Leto LIX. Številko 29!. V Ln! Hanl, v petek 24. decembra 1926. Cena Oin HO i zfcaia vsiik ctb pogoltne, izvzeaaai nedelje 10 pravnike. — .nseraii: do 30 petii ä iD, do 100 vrst S 50 p, večji inseiati petit usta 4 D; notice, poslano, izjave, leklame, preklici beseda 2 D. — fonusi po dogovoru. — Uiseratni davek posebe — „SlovenskJ Varod« velia letno v Jugoslavij- 240 D. za rozcmstvo 420 D üpravmstvo- üneilova ulica stev. 5, pritličje. — Teleloo štev. 304. Uredništvo: ftnallova oiica Si. 5, i. nadstropje. — Telefon štev. 34 Poštnina plačana w gotovim. Stranke pri oblastnih volitvah Priprave za volitve v oblastne skupščine so v polnem teku. V ponedeljek je potekel rok za vlaganje kandidatnih Est Reči moramo, da kažejo v obeh slovenskih oblasteh vložene kandidatne liste že precejšnje ozdravljenje naših razdrapanih političnih razmer, da pa ie pri nas kljub temu še vedno pregloboko vkorenmjeno strankarsko razcep-tjenje. Dasi bodo oblastne skupščine imele reševati predvsem gospodarska vprašanja in bi bilo v interesu stvari same, da pridejo v nove skupščine močne skupine s točno opredeljenim programom, so vendar smatrale tudi razne neznatne in brezupne strančice in frakcije za potrebno, da zanesejo med volilce razdor in še večjo razcepljenost, in pritisnili zlasti v zadnjih dneh z lastnimi kandidaturami. Dejstvo, da Smamo v nekaterih srezih, zlasti pa po naših mestih kar po šest in sedem kandidatnih list, nam ne daie baš najboljšega spričevala. Vseeno pa kažejo sedanje volitve znaten napredek, še pred dvema letoma smo imeli v posameznih volilnih okrožjih po 14 in še celo več strank, ki so se potegovale za glasove volilcev. Tokrat je torej število strank in stran-čic padlo že za polovico in vsi znaki kažejo na to, da je to še le začetek splošnega ozdravljenja naše strankarske razcepljenosti. Prepričani smo, da bodo tudi tokrat vsi oni, ki so brez potrebe in zgolj \z osebne mržnje in ambicioznosti cepili glasove, doživeli tak poraz, da se bodo končno vendarle spametovali. Napačno pa računajo oni, ki se zanašajo na volilno abstinenco in upajo, da bodo vsled slabe udeležbe pri volitvah vendarle dosegli količnik. Kljub vsem našim razdrapanim splošnim političnim razmeram je slovenski volilec preveč zrel, da bi se na ta način odtegoval javnemu delu. Baš oblastne vo-Ktve so tolike važnosti, da bi bil naravnost greh napram samemu sebi, ako bi jih zanemarjal. Saj bodo bodoče oblastne skupščine v veliki meri pripomogle k ozdravljenju našega gospodarstva, k ureditvi naših domačih gospodarskih, socijalnih in političnih razmer. In zato je potrebno, da pridejo v te skupščine Ie možje, ki se zavedajo velikih nalog in dalekosežne važnosti oblastnih skupščin, ne pa ljudje, ki jim gre le za osebne ali strankarske koristi. Razvesljivo ie dejstvo, da so se socialistično orijentirane delavske vrste pri teh volitvah z malimi izjemami strnile v enotno fronto. Njihova delegacija v bodočih oblastnih skupščinah pač ne bo posebno številna, a bo vsaj kon-solidirana in bo lahko v mnogem ozi-ru vplivala na delo. 5 konsolidacijo delavskih vrst pa je preprečena tudi nečedna špekulacija vseh onih političnih skupin, ki so si na račun delavske des-orijentacije in razcepljenosti ustvarjale svojo politično moč, ne da bi za delavstvo kai storile. Oblastne volitve bodo torei splošno politično sliko, ki jo ie nudila Slovenija 00 zadnjih skupščinskih volitvah, znatno spremenile. Mnogo bodo pripomogle k razčiščenju naših političnih razmer in pokazale bodo faktično moč raznih strank in skupin. Samo še danes se predavja velik kriminalno*pustolov# ni film „HARRY HILL na valu 1090" Predstave točno ob 4., H 6., H 8. in 9. «Elitni Kino Matica*. Italija bi rada razbila Malo antanto Rumunija v zadregi. Bukarešta, 23. decembra. Rumunska ,iada je radi svojega odnošaia z Italijo v veliki nepriliki. Italija noče ratificirati pariškega sporazuma in zahteva kot protiuslugo za to ratifikacijo, da Rumunija odpove prijateljstvo z Jugoslavijo, da na ta način razbije Malo antanto. Sedanji ministrski predsednik general Averescu pa tega ne more storiti ker se bo v par dneh izvršila fu-zija s stranko Bratianu, o katerem je znano, da zelo zagovaria Malo antanto Pariški sporazum prisoja, kakor znano. Besarabijo Rumuniii. Sporazum so ratificirale že vse velesile: iziemo tvori do danes samo še Italija. Op. ur.) Spominjajte se nesrečnih poplavljencev! Umnofcč poskusu novic svojo srečo Nepričakovan korak v razpletu krize. — Kralj je dal Uzunoviču proste roke za sestavo delovne vlade* — Splošno presenečenje v parlamentu in javnosti. — Beograd, 24. decembra. Včeraj* šnji popoldanski dogodki v razpletu krize so izzvali splošno senzacijo. Ko je prejel mandat za sestavo vlade gosp. Davidovič, so bili vsi politični krc^i prepričani, da tudi on ne bo uspel. G. Davidovič je po kratkih posveto* vanjih s šefi glavnih strank zaključil svoje konzultacije ter odšel ob 17.50 na dvor. V skoraj dveurni avdijenci je vrnil kralju mandat, nakar je bil po* zvan na dvor predsednik Narodne skupščine. Marko Trifkovič. ki je ostal v avdijenci od 19.45 do 21. Splošno je vladalo prepričanje, da bo dobil man* dat g,. Trifkovič, ker se je tudi v radi* kalnem klubu v zadnjih dneh splošno izražala ta želja. Kakor se doznava, je g. Trifkovič nasvetoval, naj se napra* vijo še nadaljni poskusi za sestavo de» lovne vlade. Po povratku Trifkoviča je bil pozvan na dvor podpredsednik radikalskega kluba. Mihailovič, ki pa je bil po avdijenci zelo rezerviran in ni hotel podati novinarjem nikakih iz« jav. Splošno senzacijo pa je izzvala vest,, da je bil ob 22. pozvan na dvor g. Uzunovič, ki je po polurni avdijenci sporočil pri odhodu z dvora novinar« jem, da je prejel neomejen mandat za sestavo vlade. * Ponovni mandat g. Uzunoviča je iz« zval tem večje presenečenje, ker se je po njegovem neuspelem poskusu sploš* na domnevalo, da bo krona poskušala še s kako drugo osebo radikalne stran? ke. V tej zvezi se je največ omenjal dsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič. Nekateri pa so bili tudi ni enja, da bo Davidovič, ki je že pri ih konzultacijah predlagal volitve, dobil volilni mandat skupno s kako drugo stranko. Ponovni mandat g. Uzunoviča pa je naravnost konsterniral klerikalce in radičevce. Oboj4r so v zadnjih dneh vprizorili proti Uzunoviču ostro kam= panjo ter mu zamerjali, da ni hotel sprejeti njihovih zahtev. Radič je trd* no računal, da bo Davidovič uspel ter je že pričel z ofenzivo proti radikalom. Pred'ozil je Davidoviču celo načrt pros tiradikalnega bloka, ki bi ga naj tvorile HSS. DZ in SDS. Zato je sedaj zašel v zagato, ker je njegova kombinacija z Davidovičem padla v vodo, radikali pa ga sedaj še bolj odklanjaio kakor prej. Tudi klerikalci so si s svojim po* stopanjem pokvarili svoje šanse in pri« haiajo v poštev le kot strašilo za Ras diča. Tudi o ponovnem mandatu g. Uzu= novica so politični krogi zelo pesimis stičnega naziranja. Najbolj verjetno je, da se bo zopet oživotvorila koali? cija RR, dasi je v radikalni stranki za to najmanj razpoloženja, ker tudi Uzu* novičevi ožji pristaši uvidevajo, da je z radičevci delo nemogoče. Zato se splošno sodi, da si bo g. Uzunovič po* novno prizadeval, da pridobi Demo» kratsko zajednico. Dopoldansko posuetauonja m pogajanja Sestanek radikalnih ministrov* — Uzunovičeve konference z Davidovičem, Radičem in Pribičevicem. — Radikali napovedujejo še za danes sestavo nove vlade. — Beograd, 23. deembra. Ponovni mandat, ki ga je prejel sinoči v pozni uri Nikola Uzunovič, je vzbudil v vseh političnih krogih pravcato senzacijo. Vse je bilo prepričano, da bo kralj po izjalovljeni misiji Uzunoviča in Ljube Davidoviča pozval predsednika Narodne skupčine Marka Trifkoviča. da on sestavi koncentracijsko ali široko koalicijsko vlado. Pokazalo pa se ie. da so to pot odpovedala vsa politična ugibanja in prorokovanja. Kralj je pozval Uzunoviča. da sestavi delovno vlado, prepuščajoč mu pri tem popolnoma proste roke, da sestavi vlado s komurkoli, samo da bo imela v Narodni skupščini večino. Nikola Uzunovič je prispel danes na vse zgodaj v predsedništvo vlade, kjer so se že ob 9. zbrali radikalni ministri. Sestanek ministrov ie trajal dobro poldrugo uro. Razgovor ie veljal sestavljanju nove vlade. Po sestanku so izjavili ministri, da bo sedai Uzunovič pričel nova pogajanja z voditelji strank. Nadalje so izrazili nado in zatrjevali, da bo Uzunovičeva misija to pot uspela in da bo nemara že do zve-čera sestavljena vlada z vsemi tistimi strankami, ki so pripravljene omogočiti parlamentarno večino. »Ob 6. zvečer bo seja poslanskega kluba radikalne stranke in tedaj boste videli, da bo to pot šlo.« Po odhodu radikalnih ministrov ie Uzunovič poklical k sebi prvega podpredsednika radikalnega kluba Ilijo Mi-hajloviča. Tu ie bilo dogovorjeno, da se vrši seja radikalnega kluba ob 18. Iii ja Mihajlovič je potrdil vašemu po- ročevalcu, da je na snočni avdijenci on sam predlagal g. Uzunoviča kot najpri-pravnejšo osebo za sestavo nove vlade. Tudi Iii ja Mihajlovič je prepričan, da bo Nikola Uzunovič sedai uspel. Ob 11.20 se je Uzunovič odpeljal v Narodno skupščino. Opaženo je bilo, da se je danes dopoldne vršil v Radi-čevem poslanskem klubu dolg sestanek med Radičem in Ljubo Davidovičem. 2e včeraj popoldne se ie vršil prvi sestanek med Davidovičem in Stepanom Radičem. na katerem ie Stenan Radič predlagal Davidoviču, nai bi se ustanovil parlamentarni blok, obstoječ iz vseh strank parlamenta brez radikalne stranke. Po snočni avdijenci. na kateri je Davidovič vrnil kraliu mandat, je Davidovič izjavil novinarjem: »Blok ie že tu. v rezervi ie!« Po prihodu v Narodno skupščino ie Nikola Uzunovič pozval k sebi Ljubo Davidoviča. Sestanek z Davidovičem je trajal le par minut. Davidovič je izjavil novinarjem: »G. N.kola Uzunovič me ie poklical k sebi in mi ponudil, da vstopim v vlado.« »Kaj ste na to, g. predsednik, odgovorili?« »Odgovoril sem g. Uzunoviču. da se hočem preje posvetovati s svojimi prijatelji in da pojdem v klub. na kar mu bom takoi odgovoril.« Ob 11.45 ie bil poklican k Uzunoviču Stepan Radič, na kar se bo Uzunovič sestal s Svetozariem Pribičevičem. Iz krogov SDS se doznava. da bo Pri-bičevic tudi to pot odklonil sodelovanje. Iz Albanije Ahmed beg Zogu postane monarh? — Beograd, 22. decembra. «Vreme» poroča iz Skadra, da je skadarski škof proglasil anatemo nad vsemi poslanci tiranskega parlamenta, ki so glasovali za italijansko*aIbanski pakt. Ta pakt pomeni po mnenju skadarskega škofa konec albanske neodvisnosti. Proglas je napravil na vso albansko javnost ogromen vtis in se pričakujejo še važ* ne posledice. Po verodostojni infor« maciji iz Tirane je predsednik alban* ske republike Ahmed beg Zogu zagro* zil poslancem tiranskega parlamenta, da jih bo počakal na stopnicah z žan« darji, ako bodo glasovali proti. — Drač, 22. decembra. Tu krožijo govorice, da bo predsednik albanske republike, Ahmed beg Zogu. na drugo obletnico svojega zmagovitega pohoda v Tirano dne 24. decembra proglasil kneževino Albanije in da bo knežev* s ko mesto zasedel sam s svojo rodbi* no. Ahmed beg Zogu se je že preselil v novo palačo na gričku poleg Drača, kjer je nekoč stala vila Esad paše. — Smatra se, da bo Italija zaščitila držav* ni udar, ki ga pripravlja beg Zogu. — Nameravani državni udar je v na* sprotju z ustavo Albanije, ki odreja v čl. 141., da je republikanska državna oblika neizpremenljiva. AHMED BEG ZOGU POSETI RIM — Beograd, 23. decembra. Iz Rima javljalo: Listi omenjajo, da v kratkem oficijelao poseti predsednik albanske republike Ahmed beg Zogu Italijo. Oficijelni poset je namenjen v prvi vrsti italijanskemu kralju Viktorju Emnnuelo. da se s tem 5e bolj okrepe odnošaji, ustvarjeni z italijansko-al-hansko pogodbo. Ha oäzorjü vlada !taiOävi#li[? Radičev optimizem po razgovoru z Uzunovičem, — V im Demokratske zajednice vrši pogajanja Voja Marinkovič. imena — Beograd. 23. decembra. Ko je Stepan Radič zapustil Uzunoviča, je bil izredno dobro razpoložen. Novinarjem je je izjavil, da bo nova vlada še danes imenovana; sestavile da jo bodo radikalna in radiČevska stranka ter Demokratska zajednica. RadiČeva stranka in demokratska zajednica dobe vsaka po tri portfelje. Na koncu je Stepan Radič izjavil novinarjem, da je prosil Uzunoviča, naj mu iznosi uje avdijenco pri kralju. Med tem ča^om je zasedal klub Demo* A-ratske zajdniče, ki je pooblastil dr. Vojo •larinkovifa, da se pogaja v imenu Demo kratske zajednice s Nikolo Uzunovičem. Dr. Voja Marinkovič jc takoj odšel b l'zunovica in mu sporočil odgovor Demokratske zajednice, ki pristaja na sodelovanje, toda pod prejšnjimi, že znanimi poboji. Zato so politični krogi prepričani, da jc kriza vlade 5o vedno na prejšnji mrtvi točki. Demokratska tajednica vztraja na svojih prejšnjih zahtevah. Po sestanku z dr. Vojo Marinkovieem je bil Nikola Uzunovič zelo razburjen in je odšel na dvor, kjer je bil takoj sprejet v avdijenci. Po avdijenci je izjavil tVinovič novinarjem, da bo popoldne prejel odgovore 3t-ank, ki jih je pozval na sodelovanje in da ho nato šele odločal o svojem mandata. Desničarski voditelj Roman Dmowski o razkroja poljskega političnega življenja. — Nobena stranka ne ve, kaj hoče. — Vodstvo politike naj prevzame ožji krog inteligentov. — Varšava, 23 decembra. «Kurier Varšavski* objavlja interview z Romanom Dmowskim, ki veha za ustanovitelja novega desničarskega bloka poljskih strank. Tozadevna pogajanja in sestanki so se vršil: v Poznanju Dmovvski izjavlja, da se je že pr' ustanavljanju samostojne poljske države izkazalo, da so današnje politične stranke na Poljskem le slab ostanek predvojnega časa Spočetka se je nadejal, da bo življenje samj prisirio politične stranke, da se združijo v večje enote, toda razvoj te šel baš v nasprotnem pravcu. Inici-jativa najširših slojev je popolnoma odpovedala. Dmowsk'' je mnenja, da bi bilo mnogo bolje, da se politično vodstvo poveri manjši skupini ljudi, ki bi vživali zaupanje javnosti. Poljska družba je pričela hirati in je izgubila smisel za realno politiko. Le tako Je bil mogoč majski prevrat Pilsud-skega, ki bi ga bila količkaj močna vlada lahko brez težav preprečila. Po majskem prevratu so s'roki sloji na- roda Čutili, da država nima političnega vodstva. Nastala je groteskna situacija. Nihče ne ve, kaj nameravajo vladne stranke in kaj hoče vlada sama. V enakem položaju se nahaiajo tudi politične stranke, ki so brez jasnih ciljev in ne vedo, kal delajo in kaj hočejo Poljska se nahaja pred nevarnimi političnim; komplikacijami, ki jih* lahko reši samo dobro orsaaUiranl narod pod vodstvom velike, taidlativno zrele stranke. V novo poljsko stranko stopajo v prvi vrsti člani narodno-demokratske stranke, pridružujejo pa se jim v vedno večjem številu tudi taki, ki so bili doslej v drugih strankah, a uvidevajo. da je ronsolidacija Poljske možna le pod vodstvom močne stranke z jasnim programom. Danes je Izrazito konservativna politik? nemogoča, po drugi strani pa mora biti vsa politika umerjena in brez pretiravanja. Poljsko državo bo lahko rešila samo narodna politika y najglobljem smislu besede. GENERAL GAJDA — DIKTATOR ČSL. FAŠISTOV _ Praga, 23. decembra. Fašdstovski izvršilni odbor si je izvolil predsednika v osebi generala Gajde in mu izročil vse pravice diktatorja. Gorenjski požigalci Z gorenjskim vlakom sta danes zjutraj dva orožnika iz Kranja pripeljala v Ljubljano tri moške, ki so bih močno vklenjeni. Po mestu so se razširile vesti, da so pripeljali v zapore deželnega sodišča požigalce, ki so že več mesecev strahovali celo Gorenjsko. Vesti o aretaciji zločinskih požiga Icev pa žal niso bile resnične. Orožniki so res prijeli tri osebe, ki pa so osumljene le neke tatvine, izvršene že leta 1920. v Kranju. Zatrjujejo pač, da sc požigalcem na sledu, todn zasledovanja niso do danes privedla do zaželjenega uspeha. Vsa Gorenjska je Še vedno v velikem strahu pred požigalci. Po vseh vaseh so kmetje organizirali močne nočne straže. V zadnjem času so bili po Gorenjskem zope! raztreseni listki, ki napovedujejo nove požige za božične praznike. Neki listek napoveduje, da bodo na sveti večer gorele Brezje. Na Blejski Dobravi je v ponedeljek pog>-rel posestniku Nandetu Pikonu p. d. Šuštarju kozolec. Požar so nočne straže takoj opazile in ga pogasile. Pikon, ki je tovarniški delavec pa si je požar tako vzel k srcu, da se mu je zmešalo in v duševni zmedenosti je prereza I svojemu sinčku vrat In nato še sebi. Zapustil je ženo s tremi otroci . Mnogo govore, kdo naj bi bil požigalec. Vsi znaki in pojavi kažejo, da morajo biti za požige organizirana posebna tolpa požigalce v, ki niso domačini. Ta sklep je utemeljen tudi v okolnosti, da vsebujejo po Gorenjski raztroseni listki jezikovne oblike, ki se rabijo izključno v krajih preko naše meje. O požar« na Dobravi nam poročajo od druge strani: Dne 20. t. m. je pričelo goreti pod skednjem pri Pikonu, p. d. »SoStarju« na Blejski Dobravi. Ogenj, ki ga je podtaknila nevidna roka, so še pravočasno opazili in pogasili, sicer bi bila upepeljena vsa vas. Pravtam stanujoči Franc Pikon se je tako prestrašil, da se mu je omračil um ter je v torek svojemu 2letnemu sinčku in sebi prerezal vrat. Oba sta mrtva. Pikon se je udeležil kot avstrijski mornar bojev na iZenti«, ki so jo potopile dne 18. avgusta 1914 zavezniške ladje na Jadranu. Rešil se je takrat s plavanjem na Črnogorsko obal, a danes je tako žalostno končal. Pač ironija usode I Blag mu spomini NOVI FRANKOVSKI LIST V ZAGREBU ZAPLENJEN — Zagreb, 23. decembru. Državno pravdništvo je zaplenilo proglas komunistične stranke v Zagrebu m prvo številko novega frankovskega lista pod naslovom «Starcevic» z motivacijo, da s svojo smerjo in pisavo siri mržnjo proti državi in seje plemenski razdor. Snežni zameti v Hercegovini — Mostar, 23. decembra. Iz cele Hercegovine prihajajo poročila o velikih snežnih zametih. Gataški in nevesinski srez eta popolnoma odrezana od Mostarja. Iz ljubuške-ga sreza poročajo, da je v tamošnjih seliti zavladala velika lakota. Mnogo družin ie več dni nima kaj jesti. IZ ITALIJE — Ventimiglia, ^2 decembra. — Tu in v. okolici je našla policija nove sledove, da se morajo tu muditi politični begunci, njih samih, pa doslej še niso mogli najti. •Tolovaji in političn: begunci*, ki jih orož niki preganjajo, so se zadnje dni večkrat zatekli v samostane ob francoski meji, kjer so prosili za hrano in podnevi spali v kapelicah, ponoči pa potujejo dalje proti meji. Baje so prišli v bližini Ventimiglijo trije elegantno oblečeni gospodje v samo« stan francoskih menihov, kjer so izsilili a revolverji kosilo. Ko so se najedli, so pro* sili mmihe, naj jim povedo, kako daleč jo še do meje in kako se najvarneje pride do nje, nakar so odšli.___ Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA Efekti: 7 odst. inv. pos. iz 1. 1921 SO, 82, Celjska pos. d. d. 195, 198, Ljubljanska kred. banka 147, Merkantilna banka 97. Prva hrvatska štedionica 890, Kreditni zavo«l 170, 180, Strojne tovarne in livarne 90, Trboveljska premogokopna družba 338, Združene papirnice 120, Stavbena družba d. d* Ljubljana 55, 65, šešir d. d. 104. ZAURIRsk.A «t)RZA Devise: Wien 798.50—801.50, Berlin 13.505—13533, Italija 252.32—254.32, LonJ don 274.80—275.60, Newyork kabel 56.6lH do 56.815, Newyork Ček 56.553—56.753, Pw ga 167.675—168.475, Curih 10.945—10.975. —» Valute: Italija 247.50—248.50. Efekti: Ljubljanska kreditna 147, Hi' potekarna banka 59—60, .lugobanka 97 d4 975, Praštediona 8925—900, Trboveljska 340—350, Vevče 120. INOZEMSKE BORZE. — Curih: Beograd 9.125, Pariz 20.65, London 25.1025, Newyork, 517.31, Milan 23.15^ 15.S20, Dunaj M Stran 2 tSCOVENSKI MAROD» dne 24. decembra K I*. Stev Dogodki križem Jugoslavije Poskuleii beg iz sodnik uporov v Maribora. — 12 pil ▼ cevi)«. — Goljufivi trgovec z urami — Vsled nesporazuma ustrelil človeka. — Tragedija Ljubljančanke v Sarajevu. Kakor smo svojca s poročali je zagrebška policija aretirala dva nevarna vlomilca, nekega Ihringa in Szabota, ki Sta jo primahala preko madžarske meje. Ker je preiskava ugotovila, da sta izvršila nebroj vlomov v okolici Maribora in v mestu samem, sta bila prepeljana v zapore mariborskega sodi-Jča, kjer čakata sedaj na zasluženo plačila 9 Pred par dnevi se je oglasil pri ravnateljstvu jetnišnice elegantno oblečen mladenič. Govoril ie nemško z madžarskim naglasom. Izjavil ie, da je brat zaprtega Ihringa, po poklicu trgovski nastavljenec ter da Drihaia naravnost iz Budimpešte. Prosil je za dovoljenje, da sme obiskati svoiega zaprtega brata ter mu izročil nekaj obleke in perila. Zavoj ie moral seveda oddati v ravnateljstvu, da se stvari pregledajo, med tem pa ga ie ietniški paznik peljal v celico k bratu. V ravna-teljski pisarni so takoj preiskali prinesene stvari. Bilo ie nekaj obleke, par komadov perila in par izredno močnih Čevljev. Ti čevlji so ietniškim organom takoi padli v oči. Podplati so bili tako debeli, kakor jih le malokdai najdemo celo pri gojzerjih. To je vzbudilo sum. da ne gre za navadne čevlie. Točnejši pregled je sum v polni meri potrdil. Med podplati je bilo skritih kar dva-Dajst tankih in izredno finih pil. s katerimi iahko prežagaš precei debelo železo. Seveda ni bilo nobenega dvoma več, da je hotel Ihring pomagati svojemu zaprtemu bratu in njegovemu tovarišu, da pobegneta iz zapora. Nakana pa se mu ni posrečila. Jetniško ravnateljstvo je o zadevi takoi obvestilo policijo, kjer je moral Ihring oddati svoj potni list v svrho vidirania. Ihrin-gu samemu ni nikdo ničesar omenil, tako da je bil prepričan, da je vse v redu Odšel je mirno na policijo, da dvigne svoj potni list. a mesto tega je njega »dvignil« policijski detektiv »n ga vtaknil v luknjo. Izročili so ga takoj v sodne zapore. Ker pa je sumljivo pregledoval okenske mreže in ker obstoja utemeljen sum. da bo skušal pobegniti, so ga vklenili v verige. Vsa trojica pride pred pomladansko poroto. .Med tem pa je bilo uvedeno Doizvedcvanje pri madžarski policiji glede drugega Ihringa. ker policija sumi. da ie bil tudi on v zvezi z vsemi vlomi, ki sta jih izvršila prej aretirana vlomilca. Pred par tedni se je pojavil v Zagrebu neki Johannes Miller, rodom iz Bremena, ter se je izdajal za trgovca 3 urami. Ker pa ni imel niti kakega lokala, niti kake delavnice, ni mogel napraviti nikakih kupčij. Ko ie uvidel. da mu domačini nočejo nasesti, se ie spravil nad svoje rajhovske roiake. Mož ie sicer dobro kalkuliral. a delal ie račune brez policije. Vedel je, da ljudje za božič radi kupujejo razna darila in jih je zato hotel pošteno potegniti. Razglasil je, zlasti po raznih nemških pro-vincijalnih listih, da hoče za božič prodati 10.000 ur po izredno nizki ceni od 2 do 4 zlate marke. Naročila nai se pošljejo na »Croatia«, razoečevalnica žepnih ur, Zagreb. Vsakemu naročilu je priložiti eno zlato marko za poštne stroške. Dočim se marsikak pošten trgovec zaman trudi, da bi dobil odjemalce za svoje dobro blago, so temu goljufu ljudje nasedli kar po vrsti. Tekom par dni je dobil preko 400 naročil. Vsakemu naročilu je bil priložen denar v bankovcih, tako da ie sprejel 1200 z'atih mark ali l?000 dinariev. Seveda pa ni imel niti ene ure. kamoli celo skladišče. Ker so ljudie zaman čakali na pošilike. se, je nekdo obrnil na policijo v Würtembergu ter stvar prijavil. Nemška policija ie obvestila o tem zagrebško in ta ie včeraj »trgovca« Mil-lerja aretirala ter izročila sodišču. Na-ročija na še nriha^aio vsak dan. K Romanov: Orni bobi —- Ivanova so pa le odslovili, — je dejala Katja mimogrede in se obrnila k Andreju. — Velik shod ie bil, kričali so, da se bog usmili... — Kaj poveš___ Že davno da je bilo treba, — je odgovoril Andrej. Ho* tel je reči še nekaj, toda Katja je pre* krnila ta pogovor in se obrnila h Kata* rini. rekoč: — Vi imate žulje na dlaneh, jaz pa na prstih, — po celo dneve moram tipkati. Katarina bi bila rada kaj povedala, da bi jo Andrej poslušal z enakim za* nimanjem. kakor Katjo, ko je govorila o Ivanovu. Rada bi bila povedala, kako je potovala, kaj je videla; toda sirota ni vedela, kako začeti m dejala je sa* mo. obrnjena h Katji: — Pri nas se ie pa Liska otelila. na« ša krava, vso noč nisem zatisnila oči. Tele je pa že tako. da vam ne morem povedati ... — Teličke imam rada. — je dejala Katja. In vsi so umolknili. — Ne vem. od kod sem dobita na rokah bradavice, — je »pregovorila Katja. A Katarina se je razveselila da je Kat* ja omenila k**Javice. kajti poznala ie sredstvo proti njim. Začela ie pripove* dovati. kako je treba bradavice odstra* niti. Nalašč je ffovortia obširno, boječ V Maksimiru pri Zagrebu, kjer je bilo v zadnjem času izvršenih že več napadov na večerne pasante. se je včeraj pripetila vsled nesporazuma težka nesreča. Po cesti sta privoziia dva posestnika iz okolice, neki Josip in Ivan Lanovič. Ko sta privoziia do mesta, kjer je še le nedavno bil izvršen neki napad, ie nenadoma stopil na cesto neznan moški ter skušat zaustaviti voz. Na vozu sedeča posestnika nista vedela, kaj hoče ter sta bila prepričana, da sta zašla v zasedo razbojnikov. Brez pomišljanja te potegnil Josip Lanovič samokres in oddal proti napadalcu strel. Ivan pa je pognal konja v dir. Vesela, da sta tako srečno utekla preteči nevarnosti, — pri sebi sta imela za prodano blago večio vsoto denarja, sta se ustavila v prvi gostilni ter se malo okrepčala. Med tem ie neki potnik opazil v Maksimiru v cestnem jarku nekega moškega, ki se je čudno zvijal in stokal. Ko ie pogledal bližje, ie videl, da leži v miaki krvi. Obvestil te o tem takoj najbližnjo stražnico. Prihiteli stražniki so ranjenca, k? ie imel prestreljena pljuča, prenesli na stražnico, kier so ga takoj zaslišali. Izjavil je. da ie brezposelni tovarniški delavec Miio Vojkovič. Hotel ie nekega voznika naprositi za cigaretni papir, a voznik ie brez povoda oddal Droti njemu strel ter se odpeljal. Na podlagi točnega opisa se ie policiji posrečilo, da ie »napadalca« izsledila. Oba Lanovičeva so takoi pripeljali v Zagreb, kier se ie stvar natančno pojasnila. Vojkovič ni mislil nič hudega, dočim sta bila onadva prepričana, da imata opravka z razboinikom Nesreča je nastala torei vsled nespo-razumljenja. Voikoviča so oddali v bolnico, La novica pa sta bila do zaslišanju izpuščena vendar pa se bosta morala zagovarjati še pred sodiščem • Grdo razočaranje je doživela te dni v Sarajevu simpatična in, kakor izjav* Ijajo Sarajevčani, lepa 20letna Sloven* ka E. N". iz Ljubljane. Kot zastopnica neke založbe je potovala po državi in prodajala knjige. Pot jo ie zanesla tu* di v Sarajevo, kjer ii ie tako ugaialo, da je ostala še par dni dalje, kakor je bilo za njene trgovske posle potrebno. S prodajo knjig ni imela posebne sreče, tem več uspeha pa je »mela pri moških, ki so jo dvorili, da ie bilo kar veselje. Restavraciie. kavarne, kino. slaščičarne — povsod so fo vodili. Da* nes ta. jutri oni. Par dni potem pa, ko je prišla v Sarajevo, ie preiel policij* ski referent za zdravstvene zadeve pri* javo treh sarajevskih kavalirjev, v ka* teri podpisniki zahtevajo, naj deklico v »interesu narodnega zdravja*> pošlje* jo v bolnico. Detektiv sarajevske policije je pre* vzel nehvaležno nalogo, da poišče «de« likventa». Po dolgem povpraševanju io je končno iztaknil za obloženo mizo neke boljše restavracije v družbi no* vega kavaliria. Deklica ie bila sprva radi nepričakovane zahteve detektiva, naj mu sledi na policijo, vidno prese= nečena, ko pa se ie malo iasneiše iz* razi!, je udarila v jok. Seveda v to ni pomagalo. Na policiji se \e izkazala prijava njenih kavalirjev za resnično m morala ie v bolnico, četudi je zatr* ievala. da ie prišla v Sarajevo popol* noma zdrava. Knjige, broSure Časopise, a»ako-orstne Hs9toeine aa druStoa trejooce. obrtnike urada fn denarna zaooäe de'nica 'enaka nnsetnica osmrtnica tto. izdelala lično in ceno Narodno tiskarna v Lfublianl se, da bi ji ne zmanjkalo gradiva in da bi zopet ne nastala tišina. Po večerji, ki je bila za Katarino prava muka, ker ni znala držati noža in vilic tako. da b. ji ne padal iz rok zdaj nož. zdai vilice, je Katja pospra* vila posodo, dočim ie mislila Katarina samo na to, kje ji posteljejo. Morda jo pošljeta k josedu in ostaneta tu sama. Ta misel je zopet zdramila v nje* nem srcu ljubosumnost. Toda Katja je prinesla od nekod skladno posteljo in začela postiliati tretjo posteljo v sobi. Katarina je stonila k mizi. odprla neko kniico. pogledala v njo in dejala: — Križ božji, ničesar ne razumem. Kako neki morete vi vse to razumeti? Vre<\r\o so legli snat. ?e poslala Kat* ia Andreja iz sobe. Nataknil si je nočno čepico in odšel. — Nu. zdaj pa ležite. — je dejala Katja in se prijazno nasmehnila. Poka* zala ji je na svoio posteMo. kjer je prav kar pogrnila čiste rjuhe. Katarina ie Čutila, da mora re£i ne* kaj uliudnega. — Ccmu te ceremonije % menoj? Saj bi 'ahko spala tudi na tleh. Ni dor bro navaditi se na mehko posteljo. — Ne. ne. k%\ pa mislite... Katarina jc sezula čevlie in bila ve* sela. da ni (»bula doma opank. Nato ie slekla čez glavo krilo in zlezla naglo v posteljo, ker io ie bilo aram v kmet« ski košu I i i. Katja je pa vzela is omari** kistiao Korupcijska afera v Avstriji V Avstriji še nimajo dovolj škauoa o Vsak dan prinese kaj novega in ljudje k C ne pridejo do oddiha. Ravno te dni je pri? šla na daj* zopet nova afera, ki rueče caj slabo čudno luč na avstrijsko višje uradni šlvo in Iii bo gotovo vzbudila zanimanje Ufc di izven avstrijskih me]. Računski ravnatelj v poljedelskem mini-strstvu Trubrig je bil eden onih preostankov stare garde, ki ni ime) »m i sla za korupcijo in jo lud i pri drugih ni trpel. K-se je v zadnjem Času nizala äkandalna are-ra na Škaadalno afero, je poeta! zelo neia upljiv ia je povsod slutil korupei o, «:>, tudi morda ni bilo. Prijavil je zato cel v» sto resničnih ali tudi samo dozdevnih k pravilnosti, ki jih je zasledil v svojen. uistrstvu. Nekaj prijav se je izkazalo za n*.* utemeljene, druge pa so bile pravilne fn «• • zato marsikateremu uradniku prek .-iz,... njegove račune. Posledice so bile za Trubriga fatalne Naj prej so ga začeli sekirati in šikanirati, ubou* röche.» B. Torek. 28.: Zaprto. S_cda, 29.: «Skonuh». D.. Četrtek. 30.: «:Joy». A-Petek, 31.: Zaprto OPERA: Četrtek, 23.: «Tannhäuser*. A. Petek, 24.: Zaprto. Soboto. 25.: Pren.ljera Mozartove opere «Cosi fon turte». Izv. (Znižane cene.) Nt del ja, 26.: Ob 15. »Židinja«. Izv. (Zni* žane cene.) Ob 20.: «G roh ca Marica*. Izv. (Znižane cene. ) Ponedeljek. 27.: Zaprto. Torek. 28.: «Marion» C. Sreda, 29.: «Carmen». E. Četrtek. 30.- «Cosi .an tu t te*. B. Petek. 31 Zapeto (Ako ni drugače označeno, se začno predstave v drami c i 20., v operi pa ob po/ 20. GfedaPški repertoar v božičnih praznikih. Opozarjam^ n? predstave Narodnega gledališča ki so vse po znižanih cenah Drama gra na Svet! Jan popoldne ob treh • Triglavske bab pol osmih premuero Mozartove opere «Com ia:. tutte* Na dan sv. Štefana Igra drama popoldne ob treh «Petercköve poslednie sanje*, zvečer pa priljubljeno kmetiško komedijo «Slaba vest». V oper se poje ob 15. pupnldne «Zidinja», zvečer ob osmih pa učinkovita opereta «Orofica Marica v Božični repertoar zagrebškega gledališča. Zagrebško gledališče na Wils»onovem Ircu bo uprizorilo v soboto popoldne znano komedijo Tita Brezovačkega fDiO'zenes>, zvečer [»a Verdijevo opero . V Tuš-kancu je za ta dan na programu Kalmrmo-va opereta cGrofica Maricam, zvečer pa pre-mijera Hopwoodove kon.edije rVzoren SO- ' I ig>. V nedeljo se bosta ponovili Leonca-v. lova opera cPagliacci.* in b^let Šatraneka kiča «Zlatarjevo ziato--. Y iusUaucu bodo ■'-aovili popoldne sledile razne mi-nograiiie o slovanski zjzodovini, politiki, kulturi in umetnosti Knjižnico bo ureieval Mar. Szrykowski, prul'-sor poljske literalu*e na praški univerzi Sokolske slavne skupščine. Določeno je, da naj se vrše v prihodnjem letu glavne skupščine sokolsklh društev v mesecu januarju, župne skupščine v februarju, glavna skupščina JS^ pa se bo vršila 25 , 26. in 27 marca v Beogradu. Župe so doline poslati na društvene skupščine svojega zastopnika. Iz pisarne Sokola I: Preteku ponedeljek so b le spcd.ije dvorane izročene v redno uporaba telovadnim oddelkom Ud-siej se vrši redna ie.ovadba vseh oddelkov v novi stavbi na Taooru. — Priprave prireditvenega odbora za Silvestrov večer so v poinem teki Prosvetni odsek hoče po-setnike presonet::^ pONebno iep m sporedom — 8 januar:a i.e vrši društveni ples. iMed spored društvenih pr reditev je sprejet za februar ali ma ec kot Dies za starejše članstvo »valčku, večer* da pride na svoj zabavni raču.i tud; starejša generac -ia, ki se ne more j!: noče učiti modernih plesov. — Prosvetni odbor in prednjački -zbor pripravljata za bodoče mesece poseben Drojram ?. *ab■-.. no-kui:urno vsebino za mlad no oh nedeiUki, popoldnevih. 'Za narodno zdravje Za vse se brigamo Slovenci, za mnogo potrebnega, za marsikaj nepotrebnega, tudi za precei nepotrebnega, za svoje zdravje pa. ki je podlaga za vse, pa storimo silno maio. Dragocene zdravstvene ustanove in naprave, ki naj skrbe za izboljšanje ljudskega zdravja, so skoro vse prišle od zgoraj, kot bi juh prinesel Miklavž, samo s to razliko, da se otroci Miklavževih daril vesele in jih slfu^aie razumeti, pri nas pa navadno manjka sploh vsrko razumevanje in se morajo take zdravstvene ustanove boriti ne le z denarnimi težavami, ampak celo s predsodki tistih, katerim so name-ujene! Razveseljivo dejstva je zato. da se pripravlja »Društvo za narodovo zdravje«.. L'stanovtü občni zjbor društva bo v nedeljo, 26 t. m. Toliko raznih društev imamo, da spremlja ustanovitev novega društva vedno precejšnja apatijn. češ kai nam i** še tega treba, sai je it- k že vsak človek član toliko društev. Vse to je res, res je pa tudi, da kliub temu to novo društvo uu.no potrebujemo. Njegov namen je zboijšati zdravstvene razmere med našim narodom, brigati se za zados'en prirastek otrok in to zdravih otrok, skrbeti mora za te otroke v prvih letih življenja, ko iim laiiko največ Škodujejo nespametne navade starišev aJi radnikov, Zato mora poučevati siariše in vse ljudi, ki imajo opraviti z olroki o pravilnem uegovanju otrok, po načelu: zdrav zarod, zdrav narod! Širiti mora med najširše sloje pouk o hi-giensk-PTn življenju, o zdravju in bolezni, o negi bolnikov, da na ta način varuje ljud stvo pred kužnimi in nalezljivimi boleznimi, ter tako zmanjšuje umrljivost na teb boleznih. Pri društvu niorejo člani najti vedno nasvete, ki morejo koristiti njihovemu' zdravju. Društveni namen je sploh vse, kar čuva in pospešuje narodovo zdravje. Društveni člani se drže zdravstvenih pravil in so tako \ z^!e>1 drugim v hi^i;.ei.-*kem življenju, štev ilo članov iuorj vedno uapre-dovaii. Društvo prireja anj:ete lil javue shOtj£ o zdravstvenih vprašanih, prireja po-j.raa predavai:;«t. tale obvešča svoje člane i udi pi-nieno o stavljenih vprašanjih jjU^ie papatsegsi hifiijenskega Uvljenja Izdaja letake, lepake, brošure a spisi o pereči ti zdravstvenih zadeli*, da skrbi na ta način, da ?-o v>i člani, pa^tudi drugi vedn . plavila o ureui; lakoti, pr. v času iu^jatija nalez> liivih bolezni Zelo vafno Jelo čaka torej to društvo, ki be bo šele ustaucvSJa Njega delo iu t*a-liiou ste dSipačiu kakpjr drugih drušJev ILij zato ne bu nikog.o, ki bi z vese^jain ne pozdravil nje.^üve Listan« vitve iu mu po «u> jih mo£eh ne pomaga)! _ ica KO 1.1- DAR. Danes; Četrtek. 23 dc^-embra 1926; ka^ toličani: Viktorija; pravoslavni: 10 deccm* hra, Jovan; muslimani: 17 džum.«eJ>ah;ra 1345: židie: 16. tabela 5687 7u/ri; Petek. 2-i decembra 1926 kato« ličani: Sv. večer; pravo&lavni: 11 deeem* hra Danilo; muslimani: 18. džunt^l^ahira 1345: židie: 19 »«.reta 56S7 DAMASNJ^ PKiKLDifVE Glcdal\&ča: Drama «Kovarstvo in Lu* bezen». IL — Opera: «T^nnhäuser» A 'vk o p<»lnoč Dtžl R\l LHKARVL Dttnes; Bahovcc, Kongresni tte-; Lj.tdt* Sv. Tetra cesta; Jost Celovška cesta Jutri: SuŠnlfe, Manjjn trg; Kuralt Go« spo^vcf-^ka cesta. Sofnce zaide dsnes oh 16 22. vz;de tn ob 7 36 in ••.üdc ob 16 22 ŠPORTNO VREMENSKO POROČILO. KRANJSKA GORA ;nid kaw;h 5 cu> snega. Priporočljivi pa m> zivis fta Planico 'u na Vršič kjer jc snega 10—15 Nebo oblačno, pričakovati je, d j bo =ne/ilo BLOKE. Iz Sodražiec poročalo, da Je na Bloški planoti okrog 23 cm ine^a. i*» vrstna smuka; mtrania temperatura — 16. POKOR J H. Ne i z premen jena >LUiaeija, ugodna smuka, na vrhu. Smela Jugoslovenski klub se je z. dr. Kx>* rošcem vred hudo spri z gosp. Nikolo Uzunovicem. Dr. Korošec te dal novi* nur jem o Z ' zunovicu in radikalih /ot* osire in zelo ulaljive izjave. Med t etri jc prva misija U- Vzunoviča končala z neuspehom in zdelo sc je, da ie Uzu* novic vsaj začasno potisnjen v ozadje *Slovenec» mu je zato napisal odhod? nico, ki ie še ostrejša od Korošče\ih izjav in podira zadnje mostove med klerikalci in zunovičem. A nesreča ne počiva. Ko je bil «Slo* vencev» uvodnik žc postavljen in ulom-Ifen, je prišla kakor strela z jasnega vest, da sestavlja po Davidovičevem neuspehu vlado zopet — g. Uzunovic, Vraga. — morda bo pa sedaj prilika, da skočimo v vlado! A ta šmentanl članek — kako nai ga opravičimo pred U zunovičem in kako naj se opravičimo pred javnostjo, ako vendar pridemo pod njegovim predsedstvom v vlado? Pa so postavili gospodje pod uvodi nik drobno tiskano opazko: «/Co smo pisali ta članek, še ni bilo znano, da je bil g. Uzunovicu zopet po* verjen mandat. — O. ured.» Pa recite, če ni to smola. Zaključek šahovskega turnirja Zmagovalec Belgijec Colle. V ponedeljek 20. t. m. se jc odigrala viseča partija Kostič-Alimondo. Kostie je zmagal po 112 porezi V torek se je odigralo zaključno kofo turnirja. Yates je porazil Groba, Ro> di Allimonda , partije Tartakower*Patay, Ko> atič n SpieJmana- SueLom-Collo io Canal-* j Calapso sü ostale remi Končni izid turnirja je: Collo 9 točk j (prva nagrada), Canal, Przepiorka in Spiel* man 8.'* točk (druga, tretja in četrta na» grada deljene), Ko^tič in Yates 8 točk (5 in O nagrada, deljeni), Grünfeld in dr Tar* J takower 1% (7 in 8 nagrade deljeni) Ros* j selli 5 točk, Grob, Patay. Sacconi 4H, AJi* I tnonda 4. Calapso 3. in si začela muzati bradavice. Katarina ji je pomagala. Potem se je tudi Katja slekla. Ka« tarina se je skrivaj ozrla na njeno nago telo in zopet se ji je stemnilo v očeh. «Kaj neki ga je preslepilo? Ona, Katarina, lahko odnese prešičem cel ČVber pomij, a ta bi niti lonca mleka ne vzdignila. — Nu. ve tam, ste se že slekle ali ne? — se je začul Andretev ßlns. — Kar vstopi, — je zaklicala Katja. Andrej je vstopil, se ozrl po sobi. sedel na skladno posteljo in vprašal: — Ali nai luč ugasnem? —- Le ugasni. V sobi *e nastala tema. Bilo je sli* sati. kako ie zaškripala pod njim po» ste! i a in kako je !egel. Katarina se je ozirala v temi na ono stran, kjer je bila njegova postelja, in no glavi so ii rojile čudne misli o njem. o Katji, o Liski. Zjutraj se te napotila Katarina do* mov. Katja in Andrej sta io spremila. Katia io ie dohitela, ko sta z Andre* jem že odhatala in ji stisnila v roko zavojček, rekoč: — To«!«* ie za otročičke ... — Čemu si delate skrbi! Saj ni bilo trebaj — Kako neki. ro jc vendar potreb* no. — je deiala Katja in pripomnila: — Ostanite ie pri nas. da vas pogosti* mo. —Doma ni nikogar. je odgovorila Katarina. — Sajaa 91 je pa mislila, kako bi se poslovila od moža. Kaj naj rnu reče v sIgvo, kako začeti? Razmiš* Ijala je na vse načine, kaj bi mu rekla, a vedno se ji je opletala na jeziku Liska. Ta Lrska ji ni šla iz glave. Mi* slila je tudi na to. da ima samo enajst k-opeik. Ali ji bo dal denar sam, ali ga bo morala prositi? Andrej, ki ie ves Čas molčaL se je naenkrat obrnil h Katji, rekoč: — Ivan Lubič se pelje v mesto, poj* di. prosim, in napiši listek v konzumu. Katja je razumela, da hoče ostati sam z ženo. Segla je Katarini v roko, ii želela srečno pot in odšla nazaj. Od daleč je še mahala z robcem. Katarina ie £ a z možem po mehki, z mahom zarasli steztei med redkimi visokimi borovci in čakala je. da mor* da sam spregovori z njo o tistem naj* važnejšem. Prežvela sta skupaj dva* najst let — kaj si v tem hipu res nima* ta kaj povedati? Andrej je prišel do križpotja. od koder se je moral vrniti, ne da bi omenil tisto, kar je Katarino najboli zanimalo. Ustavil se je in rekel samo: — Nu. torüj... če ti bo kaj treba, piši, toja k žetvi ti pridem pomacat. Dal je Katar n dva Jvaisetaka in jo za slovo poljubil. Katarina ga je z levo roko objela okrog vratu, v desni je pa stikala dvajr setaka, in tako tia je poljubila. — ^u. na ztogom. Lisko pridita pogledat. — Zbogom. Pridem. Od^ia je. Ko U bila H aakaj kov od njega, se je ozrla. Andrej jc stal na istem kraju in videti je bilo, da bi rad nekaj p. ,edal, da mu je žal pu* stiti ženo domov, ne da bi ji v slovo nekaj rekel. V pričakovanju se je ustavila in nag* nila naprej. Andrej je st 1 še nekaj časa. kakor da išče besede, potem je zamahnil z roko in zaklical: — Na Liskj pazil... — riom... ie odgovorila Katarina in globoko vzdihnila. A ko je izginil za ovinkom in je ostala Katarina osamljena na stezici pod borovci, jo je oblila rdečica. «Dobro ste se odkrižali babe. Pri* ja/no ste jo spreieli, usta ste ji zama* stili, da niti z jezikom ni mogla ganiti. Doma me bodo vpraševali: «Nu, kako je, Katarina, aH si namilila nezvestemu možu glavo? Si mu razbila okna?* A ona — ne le da ni razbila oken. še črnih bobov ji ic prinesli od »loma. VjL osamljeni siroti, so pa stisnili ta zavoj« ček za otročičke in dali dvajset ruh* Ijev. Ona mlada be zdaj gotovo smeje njenim črnim bobom. Saj lahko kupi za svojih štiri ali petsto rubljev tojiko belih bobov, da jih niti pojesti ne more! Katarina se je celo ustavila, kakor da se hoče vrniti. Toda spomnila se ja na tenke, slabotne Katjine roke. na njen skesani, prijazni smehlja j. *prekri* žala se je, zaraahRilg z roko in šla syojo oot. Stev. 201. «SCOVENSK1 NAROD« diu 24. decembra 1926. ff Za praznike razkošni dvojni program Višek plesne umetnost- v reviji our s sodelovanjem parišnega naleta in slavne umetnice plesalke Mistin-guette in krasna t tiska drama od Victoiiena Sardoua PI FEDOKA" v kateri nastopajo: Alfons Fiyland. uee Pany in Eri h Kaiser-Tietž. Predstave bodo vsled obsežnega sporeda dveutne in. sicer ob 3.. 7. in 9._nri in ob pol 11. uri dopoldne Kino IDEAL. Dnevne vesti. V Liuöiiaru. ant 23. decembra 1926 .sar Parastos za M kol o Pailcem v Brnu. Naš konzulat v Brnu je priredil v torek svečani parastos za pokojnim Nikolom Pa-Sičem. V lepo okrašeni avli češke tehnične visoke šole so se zbrali številni zastopniki vseh civilnih In vojaških oblasti ter raznih kuluirnih ustanov Parastos ie otvoril jugo-sio venski konzul Ing. Milan Vuletič v daljšem nagovoru, v katerem je ocenil pomer; Nikote Pašlča kot državnika In naglašal, -.ako težka izguba je zadela z njegovo smrtjo iugosiovenske narod. Nato je spregovoril v imenu deželnega odbora dr. Pluhaf, v menu češknslovaško-jugoslovenske Lige kig. V H lav in ka, v imenu CS Obec Leg i o-narske njen predsednik E. Nop, v Imenu ruske emigracije pa prof. Zvornikov. Ruski paavoslavni svečemk je opravil ob asistenci dveh duhuvnikov čs. pravoslavne občine v Brnu parastos, pri kaierem je pel zbor ruskih študentov Pi parastosu je spregovoril ruski svečenik u pomenu Nikole Pašica za Slovanstvo. Pje.etna svečanost se je j-aključiia z žaiostiako »Večnaja pamjat« —Iz državne službe. Stamo sta vpoko--ena višji davčni upravitelj v Ptuju Jakob Tobias in strokovni učitelj srednje tehnične šole v Ljubljani Ivan Bernot. — V višjo skupino Je napredoval strokovni uči-lelj dvorazredne državne trgovske šole v Ljubljani Leopold N a m o r 5. — Izstop iz jugoslovenskega državljanstva 3e bil dovo'jen Terezij." K ar n e t. usmiljeni sestr? v Gradcu, pristojni v Vu-kovski dol pri Mariboru. Matiji Rane. oeku v Muraii-u. pristojnemu v Smedlik pri Kranju In Francu H aj č i n - V o n i š . posestniku v Hummersdoriu, pristojnemu v Poliče pri Ljutomeru, radi sprejema avstrijskega državljanstva. — Iz sodne službe: Traj-no sta vpoko-^dna višja pis oficiala Milan Klemen-elč in Ivan Rozman, oba pri deželnem sodJšču v Ljublim'. Ostavko na državno >iusbo je podala Vida K u d r o v a , pis. ?omočn:ca pri okrajnem sodišču na Brdu. — Napredovanje zdravnikov. V ministrstvu za narod to zdravje je bil podpisan ukaz glede napredovanja državnih zdravnikov tn v zdravstveni služb; se nahajajočih državnih uradnikov. — Izpiti poštnnhranilničnih uradn'kov Minister poŠte in brzojava je podpisal nov pravilnik c državnem strokovnem izp.tu poštnohranilničnili uradnikov. Pravilnik je že objavljen ter }e stopil takoj v veljavo. Sesiavijo se po^ebie izpraševalne komisije pri generalni direkciji Postne hranilnice v Beogradu in pn njenih podružn cah. Pri zeceralni direkciji bodo -polagali" Izpite uradnik: prve in druge kategorije, pr! direkcijah podruzi.ic pa uradniki tretje kategorije. Prvi izpit! bodo začetkom prihodki ega leta. — Plenarne seje prosvetnega sveta. V Beogradu so konča ie plenarne seje pro-^vernega sveta. k> je razpravljal osobito o -^sir akacij i diplom, o kvalific ranju srednje-šolskh profesorjev in o ekvivalenci šolanja. Prosvetni sve: je določil posebne referente, ki bodo ta vprašanja v podrobnostih pro-bč m nato poročali plenumn Članom prosvetnega sveta so mižali dnevnice na 60 Drn. Prvotno so dobivali 100 Din. kasneje so se jim dnevnice zvišale na 120, a sedaj 'nilale na polovico. — ValfzljiT^ bolezni v ljubljanski obla ?ti. Cradno statistično poročilo navaja, da je bilo 30. novembra t. I. 49 slučajev tiftiz-nih bolezni. 6 griže. 15 Skrlatinke. 20 oSpic in 27 slučajev dušijivega kašlja. — Stanje bolnikov v bolnicah 8loreniJe. Tine 4. decembra t. 1. je bilo 3032 bolnikov v vseh državnih bolnicah Slovenije, od teh • ?7.!->?2- b"mifi s Ljubljani 54dpornr društvo siepih v Ljubljani, VVolfova 12.— —lj Za Božie došle krasne svilene in tolnen** blaz*». Krksiofie-Buear. Stari trg 9 Iz Ljubljane —lj Ljubljanski (rg pred Božičem. Zadnje dneve je bii ljubljanski živilski trg precej živaher Kmetice so prinesle mnogo mlečnih izdelkov, ki so jih skušale tupatam precej podražiti, toda tržno nadzorstvo je to preprečilo Cene mlečnim izdelkom so zato ostale precej nespremenjene, te sladka smetana ie bila razmeroma draga. Na trgu je bilo tud; mne^o perutnine in sadja Zadnja dva dneva "e trg vedno slabše obiskan, kar se je poznalo že danes ko je bii sarao do polovice napolnjen z blagom. Po stojnicah qa Vodnikovem trgu je razstavljena razna dicbnarija, jaslice, tupatam prav iepe kmečke, božični okraski in druge stvari. Kupčiie so le srednje. Povsod ljudje tožijo, da j*m primanjkuje denarja. —lj Iz ljubljanske splošne bolnice. Naval pravih bolnikriv v ljubljansko splošno bolnico je neposredni pred božičnimi praznik: skoraj ponehal Opažati pa je večji prihod onemoglih oseb. siromakov in beračev. Nekatere občin? se skušajo siromakov za praznike iznebiti ter j h kot betežne In onemogle pošiljajo v ljubljansko bolnico. Dnevno jih pride 10—2u. od katerih pa jih je mnogo zavrnienih k se izkaže, da niso bolni, ampak le oslabeli. —lj Zdra* "tveoo -canje mesta Ljubljam'. Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane v času od 15. do 21. decembra beleži to-le statistiko. Umrlo je IS oseb, 11 moških in 7 žensk. Smrtni vzroki: devica in krup 1, jetika na sopilih 1, druse oblike jetike 2, rak 3. vnetje možganskih mren 1, bolezen na so-pilih 2, pljučnica 3. prirojena slabost 2, druge bolezni 1. Med tem časom se je rodilo 27 olrok, 10 dečkov in 17 deklic. Naznanjene nalezljive bolezni: skup. tifoz. bolezni 5. škrlatinka 4, oSpiee 5. davica 3, d uši ji vi kašelj 7, sen 1. —lj Vreme. Včeraj 22. t m. je ob 21 kazal barome*^r 762.3. termometer —2° C. Danes ob 7. zjutraj barometer 766, termometer —4» C« opoldne barometer 760. termometer _1° C. —lj Lov na ljubljanske curke Ljubljanski konjač. ki ima evoj glavni slan tam v Trnovem v Mestnem logu, kjer hrani lepo zbirko raznih cuckov, je da nas dopoldne priredil hud lov na cucke, ki so letali brez nagobčnika ali znamke po mestu. Lepo Število jih je ujel z bakreno žico in stlačil v gajbien Na Dunajski cesti je ujel tudi prav lepega dobrmana. —lj Mlad postupaček. Okoli polaoči je stražnik pred policijskim ravnateljstvo«) prijel mladeniča, ki je pohajkoval po ulicah. jO prod policijskim komisarjosB v 4r- üeni gorenjskem dijalektu modroval; *N'tč nisem naredil! Saj lahko hodim okrog, ali ne! . . . Nobene reči nisem vsel.c Komisar: >Kaj bi pa napravil, Če bi te stražnik ne prijel*?« ^— >Prav nič. Nisem imel nobenega slabega na mena.< Čevljarski vajenec, ki je doma, kakor sam pravi, tam iz one grape pri Medvodah, kjer je bila lansko leto silna povoden j in kjer je bil pred leti kmet Krek umorjen, se uči pri nekom mojstru, katerega pa je zapustil, ker nima dela. —lj Silvestrova uoc pevskega nroštva »Ljubljanski Zvon. se vrši v vseh zgornjih prostorih Narodnega doma. Nastopi moškega in ženskega zbora, orkestralne točke ie-lezničarskega društva 3-Slogac. V j&abavnem delu kupi et i, komični nastopi, enodejanka >Pevček jecljavček pred sodnijoc (sodeluje Slan ljubljanske drame g. J- Plut), bogat srečolov, v paviljonih izvrstna kapljica in ukusen prigrizek. V mali dvorani ves večer ples (stari in moderni plesi). O polnoči nagovor. Kdor se hoče najbolje zabavati, naj pride na Silvestrovo noc v Narodni dom k »Ljubljanskemu Zvon«-. V.almiču je neznan tat odnesel iz šolske gar derobe suknjo, vredno 700 Din. Neka Mirni ie ukradla prijateljici 100 Din. Posestniku nallefu v Zgornji Šiški je nekdo odnesel za 150 Din drv. Nekdo je poskušal vlomiti v Konsumno društvo na Viču. Prodajalka Fra-uja Kukovec pa je pravočasno začutila sum Ijivo ropotanje pod prodajalno ter je vlomilca prepodila. Prijavljen je pretep v neki gostilni, 1 slučaj kalen ja nočnega miru, I slučaj pijanosti, 2 pasjega kontumaca M tO cestnopolicijskega reda. — Božična darila v veliki izberi orožja in potrebščin za lovce, najceneje pri pu-šktrju F. K. KAISER, Lmbljana. Želenbur-zova ulica 6. —lj Kolesarsko in motociklistično društvo »Sava« pnredi na Novega leta dan pešizlet v Dobrunje. Ctihod ob eni popoldne izpred društvene pisarne. Karlovska c. -L Vabljeni so vsi člani in prijatelji športa. —1] Evangeljska cerkvena občina. Dne 24. decembra ob 6. zvečer, dne .25. ob 10. dopoldne služba božja. — Otroške oblehce; Krištofč-Bnčar! —lj Silvestrov večer priredi Ljubljanski Sokol dne 31. decembra v svoji telovadnici v Narodnem domu z zelo bogatim, vese-\m In zabavnim sporedom. Na ta vesel zaključek starega leta se vabijo vsi prijatelja Sokola # ll?S-n —'j Zadruga brvesv in Ir'zerjev v Ljubljani naznanja, da bodo brivski in frizersk lokali v soboto. 25. t. m. in v soboto na novo leto odprti do 12. dopoldne. Načelstvo. 1129-n Silvestrov večer Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu bo nudi: dne 31. decembra 1926 bogat program veselih in zabavnih točk. Po polnoči ples. 40» Iz Celja —c Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Celju vabi vse člane in prijatelje na občni zbor, ki se bo vršil v pondeljek, dne 27. t. m. ob 10. dopoldne v gostilniških prostorih Narodnega doma \ Celin. Dnevni red običajen. —c Oddaja gnoja. Mestna občina celjska odda dražbenim potom gnoj. ki se bo pridelal v upravnem letu 1927 v mestni klavnici. Dražba se bo vršila dne 29. decembra ob 9. uri dopoldne v pisarni mestne klavnice. —c Potrjene kandidatne Uste. Vse pri okrožnem sodišču v Celju vložene kandidatne liste »napredne fronte- so potrjene. —c Občeslovensko obrtno društvo v Celju priredi, kakor običajno, tudi letos dne L februarja svoj veliki obrtniški ples. Ker hoče društvo to prired-tev dobro aranžirati, se začnejo predpriprave že sedaj. Vsa društva se naprošajo, da ta večer ne prirejajo nikakih prireditev. Iz Maribora —m Br'vnice b^do v snrsiu razglasa brivske zadruge na pr\ i božični dan -in na dan novega leta odprte od pol 8. do 12., na Štefanovo in v nedeljo po novem teru pa bodo ves dan zaprte. —m Nove telefonske zveze dobi Maribor za praznike Te dni bo otvorjena in izročena prometu novozgrajena telefonska proga Mar ibor-Bra ti slava, oziroma Maribor—Zagreb. Obe progi sta zlasti za naše gospodarske kroge velike važnosti. Maribor je tako dobil d rektno zvezo z Zagrebom na eni in z Bratislavo na drugi strani. —-rn Drsališče pri Treh ribnikih bo, ako bo ostalo vreme tako ugodno kakor zadnje dni. za prazn ke že u vor j eno. Občina je letos začela graditi lepo opremljeno garderobo z bufejem, ki pa žal še ni dogotovlje-na. Kljub temu pa bo drsališče privabilo gotovo številne prijatelje tega lepega zimskega športa. Tudi rbflik v roes-tmsm parku je že zamrznil. —m Planinci pobite za praznike radi letos na Pohorje. Pri Mariborski In pri Ruski k< č* se jik vsako leto sa sveti večer zbere lepo števil^. Božično drevo vrh Pokoriš — to je m sekai ga. Kdor še tega ai skusii, naj pride letos. — Tudi silvestrovanje je v pohorskih kočah ie postalo tradicij osa lno. Ruška koča slavi letos že svoj petnajsii Silvestrov večer. Dostop do koč je zelo ugoden, ker so pota že dobru Izkofssa, na Pohorja pa je krasen skofoec. tako da pridejo prijatelji zimskega športa v vsakem ozžru na svoj račun. Izpred sodišča Smrtna nesreča v Tržiču. Letos 11 julija se je zvečer okoli 10. vračal po cesti iz Svete Ane proti Tržiču uradnik tvrdkc Poiak, Karol Persel, in i njim njegova družina. Naenkrat je zagle? dal pred seboj kolesarja, ki se je bližal. Persel je objel svojo soprogo in jo potisnil na stran; a sam je prišel toliko na cesto. d?, ga ie neprevidni kolesar zadel, in ca vrgel v jarek ob cesti, kjer >e je na kame=> nju tako poškodoval, da je potem umri v bolnici. Imel je tc-žk..- poškodbe na £jlavi. hrbtenico pit si je /Ijuv.1. Persei jc klical na ponvoč. a kolesar se ni zmenil zanj in je drvel dalje, misleč tla bo ušel iza>luženi ka^n«. Vendar se ni mogel izogniti pravici in kmalu jc bil na* znanjen. bil je to Andrej Rozman, čevljar« ski pomočnik v Križali. Danes se je morai zagovarjati pred I juhi jan^kim senatom. Krivdo je odločno zanikal, češ da je vozil po desni strani, da jc imel dve za* vori, od katera) pa je sadnja bila nerabna, .i prva sc mu fe, ko ie zaviral, pokvarila, tako da je moral precej hitro vo/iti po klanci-. Ko je opazil l?i:di. se je ognil na >redo ceste: a tudi IVršel se je ognil v isto >»mer in tako ^am zakrivil nesrečo. Priče so povedale, da Rozmanov zaijo^ vor zelo se-pa, da fant ni imel na koksu nobene luči, da tudi zvoni! ni in da je vozil napačno po levi strani. Izvedenec je ugotovil, da je zadnja /as vora Rozmanovega kolesa čisto dobra, sa* mo .ako bi pravočasno zavrl. Najbrž« je prepozno zavrl, pa je z vso silo pritisnil prvo zavoro. Id se jc zato pokvarila. Obtožnica se sklicuje tudi na to. da »-e ie. Rozman moral zavedati svojega deja* nja. ne upošteva dovolj. Pri prodaji naših kož posnemajo sroe-rano po večini inozemski prekupčevalci, ki ne plačujejo polnih cen in oškodujejo s tem posameznike kot državo. Lansko leto smo pričeli uvajati organizirano prodajo kož divjih živali dražbenim potom. Skromni so bili pocetki, vendar upamo, da so ta važna panoga našega gospodarstva ugodno razvije. Zato pa je potreben skupen nastop vseh prodajalcev kož, da se zamoremo kazati napram inozemskemu kupcu s čini večjo kvantiteto in se mu s tem izplača T>ot V letu 1927 se priredi dne 24. januarja, torej na prvi ponedeljek po Sv. Neži. trali-cijonelni detajlni sejem, na katerem t*e bo v detajlu prodajalo Ln kupovalo, glavni pomen pa leži v tem, da bo ve lese jem tega dne kot zadnji termin kože sprejemal v svrho organizirane, en teden pozneje vršeče se prodaje dražbenim potom. V interesu vseh prodajalcev je. da pošlieio kože že poprej, da jih more pravočasno in pravilno sortirati ter s tem doseči čim boljšo prodajo. Državne finance •Službene Novinec objavljajo izkaz o državnih dohodkih m izdatkih za mesec julij, tako da imamo jasno sliko državnih financ v prvih štirih mesecih tekočega pro* računskega leta. Iz izkazov za preteklo in tekoče proračunsko leto je razvidno, da so znašali državni dohodki . pr man četrtletju tekočega proračunskega leta 3.579 milijo* nov dinarjev, dočim bi morali znašati gla= som proračuna 4.168 milijonov. Državni dohodki so bili torej v prvem Četrtletju za 5S9 mil. Din ali 1 t " % manjši kot se je pričakovalo. Iz tega sledi, da je bil prora» čun za J. 1926/27 glede na težak položaj naš 5a gospodarstva najmanj i 1.800 mU Iijonov previsok. Ker se gospodarski položaj države je» seni ni zboljšal. ni pričakovati, da bi se rarimanjkljaj pri dc4iodkih zmanjšal. Po poedSnih mesecih so razdeljeni dohodki tako=le: v aprilu 963 mil., v maju S94, v ju* niju 852, v juliju 870 mil. Din. Po prora* čunu znaša primanjkljaj v aprilu 79 mili* jemov (7.6 %). v maju 148 mil. (14.2), v juniju 190 mil. (18.2) in v juliju 172 milijo* pov (16.1). Državni izdatki so znašali v tem času 3.614 mil. Din, tako da presegajo izdatki dohodke za 35 mil. Din. Z al ni znano, v koliko se je sprcmnila višina letečega dol* ga. To iz uradnega izkaza ni razvidno. Glede na znaten primanjkljaj v državnih ^dohodkih je verjetno, da so se leteči dol* govi povečali. Ako bi se vsi v proračunu odobreni krediti potrošili, bi zaključilo te* koče proračunsko leto z deficitom v znesku 1 milijarde Din. Ne glede na to, da ne vemo, koliko kreditov je bilo izčrpanih. lahko računamo z večjim deficitom, ker je sko* raj nemogoče, da bi mogel finančni mini* sler tako občutno ?niiati proračunske kre* dite. Ako se v ostalih dveh četrtletjih dr« žavni dohodki ne zvišajo, kar je še najbolj verjetno, bodo dohodki v proračunskem lotu 1926/27 za 1850 milijonov Din manjši kot se je pričakovalo. Kljub temu je pred* ložil finančni minister za 1. 1927/28 prora* čun, ki je samo za 800 mil. manjši od teko* čega. Faktično znižanje novega proračuna pa znaša samo 300 mil Din. Novi proračun bi se moral še znatno znižati, sko hočemo, da mc bo «aase fiktivssw —g Za dobrn kskswM koze it- posebao važno, da se divjačini, čjm je poginila, nemudoma odere koža, kajti že po nekaj urah začenja proces gnitja. Temu je predv-^m podvrženo lasi^-e iu potfedica je, da ee dlaka več dobro ne drži pada, Kako se vr^i odimSje k.^ž. ie več ali mnui že splošno znano. Na zadnjih nogah s- kriza prereže iu nov leče živali prek«. Jave Posebno p?. je treba f*uzih'. da se repma host '»-) c :e gub: /.rak n ra imeti povsod Rftovffan dostop Koža suši najprej z usnjeni na ven in to na zn* ku; izključeno je vsako hitro sušenje pn peci. Radi premočil Mplbte bi se namreč -topila v kozi vsebovana aiaSSel i !l) zato b» usnje v pozneiši predelavi razndlu. Oz/ pas usnja, ki oafaso po izločki repne kr-sti. ji* najbolje, Se se izpolni - 1 »soes papir ja. ravno tako šape, ako jih nočemo nanet» z lesenimi klini. Kadar je kož;i napol ruh-, jo obrnemo z dlako na ven. 7 obrni! vi jo M pa ne sme predolgo t-.ik.iti. si--r poslane SO ža presuha in >e le težko da le obrni!». Kože se suše ali na nalašč za to vrezanih de;-kali ali B pomočjo f «»seb?iih nnpenjačev * kože. —g Naknadni krediti >e bodo izplare* vali. Proračunski oddelek Huariiaega ministrstva DDveŠča vse zainteresirane kroire. d v tekočem proračunskem letu ne bo rzplne-**" nnben naknadni krilit po partffi R5. in d: se zato ni trebi obršfiatl rfo mftit«t«*|fvji Nv- knadne kredite je m0 va«ronov. ost&Be rta izvoz Po«; vagonov.. Za fnbrikaeiio tecf* škroba v vretl-nosti 80 mil. Din je potrebno °.50o vaeono koruze. Bfedavno je začela obratovati tudi nova tvoruic.i Škroba v Kr-oiju. last Ju<_»orV äke tekstilne tovarne. Ta Izdeluje škrob «ia mo Zi\ lastne potrebe. V toi tovami se iz^-luie sTrav\> «Slov. Naroda» pcid <* Nujno '3995». Oglejte si KLOBUKE iz baržuna in klobučevinc (filca) od 80 Din naprej — samo v modnem salonu Stu* chlv * Maske, Židovska ulica 3. 3877 I Turnim srcem naznaniam sorodnikom in znancem ža!ostno ve^t, da je moj dobri soprog m skrbni oče, gospod Josip Pečnik krojašhi pomočnik danes, 23. t. m ziutrai po težki in mučni bolezni Bogu vdano preminil. Pogreb bo v petek, 23. t. m ob dveh popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Knžu. Ljubljana, 23. decerabia 1926 Žalujoča soproga Tončka Pečnik roj. Šarlah s hčerko Metodo Ivan Bricell. LMiu? \' n starejša -slovenska meskarsk; vcl5k. 'dvortttt- avarnt tvtoo?" *e sporoča. — 'zvrštiet Jocna. cene /merne •/ ■> ^ovenen proda aiec srečk Iržavne razredne o'en •«-J *• a g. H. nolakovič BEOGkAL) .. urodaia na veliko u malo. Naibolie urejena poslovnica e vrste Daie najugodnejše j>oeoie tz prodate srečk služben načrt *. navodilom »oštten vsakemu brezplačno Ključavničarsko mizo s predali, dobro ohra* njeno, kupim — Pori ud* be na upravo »Slov en* skega Naroda* pod «Mi* za/4017». Ondulacija vodnr ondulacija striže* oje barvanje las, mani* kura — naj *neie se izvršuje • dam.škem >ah> qu — *KELš!N; Ljub* tfana. Kopitarjeva al. L Ekonom z večletno prakso, zrno* žen slovenskega in nem* skega jezika — išče služ* bo pri večji graščini — Ponudbe pod «Ekonom 3993» na upravo «SIov. Naroda». L.Mikuš UOftfBi letn trv O f..pnitl iittt otofi vtžnikov o toJntiri» lat tir torthaialnifc oaflc fesna o tnrfiftii ttfn k tili o* Pisarniški * prostori primerni za odvetnike, notarie, zdravnike, trgovce, obstoječi i/ 3 soo, na Miklošičevi cesti se odd<*|0 rem ». januarja 1927. Vpraša se pri „Oblacumci". OCARINDENJE — vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižj tarifi Rajko Türk, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9, nasproti carinarnice Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Primerna o jžicna n novoietne carua : TRIKO-PEPIIO ca moško, žene it* otroke, volna v lazmb twrvab rokavice, nogavice, dokolenice, nahrbtniki z? ^olarfe n lovce, dežniki, klot. Sitom, ?epn' robci, palice ,ilice. noži. škarje, potrebščine za šivilje, krojače čevliarfe in brivce "dmo u- pn 'vrdk< Josip Peteline LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika. xatnizie cene Na .veliko in malo Srečke državno rasredne lote rilo nudijo nedvomno naj več; o moinosi dobitka, ket je vsaka drugč srečka izžrebana. - Na večii dobtek v najsrečneSem slučaju lef Oln 4,200.000-— -oje* (Mita tega neoo| visokih dobitkov po ver stot>soč n mnoge. tisoč dinarjev Prvo areeenie oe vrel eno iL Janearja 1927 Cena cele trecke ......Din i00 Cena polovične «recke Din 60 Cena cctrttnske srečke .•••«. Din 25 Zadružna hranilnica reg. pos. in gosp. aatfcaja x o. x LJUBLJANA. Sv. Potre ceste 19 I73-1» Objava. Uprava državnih monopolov bo nabavila potom druge ponudbene dražbe, ki bo dne 17. januarja 1927 v psarnl upravnika državirh monopolov ob 11. dopoldne, sledečo količino bencina in mazila: 40 000 kg lahkega bencina 4 M 2.000 kg gostega avtomob lskega olja 1 0j0 kg reJkega avtomobil s Kega olja. Pogoji in vsa druga pojasnila se dobe v pisarni ekonomuega odelenja — odsek za kupovinu — od 8 do 12. ure. Ii piiarne oprave državnih monopolov EMBr. 26.101 od 20 decembra |. 1926 v Beograda. nakulaturni papir kg a Dia 5-- 122 I Urejuje: Joup Zupančič. — Za «Naradso tiskamo.: Fran Jeseriek. — Z* inscratcJ del lista; Oton Christof. - Vsi » Ljubljani. 33 15