiva le i
•«•okenpferd lllljlno mlnóno milo
(znamk« St«cienpferd)
tyrdke Bergmann t Co., TeSin ob Lab'. Komad po 80 vin. se dobi v vseh lekarnah, drogerljah  in trgovinah i parfumom i. C d. 17 50-41
Volilei!
Kandidatje za OOlItCO Občinskega
odbora, ki bo dne 23. noombra za
mesto Kranj, so ti-le gospodje:
I. razred:
Odborniki:
Anton Dokler, c. kr. gimn. profesor v Kranju Dr. Edv. OloboČnik, okrožni zdravnik v Kranju Ferdinand Hlebš, trgovec in posestnik v Kranju Anton Koblar, župnik in dekan v Kranju Franc Komatar, c. kr. gimn. profesor v Kranju Franc Kuralt, gostilničar in posestnik v Kranju Jernej Kušlan, trgovec v Kranju Karol VVindlscher, svečar in posestnik v Kranju.
Namestniki:
Matija Bradaška, slikar v Kranju Dr. Karol Capuder, c. kr. gimn. profesor v Kranju Josip Llkozar, trgovec in posestnik v Kranju Josip Ovčjak, klobučarski mojster v Kranju.
II. razred:
Odborniki:
Anton Čop, vodja boletnega urada v Kranju Rudolf Florjančič, ključavničar in pos. v Kranju Ivan Kummer ml., zasebnik v Kranju Raj k o Marenčič, trgovec in posestnik v Kranju Jernej Ručigaj, gostilničar in posestnik v Kranju Ivan Savnik, trgovec in posestnik v Kranju Anton Sušnik, c. kr. gimn. profesor v Kranju Ivan Šuštaršlč, kolar in posestnik v Kranju.
Namestniki:
Ivan Olobočnlk, urar in posestnik v Kranju Franc Schlffrer, gostilničar in posestnik v Kranju Viktor Skreni, cestni nadzornik in pos. v Kranju Janko Šlnk, svečar in posestnik v Kranju.
III. razred :
Odborniki:
Ivan Bedenk, gostilničar in posestnik v Kranju
Anton Drukar, mizarski mojster v Kranju
Ivan Oorjanec, posestnik v Kranju
Anton Omerza, tovarniški poslovodja v Kranju
Ivan Papler, posestnik v Kranju
Valentin Sitar, kaplan v Kranju
Janez Šlnk, poljedelec v Kranju
Ivan Zupan, usnjar in posestnik v Kranju
Namestniki:
Kristijan Bablč, kovač in posestnik v Kranju Karol Pečenko, mizarski mojster v Kranju Kristijan Premru, krojaški mojster v Kranju Martin Tome, poslovodja v Kranju.
Meščani, volite te kandidate soglasno!
meščanski volilni odbor Slovenske ljudske stranke.
Kmečke zveze.
Da imamo Slovenci političnih, gospodarskih in izobraževalnih organizacij primeroma več kot marsikak drug starejši narod v Avstriji, je gotovo. Odkar je pognala visoko iz domače zemlje katoliška organizacija, se je začelo slovensko ljudstvo po deželi organizirati zlasti v izobraževalnih in gospodarskih društvih. Z močjo teh organizacij je rastla tudi politična zavest med narodom in, kar je popolnoma naravno, kmet se je začel organizirati tudi politično. Najbolj prikladne organizacije za to so brezdvomno kmečke zveze. Imamo jih lepo število pri nas na Kranjskem. Ali pa tudi vse izpolnijo svojo nalogo? Ali slede namenu, ki ga imajo? Recimo naravnost, da jih dobra polovica dela prav malo. Kje naj iščemo vzrokov temu mrtvilu v kmečkih zvezah? Našteti hočemo nekatere nedostatke, da se popravijo:
1.) Pomanjkanje delavnih moči za vodstvo. V vsaki župniji imamo že toliko organizacij, da jih bo kmalu preveč. Ko se ustanavljajo, je navdušenje, ki se pa kmalu poleže, ako ni sile, ki bi gnala organizem naprej. Naši duhovniki so preobloženi z delom, med lajiki jih je pa pre-
malo, ki bi mogli vzeti vodstvo v roke. Včasi manjka tudi tistega, kar je pri skupnem delu glavno, požrtvovalnosti.
2. ) Kmečke zveze imajo sicer svoja pravila, manjka jim pa nekakega poslovnika za podrobno delo. Ta poslovnik naj bi določeval z!i?ii odboru poslovanje. Pravilno voden zapisnik vilanov, zapisnik zaupnikov v posameznih krajih, redne seje, večja mesečna ali vsaj četrtletna zborovanja, agitacija, dopisovanje v časopisih, poročila o odbo-rovih sejah, zapisnik gospodarskih zadrug dotič-nega okoliša in še mnogo drugih stvari naj bi označil ta poslovnik in dal navodila za ureditev.
3. ) Kmečkim zvezam manjka nekake centrale, iz katere naj bi se dottivala navodila in kamor bi se lahko obračale po pojasnila. To središče naj bi imelo tudi nalogo, sklicati enkrat na leto skupaj zastopnike posameznih zvez, kjer bi se podala poročila o poslovanju in določila smer delu. To naj bi bil nekak občni zbor .Zveze kmečkih zvez".
Vsega tega manjka. Zato naj bi se:
1. ) O priliki poučnih tečajev ali predavanj pojasnjeval namen kmečkih zvez in izgojili voditelji. Saj imamo lepo Orlovsko organizacijo, v kateri je brezdvomno mnogo mladih fantov, kmečkih sinov, ki bi radi prevzeli tajniške posle.
2. ) Izdalo naj bi se podrobno navodilo za poslovanje in založile v to potrebne tiskovine.
3. ) Ustanovi naj se centrala za vse kmečke zveze, ki naj ima svojo pisarno, do katere bi se posamezniki in zveze lahko vedno obračale za pojasnila. Ta centrala naj bi pa tudi kontrolirala poslovanje posameznih zvez.
To so nekateri nasveti, napisani iz namena, da se stvar uredi in poživi. Potreba je tu, čas je tudi že. Ako pa se ta čas ne porabi, se utegne zgoditi, da bo prepozno in imeli bodemo precej kmečkih zvez samo na papirju.
Iz parlamenta.
Dr. Šusteršičev govor. — Vihar zoper StUrghka. — Razbitost v klubih in zbornici. — Dr. Krek in Heilingerjeva kričavost.
Pretečeni petek je bil za Hrvatsko slovenski klub znamenit dan. Dr. Šušteršič je v izbranem govoru povedal vladi in strankam tako bridke, da jih še niso kmalu takih slišali. Bil je izborno razpoložen in tudi oblika njegovega govora dovršena. V tej sodbi nas ne zmoti tudi, kar piše pustolovski .Narodov" poročevalec. Zlasti troje dejstev je bilo v njegovem govoru znamenitih. Vladi je povedal bridko resnico, da mora znati voditi, zbrati sile, ki tiče v parlamentu, če hoče biti sploh vlada. Nemškim nacionalcem je odgovoril na izvajanja njih voditelja, GroBa, ki se je zavzemal za narodne manjšine, da sprejmemo njegovo stališče, da ga pa smatramo za prazno frazo in slepilo, dokler ga ne priznajo njegovi tovarši tudi za nas, za Koroško in Štajersko. Cehi so culi po strani, kar smo občutili že davno v srcu. Dokler je bilo treba pomoči zoper vlado, smo jim bili dobri. Sedaj pa je hotel dr. Kram a f brez ozira na nas voditi svoje ljudi v večino. Ako ne gre brez Poljakov, Nemcev in Čehov, brez nas tudi ne gre! V Avstriji je danes najvažnejše z ozirom na zunanje razmere jugoslovansko vprašanje. Avstrijska politika se ne neha pri Spielfeldu, kakor mislijo nekateri. Hrvatsko - slovenski klub ne more zaupati vladi, ki v svojem programu za nas ni imela niti besede. Zaupa pa sam vise in v ljudstvo, ki stoji za njim! Navdušenje v vrstah poslancev S. L. S. je bilo po tem govoru nepopisno. Vplival pa je kot mrzel curek na vlado in na razne stranke, zlasti tudi na Čehe.
Komedija, ki jo igrajo socialni demokratje in poslanci mest z argentinskim mesom — pri nas si o tem nihče ne upa več govoriti, saj vemo, kako je bilo n. pr. v Kranju in v Ljubljani — je dosegla svoj višek v torek med govorom ministrskega predsednika. V odseku se je namreč sklenilo, s slučajno večino 1 glasu, da se naj uvaža argentinsko meso brez ozira na ugovor Ogrske. Temu sklepu se je protivil že Gautsch iz za njim Sturghk. Ko je ta izjavil, da bi vlada, ko bi tudi parlament kaj tacega sklenil, tega ne mogla izvršiti, so vprizorili socialni demokratje in dunajski judje in njih zavezniki divjo rabuko tako, da so besede ministrskega predsednika utonile v njih vpitju. Kakor se je pa pokazalo v četrtek v odseku, so kmalu prilili vode razbur-
I. priloži »Gorenjcu" iftv. 46 z 11911
ljivemu vinu in ne bo tako hudo, kakor se je zdelo-
Zbornico in njen položaj bi primerjaj mrzličnemu bolniku, ki se mu menjava toplote od dne do dne. Ta kriza ne prorotaijc rrič dobrega. Razbite so stranke v sebi. Češki agrarec nasprotuje Mladočehu, proti obema zastopa svoje stališče narodni socialec :u redikaiec. Taka mešanica se imenuje .enotni" Češki Klub. Dr. Steinwender jc za laško fakulteto, Wolf divja proti njej, Erb poroča o predlogih draginjskega odseka. Zahteva uvoz argentinskega mesa, pobija ga pa kot prvi protigovornik nemški agrarec dr. Damn. Ta godlja se pa imenuje nemška narodna .zveza*. Pri takih razmerah ni čudno, da stvar ne gre vkup. Vlada nima večine, stranke ne vedo, ali naj gredo proti vladi ali za njo. Za to mešanico se pa reži — rešitelj v stiski, prosluli § 14.
Da ne postane predolg čas v zbornici, pa poskrbe" razni parlamentarni klovni. Prvo vlogo sta imela prejšnji teden Hummer in Malik. Za psovkami je prišlo do resuobe, ker je Malik pošteno oplazil Huramra s pasjim bičem. Dunajske loterisiovkc so brž porabile to nenavadno priliko, stavile polno estratov na številko, ki pomenja v sanjskih bukvah bič, in jo res — zadele. Posebno vlogo pa igra bivši krščanski socialec, predmestni poslanec dr. Heilinger. Ta je sedaj divjak, zvezal se je z dunajskimi judi in, kjer more, tuli samo eno pesem — zoper dr. Weifiktrchnerja, ki ga smrtno sovraži in ž njim vse, ki si upajo povedati, da je tudi kmet na svetu. Ko je govoril v četrtek dr. Krek mirno in stvarno, se je spravil nadenj. Naši poslanci si pa niso postili dopasti tega, in Heilinger bi bil skoro občutil Pišekove pesti, da ga niso prijatelji potegnili proč. Mož je pa sicer jako dobrovofjen fn je koncem dr. Krekovega govora mu začel celo pritrjevati. Dr. Krek Se ga je otresel prav nobel. Zato pa so njegova temeljita izvajanja o oderuštvu, ki ga vganjajo kartell, napravila tem večji vtisek.
Gospodarski det.
Kmetijsko šolo so ustanovili v Preddvoru 5. t. m. Pričela se je v nedeljo dne 12. t. m. Na ustanovnem občnem zbora sta predavala nad-učitelj Job. Mihelič ,0 prednostih kmetijstva" in sadjarski inštruktor Martin Hutnek .Zakaj je dandanes samo kmetijstvo neobhodno potrebno".
Splošni kreditni zavod zaobrtne in gospodarske zadruge. Vlada je predložila parlamentu načrt novega denarnega zavoda, ki ima namen podpirati obrtne in gospodarske zadruge. Zadružne zveze in drugi na zadružni podlagi osnovani denarni zavodi naj bi imeli v tem nameravanem zavodu neko centi alo, ki bi skrbela za izravnavo denarja, sprejemala bi denarne vloge od članic in dovoljevala kredit iz lastnih ki tujih vlog. Ta centrala bi se pečala tudi z bančnimi posli in bi izdajala zadolžoice Namen ji je tudi, preskrbeti članicam priprost in dober upravni aparat ter na ta način znižati in zmanjšati režijske stroške.
Izvozni tarifi za okrogel les. Železniško ministrstvo namerava povzdigniti izvozne tarife za okrogli les. Da ae to zabrani, so ae zbrali prejšnji teden na Dunaju zastopniki velikih lesnih tvrdk in odločno protestirali proti nameravanemu povišanju, češ, da bi bili is tem najbolj oškodovani posestniki srednjih in manjših gozdov.
Ogrski dolžniki. Že dosedaj je bilo težko trgovcem pred sodnijo kaj doseči. Sedaj pa je ogrska vlada predložila zbornici tak zakon, da po njem sploh ne bo mogoče nič doseči upnikom v naši državni polovici. Ogri so zviti! Nedavno je nek advokat v Ljubljani dejal, da si upa prej dobiti pravdo na Kitajskem, kot na Ogrskem. Sedaj pa hočejo Ogri svoje zakone še bolj priviti sebi v korist. Vsled tega je neki poslanec v našem parlamentu interpehral justičnega ministra.
Velik mlin .Union" je zgorel v Zagrebu. Škode je 2 miljona kron.
Lancno seme v ceni pada, ker je v Ameriki dobra letina. Lansko leto ob tem času je stalo po 45 kron, letos ne dobi že za 34 kron. Zato je upati, da bodo prihodnje leto tropine ceneje.
Na Dolenjskem ni nič bolje kot na Gorenjskem. Krompir stane 6 K, jajca so po 10 vin. kos, liter fižola stane 44 vin. Vino je dobro, pa drago, liter po 56 do 60 vin. Po krčmah proda-
jajo novo vino po 88 do 1 K 4 vin.; najceneje se ga dobi po gostilnah po 80 vin. liter.
Polom. Liberalna mlekarska zadruga na Dobra Cevem pri Žireh je v likvidaciji.
Poljedelski tečaji Deželni odbor priredi to zimo in pomlad več kmetijskih tečajev. Živinorejske zadruge, podružnice c. kr. kmetijske družbe,1 kmetijska društva, izobraževalna druStva in druge podobne organizacije, ki žele, da se pri njih prirede taki tečaji, naj to naznanijo do 1. decembra deželnemu odboru. Navedejo naj dan, kraj in predmete predavanj, in sicer sporazumno z občinskimi uradiAi krajnimi šolskimi sveti.
Zadružne temnice za živinorejske zadruge, koder se nalaga na železnico živina in pušča v veliki množini, bi bile zelo potrebne. Živinorejska zadruga na Rovih si je nabavila tako tehtnico.
Argentinsko meso v Trstu. Prejšnji teden je pripeljala ladja .Sofia HoJaenberg" večjo množino argentinskega mesa, ki pa je moralo romati v Italijo in Švico, ker ga avstrijska vlada ni pustila izkrcati. Letos pripeljete še dve ladiji meso iz Argentinije.
Izpreraemba zadružnega zakona. De-nani polomi v zadnjih letih pri nekaterih zadru gah so odprli oči tudi vladi, da je predložila parlamentu nov zakon o obrtnih in gospodarskih zadrugah. Novi zakon se razločuje od starega tako dalekosežno v nekaterih točkah, da se bo demo obširneje pečali ž njim o priliki, ko se bo o njem razpravljalo v zbornici. Vsekakor je lo važno dejanje za vse avstrijsko zadružništvo
DOPISI.
Kavčiče. Občinske volitve bodo začetkom decembra. Kakor povsod i, tudi pri nas iščejo nekateri dlake v jajcu; iz malenkostnih osebnih ozirov rujejo zoper dosedanji odbor, ki pripada S. L. S. — in hočejo liberalca za župana. Možje, pamet! Mi potrebujemo vodovod, liberalci ga nam ne bodo naredili; saj vidne, da liberalci povsod samo razdirajo, naredili pa Se prav nič niso, najmanj še za kmeta. Volite županom, kogar hočete, samo liberalca ne!
Ii Kaaleaa. (Kmet in frak.) Da to dvo,e ne gre skupaj, to je pač že preveč znano. Liberalci dobro vedo, da niso za kmeta m kmet ne zanje. Toda pridejo pa časi, ko ae to vse pozabi in liberalec iz Kranja bi najrajše občeval z zadnjim kmečkim očanoem, ko bi le ta hotel t njim. To opazujemo zadnji čas, odkar so ae začele »znašati po vaseh glasovnice za občinske volitve v Kranju Zadnjo soboto smo imeli tudi mi med sabo nekaj liberalnih gospodov iz Kranja. To so bili pridni in prijazni I Misliti amo si, Če so tudi doma ti ljudje tako skrbni in pridni, potem bi bile pač njih Štacune, še bolj pa njih občina v najlepšem redu. Pa ni tako. Da so bili pri nas tako čili, je bil vzrok samo lov na glasovnice za volitve v Kranju. No in ti največji nasprotniki kmeta so mislili, da jih bo šel kmet v zahvalo, ker vedno zabavljajo čezenj, iz blata vleč in jim pomagat. Največja bedarija bi pač bila ta, da bi kmet tistemu, ki ga je pred kratkim na nekem shodu zaničeval kot največjega tepca, in to lahko dokažemo, sedaj pomagal do časti. Res je, da ao vjeli nekaj glasovnic. In kako bi ne I Prcdno je gospodar vedel, kaj je dobil, sta ga že pregovorila liberalna lovca, da je podpisal pooblastilo. Celo tako sta bila pridna, da ata prišla po glasovnice še nekaj minut pred policajem. Ako nas kmetov drugače ne poznate, kot ob volitvah, ostanite se takrat doma! Tistega vašega sladkanja in priliznjenega odkrivanja ne potrebujemo. In ne drznite se še kdaj agibrati s pomočjo hvalisanja vašega župana, saj ga poznamo. Saj ga vendar vidimo skoro vsako nedeljo, ko gremo v cerkev, da jo maha s puško na rami v gozd.
Krila pri tfrsiou. Jutri (v nedeljo) popoldne ob treh bo v stari šoli javen političen ajod. Govoril bo poslanec g Piber. — Za volitve, ki bodo menda šele konec prihodnjega meseca, se pridno dela na obeh straneh. Vloženih je bilo 58 reklamacij. Glede števila odbornikov Še nismo na jasnem, ker utegne število volilcev vsled reklamiranja pasti pod 600.
Is messojsks Občina. Občinske volitve v Mošnjah bodo, kakor se nam poroča, o vržene, posebno z razlogom, ker so bih v podobčini Lete rargtaiene saradi slabe postne zveze en dan prepozno. — Poltena gos tilničarica v Lešab dovoli kegljati le, kadar ni službe božje. — •Jutra» ne na mizo,* je rekla pridna gospodinja is motenjske občine; kam bo postaviti sv. popotnico, če kdo pri nas zboli! — Samostojna (?) kmečka (?) stranka ima povsod gostilničarje za gospodarje. Vsaj ta obciae Podoart, Motnje, Begunje in Kovor je to te znano.
It Radovljice. Delo za preložitev ceste Pod mestom je deželni odbor izročil domačemu podjetniku g. I vinu Deroien. valetovarnarju na Laaco-vem. Prav ja, da deželni odbor upošteva domačina
in daje domačim tvrdkara in domačim debvcem zaslužek. G. J. Oernič se je izkazal že večkrat pri zgradbah cest kot zelo soliden podjetnik, ki je vreden vsega priporočila.
Il Mcaoia. Pri nas je pri volitvah v vseh treh razredih zmagala S. L. S. Sedaj pa so vse razveljavljene; provzročil« so to liberalci, ki so vplivali na župan?, da je po končani reklamacijski dobi še nekaj volilcev sprejel v imeni*. —To o navihani I
Z ¥rasja Peči pri Enmalkv. Pri nas smo ob občinskih volitvih premeni)! župana ia polovico odbornikov. Vsi odborniki so privtefii S. L S. Razpor je hil samo krajevnega pomen«, tako kakor navadno povsod drufod ob občinskih volitvah. Prejšnjemu županu se je zamerilo, da je izpostavil ▼ Trstu prstni rabiralnik ta oddaljeno vas Sp. Pata* viče, namreč za svojo hiso, v svojo korist S sds j npamo dobiti postni nabiralnik na Vranjo Peč, v središče postnega okoliša, v središče nale župnije. Ko se je doznal izid volitve, je veliko veselost vzbudil posestnik F. G. s svojim vprašanjem: «Ja, kteri so pa sedaj klerikalci in kteri so liberalci? Vi. ki ste zmagali, ali mi, ki smo premagani ?» — Odgovor je lahak. Vsi smo pristaši S. L. S
Ii iaiala svtbsde (Nekaj za naše pijance, ki tišče v Ameriko.) V ameriški Ust .Glas Svobode" je pisal Slovenec J. Z. to-le: .Pišem vam danes iz .Zamrežja". Ko pišem te vrstice, sem v prostoru, ki je podoben ptičici, ki je v kletki. Tako se namreč godi nam, kršiteljem kenzovških postav prohibicije. Vsem salonskiparjem v Kan-sas državi se godi jako slabo. Najslabša je pa ta, če je človek radi pijače obsojen skozi omrežje gledati. Gospod sodnik pošlje kršitelje postave 30 do 60 dni v zapor... Sedaj so pri nas posebno ostro prijeli kršitelje temperančlarskih postav. Governer države ukazal, da se morajo prostori, kjer se sumi, da teče alkohol — podreti m zažgati, in ta pravica je za vse tiste prostore, kjer se prodaja kaka alkoholna pijača. To so seveda naredili naši poslanci. Lansko leto so bili izvolieni sami demokratje v Cberokee okraju; governer je pa dober republikanec in je še mnogo polj nasproten pijači, kakor demokrati. Tudi je governer spodil iz službe starega šerifa, ker mu ni zaupal, in nastavil novega. Tudi drugim uradnikom se je grozilo, da bodo izpodeni iz službe, če ne bodo ubogali — temperančlarjev. Tako vidite, dragi rojaki, se dela v deželi svobode!"
Glasom enako se glašečih sodeb glavnih zdravnikov dunajske c. kr. splošne bolnice v Wie-denskem okraju se Je naravna Frane Jožef - ova grenčica izkazala odlično po prijetni lastnosti, da učinkuje zanesljivo razkrajajoče in odvajajoče že v malih količinah in brez vsakih stranskih po-javov.__._[__
V državnem zbora je govoril minister Za-leski za to, da se dvigne produktivna moč države in da zato potrebujeta varstva kmet in tovarniški delavec.
Finančni minister dr. Meyer je podal derai-sijo, ker je bil proti zvišanju uradniških plač, za katere ni našel pokritja. Vodstvo tega ministrstva bo baje prevzel Zaleski, dr. Braf pa postane poljedelski minister.
Rnmneak! kralj Karo! je mnenja, da prihodnjo pomlad utegne izbruhniti vojna na Balkanu in da se je treba pripraviti.
Sesljata! demokrati vse Evrope izražajo na shodih želje, da bi se končala italijansko-turška vojska. Smilijo ae jim tepeni Italijani, ki so sicer porabni anarhisti, kadar ni vojske.
ItaHfassko-turika vojska. V Tripolisu močno dežuje. Kolera razsaja med Italijani in Turki. Turkom je prišlo iz Sirte na pomoč 6000 jezdecev. V boju pri Benghasiju je padlo 300 Italijanov.
PariMl je poslala Rusija ultiraatum zaradi razžaljenja časti dveh uradnikov na konzulatu v Teheranu. Odstopil je pcfziški regent in vse ministrstvo. Angleška pošlje tja vojaštvo.
Novičar.
Volitve v Kranju. Liberalci se boje za svojo strahovlado, zato napenjajo vse sile in uganjajo gnjusna nasilstva, ki že vsem presedajo. Agitatorji so zmenjeni s policajem, ki raznaša glasov-nce, hitro se pridrve za njim, s terorizmom, grožnjami in zvijačami pobero našim izkaznice in jih na nobeno zahtevanje več ne vrnejo. Poročali bomo o tekanju agitatorjev in njih vožnjah na kmete še prihodnjič. Našim somišljenikom kličemo: Ne dajte se ustrahovati od liberalcev 1 Naša stranka gre v boj za pošteno in pravično stvar, za kar vam jamči lepa lista naših kandidatov. Mi pa hočemo imeti besedo pri mestni upravi in jo bomb imeli I
Faior, volllcf! Zbirališče naših somišljenikov na dan volitve dne 23. novembra bode v dvorani .Ljudskega doma" v Kranju.
Preaavtaie v ..ljudskem Domu" ? Kranja. Dr. Jurij Adlesič iz Ljubljane Je zadnji četrtek obdelaval vprašanje glede dobrih, zdravih stanovanj. Ta problem je najvažnejše vprašanje modernih mest, ker se s tem odpravlja draginja in pospešuje kultura. Govornik je obširno razložil, kako se urejajo moderna mesta s posebnim ozirom na trgovino, obrt, promet in stanovanja in kako žalostno je ondi, kjer se to zanemarja. Omenil je tudi, a kakšnimi sredstvi naj manjša
mesta skrbe za cena in dobra stanovanja za obrtnike in delavce. Špekulantom, ki pokupujejo svet za stavbisča in od tega bogate, naj se mesto upre, stavbisča pokupi in razprodaja v splošni blagor meščanov in razvoj mesta. Zgradbo novih hiš bo le nekoliko olajšal novi zakon od decembra 1910, ker bo država rajši prevzela skrb za jamstvo za drugo hipoteko. Potrebne so tudi stavbinske zadruge in posredovalnice za stanovanja. Lepi govor so poslušalci sprejeli s tem večjim veseljem, ker so spoznali, česa v Kranju vse manjka.
Poročil so j« na Viču g. c. kr. davčni oficial Rajko Mlejnik v Kranju ,s hčerko tukajšnega župana gdč. Maro Polak. Čestitamo!
Kranj. Po mestu so začeli polagoma posipati. Najlepše so posuli pred hišo bodočega župana g. Pirca in pa proti Frančiškovemu, kjer se Sajovičev Janko rad izprehaja.
Vodovod ? Kranja bo baje za dva dni zaprt, ker je počila neka cev. Prekunštni mestni očetje niso nikoli utegnili misliti na take slučaje, zato so pokončali v Kranju vse vodnjake, ki so imeli še dobro pitno vodo. Veseli bodite, Kranjci, da vam je Bog dal Savo in Kokro, katerih vam županstvo ne more zapreti I
Srednjeveška tema. Od kolodvora v Kranju do mesta gori ena sama svetilka. Impertinentna zanikernost!
Šmartno prt Kranfn. Veliki zvon, daleč na okoli sloveč po svojem lepem glasu, je v soboto počil. Vlil ga je 1872. 1. Hilzer; tehtal je 42 stotov.
Vodovod na Hrsitje. C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju je izdalo razsodbo glede načrta za podaljšanje vodovoda iz Kranja skozi vasi Cirčiče, Hzastje in Prebačevo. Za stavbeno dovoljenje ni ovir. Z zgradbo se pa ne bo pričelo prej, dokler ne bo osigurana državna podpora. Tu imajo tedaj besedo deželni odbor in naši državni poslanci.
Jeraolevec ii Čirčič se prav žene za to, da bi v Kranju zmagali liberalci. Bomo enkrat izdali njegove Joštarske pridige.
Nesreča. Janez Žan, podomače Jarčev iz Struževega, je šel v torek 14. t. m. ob poldesetih zvečer ob Savskem bregu domov. Blizu Suha-dolnika je padel po bregu in zadel z glavo ob kamen tako hudo, da si je prebil lobanjo in drugi dan umrl. — Ta nezgoda naj bi vendar zdramila naše mestne očance, da popravijo ograjo ob Savi.
Gospod Laka Daaarin t Fnitalo je poslal našemu uredništvu obširno pojasnilo o svojih političnih in gospodarskih nazorih. O političnih zadevah nas prosi, da naj natisnemo sledečo njegovo izjavo: »Bil sem vedno pristaš »Slovenske ljudske stranke" in sem tudi še sedaj, volil sem nje kandidate ter vsakemu tudi ob volitvah tako svetoval, kar je bilo v korist te stranke." Ker se nadejamo, da bodo z moško besedo podani izjavi sledila tudi dejanja, brez pomisleka tu ustrezamo njegovi prošnji. Ne strinjamo se pa z gosp. Dagarinom glede povzdige glavnikarstva. Iz dopisa se vidi, da je gosp. Dagarin nasprotnik vsake zadruge, in sicer deloma iz strahu, da bi utegnila zadeva izpodleteti, deloma pa zato, ker manjka »znanja in zaupanja drug v drugega, kar pri glavnikarjih v Puštalu z žegnano lučjo zastonj iščeš". Zadnja obsodba se nam zdi pretrda, prva pa premalo modra, kajti dobro urejene zadruge, ki dobivajo lahko podpore ne le v lastni moči zadružnikov, ampak tudi od drugod, povzdigujejo obrt po vesoljnem svetu, in tedaj je to mogoče tudi v Puštalu. Da so med Puštalci možje, ki bi znali zadrugo dobro urediti, o tem ne dvomimo.
Tržič. Občinske volitve za trg bodo jutri od 9. do 1. popoludne. Vseh volilcev je nekaj manj kakor 600. Slovenski stranki nastopata složno v tej borbi; rdečkarji pa gredo seveda s kapitalisti. Se poznamo! Nemci delajo s surovo silo.
Dohovaie sadove. V nedeljo dne 26. t. m. bo v Dupljah inštalacija novega župnika č. g. Petra Bohinjca. — Razpisana je župnija Selca do 15. decembra.
V Beuunjah bodo volivni imeniki še enkrat razpoloženi, da bodo blagovolili reklamirati tudi .samostojni" kmetje.
GoBpodinjskf tečaj t Radovljici. Kat. pol. društvo za radovljiški okraj bode letos v soglasju z deželnim odborom priredilo osemtedenski tečaj za odrasla dekleta radovljiškega okraja v Radovljici. Tečaj se bode začel 28. decembra in bode trajal do 27. februarja. Pouk se bode vršil v velikih in zelo prikladnih prostorih radovljiške graščine. Več o tem tečaju prihodnjič.
Pomožna akcija aa Radovljico In okolico. Radovljica in okolica je veliko trpela vsled suše. Ljudem zelo primanjkuje krme za živino, posebno hudo je prizadeta prašičereja. Ko je bil objavljen razglas deželne vlade o pomožni akciji, so ljudje se takoj obrnili do svojih županstev v Radovljici, Lancovem in v Predtrgu in prosili potrebnih krmil. Zasnovana pomožna akcija bode dosegla svoj namen le, če se ljudem takoj priskoči na pomoč. Drugače je vse brez pomena, ker premnogi posestniki že sedaj z največjo težavo preživljajo svojo živino.
umrla je v Ljubljani gospodična Karolina Windischer, rojena Kranjica. N. v m. p.!
Crkoatavoe Iran Luter v Kamniku je umrl, ker ga je nekdo ponoči močno udaril na sence.
.Narod" podtika ta umor klerikalcem, ko nihče ne ve, kdo ga je udaril.
*  # #
Davek na žganja. Na hektoliter žganja misli vlada naložiti še 50 K davka, tako da se bo plačevalo od hektolitra skupaj 140 K.
Svartnto naše ljudi pred ogrskimi Židi, ki razpošiljajo v zaprtih pismih na ogled loterijske lože. Le naglo s to šaro v ogenj, kdor noče biti osleparjen!
Nove žalesnlce. Avstrijsko ministrstvo se je sporazumelo z ogrskim ministrstvom zaradi zgradbe železnic proti jugu. Sklenilo se je, zvezati Bosno in Hercegovino z Dunajem in Budapešto z železnicama prve vrste. Z Djjkja pojdejo brzovlaki po progi južne železnice rjHpdani most, Zagreb, Sisek in dalje čez Novi, Blnjaluko, Jajce, Travnik, Sarajevo. Treba bo le še napraviti progo Banjaluka-—Jajce. Ogrska vlada doslej ni dovolila, da bi se Slovenci kmalu pripeljali v Zagreb, odslej bo temu konec. Iz Budapešte pojde železnica čez Brod v Sarajevo. Iz glavnega mesta Bosne pojdejo železnice proti Srbiji in proti Dalmaciji. Projekt železnice iz Ljubljane na Novo Mesto skozi Liko v Dalmacijo je padel. Stroški za železnico Ljubljana - Split bi bili namreč pre-velikanski, o Čemer se niti govoriti ne sme v naših časih draginje, in drugič tudi Ogri ne puste, ker mora vse iti na Budapešto, nič nove zveze pa se ne sme napraviti med Slovenci in Hrvati. Iz Novega Mesta se bode menda pač napravila lokalna železnica proti Hrvaški, toda le do Metlike.
Napredna iola. »Učiteljski Tovariš", ki pravi, da zastopa emancipačne ideje in da je stanovsko glasilo, pripoveduje veni zadnjih številk, kakšne priimke dajo kmetje učiteljem in kako treba šolske nadzornike našeškati. Ta čedni »Učiteljski Tovariš" z veseljem naznanja, da kmetje (če je res) pravijo Šolskemu voditelju pri D. M, v Polju .tutka", in da naj nadzornik Maier v Ljubljani pazi, da ne bo »prav sramotno pritisnjen v ozadje, ker utegne nastati med ljubljanskim učiteljstvOm proti njemu prava revolucija". — Če so učitelji tako neotesani celo proti svojim tovarišem in nadzornikom, kakšni so šele proti drugim ljudem! Tovariše zmerjati in v ozadje pritiskati zna kmečki smrkolin brez učitelja. Učiteljem treba tedaj nekoliko več olike, če hočejo biti vzgojitelji naše mladine. Radovedni smo tudi, kje jemljejo ubogi učitelji denar, da podpirajo ta posuroveli liberalni list, ki je silno drag.
Požar. Vas Travnik pri Loškem Potoku je dne 14. t. m. deloma pogorela.
Kako ae gibljejo Štajerci Pred kratkim je bilo zopet več shodov. V Dramljah je imel govor dr. Hohnjec, nad 100 deklet je ondi pristopilo dekliški zvezi. V Motniku je imel shod poslanec dr. Korošec, v Prepoljah na Dravskem polju pa poslanec Pišek. V Čadramu, kjer so ustanovili podružnico »Slov. Straže", je govoril urednik Kem-perle. Pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah je bil velik shod živinorejcev celega okraja. Na shodu v Pramu je imel govor dr. Leskovar in na shodu Kmečke zveze v »Narodnem Domu" v Ptuju poslanec Brenčič.
Nemška pravfdfloat. Zasebno češko šolo na Dunaju v 3. okraju so mestni očetje zaprli in zapečatili. Čehi so naznanili mestnemu magistratu, da prepovedane šole ondi ne bodo več imeli, dokler zadeve ne reši upravno sodišče, in so prosili, da naj se jim sobe odpečatijo, ker so njihova lastnina in ker bo treba prostore posnažiti. Magistrat je milostno dovolil, da se prostori od-pro vsak mesec le za en sam dan, če se hočejo posnažiti, drugače pa ostanejo zapečateni. Kaj bi bilo, ko bi Slovani z Nemci kje kaj takega počeli!
8taaktawlei, slavni poljski pisatelj, je na lovu ponesrečil in je nevarnost za njegovo življenje. Po celem svetu se ljudje zanimajo zanj.
Kako delata proteatamte. V letu 1910. so nabrali protestantje za »Gustav Adolf-Verein" 2,172.41304 M. Od svojega postanka (1. 18*2) do konca pretečenega leta pa je društvo izplačalo podpor 54,697.82598 M. Kakor se vidi, se protestantje nobenih žrtev ne ustrašijo, da le izna-rodijo in izneverijo katoličane.
Dobre le zadel. »Politična katoliška agitacija je prava krščanska ljubezen" — je rekel nedavno jezuit P. Kolb na Dunaju na shodu katoliškega
tiskovnega društva v Monakovem. Mislil je P. Kolb razširjanje katoliških časnikov.
Slevenkt, učiteljice aa Balkana. V Jamči v Macedoniji je kongregacija u/miljenk iz Zagreba sezidala lani veliko, lepo hišo, v kateri je ljudska šola za bolgarska dekleta. Učiteljici sta Slovenki: Neža Golob in Marija Praprotnik. Zagrebška hiša usmiljenk ima nad 500 Slovenk. Zavodi zagrebških usmiljenk segajo od Carigrada do Kranja. Učenke v Janici so večinoma revne. Zato dobivajo v zavodu opoldne hrano in nekatere tudi obleko brezplačno. Letos je dobilo 30 bolgarskih sirot novo obleko od slovenskih dobrotnikov Zavod dobiva podporo tudi od našega apostolstva sv. Cirila in Metoda.
Grozen zločin. Na Dunaju je 16. t m. dr. R. Matkovič, hišni učitelj pri sekcijskem načelniku pl. Holzknechtu, iz maščevalnosti, ker je bil odklonjen kot snubač, ustrelil Holzknechtovo hčer 24 letno Marijo in njenega brata, svojega učenca 17letnega Jurija, 21 letnega brata Roberta pa smrtnonevarno ranil. Nato je Matkovič ustrelil še samega sebe v desno sence. Nesrečni oče je obhajal prejšnji večer srebrno poroko. Matkovi-čeva rodbina je doma iz Črnomlja.
V Stanislava so zaprli bivšega soc. derao-kraškega poslanca Jawriewicza, ker je na sumu, da je pomagal Siczvnskemu ubežati.
Potres so čutih dne 16. t. m. zvečer ob pol jednajstih v Berolinu, Monakovem, na Dunaju in drugod. Trajal je 6 sekund.
? farnovu v Galiciji so bili gimnazijci v kinematografskem gledališču. Ko so se začele Vazali podobe cesarja, so osmošolci začeli sikanj so demonstrativno odšli. Bili so izključeni Tarnul. ima polovico Židov.
riiovencl v Ameriki so se pritožili, ker je avstrijska vlada dr. Švegelja, edinega konzula Slovenca v Severni Ameriki, odpokhcala zaradi izreka, da imajo slovanski narodi bodočnost in da so Slovenci s svojimi mišicami v okolici Pitts-burgha naredili največ milijonarjev.
DRUSTVH.
Smartin pri Kranja. Izobraževalno društvo priredi jutri, v nedeljo, dne 19. novembra ob treh popoldne igrokaz .Novi zvon na Krtinah* in opero .Novi Salomon".
Tržič. Ženski odsek društva sv. Jožefa priredi v nedeljo, dne 19. novembra ob pol 8 uri zvečer v društvenem prostoru veselico s petjem in igro .Krivoprisežnik". — Igra se bo ponovila v nedeljo 26. t. m. ob 4. uri popoldne.
SLOVSTVO.
Obrtniški koledar I9i2, izdal in založil Josip Hauptman, je izšel in se prodaja po 60 h. Ta koledarček je zelo priročen in opremljen z mnogimi primernimi navodili za obrtnike.
najnovejše vesti.
Dunaj. Ker bo dr. Z a 1 e s k i postal pravi finančni minister, priporoča poljski klub kot ministra za Galicijo vladnega svetnika Vrobelna. V proračunskem odseku je rekel včeraj ministrski predsednik, da finančni minister Meyer še ni odstopil.
Napetost med Avstrijo in Italijo narašča čim-dalje bolj. Italijanski poslanik je povprašal na Dunaju, kaj pomenja pomnoženje čet v Bosni. Neki avstrijski parnik so Italijani na morju v Arhipelu ustavili in vse prešnofali, kaj vozi.
Na Nemškem je napravil potres mnogo škode na poslopjih. Železniški most v Lavblingu se je porušil.
Srbakl kralj Peter biva sedaj v Parizu.
Kitajsko. V Hangčanu je 30.000 mož vladnih čet prestopilo k revolucionarjem. Pričakuje se velika bitka pri Nankingu.
18 4-4
se dobijo vsakjdan pri
Josip fnso, staVbeniKtt V Kranja.
8 R. WOLF
Bruselj in Buenos Aires 19101 3 velike nagrade
Magdeburff - Bu ckau.
Podražnloa na Dunaja
Dunaj, III., Am Heumarkt štev. 21.
i
Patentna
26— 3
vročeparne lokomobile
z brezventunlm pi60i""m
upravljanjem
10 — 800 k. s.
OcigiDaino strojedelstvo Wolf    . . Obratni Biroji i najvišjo popolnostjo in dobičkom
za lndastrljo In poljedelstvo.
Posedaj Izdelanih nad 800000 k. s.