Gospodarske stvari. Žitnice in njih sovražniki. Kar kmetovalec prideluje, nima svojih sovražnikov samo na polji, ampak tacih še nahaja tudi na domu, še tedaj, ko je spravljeno in to velja tudi za žito. Le-to se spravi ali na žitnice ali pa tudi, če ga ni veliko, v »kašče«: v obeh pa nahaja svoje sovražnike. Začnimo pri tistih, ki so najgošči. V to vrsto šteje se po pravici zaduhlost. Ona nastane, ako ne more zrak do žita in se žito vsled tega vgreje. Ako se godi to dalje časa, loti se žita plesen. Zaduhlost in plesen se napravite najrajši pri mladem žitu t. j. pri tistem, ki je še najbolj vodeno, ker se še ni dovolje izsušilo. Zaprečiš pa oboje, ako obračaš žito po gostem, vsaj enkrat v tednu. Kedar se je žito izvejalo v škednji, naj se ne siplje v velike kupe, do pol metra je že več, kakor dovolje! Tudi ne kaže tega žita v žitnicah pri tleh nasipavati, ampak novo žito naj se siplje zgorej, v zračnih predalih, doli pri tleh se lahko razsiplje starše žito. Opomenimo pa še posebej, da se pri semenu, v v katerem je več olja n. pr. pri repi, maku itd., raora večkrat, celo na dan preobračati. To se izgodi najlaglje in najbolje, če hodi človek po kupu sem ter tje in se ve, da ne v obuvalu, sicer bi seme zmečkal in ga tedaj skvaril. Ako se je plesen lotila žita, tedaj tisto ni več za rabo t. j. za navadno rabo, ampak more se porabiti le še za pičo svinjam, oziroma konjem, vendar pa ga je treba poprej obliti s kropom. Če je pa žito le zaduhlo, še je mogoče, da se popravi, ako že ni postalo preveč zaduhlo in popravi se s tem, da se prezrači večkrat in to je pri suhem, mrzlem vremenu najlaglje. Poglejmo še sedaj na sovražnike žita — v živalstvu! NajnavadniSi je žižek, svtophilos granarius. Zaplodi se v lctu po dvekrat, v aprilu in v juniji. Nahaja se v zrnu 3 do 4 mm. dolg, ern ali rmen keber, prezimuje pa tudi v ozidji in v deskah. Ako se cunja položi na solnčni strani žita, kedar je na kupu, ali če se je žitnica izpraznila, pa se pusti še nekaj zrn na tleh, prikaže se žižkov na kupe in tedaj jih človek lahko odpravi, da mu pozneje pri žitu ne delajo več toliko kvara. NemBrnost v tej reči je izguba.' Ako pa je te mrcine že jako veliko, ne kaže druga, kakor da se pusti žitnica več let prazna; v tem pa se oblivajo tla večkrat z zelenim apnencem ali s petroljem. Ker se žižek jako hitro množi, treba je paziti na-nj in torej brž ko brž gledati na to, da se odpravi z žitnice. Enaka spaka je rdeči žižek, apion frumentarium, vendar je ta le na njivi in redko v škednji. Poleg tega pa je tudi nevaren grahur, keber, ki napade posebno grah. Le-ta je nevaren zato, ker se s semenom na njivo spravi in zelen grah in enako robo vkonča. Ako tega zasači človek v semenu, brž je seme skuhati in daj ga svinetu, nikakor pa ga ne vsejaj na njivi! Nadalje še omenimo belega molja, ta je jako Skodljiv v žitnicah in loti se žita, dokler je črv, ne vprašaje za vrsto, h kateri se žito šteje. Njemu diši vsako prav dobro. Zoper njega si človek pomaga, če da kumne ali janeža v žito. Ali še naj opozorimo naše bralce posebej na miši, podgane? Zoper nje je najboljša pomoč pridna mačka, zoper vrablja pa mreža v oknu. P e r i 1 o. Večkrat se nameri, da si človek omaže svoje perilo, ali tudi tisto, ki se rabi pri mizi, s sokom iz sadja ali z rdečino. Take maroge dajo se težko odpraviti iz perila in več pripomočkov se za to nasvetuje, vendar pa se z njimi ne opravi veliko, ali pa so celo za perilo škodljivi. V naslednjem pa imamo za naše gospodinje pripomoček, ki se lahko rabi pa ne more škodovati perilu. Če se umazano perilo dene za nekoliko v vodo, potem pa se ožme, treba je le užgati žveplenko ter perilo ondi, kjer je umazano, držati nad lučico tako, da se žveplo raztegne po marogi in perilo se zatem brž izpere s snažno vodo ter dene sušit — maroge so iz njega izginile, ne da se prikažejo več na novo. Sejmovi. Dne 24. novembra pri Sv. Marjeti na Pesnici. Dne 25. novembra v Ločah, na Grni Gori, na Ptuji. Dne 28. novembra v Šoštanji.