AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
VINA
SLOVENIAN MORNING O AMY NEWSPAPER
NO. 303.
CLEVELAND, 0., SATURDAY MORNING, DECEMBER 27TH, 1930
LETO XXXII — VOL. XXXII
Pravijo, da je slabo leto letos, samo v Chicagi tega ne čutijo
Chicago, 26. decembra. Po vsej Ameriki se sliši glas, da ,je gospodarska in finančna kriza na svojem vrhuncu, toda v Chicagi tega ne čutijo, vsaj kar se tiče hotelov in raznih zabavnih prostorov. Nikdar prej v zgodovini mesta Chicage se ni priglasilo še toliko oseb za novoletno praznovanje (in pijančevanje) po hotelih in resortih kot letos. Računa se, in sicer prav površno ,da bodo praznovalci na Silvestrov večer v Chicagi povži-li najmanj 100,000 galon vina, najmanj 50,000 galon žganja. Policija v Chicagi je dobila povelje, da naj bo potrpežljiva z onimi, ki bodo praznovali odhod starega leta, toda zvezni prohi-bičijski uradniki so naznanili, da bodo storili vse v njih moči, da zagrenijo praznovalcem njih veselje. Vodstva hotelov v Chicagi naznanjajo, da imajo oddane vse prostore, vse sobe, vse dvorane, in da je skoro težko dcbiti še kako godbo na razpolago. Ljudje plačujejo od $5.00 do $25.00 za prostor v hotelu, da praznujejo odhod starega leta. Poleg tega so pa oddani vsi prostori v nočnih klubih in bolj znanih restavrantih. Edini hotel v Chicagi, ki ne'bo imel novoletne prireditve, je takozvani Palmer House. Ravnatelj tega hotela je naznanil, da bb hotel zanrl vrata ob 9. uri zvečer.
Mussolini bo govoril po
radio za Ameriko
New York, 26. decembra. Na novoletni dan bo laški diktator Mussolini prvič govoril potom radia ameriškemu občinstvu. Njegov govor se bo slišal v Ameriki na Novoletni dan med 2. in 2:15 uro popoldne. Ameriške radio kompanije bodo njegov govor razposlale po vsej Ameriki. To bo prvi govor potom radia iz Italije v Ameriko.
Zrakoplov je dospel iz New Yorka v Cleveland v rekordnem času
Pet potnikov je dospelo včeraj iz New Yorka v Cleveland, tri ure in pol potem, ko so se v New Yorku vkrcali na zrakoplov. To je rekordna vožnja. Zrakoplov je vodil poznani pilot Samuel Sampson, katerega edina želja je, da približa New York Clevelandu. že lansko leto je pilot Sampson naredil rekordno vožnjo med New Yorkom in Clevelandom, ko je prevozil zračno linijo, ki znaša 421 milj, v treh urah in 42 minutah. Poleg petih potnikov, katere je imel Sampson v svojem zrakoplovu, je pripeljal v Cleveland tudi 300 funtov pošte. Pilot je pripovedoval po svojem prihodu v Cleveland, da je imel potoma vseskozi lepo vreme in ugodne vetrove, in da je vozil pribižno 6,000 čevljev visoko v zraku. Rekel je, da je imel najlepši Božič v vsem svojem življenju, ko jc mogel narediti rekord zračnega poleta med New Yorkom in Clevelandom.
-o-
Gasolin je položil na peč in bil ubit
Greenville, S. C., 26. decembra. E. C. Couch, 22 let star, je zgorel danes, ko je nastal požar v uradu zrakoplovne družbe, kjer je Couch bil nameščen kot čistilec. Hotel si je umiti roke in je dal posodo, v kateri je mislil, da se nahaja voda, na peč. Gasolin je pričel vreti in je eksplodiral, pri čemur je Couch našel smrt.
In pravijo, da se farmarjem slabo godi!
20,000 družin je za Božič Sedem Hrvatov zgorelo in bilo obdarjenih z živili | bilo ubitih, koso praz-v Clevelandu	novali Božič
Kdor je za Božič radi brezposelnosti stradal v Clevelandu, je i jI 1 najbrž sam kriv. Dobrodelne družbe sporočajo, da so obdarile 20,000 potrebnih družin z vsem potrebnim živežem, ki naj i 'i zadostoval vsaj za štiri ali pet dni. Okoli $200,000 se je nabralo pri ljudeh, in nad 500 trnkov je dan pred Božičem in ni božični dan zastonj razpeljevalo star 49 let hrano, obleko in druge potreb- let, Viktor
Whiting, Ind., 26. decembra. Osem bratov Hrvatov je praznovalo Božič v nekem stanovanju v tem mestu. V hiši je nastal požar, in sedem izmed prazno-valcev je postalo žrtev požar ja, dočim se je enemu posrečilo pobegniti. Mrtvi so: John Berbič, star 48 let, Tony Koši-star 35 let, Joseph Lučič, John Lučič, star 34 Milarčevič, star 53
ček,
nosti vem onim, ki so se prijavi- let, Nick Slernič, star 50 let in li. Skoro 100,000 komadov igrač Matija štepic, star 63 let. Luka je bilo razdeljenih otrokom. 50, Lavrinovič je pobegnil pri oknu, 000 komadov obleke se je razde- toda je dobil v ognju močne po-
lilo. Pa tudi trgovski zavodi in podjetja so pomagala po svoje, cla oblažijo sicer tužni letošnji Božič onim, ki so v potrebi. Peter Angeloni, ki ima svo.j restaurant na 10802 Cedar Ave.. ;e na
škodbe in se še ne ve, če bo ostal pri življenju. Nahaja se v opas-nem stanju v bolnici. Vsi zgoreli so bili uslužbeni pri Whiting petrolej nem podjetju. Ogenj je nastal v spodnjih protorih
primer nasitil zastonj 1500 oseb. hiše, iz neznanega vzroka, do-
Krasno darilo
Priljubljeni policist Mr. Vincent Neumann, ki pazi na otro-: ke iz šole sv. Vida na križišču i St. Clair Ave. in Norwood Rd. nas je naprosil, da se v njegovem imenu prav iskreno zahvalimo vsem učencem in učenkam slovenske šole sv. Vida, ki so mu za Božič podarili nepričakovano in krano darilo. Mr. Neumann je zelo priljubljen pri naših malčkih in ni čuda, da so se ga spomnili za Božič in ga tako pri-jetno presenetili. Fantički in deklice, Mr. Neumann vam izreka prav iskreno zahvalo in obljublja, da bo prav posebno pazil na vas, da boste varno hodili iz šole in v šolo. In vam vsem skupaj želi veselo Novo leto.
Društvo Kras
Društvo Kras št 8 S. D. Z. je izvolilo sledeči odbor za 1931: Predsednik Louis Jerkič, podpredsednik Frank Rajer, tajnik Louis Opara, 15716 Holmes Ave., zapisnikar Ciril Blaško, nadzorniki: A. F. Svetek, Frank Šuštaršič, John Terček. Bolniški odborniki: John Tomažič, Frances Opara, John Terček in Frances Martinjak. Zastopnika Slov. Doma Louis Opara in Ciril Blaško. Društvena zdravnika: dr. Perme in dr. škur.
Igra in veselica
Odbor podružnice "št. 25, Slo-V(>nske ženske Zveze nam naznanja, da priredi podružnica 1. lebr. v Knauovi dvorani igro in veselico. Podrobnosti poročamo ob času.
Dober sodnik
Sam Cohen, ki stanuje na 10731 Gooding Ave., je bil pred več leti aretiran, ker so dobili žganje v njegovi posesti. Dobil je $1000 kazni in 9 mesecev zapora za to. Te dni se je nahajal pred sodnikom Baer in prosil je za državljanstvo. Zvezni eksa-miner Fox je povedal sodniku, da ljudje kot je Cohen ne morejo postati državljani, ker je kršil Cohen prohibicijsko postavo. Toda sodnik Baer je izjavil, da kršitev prohibicije ni velik zločin, pa je odredil, da se Cohenu takoj izda državljanski papir, in poklical je sodnega pisarja, ki je Cohena zaprisegel.
Zanimiva konvencija
V pondeljek se otvori v Clevelandu konvencija ameriških j znanstvenikov. Na konvenciji bo cbenem tudi razstava najnovejših znanstvenih stvaric, in med drugim boste lahko videli tudi sledeče: slike čudežne radiacije čebule, steklo iz kavčuka, aparat, s katerega pomočjo se z X žarki določi spol nerojenega deteta, iura, ki zaostaja v desetih dneh samo en deset-milijonko sekunde. To je prva razstava enake vrste, katero priredi American Association for the Advancement of Science.
Lepe jaslice
Vsak, kdor je videl jaslice, ki i jih je naredil Mr. Martin Fab-jančič, je rekel, da kaj takega ! pa še ne. Jaslice so v resnici nekaj posebno umetniškega, toda tako lepo priprosto, da se morate čuditi. Kdor jih hoče videti naj se potrudi na 6930 Hecker Ave., zadaj, kjer mu jih bodo z veseljem pokazali.
Zgubljena suknja
Moška suknja je bila zgubljena zadnjo soboto, 20. decembra, v S. N. Domu, dvorana št. 1. Kdor jo je našel, je prošen, da jo prinese oskrbniku v S. N. 1 Dom in bo dobil nagrado.
Laški zrakoplovci nimajo j dosti sreče na svojem poletu v Ameriko
Rim, 26. decembra. Glasom j poročil, ki so dospela sem, je j štirinajst zrakoplovov, ki so se pedali na pot proti Port Natal, Brazilija, dospelo v mesto Bola-ma, Portugalska Gvineja. Zrakoplovi so se doslej nahajali deset ur v zraku in so tekom tega časa prevozili 992 milj, in kot trdijo poročila, vreme ni bilo ravno ugodno na potu. Vsa pot, ki jo imajo zrakoplovi prevoziti, zra'ša nekako 5,000 milj. Zrako-plovni misiji načeljuje laški zra-koplovni minister Balbo. Več laških vojnih ladij in torpednih rušilc^v je razpostavljenih po morju, da pazijo na morebitne nezgode. 48 mož se nahaja na zrakoplovih. Ako srečno dospejo v južno Ameriko, bodo mogoče se potem podali na polet v severno Ameriko.
-o-
Za novo cerkev
John J. Grdina in njegova družba priredi v nedeljo 4. jamarja veliko umetniško predstavo v Slovenskem Narodnem Domu, v korist nove cerkve sv. Vida. Na programu so čarov-niške točke, petje, igre, itd. Med drugim boste videli tudi prizor z radio postaje, in boste lahko natančno videli, kako se oddaja slovenski radio program. Tam-buraški odsek društva Orel bo 'igral med predstavo.
Išče se!
Iz Milwaukee, Wis., nam piše 1 Frances žužek, da bi rada izvedela za naslov John Cvelbarja. Zadeva se tiče njegovega brata I Jožeta. Naj se torej John Cvel-ibar oglasi pri nas ali pa naj bo j kdo izmed rojakov toliko dober, da nam sporoči njegov naslov, ' ako mu je znan.
V spomin
Tretjič v mojem življenju moram pisati črtico v spomin. Pred desetimi leti mi je umrla j soproga, pred dvema letoma brat, in včeraj sem dobil od stolnega vikarja v Ljubljani sporočilo, da mi je umrla 6. decembra moja — mati . . . Danes sem j sam od naše družine na svetu.j Kot vsak drugi, sem imel očeta j in mater, poleg tega pa brata in i dve sestri. Očeta nisem nikdar ! poznal, ker je bil ubit pri delu v j gozdovih, ko sem bil komaj leto | star, sestrica Mici je umrla isti | dan, ko s'o pokopali očeta, sestra | Ivanka je preminula, ko je bila 16 let stara, brat mi je umrl pred dvema letoma, in ostala je še mamica, ki mi je 20 let neprestano pisala v Ameriko, da ne more umreti, dokler je ne pridem pogledat. Odlašal sem od leta do leta, mama je živela v pričakovanju, da me še enkrat vidi — ljubila me je namreč kot najmlajšega v družini. In čakala je in čakala. Pa nisem prišel. In medtem je v častitljivi starosti 83 let mirno v Gospodu zaspala. Bog ve, kaj je mislila v zadnjih trenutkih, predno je umrla. Gotovo se je spominjala mene, sina, katerega je tako goreče lju bila. V vsej siromaščini, v kateri sem preživel z njo, ko sem bil še v stari domovini, si je od ust pritrgovala košček kruha, samo da sem jaz imel kaj za hrano. Bila je zlata mamica, tako kot je vaša in druga, ki vas je srčno ljubila. Mnogi Slovenci v Clevelandu in od drugod so jo poznali. Prihajali so na obisk v staro domovino in jo obiskovali. In bolj priproste slovenske matere, kot je bila moja mamica, ste težko dobili. Priprosta, toda čuteča, tako zlatega materinega srca. Pisala mi je stopotov, da ne bo prej umrla, dokler me ne
Dvajset ljudi ubitih v silnem potresu v Južni Ameriki
Salta, Argentina, 25. decembra. Mala vasica La Poma. ki se nahaja visoko v Andes gorovju, je bila obiskana danes od potresa, katerega v tem okraju še nikdar prej niso pomnili. Dvajset ljudi je bilo pri tem ubitih, skoro 200 ranjenih, in skoro ni človeka v vasi, ki ne bi bil ubit ali ranjen. Med mrtvimi je osem žensk in dva mala otroka. Potres se je pripetil okoli tretje ure zjutraj. Vas La Poma se nahaja približno 75 milj od večjega mesta Sali-na. Vlada republike Argentine je odredila vojaštvo in zdravnike v prizadete okraje. Obenem se poroča, da je potres prišel; tudi nad razne druge okraje v Argentini, toda da v dotičnih krajih niso čutili posledic. Izmed 180 ranjenih oseb v potresu se pričakuje, da jih bo najmanj še 25 umrlo.
-o-
Predavanje
Jutri popoldne ob 3. uri priredi predavanje za slovensko mladino Mrs. Krasna, in sicer v S. N. Domu na St. Clair Ave., soba št. 1, novo poslopje. Govorila bo v angleškem jeziku.
vidi še enkrat. Pa jo je poklicalo nebo, neizprosna usoda, in preselila se je tja, kamor pridem za njo, upam vsaj. Ranjka moja mama je bila rojena, v letu 1848, v Toplicah na Dolenjskem. Bila je vseskozi vzor slovenske matere, ki je v vsem svojem življenju ljubila Boga, družino in svojo domovino. Od mene ji bo ohranjen čist spomin, prosim pa tudi vse druge, da se jo spominjajo v svojih plemenitih srcih. — Louis J. Pire.
Ves dan so prihajali. Vsakdo je dobil lep kos mesa, juho, krompir, razne prikuhe, kavo in sladoled. Stotine se jih je izjavilo, da take postrežbe še niso imeli v življenju. In tudi jetniki v okrajnih zaporih se niso mogli pi itožiti. Dobili so za kosilo pečene kokoši in zraven, zvečer čenko, torto in oranže. In ce bi bil kdo slučajno prezrt, naj se oglasi na 2525 Euclid Ave., kjer je glavni stan dobrodelnih družb. Samo oglasite se tam in povejte, da ste v "Ameriški Domovini" videli te vrstice. Mi smo prepričani, da če ste potrebni, da vam bodo tam preskrbeli, kar pač potrebujete.
-o--
čim so Hrvati v gornjih prostorih se veselo zabavali. Ogenj je prva opazila Mrs. Frances Kronal-, ki stanuje zraven omenjene hiše. in ki se je pravkar vrnila od polnočne maše. Vseh sedem trupel so dobili na vrhu stopnjic, in so moški očividno se hoteli re-vse kar spada šiti iz goreče hiše po stopnjicah, pa svinsko pe- ko so v plamenih zgoreli. Njih trupla so dobili vsa ožgana. Samo Lorinovičemu se je posrečilo, da je pobegnil kozi okno. -o-
Lepa zabava
Dramsko društvo Lilija ima nccoj večer lepo zabavo v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Ta zabava je za članstvo in njih prijatelje. Da se da igralcem nekoliko veselja za napredek, ste prošeni, da pridete vsi igralci in prijatelji. Bo dobra do-
Kosciuszko ali Hoffman?
Blizu Superior Ave. in 79. ce
ste se nahaja ulica, ki nosi ime	mača zabava in prav mala vstop-
po slavnem poljskem junaku	»ina, samo 35 centov.
Kosciuszko. Ker so se danes nekateri pritožili proti temu imenu, je mesto dalo lastnikom hiš na dotični ulici na glasovanje, če želijo ime ulice spremeniti. V okolici stanuje 90 procentov Poljakov, toda niti ena dobra polovica ni glasovala za Kosciuszko, rekoč, da jim izgovarjava imena ulice, zlasti pri tujcih, to je, pri Amerikancih, dela velike težave. Ulico bodo najbrž prekrstili v Hoffman Ave.
Naš pridni raznašalec
Master Frankie Kosten, naš razna'salec v Euclidu, nam je po- kluba in samostojna slal za Božič svojo sličico, ko dr- priredijo na Novega ži v rokah cel sveženj papirja in !se prijazno smehlja na sličici. In voščil nam je tudi vesele božične praznike in srečno Novo leto. Prav lepa hvala, Frankie! zvečer pa ples.
Društvc Blejsko Jezero
Društvo Blejsko jezero 'št. 27
SDŽ je izvolilo sledeče uradnike: predsednik Jerry Urbas, podpredsednik Fran k Fende, tajnik J. F. Durn, 15605 Waterloo Rd., zapisnikar J. Glavič, nadzorni odbor: F. Hayny, Mary Marn in A. Rupnik, blagajnik John Rožanc. Društvena zdravnika dr. Škur in dr. Siegle.
Skupna prireditev
Društva Triglav, Ivan Cankar, Kristus Kralj, slovenska godba Bled, Zarja, odsek Soc.
"Zarja" leta dan koncert in predstavo, in sicer v korist odra S. N. Doma. Vstopnina je samo 50 centov. Popoldne je koncert in predstava,
Mrs. Krasna
Odbor čitalnice S. D. Doma na Waterloo Rd., nam naznanja, da bo v pondeljek, 29. dec. predavala v S. D. Domu na Waterloo Rd., Mrs. Krasna in sicer zvečer ob 8. uri. Rojaki, zlasti mladina, so vabljeni od blizu in
Saj si priden in fest fantiček, ker nismo od naročnikov doslej še slišali nobene pritožbe, ker jim tako lepo raznašaš list. Le čakaj, čez čas boš še velik gospod !
Mestna blagajna prazna
Mesto Cleveland nima nobenega denarja, da bi plačala svo- daleč, je uslužbence in druge stroške v Napaden restavrant mesecu januarju. Manjka ravno Trije banditi so vdrli v restav-$1,5000,000. Mesto je računalo, rant George Luscko, 2741 Com-da bo dobilo S833.000 od okraj- mercial Rd. Odnesli so šestim nih oblasti za preskrbo bolnikov gostom $1,200.00. Luscko je tast v Warrensville in $466.00 so si councilmana McGinty. pa nameravali sposoditi na ra-	Velik rop
čun novih davkov. Sedaj pa ne V urad Yellow Taxi Cab druž-morejo dobiti ne tega ne onega be sta prišla včeraj dva zakrin-denarja. Republikanci znajo res kana moška, ki sta pobila bla-imenitno gospodariti.	gajnika družbe in odnesla
Bogat plen	$1,195.00.
Policija je naredila pogon na	V bolnico
neko hišo na 3515 Lakeside Ave., V petek popoldne se je podala kjer je zaplenila za $4,000 vred- v St. Alexis bolnico Miss Vera nosti žganja in vina. Aretiran Murn, ki se bo morala podvreči ■ni bil nihče.	I operaciji.
t
AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 27TH, 1930
U
AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays
VIDI SE, DA BO USPEH
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto ....»5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta »3.00 Za Cleveland, po poŠti, pol leta »S.60 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta 13.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna Številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, «117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0838.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J.' PIRC, Editors and Publisher«
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Olllce at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
No. 303, Sat., Dec. 27th, 1930
Nočno delo v industriji
V prvem letniku "Social Work Year Book," ki ga izdaja Russell Sage Foundation, se nahaja izmed drugih jako zanimivih razprav članek o nočnem delu v industriji. Ta letnik, prvi svoje vrste, je podoben kaki enciklopediji in vsebuje 187 člankov o raznih socijalnih vprašanjih, spisanih od J897 piscev, izmed katerih je vsak strokovnjak v svoji stroki.
Članek o nočnem delu navaja poročilo jednote ameriških inženirskih društev, iz katerega je razvidno, da 40 najbolj važnih industrij obratuje neprenehoma noč in dan ,bodisi skozi vse leto ali vsaj sezonalno. V nekaterih tovarnah delajo delavci v treh, v drugih pa v dveh šihtah. V slučaju dveh šiht delajo delavci po dnevu navadno po 11 ur in oni po noči po 13 ur. Razmerje med številom delavcev po dnevi in po noči je različno: od 10', do 100',. V mnogih drugih industrijah se v višini sezone dela "overtime." Delo čez uro utegne trajati do polnoči in tudi več. Nočno delo obstoja tudi v mnogih ne-tovarniških poklicih, kot na primer v plinarnah, elektrarnah, restavracijah, hotelih in zabaviščih.
Da neomejeno nočno delo je socijalno škodljivo, je pri-poznano v mnogih državnih zakonih, ki skušajo odpraviti največje zlo nočnega dela z oziroma na ženske in otroke. Ta državna kontrola v splošnem jemlje v obzir nekatere izmed teh štirih skupin ali pa vse: otroke pod starostjo 16 let, moške nedoletnike v starosti od 16 do 18 let, ženske nedo-letnice v starosti 16 do 21 let in odrasle ženske. Prvi zakon o nočnem delu je bil sprejet v državi Rhode Island leta 1853 in je prepovedal zaposlovanje otrok v starosti 12 do 15 let v nočnih urah med 7:30 zvečer in 5 zjutraj. Leta 1890 je država Masachusetts vzakonila prvo postavo o nočnem delu glede odraslih žensk. Ko se je razpravljalo o teh zakonih, ugovarjalo se je — kot po navadi —, da industrija ne bi mo-gia prenašati takih omejitev. Zagovorniki so trdili, da država ima vrhovni interes čuvati zdravje ženskih delavk, ker one utegnejo biti matere, in da otroci in nedoletniki so varovanci države in opravičeni do varstva s strani države.
Obstoječi zaščitni zakoni pojavljajo skupno karakteristiko. Interesi človeštva — tudi v onih zakonih, ki jih hočejo zaščitit so vedno podrejeni interesom industrije. Najvišji standard je oni, ki je predpisan za delavce — otroke pod starostjo 16 let, ali celo za to skupino dvoje držav iploh nima nikakega zakona o nočnem delu in v osmih dr žavah je delo otrok dovoljeno do 8, 9 in celo 10 zvečer. Ena država le prepoveduje zaposlovanje otrok pod 14. letom v prodajalnicah po 7 uri zvečer in v osmih državah se slična prepoved nanaša le na tovarne. Mnogo zakonov ima polno i/jem, zlasti v prid konservni industriji. Razun kar se tiče odredb glede gledaliških predstav in službe brzojavnih slov, lc sedmorica držav in District ot' Columbia imajo omejitve nočnega dela za dečke in dekleta v starosti med 16 do 18 leta. Šestorica drugih držav je raztegnilo zaščito zakona o otroškem del u na dekleta do 18 leta, ali ne na dečke čez 16 let. V osmih drugih državah je prepoved nočnega dela za dekleta čez 16 let zapopadena v splošni prepovedi nočnega dela za ženske v nekaterih poklicih. Dorasli dečki čez 16 k t morejo v 41 državah delati, kadar koli je in dekleta čez 16 let ravno tako v 27 državah.
Zakonito urejevanje nočnega dela žensk je napravilo le počasen napredek. Največji udarec je dobil ta socijalni napredek leta 1907, ko je prizivno sodišče države New York proglasilo neustavnim zakon o nočnem delu žensk od leta 1903. Posledica tega je bilo zakašnjenje razvoja socijalne zakonodaje tudi v drugih državah. Le države Connecticut, Pennsylvania in South Carolina se sprejele zakone o nočnem delu v letu 1912 in Oregon je potom svoje industrijalce komisije uredilo tako delo v trgovskih podjetjih. Vsled nove pritožbe, predložene s strani L. D. Brandeis in Josephine Goldmark Je newyorško prizivno sodišče leta 1914 uvrglo svojo sedem let staro odločbo in priznalo ustavnost državnega zakona od leta 1903.
Šestnajst držav je prepovedalo zaposlovanje žensk po noči (med 10. uro zvečer in 5 zjutraj) v označenih poklicih in dve drugi državi sta le omejili nočno delo žensk na 8 ur oziroma na 48 ur na teden. V treh izmed teh 18 držav se prepoved nanaša na tako malo poklicev, da za večino žensk nima sploh nikakega zmisla. V državi Ohio se prepoved nočnega dela nanaša le na prodajalke vstopnic, v državi Washington le na operatoriee dvigalnikov in v South Caro-lini le na trgovska podjetja.
Posledice napornega nočnega dela so dandanes bolj usodne, kot kedaj, kajti čim dalje več žensk nadaljuje v industrijalnem delu tudi po omožitvi. Svrha omejevalne zakonodaje je prvič, da se čuva zdravje mladih delavcev — dečkov in deklet tako da morejo dozoreti brez oslabujo-čih posledic nezadostnega spanja in prenapora, in drugič da : c zaščiti zdravje delavk, ki utegnejo biti ali so matere prihodnje generacije ameriških državljanov. Kar se je nedavno pisalo v zvezi s štrajk v tekstilni industriji, je pokazalo, kake razmere nastanejo, ako se dovoljuje neomejeno nočno delo, bodisi ker ni zakona o tem ali ker se zakon ne izvršuje. Dolge tire, pomanjkanje počitka ali odmora za kosilo in nizke mezde na jugu Dokazujejo socijalno zlo, ki nastane, •il... države ne zabranjujejo tako izrabljanje.
Cleveland (Newburg), O. — | njam, da se vrši letna seja dru-Mislim da odkar stoji Slovenski | štva Zvon v nedeljo 28. decem-Narodni Dom v Newburgu, je! bra dopoldne. Vsakega člana in društvo Zvon prirejalo svoje j članice je dolžnost, da se udele-zabavne večere na Silvestrov ve- i ži te seje. Ako ni zmožen za čer in še vselej je bilo občinstvo predlagat, naj pa glasuje za do-zelo zadovoljno s temi priredi- ber predlog, ali pa proti, kakor tvami. Ravno tako bo letos in j se mu zdi prav. čeprav so slabe delavske razme- Veliko je na sejah predlogov, re, bo pa društvo gledalo, da bo so zavrženi, veliko slabih, ki taka postrežba, da bo vsak za- so sprejeti. To je vzrok, ker se dovoljen. Kako pa da ne bi bil! j premalo zanimamo za seje. Sa-Na programu bodo kranjske klo- j mo na eni seji se pa tudi ne mo-base, zelje itd. in še več druge- re vsega ukreniti, ker imamo ga, o čemur se bo pa vsak pre- | premalo časa, da bi vsako stvar pričal, kdor se bo udeležil. Ude- i d0 dna preštudirali. Čez par dni leži se pa lahko vsak ljubitelj La ZVračamo krivdo eden na dru-poštene zabave, ako si preskrbi j gega, akoravno imamo vsi do-vstopnico do 28. decembra, j bro voljo, da bi društvo napre-Vstopnina je zelo nizka tako, dai dovalo.
se lahko vsak udeleži in zaklju-i Zato apeliram na vas, bratje či leto 1930 v veseli družbi in|in sestre, da se udeležite seje
potem pa začne leto 1931 ravno tako, saj drugega ne moremo pričakovati, kot da se zberemo tu pa tam in se prav po domače zabavamo.
Članom in članicam nazna-
v kar največjem številu ter prinesite seboj premišljene in koristne nasvete.
Z bratskim pozdravom Andrew Žagar, predsednik.
PREDAVANJE V ČITALNICI S. D. D.
Odbor za aranžiranje predavanj pri čitalnici SDD je aranžiral predavanje in sicer za pon-deljek večer, to je 29. decembra, v dvorani št. 3, kjer se vrše društvene seje.
Kot predavateljica bo nastopila že dobro poznana Slovenka, navdušena delavka, naša domača pisatelj ica-pesnica, gospa Krasna, katero smo že imeli priliko slišati v Clevelandu. Naša želja je bila, da bi gospa Krasna predavala tudi v naši čitalnici v Slovenskem Delavskem Doma na Waterloo Rd. in ta želja se nam je sedaj izpolnila.
Apeliramo na cenjeno javnost, da se temu predavanju odzovete. Posebno ve ženske pridite poslušat to predavanje, da se seznanite s ženo-bojevnico zatiranih
in izkoriščanih. Mrs. Krasna je jako poljudna predavateljica, obvladuje čisto slovenščino in jo
boste lahko vse umele.
Ga. A. P. Krasna bo obdrža-vala predavanje pred našo mla-
dino in sicer v nedeljo, dan prej,
v soboto 27. decembra pa v Bav-bertonu, O. Ker se že torej nahaja v naši sredi, smo povzeli korake, da predava tudi v Col-linwoodu pod avspicijo SDD.
Predavanje se prične točno ob 8. uri zvečer. Prošeni ste vsi, da se tega zanimivega predavanja udeležite. Prepričani smo, da vam bo predavanje ge. Krasne ugajalo in boste imeli priliko slišati nekaj jako podučnega.
Za čitalnico SDD:
Josip F. Durn.
SLOVENSKI PEVCI NA KONCERTU ČIKAŠKE UNIVERZE
Češki dnevnik "Svornost" iz Chicaga prinaša v svoji številki od 7. decembra t. 1. pod naslovom "Slovanski prog r a m na univerzi v Cricagu" sledeče:
"Slovenski Klub na univerzi v Chicagu je priredil v petek zvečer 5. decembra t. 1. v "Mandel Hali," na University Ave. in 57. ulici glasbeni program. Bil je to program izključno slovanske glasbe, ki je bil prirejen pod zaščito "The International Students' Association of Chicago and Vicinity" (Mednarodno društvo študentov za Chicago in okolico.) Na programu so biii zastopani Čehoslovaki, Poljaki, Rusi in Jugoslovani, itd. Obisk koncerta je bil časten in občinstvo je odhajalo zelo zadovoljno nad celim izvajanim programom."
Izmed navedenih Jugoslovanov sta bila povabljena na sodelovanje koncerta pianistinja in sopranistinja Jeanette Perda-nova iz Clevelanda in operni ter koncertni pevec Svetozar Bano-
V nedeljo, 28. decembra, se bo vršil shod za tu rojeno mladino, na katerem bo nastopila z govorom v angleščini Anna P. Krasna. Krasna je nam cleveland-skim Slovencem znana kot dobra govornica. Ni nam še pozabljena iz predavanja, katerega je imela pred dvema mesecema pod okriljem ženskega odseka soc. kluba št. 27. Isto iz govora, ki ga je imela v Collin-woodu.
Večer prej, to je 27. decembra bo tudi govorila v Barber tonu, O.
Namen zgoraj omenjenega shoda je da seznani tu rojeno mladino z delavskim vprašanjem, in ji polagoma spodbujali zavest, da potane aktivna za delavsko stranko.
Brezposelnost, stradanje, ko-
rupcija, ropi, samomori itd, so jčednosti današnega družabnega reda. Da se pa te "čednosti" kapitalističnega sistema odpravi je potreba, da se ljudstvo izobražuje. Ker edino izobražen delavec zna soditi, kaj je prav, i<i kaj ni!
Starši, opozorite svoje sinove, hčere na ta velevažen njihov shod. Kajti človek potrebuje pouka do smrti, če jih boste pripravili, da se bodo zanimali za delavsko stvar, ste lahko prepričani, da bodo vam zato enkrat še iz srca hvaležni.
Shod se bo vršil v SND. na St. Clair ave. v dvorani št. 1. (novo poslopje.) Pričetek točno ob 3. liri popoldne.
Še enkrat: Ne pozabite v nedeljo popoldne. Pridite, pripeljite sinove in hčere. Odbor.
Kot ste že brali, ima slovenska banka, North American Trust Co. kampanjo za nove vloge. 21 direktorjev je na delu, ki obiskujejo slovenske in hrvatske družine in jih nagovarjajo za nove vloge. Razume se, da se zahtevamo ničesar, ne prosimo ničesar zase, pač pa vsakomur razložimo v poljudni besedi, da je North American Trust Co. banka ravno tako varna, kot vsaka največja ameriška banka. In kako da bi ne bila ravno tako varna, saj jo nadzirajo ravno tisti državni pregledovalci, kot druge ameriške banke v Clevelandu, naša. banka je ravno tako pod nadzorstvom državnega bančnega oddelka, kot je Cleveland T r u s t, Guardian Trust, Union Trust, ali pa kaka druga banka v državi Ohio.
Torej glede varnosti vaših vlog na naši slovenski banki ni nobenega vprašanja in dvoma, pač pa imate razne prednosti, katerih pri ameriških bankah nimate : Na North American Trust banki se lahko pogovorite v svojem materinem jeziku, če ne znate angleškega. Morda vam kaka stvar ni jasna, radi bi imeli pojasnila. Ali ne bote razumeli slovenskega bančnega uradnika boljše in jasnejše, kot uradnika, ki vam pripoveduje v ameriškem jeziku?
Vi imate vlogo na slovenski banki. Odpotujete v staro domovino na obisk. Tam se zamudite dlje, kot ste prvo mislili in nujno potrebujete nekaj denarja od svoje hranilne vloge. Na-
vec, ki se trenutno mudi na koncertni turneji po U. S. A.
Perdanova je izvajala v splošno zadovoljstvo arijo Minke iz slovenske opere "Gorenjski slav-ček" ter je morala dodati krasni Pavčičev solospev "Pastarica," ki je našel navdušeno odobravanje navzoče publike. Nato pa je dostojno — spremljala na piano tenorista Svetozar Banovca.
Banovec pa je dosegel z arijo iz Puccinijeve opere "La Tosca" toplo priznanje ter je moral dodati prekrasnega "Metuljčka," ki je kakor povsod zelo ugajal. V splošnem je bil to zelo lep glasbeni večer. Na koncertu pa je bila navzoča audijenca vseh mogočih narodnosti.
Taki nastopi naših slovenskih umetnikov pred tujerodci so vsekakor nam Jugoslovanom v ponos, ker nas v dostojni umetniški luči predtavljajo tujerod-com, njim samim pa na najlepše priznanje za njih odlične sposobnosti.
A. K.
MASS MEETING ZA TU ROJENO MLADINO
slovensko banko, toda sedaj nimam. Prve prihranke, ki jih bom imel, bom dal pa spraviti na slovensko banko." To so lepe besede in so direktorji takemu ravno tako hvaležni, ker vedo, Saj sem vedel, da ne bo brez da bo rojak držal svojo moško nič in da se ne bom zastonj obr-besedo.	nil na naše ženske. Prav sem
Toda kampanja je namenjena imel, ko smo imeli direktorji slo-v prvi vrsti onim, ki imajo pri- venske banke sejo radi kampa-hranke, pa jih nimajo še na slo- nje in so mene vprašali, kam venski banki. Od teh bi radi bom šel po nove vloge in sem re-dobili, če že ne vsega, vsaj ne- rekel: "Jaz se bom pa na ženske kaj, da tako pokažejo dobro vo- obrnil; če mi ženske ne bodo daljo in slovensko zavest.	le (novih vlog), drugi mi jih tu-Veliko je še slovenskega in di ne bo!" Včeraj sta mi dve že hrvatskega denarja na nesloven- obljubili, da mi bosta dali koj skih bankah. Vsaka kampanja po novem letu (nove vloge), naj je prinesla preko četrt milijona kar pridem, pa bom dobil. Ško-dolarjev novih vlog in tudi le- da, da imen ne smem povedati, tošnja jih bo. Nekaterim se je Na čelu kampanje sta Franu težko odločiti, da bi prenesel Verbič in Tone Lučič (torba), svojo vlogo na slovensko banko. Vsak ima del direktorjev pod Toda kadar jo, potem ostane tak seboj. Mene je Verbič napravil tudi vlagatelj na slovenski ban- za frajtarja, ker misli, da bom ki, ker se kmalu prepriča o iz- več dobil kot drugi; in tudi bom. vrstni postrežbi in prijaznem Danes sem pa zvedel, da bi se poslovanju naših slovenskih ban- bila pred prazniki enkrat kmalu čnih uradnikov. stepla, Verbič in Lučič in samo Zato pa imamo kampanje, da zaradi mene. Ko sem to novico naši direktorji osebno obiščejo zvedel, sem si grozno v čast štel, slovenske in hrvatske družine, ker sem mislil, da se tepeta za da jim osebno razlože poslova- me, potem sem pa zvedel, da me nje, solidnost in premoženje na- je hotel Verbič odstopiti Lučiču, še slovenke banke. Če zaupate in se je Lučič branil, da bi me svoje prihranke bankam, kjer vzel v svoj bataljon. Najbrže ne poznate osebno nobenega di- Verbič misli, da ne bom v kam-rektorja, koliko bolj boste za- panji nič napravil, pa se moti. upali slovenski North American Bo že videl kaj bo, kadar se žen-Trust banki, kjer osebno pozna-iske organizirajo! Ti bom že jaz te vsakega direktorja, o katerih pokazal, da boš imel drugič re-veste, da so dobri gospodarji, ki špekt pred menoj in mojimi so znali dobro gospodariti s svo- mušketirkami, amaconkami, ka-jim premoženjem, koliko bolj • nonirkami in drugimi — kami. bodo gospodarili s premoženjem, Pa da enkrat še mlatiči pritisne-
pišete pismo v slovenskem jezi- katerega jim boste zaupali \ jo, aha !
ku in razložite, kako vam naj pošljejo denar, pa ga imate v par tednih.
Še drug slučaj. Nahajate se v stari domovini, tukaj pa imate posestvo, ali kako drugo denarno zadevo, o kateri bi radi, da bi se uredila. Samo radi te zadeve ne morete takoj odpotovati iz stare domovine, se ne izplača, zato pa pišete po svoje na North American Trust banko in ji ukažete, naj uredi zadevo za vas in prepričani bodite, da vam bo slovenska banka uredila ravno tako, kot želite.
Vidite, to prednosti, ki jih dobite na slovenski banki. Morda kdo poreče: eh, saj ne bom potreboval tega in enakega! Rojak, nič se ne ve. Nihče ne more trditi tega in onega o svoji pri-hodnjosti.
V tej kampanji pridemo do naših prijaznih ljudi, ki pravi-
A
Varstvo.
Vsak, kdor še ni vlagatelj na Sem bil zapisal, da bom na slovenski banki, naj prenese svo- sveti božični večer pogrešal kuje prihranke po 1. januarju na hanih suhih hrušk in hruškovo to banko. Nove vloge, ki bodo vodo. Pa kaj me ne pokliče v prispele na slovensko banko do sredo Ivka-nagajivka in mi re-15. januarja, se bodo obresto- če, da so Gregorčev ata prinesli vale že od 1. januarja, tako da pol besketa suhih hrušk in da ne bo nihče na izgubi glede obre- jih bodo skuhali na božični vesti.	čer. Tudi ene se ne morem zmi-
Če nočete priti sami na banko, sliti, da bi takoj ne priletela na-pokličite enega izmed direktor- za j. Zadnjič blind, sedaj hruš-jev, pa se bo oglasil pri vas na ke. domu in banka bo sama dvignila	A
denar za. vas, ga prenesla na va- V torek me je obiskala depu-še ime in vam vrnila knjižico do- tajica slovenskih lovcev: John mov. Nobenih sitnosti ne boste Novak, Frank Suhadolnik, John imeli, imeli pa boste zavest, da Kovach (ta veliki Ribničan), ste tudi vi pomagali dvigniti ta Frank Turšič in Tony Longar naš slovenski denarni zavod še (polieman), ki mi je voščila ve-
do večjega napredka.
Napravimo z novim letom sklep, da bomo z novim letom postali vsi vlagatelji na slovenski North American Trust ban
jo: "Saj bi dal hranilno vlogo na ki
sele praznike in mi prinesla živega divjega zajca. Zajec je bil tako udomačen in naučen, da se mi je globoko priklonil in mi je hotel napraviti primerno dekla-macijo v počast. Ker pa nisem vreden take časti, sem se zadovoljil z eno cigaro in steklenico brinjevčka, ki so mi jo obljubili za Silvestrov večer.
A
Vi ne veste, kaj je meni moja žena kupila za krizmus. Nič Naš klub se skrbno priprav-, rep. Fantje trdijo, da je to no- drugega, kot lepo stensko uro na
EUCLID RIFLE and HUNTING CLUB.
Piše Jaka.
lja, da bo napravil na 18. januar-J ve pasme ljsice Jaz sem gicer
ja nekaj posebnega svojim go-lnoi • _„ . ..... ,
.... . nekaj namignil, da le niso stre-stom, ki se bodo udeležili srnja-;
kove večerje v Slovenskem do- ljah' ami)ak za vIekh ln tfe mu na Holmes Ave. Kdor bo ho- 'e 12 aame trdoglavosti lisica lo-tel, bo jedel srnjaka, kdor ga ne čila od svojega košatega repa. bo maral, bo pa lahko jedel pe-|Oni pa trdijo, da je ta lisica s čenko ali kaj drugega. Člani že pridno prodajajo vstopnice in
tudi pri meni jih vsak lahko do-(rep odgTiznjen( ^^ aH od_
bi. Vstopnica je $1.50, kar ni | ioni]jen
veliko za tako dobre stvari, ki .. . ' . , ,
INaj bo že kakor hoče, ampak
jih bomo nudili gostom. To bj
da
si ga
zopet en lovski večer, boste zapomnili.
Naši fantje: HotTart, Barago in Pižmoht so bili šli na lov pred nekaj dnevi. Iz grma prašči žival, o kateri je Baraga mislil, da je zajec, ker je imela kratek rep, pa se začne dreti: "Daj ga, daj ga!" in tudi sam ne zamudi pomeriti in ustreliti, žival je za-! del, ker se je prekotalila, si ma- i lo popravila kožušček, potem jo pa vlije naprej. Privošči si jo z enim strelom tudi Pižmoht, toda i brez posebne nesreče. Končno I se jo usmili Lojze Hoffart, ki ji' pošlje par svinčenih zrn med rebra, da se žival vleže na hrbet in se preseli v večna lovišča.
Ko pridejo fantje blizu, pa vidijo, da to ni zajček, ampak li-ica, ki pa je imela či to kratek
elektriko, ki jo je obesila tako. da jo moram videti, kadar od prem hišna vrata. Na vsaki strani ure je električna luč, da se številke in cagarji dobro vi-' dijo ponoči (in zjutraj), da se nc bom več izgovarjal, da nisem takim repom že na svet prišla, vedel, da je že toliko ura. Ura
ker se nikjer ne vidi, da bi bil ->e na elektriko in se ne da nič
fiksat, kolikor kaže, toliko je m nič drugače. Vprašal sem jo, kje jo je kupila in seve, pri Frank Černctu. Jaz pa nadenj, zakaj take ure prodaja, da jih človek ne more deti ne naprej, ne nazaj in se bom moral sedaj odpovedati lepim m a r j a š a r s k i m uram. Pa me Frank na stran pokliče in reče: "Ti še ne veš, kako je ta ura imenitna za mar-jašarje. Vidiš, ker je ura nu elektriko, gre lahko naprej, ali pa nazaj, kakor hočeš. Samo mi-nutnik nazaj obrni, pa bo kazala ura nazaj. Če bo šel ob 10-zvečer ven, pa uro obrni nazaj, pa boš prišel ob osmih zvečer domov, namesto ob eni popolno-či." Aha, je že prav, samo da vem. Razume se, da ženi ne bom Srečno Novo leto želi vsem na- nič omenil, kaj vse zna naša ura ročnikom "Ameriške Domovine" napraviti in se bo grozno čudi-in vsem ameriškim Slovencem la, kadar bom prišel od marjasu sploh — I'avl a Lovšetova iz namesto zjutraj, takoj po večer-Lji'bliuue.	! ii.
na lovski večerji bo ta lisica na | ogled, z repom, kakoršnega je imela in jo bo vsak lahko videl.
Zadnji torek so fantje tako j streljali:
Bavetz Dolenc S. Hoffart
Jerič ........
Jerman Kaušek Lausin Mlakar Satkovič Sober
J.
175 167 166
155 149 163
156 173 163 155
Iskrena hvala
AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 27TH, 1930
S
WWMWWWUVM mwwww
Anton Novačan:
NAŠA VAS
WWUWWWVVWWMWWVWW
Da je svet dandanes zelo pokvarjen in da ni več pravega krščanskega duha med mladino, je tolmačil Zavožen. Vsi gledajo le na, lišp in na zunanjost, prave srčne kreposti, skromnost in ponižnost pa zaničujejo. To pa da on najbolj ceni in da je zato izbral Mico svojemu sinu. Gregec je tih in skromen fant, ki je do-zdaj redno in vestno oprav j al krščanske dolžnosti. Posestvo mu zapiše, sebi pridrži kot in v krščanski slogi se bodo razume li.
Tako lepo in gladko je govoril Zavožen, da se je Mici zdelo, da čuje pridigarja. Sedela je kraj Gregca, gledala tiho predse in žarela v nekem neznanem veselju. Morda se je v njenem ■srcu iznova vzdignil plamen mladostnega hrepenenja, ki ga je krotila z odpovedovanjem, morda se je zganilo njeno čutje, še ne popolnoma zadušeno in ubito. Zakaj ženske njene vrste so zavoljo globokosti svojih čuvstev Bogu vdane, ne iz kakšnega mogočnega verskega prepričanja, ampak vsled, pomanjkanja. lju bežni. Njih pobožnost je polna ljubezenskih čuvstev, one ljubijo Boga, ker nimajo človeka, ki bi ga ljubile posvetno. Lepa je taka ljubezen in Bogu dopadlji-va, ampak nenaravna in brez plačila tukaj na zemlji. In zato je bila Mica sladko presunjena.
—	Povej nama, ali si voljna stopiti v zakonski stan? je odločno končal Zavožen svoj nago vor.
—	Sem! je odgovorila Mica komaj slišno.
—	Juhe, Gregec, nevesto imaš. Gregec, ali veš, kaj to pomeni? je poveličeval stari svoje veselje. Ampak Gregec ni vedel v tem trenotku ničesar, niti da je vesel, niti da je žalosten. Ubogljivo je sprožil desnico, ko je oče zahteval, da bi si segla v roke.
—	Kar hitro bomo napravili! je sklenil stari. V štirinajstih dneh mora biti vse zvezano in blagoslovljeno.
Kakor je rekel, tako se je zgodilo. Spremenil se je stari Zavožen tiste dni, pootročil se je. Vse je sam opravil in je na številnih potih oznanjeval ljudem sinovo ženitev. Tri vasi okoli so se čudile, tri vasi smejale in se norčevale. In mnenje je bilo splošno: da ni mogel najti Gregec drugačne neveste in Mica ne drugega ženina, še zadovoljni so bili ljudje, da je Bog vse tako napeljal.
Tistega večera po poroki, ko so se raz'sli maloštevilni svatje, je posedel stari Zavožen pri mladem paru. Bi je že močno vi njen. Vsled tega je po svoji navadi veliko govoril, nauke jima (lajal. Mlada sta povešala oči; vsa sta. žarela od vina in blagoslova v cerkvi.
—	Vidita, kadar se sporečeta, je učil stari, tedaj pridita k meni. Očetovsko vaju posvarim in razsodim, na čigavi strani je krivica. In hud še bom zmirom, saj vesta, četudi si ti gospodar, Gregec. Kaj misliš, da si res gospodar? Ne, motiš se, še zmi-1'om boni jaz ukazoval, kajti da bi bil ti gospodar, tak bedak. . tak. . .
Glava mu je zlezla na mizo in 'nitila ob kozarec. To ga je se-<laj spomnilo, da je potreben spanja. Vzdignil se je in z velikim ropotom odšel od mize.
—	Lahko noč! Dobro spita 'n razumita se. . . Hahaha!
11J.
Kar oblečen je legel stari Zagožen na posteljo in je takoj zaspal. Najprej je ležal vznak in glasno smrčal, potem se je obr-"il na trebuh in piskal z nosom, 1'otem na desno; ko pa se je obr-"11 na levo stran, se je že prebu-l'il- Bolela ga je' glava, kljub temu pa je bil vesel. Namestil Sl! Je udobno in je počakal, da se
šumenje v glavi poleglo, pu-
| tem pa je začel premišljevati bolj s srcem nego z glavo. Sam ni vedel, kaj misli. Le čutil je, da so to podobe, ki rajajo pred njegovim duševnim očesom, da so ti glasovi, gibanja in obrisi že davno za njim in da je zdaj prost in brez vseh skrbi, kakor si je bil zmerom želel. "Jedli in pili bomo in v cerkev hodili, delali pa le toliko, kolikor je potrebno za zdravje!" Tako je torej sklenil in je poskušal sezu-ti z desno nogo levi škorenj, ker ga je tiščalo.
Kar naenkrat se je razlegel po hiši tenek krik, tako nagel in mogočen v tišini, kakor vzplame-ni baklja sredi gluhe teme. Stari Zavožen je trenil in vzdihnil: "Oh, otroci, zdaj ste vi na vrsti !"
Ampak krik se je ponovil enkrat, dvakrat, čul se je jok in v joku besedičenje. Pa glasu pa je : spoznal Zavožen Mico, da se jo-| če. in Gregca, ki godrnja. Skočil je postelje, nažgal svečo in i odprl duri, ki so držale v vežo. j V tem hipu pa so se odprle duri tudi na nasprotni strani in v ve-| žo je planila Mica v nočni obleki, vsa razkuštrana in objoka-jna. Za njo Gregec, ki je napeto gledal; vsi lasje so mu stali pokonci. . .
—	Za božjo voljo, kaj pa ima-I ta? je vprašal oče. Ali se mislita pretepati že koj prvo noč?
—	Jezus Marija, je jokala Mica, skrivajoč svoj obraz v dlani.
| Gregec ni nič rekel. . .
Stali so vsi trije nekaj časa molče in bili kakor pravljični. Stari Zavožen z enim škornjem in razoglav, z dolgim nosom in pijanimi očmi, je bil kakor popotnik, ki je našel prenočišče v i zakletem gradu, pa so ga zbudile in prestrašile pošasti. Njegova dolga senca je stala za njim, kakor bi mu sedela na ramah in se boječe umikala pred potvoro. Gregec je držal hlače v rokah s tako prestrašenostjo, kakor da bi držal usodo. In Mica? Mica pa je bila kakor Suzana, ki je utekla iz kopelji. . .
Kaj se je bilo zgodilo? Zakaj je drugo jutro Mica pobrala in povezala vse svoje reči in se preselila nazaj v svojo kočo za Hribe? In zakaj sta se podala oče in sin k domačemu župniku še tistega dopoldne? župnik se je čudil — čudil in je velel staremu, da počaka zunaj.
—	Kako, zakaj? je vprašal Gregca, ko sta bila sama, upirajoč vanj stroge oči. Gregca so zbegale te oči in ni vedel povedati ničesar. Povesil je oči in je vrtel klobuček med prsti.
In vendar sta se pomenila. . . Stari Zavožen je prislonil uho na duri in je izvedel vse po vrsti. In ko je to izvedel in ko je čul, je oštel Mico z najgršimi priimki.
—	Le sporazumita se, je končal svoj nasvet, in Gregec se je poslovil ves rdeč in poten.
Oče se je kislo držal, molčal po poti in tudi doma ni izpre-govoril besede. Kakor da so ednesli mrliča iz hiše, sta hodila oba iz hiše do kozolca, od hleva do hiše, potrta in mračna kot nad njima oblačno nebo. In ko je začelo dežiti, je sedel stari za mizo h gostinjskim ostankom in je pil, dokler se ni upijanil in zaspal. . .
Gregec pa še ni nikoli toliko premišljeval kot dotičnega dne. V tem kratkem času se mu je Mica silno priljubila. Minula noč mu je bila s svojo sladko grozo stalno pred očmi, in srce je zahtevalo še več, še več. . .
Ivo se je zvečerilo, se je napotil čez travnike za Hrib in je našel Mico na pragu z rožnim vencem med prsti. Ko ga je zagledala, je vstala, hitela v kuhinjo in prinesla dolge burklje.
—	Ti! mu je zapretila in ga imenovala nespodobno žival. Ti, poberi se, skušnjava. . .
Miril jo je Gregec in je povedal nekaj o svetem zakonu. Ampak ko je dobil z burkljami po hrbtu, je zbežal domov in je jokal po poti.
DrugOga večera jo je nttfH zopet na pragu. In spet je Gregec povedal nekaj o svetem zu-
konu, toda Mica je vstala in je zaprla vrata pred nesrečnim ! Gregcem.
Tretjega večera je bila vsa objokana, ko jo je Gregec nagovoril. Ni zbežala in ni hitela po burklje, temveč je zaihtela iz polnega srca. Gregec se je sklo-! nil k njej in jo pobožal po licu. In spet ji je povedal nekaj o svetem zakonu. Ponižno ga je po-jslušala in ga je nenadoma obje-j la.
—	Bala sem se te, Gregec, ker : sem mislila, da je greh. . . Gospodje so zmirom pravili, da je greh. Pa sem vse premislila in zdaj vem, da ni greh biti s teboj. . .
—	No vidiš! je dejal Gregec in sedem pregrešnih sladkosti je strujilo po njegovem telesu.
Ostal je pri Mici vso noč, drugo jutro pa sta šla po klancu navzdol, čez travnike, na Gregčev dom. Stari Zavožen je stal na pragu in ni verjel svojim očem.
—	Ali sta res to vidva? Glejte, glejte. . . Gregec, fant si pa, pravi fant.
Začeli so gostijo na novo.
Gregec in Mica sta spoznala življenje. Zdelo se jima je, da se vsi ti zeleni travniki, gozdovi in polja vesele pomladi in solnč-nega poletja; njuni otroci in njune skrbi, žalost in veselje, da vse to ni na svetu samo zategadelj, da bi služilo Bogu na čast in slavo, ampak da je vse to zavoljo njih. In sta bila hvaležna Bogu za svojo rečo, še bolj pa očetu Zavoženu, da ju je skupaj spravil.
Postaral se je in sključil se je skrbni oče. Delati ne more več, niti toliko, kolikor je po njegovem mnenju za zdravje potrebno. Nad otroci kriči in palico vihti: "Otroci, otroci!" Otroci pa se valjajo po zemlji, se igrajo in kopljejo jamice. Starec gleda zdaj zemljo zdaj otroke in misli in misli in se kaj mu je prijetno. Pa ne ve kaj, domisliti se ne more. Zakaj le senca neke velike misli pride nanj, kadar gleda zemljo in otroke.
A Gregec je postal mož,., ne ba'š prebrisan, ampak postaven, da ga spoštujejo vaščani, kadar govore o njem, sejmarji, kadar kupčuje, romarji in božjepotni-ki, kadar se zaobljubi Materi božji. Kadar pa se razmaje med vinskimi dedci, pripoveduje, da se je ženil po svoji poroki.
ŠTEFAN.
"Pride in gre!" pravijo vaščani ljudem, ki niso ne berači in ne razbojniki, ne potepuhi in ne tatovi. Ampak ljudje, ki hodijo iz kraja v kraj, zamišljeni in pripognjeni, raztrgani in malomarni za ves svet. Nihče ne ve, kaj jih goni po svetu. Njih življenje ostane skrivnost. Ena tistih, ki se jih vaščani boje in jih zavoljo tega sprejmejo v svoj vaški katekizem, med poglavje svarilnih zgledov, s katerimi strašijo svoje otroke.
Tak "pride in gre" je Štefan. V mladih letih, pravijo, je bil živ in nadarjen, ljubljenček matere, tihi očetov ponos, zvezda med vaškimi otroci, župnik je menil, da bo za mašnika, učitelj je menil tako, vaščani so to verovali in klenili: "Gospod bo! Naša fara ga bo imela, saj smo rekli. Sosednji hribovci so pre-neumni, da bi dali Bogu namestnika tukaj na zemlji." Trdni kmetje, skopuhi, da se jim kiše vino po kleteh, po shrambah pa plesni žito, zaznamenujejo ob takih prilikah že vnaprej dva po-lovnjaka vina za "novo mašo." Pobožne ženice in deviške bogo-moljke vpletajo presrečnega v svoje vsakdanje molitve. Matere zavisti vzdihujejo in pretepajo svoje debeloglavce, ki zijajo in zijajo v knjigo, pa nič ne pri-zijajo. Vsa vas, vsa fara zaživi v presladkem upanju, ki natrosi lepih sanj v pobožna srca. , Prišel bo veliki dan, lepa nedelja. Slavoloki bodo postavljeni od vasi do cerkve, možnarji bodo pokali po gričih, naznanjali daleč naokoli, da si je Bog izbral vaškega sina, ki bo dvigal kelih pred oltarjem in odpuščal grehe ! po bpuvednicali. Ljudstvo bo
:drlo od vseh strani, gospodje pridejo, veliko jih pride. Lepo obritih, rdeče zaruljenih mašni-I kov, ki bodo stregli vaškemu bo-jsopetcu pred oltarjem. Pride tudi škof, suh mož s svetniškimi očmi in pokaže s svojim svetim prstom na našo vas: Glejte! In vaščani se povzdigujejo in zoho-lijo. Po sejmih, po božjih potih raznese j o svojo lavo, po gostilnah, pri kupčijah ne pozabijo j nikoli vplesti novo mašo v pogo-jvor. "Ko smo imeli novo mašo . . ." pravijo in gledajo sobe-sednika s skritim ponosom, če jih kdo vpraša: "Odkod ste pa, prijatelj?" odgovarjajo prezir-no in zaničljivo: "Reva, ali ne | veš, kje smo imeli novo mašo?"
Ampak Štefanu ni bilo dodeljeno. Ko je dopolnil štirinajsto ! leto in je prelezel tri razrede ljudske šole, so pričakovali vaš-: čani, da se obuje in začne z latinsko. Štefan pa se ni obul in j ni začel z latinsko. Rajše je te-! kal po travnikih, lovil ribe, ubijal po mlakah žabe, pretepal se s
tovariši na vasi. Vaščani bi radi videli, da bi se modro držal in za igranje pod kozolcem mašo bral. "Premlad, prenor je še!" so se tolažili in se sklicevali na mnoge svetnike, ki tudi niso živeli alojzijevske mladosti, dosegli pa vseeno krono nebeške slave. "Naj se še nekoliko znori, potem ga pa zapelji v mesto!" so prigovarjali Štefanovemu očetu. Upanje jim ni umrlo, dokler so verovali v božjo milost. Toda prišlo je razočaranje. Vasujoe fant je našel Štefana pozno ponoči pod oknom najlepše in naj-ulajše vaške dekle. Oznanil j. to nesrečo po vsi vasi, in vašča-nom je bilo, kakor da jim gore strehe nad glavo. Povesili so oči in so se sramovali pred hribovci. Hribovci so jim sponašali "gospoda" in so se jim škodoželjno smejali. Štefan je imel hude dneve. Brcali so ga in bun-kali, kjer so ga mogli, dokler jim ni pokazal noža. Tedaj so se prekrižali vaščani in so rekli: "Seme semenasto! . . ."
KAZEN ZA LJUBOSUMNOST
(Dogodbica.)
i Iglarica je bila svojemu možu j zvesta zakonska tovarišica. Brez ; nje ni smel izvesti nobenega de-| janja povsod so ga spremljali ; njeni koraki. V svoji bujni do-jmišljiji je videla in slišala mar-jsikaj, o čemer se možu ni niti sanjalo, in tako je bilo med nji-jma neprestano prerekanje in i besedičenje. Pohlevni možek ni | imel nikdar miru, bolele so ga | neupravičene sumnje. Kadar je | Cilka najbolj sitnarila, ji je za-jpel:
j "Daj mi, Jezus, da žalujem, svojo žensko objokujem. Koliko sem že prestal, kar si mi za križ jo dal."
Bivala sta na deželi v malem ; mestecu. V njuno stanovanje je bil z ulice napeljan zvonec, katerega so zlorabljali poulični paglavci ob večernih urah. Mož je seveda hitel odpirat, a razposajen ec mu je ušel pred nosom. | Nekoč je skrit za oglom dalje časa prežal na zlikovca, ki mu je hodil nagajat. "Zopet mi je ušel," je potožil ženi, ko se je vrnil v sobo.
"Kje si bil tako dolgo?" je nejevoljno zamrmrala.
"Nagajivca sem zalezoval," ji je povedal resnico.
"Z nekom si govoril," mu je oporekala, "čula sem sumljivo šepetanje."
"Cilka, kaj ti vendar pride na misel!"
"Saj vem: ljubavne sestanke prirejaš za mojim hrbtom. . ." "Kaj takega se mi do zdaj še
ni sanjalo."
"Tiho. Ne moreš mi utajiti!"
Iglar ni vedel, ali naj bi se jezil ali smejal, tako nekam čudno ga je pogrela preprosta iznajdljivost. Premišljeval je, kako bi dokazali ženi nedolžnost ter ovrgel njene slutnje, a ga je prehitela, preden je prišel do besede.
"Odslej bom jaz hodila odpirat," mu je zapretila. "Videla bom, kdo te izvablja iz stanovanja."
"Poredneži in nihče drugi," ji je zatrdil.
"Prepričati se moram. Gorje ji, ki se upa priti k oženjene-mu možu na sestanek!"
"Cilka, ne bodi nespametna!"
"Molči. Ne boš me varal."
"No, pa hodi odpirat!" Mož se ji je skrivaj namuznil. Naprosil je prijatelja, naj vselej, kadar pojde mimo njegovega stanovanja, pritisne na zvonec in zbeži. Navedel mu je tudi razloge za to početje.
Iglarici je napočila nemirna noč. Skoro vsako uro je nekdo pozvonil in vselej je šla odpirat
v nadi, da bo zgrabila njo, ki sili na njeno mesto. Iskala jo je za ogli, našla pa ni nikogar, na katerega bi bila mogla izliti svojo jezo. Silno je bila utrujena zaradi neprestanega vstajanja, vso noč ni zatisnila očesa.
Drugi večer se je nagajanje ponovilo. "Ali res ne bo konca?" se je jezila. Proti polnoči je onemagala, prepričana, da jo samo dražijo in da je možu delala krivico. "Zdaj pa le hodi
odpirat!" mu je izročila ključ ter je legla v postelj.
"No, ali si se že naveličala?" se je pošalil Iglar, ki je naslednjega dne sporočil prijatelju, naj mu več ne nagaja, ker ima zopet pooblastilo za odpiranje.
--o-
iMESTNE NOVICE
Zahvala
Družina John Turšič, 6223 Glass Ave. se lepo zahvaljuje članicam Community Welfare kluba za krasno božično darilo.
Sinko za Božič
Družini Steve in Alice Les-jak, 5439 Lake Ct., je tet i ca štorklja prinesla za božične praznike sinkota. Iskrene čestitke!
*	Pismo ima pri nas Mrs. Mary Hochevar, tajnica društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ.
*	Pismo ima pri nas Mr. Janko N. Rogelj.
* V Nemčiji imajo danes že štiri milijone brezposelnih.
ittttuttttiiitmuttutttuututtttttttiittutttt
Radio darila
Slovenski trgovci, ki so preskrbeli slovenski radio program, ki našim rojakom tako sijajno ugaja, bodo dali tudi lepa darila vsem onim, ki se preskrbijo s tiketi, katere dobite naprodaj pri vsakem trgovcu, ki prispeva za ra-
I ♦♦
«
:: dio program. Namen pro- ♦♦ daje teh tiketov je, da se ♦♦ p pomaga k izpopolnitvi ra- »j H dio programa. Doslej je
II	prodanih že lepo število ti- jj ketov, toda potrebujemo
:: jih še najmanj 5,000, da se H jih proda. Prodajalci do- jj " bijo 20 procentov provizi-
Naznanilo
Članicam društva sv. Magdalene se naznanja, da bom pobirala društveni asesment še v soboto, 27. decembra, od 5 ure naprej do 8. ure,, in sicer na domu 1206 E. 74th St. Prosim vse tiste, ki še dolgujete, da poravnate, ker bi rada napravila poplne račune. Pozdrav, Marija Hochevar, tajnica.
Grocerijskim trgovcem v naznanje
Katere grocerijske trgovine želijo, na popra-ševanje odjemalcev imeti naše stenske koledarje, so prošene, da nam javijo po telefonu ali pismeno koliko koledarjev približno da želijo dobiti za svoje odjemalce, in kam, mi bomo iste radi poslali vsakemu, ki se prijavi. Kateri so se do sedaj javili, smo jim to že storili. Želimo, da ga vsaka družina dobi.
Želimo in voščimo vsem veselo in srečno novo leto!
A. Grdina in Sinovi
HEnderson 2088
(303)
je. Nagrade so: zastonj po-tcvanje v staro domovino, ♦♦ radio aparat, vreden $500, ♦♦ cekini, pohištvo, naročni- ♦♦
na. zlate ure in enako. Pro- H
««
simo vas, da sežete po teh
tiketih in pomagate slo- jj
venskemu radio progra- jj
mu. Kakor hitro bodo ti- ♦♦
»i
keti prodani, se bodo ozna- H
nila imena dobiteljev po
H radio.	H
" |t »nm!mmmmmummm:mmsmnt(
Pozor!
Družba Slovenske Delavske dvorane v Newburgu ima svojo delniško sejo dne 28. dec. v prostorih S. D. dvorane. Pričetek ob 1. uri popoldne. Delničarji in delničarke, ako se je kdo preselil, naj to sporoči tajniku S. D. dvorane, da bo mogoče vsakogar z dopisnico povabiti na delniško sejo. — Tajnik.
(Dec. 1. 13. 27.)
g
i
Leopold Kushlan
SLOVENSKI ODVETNIK
Cez dati: 513 ULMER BLDG.
Zvečer od S—8 6411 ST. CLAIR AVS.
soba it. 7. Tel. Rand. 5105
Tel. Cherry 3982
MALI OGLASI
Dobi se
čedna soba za eno ali dve osebi. 1246 Addison Rd. (305)
Pohištvo
naprodaj za 5 sob, jako dobro ohranjeno. Se proda po zelo nizki ceni. 2492 E. 124th St. blizu Woodland Ave. ali pa vprašajte v Julia's Flower Shop, 6122 St. Clair Ave. (306)
DR. J. V. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK ■ 1*1 ST. CLAIR AVE. V Knuiotin poslopju Nad North America* boako Vhod hm li M. cut* Govorimo olovouko. 1» lot N St. Clotr At.. _(W. B.)

THE OLD HOME TOWN
Registered U. R. Patent Offic«
Stanley
GRDINA'S SHOPPE
Popolna aaloga oblik ii ti« oprtm« ss MTt-■t* la drušic«
Beauty Parlor
Vadso *iJnod«ra«]ii itaakl klobuki.
jj§ Tr».rl»n moprta r.oko irMli pop. •kwd tola lot*.
U 6111 ST. CLAIR ATI.
HEndcraoa 7112
<M. Thn. B.)
iiniuiiiiiiii
DOBER PREMOG!	|
Točna postrežba!	(g)
The Hill Coal Co.	(g)
1261 MARQUETTE RD.	(gj HEndcrson 5708
DEBELI PItESICl NARAVNOST Z DEŽELE
Vsoli velikosti, živi	ali osna
ženi, pregledani od	mesta in
pripeljani kamorkoli.	Pridite in izberite si jih.
H. F. HEINZ
WjUoughby, O. Tel. 110-J-2
i* * * v-,ill*, ž	M.r i
4
AMERIŠKA DO'IO'INA. DECEMBER 277H, 1930
r
HENRIK SIENKIEWTCZ
POTOP
Iz poljščine prevei DR. RTTDOLP MOLE
V tem času so se oglasili to-^anju pisem, ki jih je pošiljal na povi, ki jih je pripeljal s seboj i vse strani. Pisal je Wittember-Vreščovič. Z njimi ni mogel j gu, glavnemu poveljniku v Kra-razrušiti trdnjave, kakor tudi j kovu, proseč ga usmiljenja nad ni mogel misliti, da bi jo dobil, J svetim mestom, in Janu Kazimi-ker je imel s seboj samo ko-|ru, ki je v Opolu delal zadnje po-njenico, toda vendar je ukazal streljati, da bi prestrašil redovnike. Kolikor toliko začetek je bil dan.
je pojavil pri i njim pa še o 1
O. Kordecki se g. Carneekem, za Dobroš, ki je v mirnih časih nodzoroval samostansko topništvo in je streljal ob praznikih; zato so ga imeli za prvega pu-škarja med redovniki.
Prior je blagoslovil top in ga j pokazal o. Dobrošu. Ta pa si je zavihal rokave in ga začel uravnavati v vrzel med dvema poslopjema, kjer se je premikalo nekaj jezdecev, med njimi oficir z mečem v roki. Dolgo je meril o. Dobroš, ker je šlo za njegovo slavo. Naposled pa je vzel lunto in prižgal.
Strel je stresel ozračje in dim je zakril razgled. Čez hip pa ga je veter raznesel. V vrzeli med poslopjema ni bilo nobenega jezdeca več. Nekaj jih je ležalo s konji vred, drugi so izginili.
Redovniki so začeli ti na obzidju. Tresk padajočih
izkuse, da bi rešil nehvaležni narod ; in gospodu kijevskemu kaštelanu, ki se je držal, kakor se je sam izrazil, kakor na veri-|gi v Sievežu; in Vreščoviču in polkovniku Sadovskemu, Čehu in luterancu, ki je služil pod generalom Millerjem, a imel plemenito dušo in poizkušal starega generala odvrniti od napada na samostan.
Dva svetovalca sta se pri generalu Millerju borila med seboj. Vreščovič, razdražen po uporu, ki ga je doživel osmega listopada, se je trudil, da bi pridobil generala za pohod; obetal mu je kot dobiček neizmerne za^-klade ter trdil, da je na vsem svetu kaj malo cerkev, ki bi se mogle primerjati glede bogastva s čenstohovsko ali jasnogorsko.
odgovarjal na
poslopij pri sv. Barbari je to
Sadovski pa je sledeči način:
'"General," je govoril Millerju, "vaši milosti, ki je zavzela toliko znamenitih trdnjav, je znano, koliko krvi in časa utegne J gorci mogli braniti, i stati še najslabša trdnjava, če pi epeva- j se h0£ej0 obleganci braniti do zadnjih sil, na smrt in življe-
nje.
petje spremljal. Postalo je tem-j <Toda menihi se vendar na neje, le neprestani roji isker, i 5odo up;raii?» je vprašal Milki so se razpršile vsled padca! ]er .
brun, so se dvigali v zrak.
Trombe so se zopet oglasile v vrstah Vreščoviča, toda njihov odmev se je začel oddaljevati. Požar je pojemal. Tema je objela podnožje Jasne gore. Tu in tam se je oglasilo rezgeta-nje konj., a vedno bolj daleč, vedno slabše. Vreščovič se je umaknil proti Krepicam.
O. Kordecki je pokleknil na zidu.
"Marija, Mati Boga edine-» ga!" je rekel s silnim glasom, "naredi, da bo oni, ki pride za njim, ravno tako odšel s sramoto in s praznim srdom v duši."
Ko je tako molil, so se naenkrat pretrgali oblaki nad njim in jasni blesk meseca je pobelil stolpe, klečečega priorja in pogorišča poslopij pri sv. Barbari.
XIV.
Drugo dan je zavladal nad Jasno goro mir, kar so izkoristili redovniki in se še bolj goreče oprijeli priprav za obrambo. Delali so poslednje poprave na zi-dovju in ograjah, pripravili so še več orodja, ki bi imelo služiti pri odbijanju napadov.
Iz Zdebova, Krovodže, Lgote in Grabovske se je vnovič zgla-silo nekoliko kmetov, ki so služili svoj čas pri pehoti. Te so sprejeli in jih pomešali med bra-nitelje. O. Kordecki je delal za dva, za tri. Vršil je službo božjo, se udeleževal posvetovanj, ni opuščal dnevnih in ponočnih molitev, a v presledkih hodil po zi-dovju, se razgovarjal s šlahto in vaščani, poleg tega pa je imel na obrazu in v vsej postavi tak mir, kakršnega imajo res le kre-meniti značaji, če si pogledal v njegovo od skrbi obledelo obličje, si lahko mislil, da spi ta človek v sladkem in lahnem snu; a tiha resignacija in nemala vese-lost, ki je odsevala iz njegovih oči, ter ustnice, ki so se premikale v tihi molitvi, so dokazovale, da bedi in moli in se žrtvuje za vse. Ljudje so mu poljubovali roke in njegov habit, on pa se je smehljal kakor zarja in šel dalje, a okoli njega, nad njim in pred njim sta šla upanje in dobra volja.
Vendar tudi posvetnih sredstev ni zanemarjal; očetje, ki so hodili v njegovo celico, so ga našli, ako ne na kolenih, pa pri pi-
"Sodim bas nasprotno, čim bogatejši so, tem besneje se bo-1 šal celo pogled na smrt in jih
so misli Sadovskega pravilne, m to še tembol j, ker je imel redovnike sploh, a še posebno čensto-hovske za čarovnike — a čarov se je bal (a. švedski general bolj nego topov — toda, ker se je hotel šaliti, ali pa ker je morda hotel nadaljevati razgovor, je rebel:
"Gospod, ti govoriš, kakor bi bil eenstohovski prior, ali pa, . . kakor 1 >i le bili podkupili?"
Sadovski je bil drzen vojak in ker je poznal svojo veljavo, so je kaj lahko čutil razžaljenega.
"Niti besede več ne povem!" je rekel s poudarkom.
Millerja je zopet užalil ton, katerim so bile izrečene te besedo.
"Jaz gospoda tudi ne prosim več za svet," je odgovoril. "Za svetovanje mi zadošča grof Vaj-kard, kateri ta kraj' bolje pozna."	,
"Bomo videli," je rekel Sadovski in zapustil sobo. Vajkard ga je res nadomeščal. Prinesel je list, katerega je v tem dobil od gospoda krakovskega Varšic-kega, s prošnjo, da puste samostan v miru; toda iz tega lista je nenasiten človek dobil naravnost protiven svet.
"Prosijo," je rekel Millerju, "ker vedo, da se ne ubranijo."
Dan pozneje je bil sklenjen pohod na Čentohovo.
Niso ga tudi prikrivali, vsled česar je iz velunskega samostana o. Jabkob Rudnicki še pravočasno dospel z novico v čensto hovo. Bedni redovnik ni niti en trenotek mislil, da bi se Jasno-želel jih je le opozoriti, da bi vedeli, kako naj ravnajo, da dobe dobre pogoje. In res je novica zelo po-
ieratka pot. Dne 28. listopada se je imelo početi obleganje. Toda švedski general je računal, da no bo trajalo'več kot par dni in da zajame trdnjavo s pogajanji.
Medtem je o. Kordecki pripravljal človeške duše. Vršile so se pobožnosti kakor o velikih in radostnih praznikih, in če bi ne bilo na neka ter ili bledih obrazili nemira, bi lahko mislil, da so Niža vesela in svečana alelu-ja. Sam prior jo služil sv. mašo. Oglasili so se vsi zvonovi. l'o maši pobožnosti ni bilo še konec, zakaj vršil se je svečano-ston obhod po obzidju.
O. Kordeckega, ki je nosil Najsvetejše, sta vodila pod pazduho močnik sieradski in gospod Peter čarneeki. Spredaj so šli služabniki v mašnih srajcah, s kadilnicami na verižicah, z janta-rom in rniro. Pred nebom in za n.jim so stopale vrste belih redovnikov, ljudje različne starosti, počenši od nagubanih star-ccv do mladeničev, ki so jedva stopili v novicijat. žolti plameni sveč so se tresli v vetru, oni pa so šli in prepevali, zatopljeni popolnoma v Boga, kakor da se ne brigajo za nič več na tem svetu. Za njimi si videl ostrižene glave šlahte, objokane ženske obraze, a pod solzami mirne in navdahnjene z vero in upanjem, šli so tudi kmetje v svojih suk-manih, dolgolasi, podobni prvim kristjanom; mali otroci, deklice in dečki, pomešani v trumi, so družili svoje angelske tanke glasove s splošnim koralom. In Bog je poslušal te pesmi, te srčne izlive, ta beg pred zemeljskimi stiskami pod edino obrambo božjih kril. Veter je potihnil in ozračje se je pomirilo, nebo se je Nekateri so j zjasnilo in jesensko solnce je te-
Toda o. Kor-idaj razlilo svoje nežne, bledozla-
parila redovnike, postali malodušni.
dečki jih je okrepil, malodušne !te a še vedno tople žarke na zem-razgrel z ognjem lastnega srca. |ljo.
obljubil dneve čudežev, jim olep- Procesija je obšla obzidje, a
pa 'so •fopr.jr-ma postajale eim-dalje razločnejše Naenkrat pp je zaslišal na koncu procesije krik:
"Švedje! Švedje gredo!"
Nato je nastala tišina, kakor bi srca in jeziki odpovedali; le zvonovi so zvonili dalje. Toda v tišini je zagrmel glas o Kordeckega, močan, a miren:
"Bratje, rad ujmo se, ura zrnate in čudežev so bliža!"
In trenotek pozneje:
"Pod Tvojo obrambo se.zatekamo, o Mati in Kraljica naša!"
Medtem se je švedski oblak izpremenil v velikansko kačo, ki se je plazila čimdalje bližje. Videlo so je že njeno strašno žrelo. Zvijala in razvijala se je, včasih so se zasvetile v svetlobi njene bleščeče jeklene luskine, včasih se je potemnila in se plazila, olazila in se dvigala od daleč.
Kmalu so oči, ki so gledale z Dbzidja, lahko vse natanko raz-'očile. Spredaj je šla konjenica, za njimi pehota v četvero-stopih; vsak polk je tvoril dolg pravokot, nad katerim se je kvišku dvigal manjši, ki so ga tvo rile štrleče sulice; dalje za pehoto so se vlekli topovi, z nazaj od prtimi žreli in nagnjeni proti zemlji.
Še za njimi so se tresli po neravni poti sodi s smodnikom in brezkončna vrsta s šotori in vsakovrstnimi vojinimi pripravami.
Grozen, a lep je bil pogled na a pohod redne vojske, ki se je kazala kakor strašilo pred očmi lasnogorcev. Naposled se i? odtrgala od celote konjenica -r. dirjala, kolebajoč se kakor od vetra zazibani valovi. Naenkrat se je razkropila na več manjših in večjih oddelkov. Nekateri oddelki so se bližali trdnjavi; drugi pa so se, kakor bi mignil, razlili po okoliških vaseh iskat
do branili, zaupajoč ne toliko v moč orožja, kolikor v svetost tega svetišča, katero smatrajo katoliki vse te dežele za nedotak ljive. Dovolj, da omenim nemško vojno: kako često so menihi dali zglede poguma in hrabrosti celo tam, kjer so, že sami vojaki obupali nad obrambo? Tako se bo zgodilo tudi sedaj, a še tembolj, ker trdnjava ni tako neznatna, za kakršno jo hoče smatrati grof Vreščovič. Leži na skalnati gori, kjer je že težko delati podkope; zidove, če niso bili v dobrem stanju, so do tega časa že gotovo popravili, a kar se tiče zaloge orožja, smodnika in hrane, to vse ima tako bogati samostan do neizčrpljivosti. — Fantizem oživi srca in. . ."
"Torej gospod polkovnik, ti misliš,, da me prisilijo, da odstopim?"
"Tega ne mislim, vendar menim, da bomo morali stati pod zidovjem zelo dolgo, da bo prišel čas, ko bomo morali poslati po večje topove nego so ti, ki jih imamo, a vaša milost mora iti v Pi 'usijo. Treba je tudi izračunati, koliko časa lahko posvetimo čenstohovi, zakaj če bi nas kralj odpoklical od obleganja radi važnejših pruskih zadev, bi menihi prav gotovo razglasili, da so oni prisilili vašo milost, da smo odstopili. In tedaj pomisli, vaša milost, koliko bi trpela vaša slava :— tega nočem cmeniti, da- t|i dobili v vsej deželi uporniki pogum? Itak, če se že sama namera, da se misli udariti na samostan, razglasi, utegne vzbuditi najslabši vtis. Vaša milost ve, zakaj noben ino-zemec in nepaplst ne more vedeti, kaj je čenstohova za ta narod. Silno nam je ležeče na tej šlahti, katera se je tako lahko podala, na taki gospodi, na državni vojski, ki je prešla s hetmani vred na našo stran. Brez njih bi ne bili dosegli tega, kar smo. Z njihovimi rokami smo zajeli polovico, kaj pravim, večino te dežele, a naj le en strel poči pod čenstohovo, kdo ve, morda niti en Poljak ne ostane na naši strani. Tako velika je sila praznoverja. Morda vzplamti nova velika in strašna vojna!"
Miller je v duši priznaval, da
I svojim navdušenjem tako izpremenil, da so se nehote začeli pripravljati na napad, kakor so bi-
plena. Drugi so končno začeli se ni vračala, se ni razpršila —I jezditi okoli trdnjave, ogledova-šla je dalje. Bleski od monštran-! ti zidovje, preiskovati prostore, cc so padali na priorjev obraz zajemati bližnja poslopja. Po-in ta obraz se je zdel, kakor bi edini jezdeci pa so dirjali vsak
li navajeni se pripravljati na ve-; bil zlat in žareč. O. Kordecki je ' hip v najhitrejšem skoku od več-like cerkvene svečanosti, torej z imel oči zaprte, a na ustnih je jih oddelkov z globokim oddel-
imel skoraj nadzemeljski sijaj i kom pehote ter naznanjali ofi-sreče, sladkosti, opojenosti; du-icirjem, kje se lahko nastanijo, ša mu je bila v nebesih, v svetlo- Topot in rezgetanje konj, kri-bi, v večnem veselju, v neska-! ki, klici, šum tisočerih glasov ljenem miru. Toda kakor bi od I in gluhi ropot topov so razločno zgoraj dobival ukaze, da naj ne' bili ob ušesa oblegancev, ki so pozabi tega zemeljskega sveti-do sedaj mirno stali na zidovih, šča, ljudi, trdnjave in ure, ki je j kakor ob kaki prikazni in gle-imela priti, je včasih obstal, od- j dali z začudenimi očmi na to ve-piral oči, dvigal monštranco in I liko gibanje in kretanje sovraž-
radostjo in svečanostjo.
Obenem so delali tudi posvetni načelniki posadke, kakor gospod mečnik sieradski in Peter Čarneeki, poslednje priprave. — Požgali so namreč vse šotore, ki so stali okoli ozidja trdnjave in bi mogli sovražniku olajševati naskoke. Prizanesli niso celo poslopjem v bližini gore, tako da je obk rože val ves dan obroč požara trdnjavo; ko pa je ostal od šotorov, brun in desak samo oepel, so samostanski topovi ime li pred seboj prazen prostor, ki ni zakrivala nobena ovira, črna njihova žrela so zrla svobodno • v daljavo, kakor bi nestrpno pričakovala sovražnika in ga hotela čim najprej pozdraviti s svojim gromom.
Medtem se je zima bližala z naglimi koraki. Bil je oster sever, blato se je izpreminjalo v grude, a ob jutrih so se vode, čim plitvejše so bile, strdile v majhne ledene skorje. O. Kordecki se je pri svojih obhodih po zidovju tri svoje osinele roke in govoril:
"Bog nam pošilja mraz na pomoč! Težavno bo kopati nasipe, delati podkope, vi pa se boste menjavali v tople sobe, njim pa bodo kmalu pristudili severni vetrovi obleganje."
Toda baš radi istega vzroka si je želelel general Miller hitrega konca. Vodil je seboj devet tisoč vojakov, največ pehote, in devetnajst topov. Imel je tudi dva prapora poljske konjnenice, toda nanje ni mogel računati, in sicer prvič, ker ni mogel rabiti jezdecev pri jemanju skalnate trdnjave, in drugič, ker so šli ti ljudje neradi in so že naprej povedali, da se v nobenem slučaju ne udeleže bitk. šli so največ radi tega, da bi v slučaju padca branili trdnjavo pred grabežljivostjo zmagovalcev. Tako so vsaj govorili vojakom polkovniki. šli so pa, ker je Šved ukazoval, zakaj vsa domača vojska je bila v njegovem taboru in povelja so morali ubogati.
Iz Velunja v čenstohovo je
blagoslavljal.
Blagoslovil je torej ljudstvo, vojsko, prapore, cvetoče kakor cvetje in migotajoče kakor mavrica; potem je blagoslovil zidove ir. griče, potem je blagoslovil topove, manjše in večje krogle, svinčene, železne, posode s smodnikom stojala pri topovih ter skladišča orožja, služečega za odbijanje naskoka; potem je blagoslovil daljne vasice, blagu-slovil sever, jug, vzhod in zahod, kakor bi hotel razprostreti božjo moč nad vso to zemljo.
Bila je druga ura popoldne, procesija je še bila na obzidju. In v tem se je na obzorju, kjer se je zdelo, da se nebo dotika zemlje, in kjer so se vlačile siv-kaste megle, baš v teh meglah se je nekaj zamajalo in se začelo
i ne vojske.
Končno so dospeli tudi polki pehote in se začeli gibati okoli jtrdnjave, iska.je mest, ki bi bila najpripravnejša za utrditev za nasipi. V tem so udarili na Čenstohovo, samostanu pripadajočo pristavo, v kateri ni bilo vo jakov, temveč samo po kočah zaprti kmetje".
Pclk Fincev, ki je prvi prišel tja, je udaril na neoboroženc kmete. Vlekli so jih za lase iz koč in naravnost razmesarili so uporneže. Ostanek ljudi so zapodili s pristave in konjiča je udarila nanje in jih razpršila na vse štiri vetrove.
Millerjev parlamentar, ki je pozival, naj se podajo, je zatrobil še prej pred samostanskimi vrati, toda obleganci so, videč to
pomikati, pokazale so se neka-' klanje in vojaške sirovosti odgo-ke postave, izpočetka motne, ki vorili z ognjem iz topov.
VABILO NA
PLESNO VESELICO
ki jo priredi
DRUŠTVO ILIRSKA VILA ŠT. 173 J. S. K. J.
V SOBOTO 27. DECEMBRA 1930
V SPODNJI DVORANI SLOVENSKEGA NAR. DOMA na St. Clair Ave.
Vabi se članstvo J. S. K. Jednote, kakor tudi drugo cenjeno občinstvo. Postrežba prvovrstna; godba: Hojer trio.
VABI ODBOR
NAZNANILO IN ZAHVALA
Tužnim srcem naznanjamo vsem znancem iti prijateljem žalostno vest, da je preminul dne 29. novembra ob pol (i. uri zjutraj po dolgi in mučni bolezni naš ljubljeni soprog, oziroma oče
FRANK ŠALI
Ko jen je bil leta 1875 v Češči vasi, 1'ara Prečna na Dolenjskem, kjer zapušča dva brata in eno sestro. V Ameriki ie bival ekrog 33 let. Pogreb se je vršil dne 2. decembra v cerkvi sv Pavla.
V prvi vrsli se zahvaljujemo prav iskreno poereheem: Mr. Jakob Jančar, Frank Močilnikar, Joseph Zupančič, Joseph Kav-šgk, Frank Kavšek in Frank Modrijan.
Najiskrenejša zahvala vsem, ki so položili krasne vence na krsto pokojnega in sicer sledeče družine: John Šušteršič, Mihael Šušteršič, Frank Kunstel in družini VVissman.
Iskrena zahvala vsem, ki so darovali za sv. maše za pokojnega in sicer: Družina Surtz, družina J. Jakše, družina J. Spe-hek, družina Louis Spehek, družina Anton Darovec in družina J. Šušteršič.
Iskrena zahvala vsem enim. ki so dali avtomobile brezplačno na razpolago in sicer: Mr. J. Jančar, Mr. F. Močilnikar, Mr. M. Šušteršič, Mr. J. Zupančič, Mr. M. Jalovec, Mr. J. Sešek in Mr. A. Cerin.
Se zahvaljujemo za dano nam pomoč Mrs. Sterlekar, Mr. Rudoil Mertek in Mr. Frank HofTert.
Iskrena zahvala vsem, ki so pokojnega prišli pokropit, kakor tudi vsem onim, ki so čuli pri njem ter vsem tistim, ki so ga spremili k zadnjemu počitku na pokopališče sv. Pavla, Euclid, O.
Srčna zahvala Rev. Ed. J. Gracy za opravljeno slubo božjo in govor pri pogrebnih obredih.
Zahvaljujemo se tudi A. F. Svctck Co. pogrebnemu zavodu za lepo urejen sprevod... Še enkrat prisrčna hvala vsem skupaj za vse, kar je kateri pripomogel. Bog: vam poplačaj stotero!
Tebe pa, predragi nam in nepozabljeni soprog in oče. Te ohranimo v spominu do groba. Bodi Ti lahka tuja zemlja.
Žalujoči ostali:
MARY ŠALI, soproga.
FRANK, LUDWIG, EDWARD, sinovi: MARY, hči.
Cleveland, O., 27. decembra, 1930.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Tužnim srcem naznanjamo vsem prijateljem, znancem in sorodnikom tužno vest, da je nemila smrt pretrgala nit življenja moji. nadvse ljubljeni soprogi, oziroma materi
Mary Koprivnik
rojena Špehar
ki je po kratki bolezni preminila dne 16. novembra. Pokojna je bila doma iz vasi Dane, Stari trg pri Rakeku. V Ameriki je bivala 10 let. Ob času smrti je bila stara 30 let. Njene zemske ostanke smo položili k večnemu počitku na Calvary pokopališče.
V dolžnost si štejemo zahvaliti se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nas tolažili in nam stali ob strani v času naše žalosti in bridkosti. Bodi na tem mestu izrečena najiskrenejša zahvala vsem, ki so toliko žrtvovali za krasne vence in sicer: Fiances Krašovec, sestra. Uršula Kalac, teta, Martin Kožar, John Miler. John Koprivnik, John in Mary Mramor Martin L. Koprivnik. Andy B. Radela. Josip J. Oster, Josip A. Močnik. Andrej A. Lekšan. J. Spehar, Frank Preveč, družina Krašovec.
Najlepša hvala vsem tistim, ki so darovali za sv. maše in sicer: sestri KraSovec, teti Kalac, Mrs. Mary Pucel. Rosie Franko, Rosie Kern, družini Struna, družini Cerinski. družini J Vene. družini Les. Mrs. Hribar, Mrs. Bavec, Mrs. Lagina, John Intihar, družini Iieš družini Trobentar, Mrs. Baraga, Mrs. Kan-dare.
Prisrčna hvala tudi onim. ki so dqdi svoje avtomobile brezplačno na razpolago in sicer: Joe Močnik. John Mramor, Andrej Radela, Andrej Lekšan. Mr. Prosek, Mr. Kotnik. Joe Vene, Štefan Jelenski, Frank Banič, Vinko Salmič. Mr. Obreza. Martin Koprivnik, Mr. Baraga.
Najlepša hvala Rev. Andreyu za lepe cerkvene obrede. Enako se tudi zahvaljujemo • pogrebnemu zavodu Josip Žele in Sinovi za tako izvrstno urejen pogrebni sprevod. Najlepša hvala tudi tistim, ki ste jo prišli kropit in ki ste čuli pri njeni krsti in nas tolažili ob času žalosti. Torej hvala vsem skupaj.
Ti pa, predraga soproga in mati, ki si nas prerano zapustila, počivaj v miru, dokler se ne snidemo nad zvezdami. Tvoj spomin ohranimo v naših srcih za vedno. Naj duša Ti uživa neskaljeni pokoj, dokler se v lepši zarji ne združimo s Teboj. Žalujoči ostali:
Anton Koprivnik, soprog.
Tony, sinko; Danijela, Lilijana, Virginija, hčere sestra, omožena Krašovec; teta Kaleč.
Cleveland, O., 26. decembra, 1930.

A. J. ŽUŽEK
ODVETNIK
Urad: 210 Engineers Bldg. — Main 80S8 Stanovanje: 15708 Parlcgrove Ave. — Iienmore 2857-J
-.i/
F. ZAKRAJŠEK
Kdor hoče najboljšo postrežbo z zmernimi cenami, naj se obrne na to družbo v slučaju smrti svojega dragega. Vodim pogrebe nad 20 let v naselbini. Odprto noč In dan. '
1105 Norwood Rd.
Tel. ENdicott 4735
Podružnica 18321 Eclgcrton Rd.
KEnmorc 2892