Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 kajti oboj« vsebute edino svo]evrste sestavino eucerit, Oboje iraanJSulo nevarnost solnčne opekline, oboje porjavi Vašo kožo tudi pri oblačnem vremenu. NIVEA-CREMA učinkuje pri vročini hladilno, NIVEA-HLJE Vas ščiti pri neprijetnem vremenu Pred mrazenjem in s tem pred prehladom, tako da se lahko tudi ob hladnem vremenu ko» pate v vodi in na zraku. Jucjosl. P. BSIES3BORF & Co. «J, s. o. J., Maribor« ZDRAVO OD SOLNCA ZAGORELO KOZO mladostno svež in zdrav izgled Vam dajo nivea crehei Din s- do aa- NIVEAfCHEME NIVEA OLJE; Din 23- do 35*- 1^1 VE A." ULJE teto V. (XII.), štev. 145 Maribor, sreda 1. julija 1931 »IPIHA« a rgzun nede^e in praznikov vsak dan ob 16. ur Račun prt ppšinem ček. av. v Ljubljani it. 11.409 % mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen n* dom pa 12 Din Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po larifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica It. 4- Kazva,em »trojk Evrope pajiašnja republika Avstrija je tia-Na iz dveh povsem različnih vzrokov: iz zmede in neorientiranosti Du-naSa ob prevratu i. 1918. ter iz na-.85|rotja zaveznikov proti povečanju £ razširjenju Nemčije do Bratislave, *%e, Karavank in Brejierja. Ko bi feil Dunaj v onih zgodovinsko usod jim dneh zavedal,, da je nekdanje vejile Aystrije zares za vse ygčne ča-51 konec in ko bi bila antanta prizna-J* Pravico nemškemu narodu do po-Pojpe združitve v eno samo skupno državo, republike Avstrije prav gotovo danes ne bi bilo, ampak bi obstojala te.kot zvezna država republike Nemčije. In prav ti dve dejstvi sta osnovnega pomena za razumevanje Celotnega položaja Avstrije v medna-tydni politiki, pa tndi za pravilno pojmovanje mnogih njenih notranjepoli-dogodkov. , Cim ie namreč Avstrija uvidela, da leta 1^18. zamudila ugodno priliko H ^WSehluB« in da se da stališče zamikov do tega vprašanja izkoristi-V razne politične i» gospodarske J^ene, je to tudi v polni meri sto-3 Tako je bilo poznavalcu razmer !**0j jagno, zakaj je dunajska poiitič-ttospoda na začetku tridesetih let „ pobila v svet. da Avstrija samo-Jpjfto ne morp živeti in da ji je te-2» edina rešilna pot — združitev z ‘^točijo. Vedela je namreč, da bodo p zanad«. posebno v Parizu, storili da.ji omogočijo eksistenco in pre Preglio »AnschluB«. In ni se varala! £ vseh strani so ji priskočili na pojoč z najugodnejšimi posojili in z 'Setni mogočimi bonitetami in privilegiji, kakršnih ni po vojni bila deležna nobena zavezniška, kaj šele prelagana država. . Tako je Avstrija sanirala na tuj ra-6voje finance, uredila in izpopolnila svojo industrijo, modernizirala ^fometne naprave, saturirala uradnico § prilično izredno visokimi planil itd. itd, in Čim so ji tuja sred-pošla, že Je znova zatrobila v ne mofemo dalje brez »An-^nluBa!« Vse to je dalo republiki Avblji čisto Izjemen položaj v medna-rp^n! politiki, katerega zavzema še d®dtio in ga bo, tako se vsaj zdi, še v%o. Ona je. lahko bi rekli — razkleni otrok Evrope. Na zelo eklatan-pjj nažln se je to pokazalo tudi o s£»ki nedavnega poloma. »Kreditan-Nobena država na svetu ne v V takem slučaju mogla dobiti toliko j^tovoljnlh ponudb za sanacijo fa Ranega denarnega velezavoda, ka-j r Jih Je Avstrija. Oospodje na zapa u *o kar tekmovali med seboj, kdo ^reJ Iti bolj na stežaj odprl Avstriji stoli6 ^resorje zn sanacijo »Kreditan-v«i Anglež}, Američani, Francozi. " So bili neverjetno radodarni. In fn s0 7atifevalf samo eno: rnz-raiinska unUa r NamčUo. jale melodijozne skladbe gda. Fulle-t k r u s a. Pevski zbor in godbeni orke* ster sta proizvajala skladbe spretno in s preciznostjo, kar moramo posebno pov* dariti, ker se je pretežni del pevcev in godcev začel šele v kaznilnici učiti petja in godbe. Da so v relativno prav kratki dobi tako lepo napredovali in pridobili na gotovosti in spretnosti, gre hvala prir zadevanju gda. nadučitelja Cizlja, ki je mnogo časa in truda žrtvoval poučei vanju in vajam kaznjencev, ter umel v njih zbuditi voljo in ljubezen do te ple-i menite umetnosti. Upravniku kaznilnice gdu. Vrablu je pač najlepše priznanje za pokroviteljstvo umetniških nastopov obsojencev zavest, da take prireditve lajšajo humano in vzgojno delo kaznilnice ter vodijo k poboljšanju obsojencev. Sodba v zagrebškem procesu. Včeraj je bila proglašena obsodba V zagrebškem procesu. Glavna obtoženca Marko Hranilovič in Matija Soldin sta obsojena na smrt in 20 let ječe, Hrani* lovič je obsojen na smrt, ker je sodekh val pri umoru Toni Schlegla in ker je umoril detektiva Trenskega. Iz istih razo logov je obsojen Soldin. Prvi bo obešen Hranilovič, za njim pa Soldin. Na 20 le{ ječe sta obsojena zaradi stikov z ino« zemškimi prevratnimi elementi in sodelovanja pri atentatih Herceg Anton in Javor Štefan, na 18 let Dragotin Križnjak, na 15 let Horvatek Štefan in Glad Pavel. Marija Hranilovič je dobila poldrugo le» to ječe. Na 6 let ječe je bil obsojen Milan Siladi, na pet Vezmarič Anton, Opro» ščenih pa je bilo 5 obtožencev. Proti razsodbi so vložili priziv zagovorniki in državni pravdnik. Konja zadela solnčariea, Ko se je vračal včeraj popoldan s praznim dvovprežnim vozom hlapec Gačnik Friderik po Meljski cesti Iz Št, Petra, se je nenadoma zgrudil na cesto eden 0 Dekliška počitniška kolonija podml. Rdečega križa v Mariboru štej* letos 70 krepčila potrebnih deklic in S* bo odpeljala jutri, 2. julija ob 17. v B»' karac v Hrv. Primorju. Vodi jo že V prejšnjih letih preizkušena gdč. Herm* Bračičeva. Nekaj udeleženk je plačal0 vso oskrbnino samo, velika večina pa j#1 bo uživala dobrote 4tedenskega oddiha brezplačno ali le proti mali odškodnini, kar je predvsem zasluga mariborske mestne občine, ki je v to svrho žrtvovala večjo vsoto, a tudi onih Mariborčanov, kateri so z darili in nakupom kart prispevali k lepemu dobičku Podimladkove tombole. Starši naj pripeljejo otroke ob 15. v dekl. meščansko šolo II v Cankarjevi ulici, kjer bodo predpisno pregledani in stehtani Misli ob izseljeniškem kongresu dva predloga za rešitev naše emigracije v BODOČNOSTI. (Dopis izven uredništva.) Te dni prihajajo stotine naših izseljencev iz Amerike v svojo staro, danes svobodno domovino. Povsod, kamor pridejo, jih bratsko sprejemajo in o priliki teh sprejemov, banketov in na kongresu se mnogo govori o raznih problemih izseljencev, stikov z domovino itd. Ker pa le ta problem morda važnejši kakor bi se komu na prvi pogled zdelo, ni odveč, £e spregovorimo nekaj besed tudi mi, dasi smo ob strani glavnih dogodkov, razprav in vsega drugega. Nič ne de, saj Se Prav ob strani, prav v tišini često Porode dobre in pametne misli. Iz zgodovine vemo, da je izseljevanje lahko sreča ali pa zlo za narod, kateremu ie potrebno in se mu ne more ogniti. Odvisno pa je to v prvi vrsti od načina izseljevanja. In taka načina sta dva: pr- vi je izseljevanje v svrho kolonizacije, drugi v svrho zaslužka. Niti mi Slovenci niti ostali Jugoslovani se prvega načina nikoli nismo mogli ali tudi ne znali Posluževati. Naši ljudje .liso odhajali v Ameriko zato, da bi tam kolonizirali določeno državo ali pokrajino, zavzeli jo Popolnoma in razvili svoje samostojno kulturno in morda celo politično življenje. Odhajali so brez sistema s trebuhom kruhom in se naselili tam, kjer se jim 'e Pač nudil zaslužek. Prav zaradi tega danes ne moremo govoriti o kaki komuni slovenski ali jugoslovanski kolo-odnosno manjšini v Ameriki. Vse so drobci, raztreseni od Kanade in Alaske do Ognjene zemlje. Zaradi tega je skoraj neverjetno, da se je pri teh naših izseljencih narodna zavest sploh še ohranila in da niso že Popolnoma pozabili na svoj materni jezik in rodno domovino. Če se pa to še ni zgodilo, vsaj v večini primerov ne, nikakor ni rečeno, da se tudi v bodoče ne bo. Nasprotno, vsi poznavalci razmer v naselbinah naših izseljencev v Ameriki so si edini v tem, da se njihovi otroci Prav malo več zavedajo, da so Slovenci ali Jugoslovani. Doraščajoča ali vsaj za »jo prihajajoča generacija bo že popolnoma izgubljena za nas in naš narod. In Pri tem moramo pomisliti, da je danes v Ameriki najmanj 1,000.000 Jugoslovanovi S tem se pa samo po sebi postavlja vprašanje: ali naj se temu milijonu krat-komalo odrečemo, naj ga pustimo, da utone v tujem morju ljudstev? Ljubezen do izseljencev, do svojega naroda in države nam to zabranjuje. Prav zaradi tega pa bi bilo treba storiti radikalne korake. Poti sta do rešitve tega problema samo dve: da skušamo spraviti naše izseljence nazaj domov ali da jih nekje v Ameriki koncentriramo v kompaktno jugoslovansko kolonijo. Na prvi pogled se zdita oba predloga fantastična, a v resnici bi se dal realizirati tako prvi kakor drugi. Premotrimo najprej prvega! V Jugoslaviji je še dovolj prostora za več milijonov ljudi, samo Južna Srbija bi jih celo danes lahko sprejela 1,000.000, manjkajo pa gospodarski pogoji, kateri bi se morali šele ustvariti. Ako se bodo ustvarjali sami po sebi, bo to trajalo še desetletja ali morda stoletja, mogli bi se pa pospešiti, napraviti z radikalno operacijo. Za to bi bil seveda potreben velik kapital, katerega doma ne premoremo — premore pa ga naša emigracija sama! Že slovenski izseljenci v Ameriki posedujejo več desetin milijonov dolarjev premoženja, ostali Jugoslovani pa stotine milijonov, saj so med njimi celo težki milijonarji, kakor n. pr. Baburica, Petri-novič, Mihanovič in drugi. Če bi se ti ljudje pridobili za.to, da prenesejo svoj kapital v domovino in ga tu investirajo v industrijo, denarstvo, poljedelstvo, promet itd., bi bili na mah ustvarjeni pogoji za vrnitev vseh naših izseljencev iz Amerike in Jugoslavija bi se silovito dvignila. Na enak način bi se pa lahko ustvarili s kapitalom emigrantov pogoji za koncentracijo kje v Ameriki, najlažje v Južni Ameriki, kjer so še cele ogromne pokrajine, večje nego je Jugoslavija, neobljudene in necivilizirane. Tudi to tedaj ni neizvedljivo! Mislimo tedaj, da bi bilo skrajno umestno, ako bi se o priliki poseta odposlancev naših izseljencev načelo tudi eno ali drugo od teh vprašanj. Najprej seveda prvo. In če bi se dosegel vsaj 50% ali tudi le 25% uspeh, bi bilo že to veliko in bodočnost naših Ameri-kancev bi bila zagotovljena! O prehranjevanju dojenčkov MATERINO MLEKO - IN UMETNA PREHRANA. Najugodnejša in najboljša hrana za do-Je”čke je materino mleko. V materinem mleku so vse snov}; s0 potrebne za razvoj otroka. Razen tega vsebuje materino mleko snovi, potom katerih postane °'r°k odporen proti nalezljivim boleznim. Mat} ne more hraniti svojega otroka v slučaju, da boleha sama na kakšni infekcijski, bolezni, kakor na primer na tuberkulozi, v slučaju, da mati nima dovolj mleka, je treba otroka hraniti na umeten način. Mati, ki sama doji svoje dete, mora skrbno negovati prsa. 2e v času nosno-sti je to velike važnosti. Treba jih je dnevno umivati z vodo in z dobrim mitom, ki ne razjeda kože. Dva do trikrat todensko je treba prsa umiti z razredčeno alkoholno razstopino. Občutljive in Razpokane bradavice je treba mazati z porovim vazelinom. Obleka bodi lahka in gladka, da ne drgne prsi. Pred in po dojenju je treba prsi dobro umiti in posušiti. , Dete naj pije dnevno pet- do šestkrat, ie vsake 3 do 4 ure. Ponoči naj otrok A dobiva, hrane, ker je potreben poči-ek i materi i otroku. Nočno hranjenje tooka škoduje materi dn otroku. V prom tednu življenju popije otruk 250 gr. ^toka dnevno. Imamo deco, ki uspeva °bro tudi z manjšo količino, in deco, ki >, n'koli ni dovolj. Preveč hrane otroku . °du'e in povzroča razne bolezni. Do-®nje 'ahko traja 15-20 minut. Ta čas a’ tohko dobi otrok dovoljno » 'cino hrane. Deca, ki hitro sesa, izpuha Pri dihanju prsa in na ta način poži-,a,JO večje količine zraka, To je vzrok. da izbljuje otrok, takoj po sisanju, vso količino hrane. Pri sesanju je treba držati otroka na krilu in ga podpirati z roko. Otrokov nos mora biti vedno čist, da lahko svobodno d'iše. Po dojenju je najboljše položiti otroka v posteljo in ne zibati ga ali nositi na rokah. Nekatere žene nimajo dovolj mleka in so primorane hraniti ■ otroka na umetni način. Materino mleko lahko nadomestimo z dobrim kravjim mlekom, ki ga je treba dobro prekuhati in razredčiti, ker samo ni dobro za otrokov želodec. V prvih dnevih dajemo otroku eno tretjino mleka in dve tretjini vode. Mleko osladimo s polovico komada kockastega sladkorja. Čim bolj otrok raste, tem manj se doliva mleku vode. Tako dajemo v drugem mesecu otrokovega življenja enako mleka in vode. V petem mesecu dajemo samo mleko. Mleko je treba kukati 10 minut, da so uničene vse klice. Hrano dajemo otroku v posebnih steklenicah, ki morajo biti take, da jih lahko dobro očistimo. Najboljše so one, ki imajo lestvico z označbo gramov. Steklenico mora vedno držati mati, nikdar otrok, usulo mora biti iz čistega gumija, brez vsakih steklenih priveskov. Po vsaki uporabi ga je treba dobro oprati in posušiti. Ko je dete staro tri mesece, mu dajemo med dvema obrokoma eno do dve žlici sadnega soka, ker ta vsebuje vitamine, ki so potrebni za dober razvoi otroka. c°k >‘e lahko iz jabolk, pomaranč, limone a" Trozdia, V tretiem in četrtem mesecu lahko dajemo otroku tudi drugo hrano, kakor razne kaše, zdroba, riža in slično. Od zelenjave dajemo otroku lahko špinačo, repo in kolerabo, toda vse mora biti dobro zmečkano. Ko dovrši otrok prvo leto, mu damo lahko mozeg, jetreno kašo in vse vrste mesa, ki pa mora biti dobro razsekano. Ravno tako mu lahko daiemo jajca in drugo lažjo hrano. Poleti e treba obračati največjo pozornost na izpreminjanje hrane in odstavljanje od prs, ker je letno vreme naj-opasnejše za različna obolenja čreves. Izmišljena mil jonska dečščina Pred časom je prejel občinski urad v Lecci uradni dopis italijanskega konzula v Newyorku, da je umrl v Ameriki neki Emilio Ingrosso, ki je zapustil nad 12 milijonov lir svojim sorodnikom v Lecci. Oče župan je takoj lepo prepisal došlo pismo z veselim poslanstvom ter slovesno izročil posamezne prepise vsem v poštev prihajajočim srečnim občanom. Pri tej priliki so se dediči slovesno obvezali, sezidati veliki fašistični dom v Lecci, čim prejmejo bogato dedščino. V ta namen so že v naprej dobili razna fašistična odlikovanja, kakor tudi kredite pri vseh mogočih državnih in zasebnih kreditnih zavodih, ki so jih bogato izrabljali. Ena od srečnih dedinj, gospa Rizzo, ki se je ločila nedavno od svojega moža, znanega kot največjega skopuha v Lecci, se je na račun bodoče dediščine pobotala z možem, ki ji je ves skesan prepisal celo polovico hiše. Po časopisnih poročilih in objavljenih slikah srečnih dedičev je za vso zadevo zvedel tudi italijanski konzul v Newyor-ku, ki je obvestil takoj občinski urad v Lecci, da ni nikoli poslal kakega dopisa o dozdevni zapuščini blagopokojnega Ingrossa. Po prejemu te brzojavke se je za zadevo zainteresirala policija, ki je kmalu ugotovila, da si je celo zgodbo izmislil 34letni Rizzo, brat preje omenjene od moža ločene žene. S to potegavščino je hotel pomagati sestri, da bi prišla zopet do svojega moža, na drugi strani pa dobiti si primerno petično nevesto, kar bi se mu tudi posrečilo, če ga ne bi policija presenetila, ko je baš sedel nad debelimi kupi ženitbenih ponudb ter si belil glavo s tem, katera izmed kandidatk bi bila najprimernejša za njegov okus in potrebe. Češkoslovaški panteon Na Žižkovi gori poleg Prage se je že pričela dvigati iz tal velika palača, ki bo postavljena po načrtih arhitekta Za-zvorke v spomin borbe za osvobojenje. Bo to ena najlepših stavb v Pragi z ogromno slavnostno dvorano za ofici-jelne prireditve. Pod panteonom se bo nahaja! veliki mavzolej, v katerem bo počival pepel vseh za osvobojenje zaslužnih in padlih. Predvsem bodo vanj pokopali posmrtne ostanke legijonarjev, ki so sedaj v začasnih grobnicah na 01-šanyh. V panteonu bo tudi muzej z vsemi predmeti, nanašajočimi se na borbe za osvobojenje. Igralci obtoženi zaradi motenja vere. Mnogo prahu je dvignila obtožnica državnega pravdništva proti trem dunajskim igralcem, ki so igrali razne vloge v znani Hasencleverjevi komediji: »Zakoni se sklepajo v nebesih«. Zaman so bili vsi zagovori in opozarjanje na stneš-nost te obtožnice. Sodišče je pokazalo, da je vredno starih avstrijskih tradicij ter obsodilo pogojno vse tri igralce na 14 dni zapora. Pri kopanju ubit od elektrike. V kapošvarskem kopališču se je dogodila svojevrstna nesreča. Tam sta se namreč kopala v bližini nekega železnega stebra z električno obločnico dva vi-sokošolca, Solt in Simon. Ko je plaval Solt mimo kandelabra, se je nenadoma, stresel in izginil v globino. Tovariš Simon mu je hotel priskočiti na pomoč in ga rešiti. Jedva pa je priplaval do kandelabra, se je tudi on stresel in izginil kot od strele ubit v valovih. Preiskava je dognala, da je bila zelo slabo izolirana žica z električnim tokom, ki je uhajal ter zelektriziral vodo v okolici kandelabra tako močno, da sta bila v njej oba mladeniča ubita od električnega toka. Spori Predzadnji dan mednarodnih rokoborb je včeraj prinesel sledeče rezultate: prvi par sta tvorila Belič (Bolgarija) :Bognar (Madžarska). Krasna borba izvrstnih teh-ničarjev je y 25. minuti končala z zmago Bolgara. — Izredno srdit ie bil boj med Manojlovičem (Beograd) in Frankom (Saksonska). Frank je po težki borbi s premetom zmagal v 43. min. Večer je zaključila nadvse interesantna borba v amerikanskem catsh-as-catsh-can stilu med Sayerom (Juž. Afrika) in Beličem (Bolgarija). Nevarni prijemi so oba borca silno utrudili; tudi tu je prišla mačja hitrost in žilavost močnega Zamorca do veljave. Izvrstno se boreči Belič se jfl dal zvabiti v zasedo ter je v 18. minuti podlegel. Tomy je zadovoljnega obraza sprejel od ISSK Maribora razpisano nagrado Din 300.—. Danes se zaključijo rokoborbe: vrši se finalni boj za prvo in drugo mesto med Orzsowkim (Poljska): S ay er jem (Južna Afrika). Oba mojstra sta dosedaj še nepremagana. Za tretje, oziroma četrto mesto pa tekmujeta Belič (Bolgarija): Frank (Saksonska). Po končanih borbah bo razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad zmagovalcem. Pričetek točno ob 21. uri na verandi pivovarne »Union«. SK Orient (Sušak):ISSK Maribor 4:1 (2:0). Drugo srečanje v pondeljek je končalo s porazom našega prvaka v razmerju 4:1. Igra je mnogo trpela radi nemogočega sodnika, ki je vsak nevaren napad ISSK Maribora odžvižgal. Razen tega sta bila Pepček in Koren I takoj v začetku igre blesirana, tako da so Mariborčani igrali le z 9 igralci. Tour de France. Včeraj se je pričela največja kolesarska dirka na svetu, krožna vožnja po Franciji, takozvana »Tour de France«. Razdeljena je v 24 etap in se vrši na progi, ki meri 5027 km. Konec te gran-dijozne dirke je določen na 26. julija. Medklubski odbor LNP službeno. V soboto, dne 4. t. m. Se vrši ob 18. uri prijateljska tekma SK Gradjanski, Zagreb :ISSK Maribor. Službujoči odbornik g. Bergant. V nedeljo, dne 5. t. m.: ob 16,30 prvenstvena tekma mladin ISSK Manibor:SK Rapid, ob 18. prvenstvena tekma Atle-tik SK Celje :ISSK Maribor. Službujoči odbornik g. Nerat. Vse tekme se vršijo na igrišču ISStK Maribora. Tajnik. SK Železničar, nogometni odsek. V četrtek, dne 2. t. m. se vrši na igrišču važen sestanek nogometne sekcije. Udeležba za vse člane prvega, rezervnega in mladinskega moštva strogo obvezna. — Načelnik. — ■— ■■ ■ Sokoistm Seja odbora Sokolskega društva Mari-bor-matica, ki je bila sklicana za jutri, 2. julija, se ne bo vršila in je preložena za osem dni. Meščansko šolstvo v Češkoslovaški. Po poslednjih pregledih obiska učencev v češkoslovaških šolah je mogoče ugotoviti, da je precej nazadoval obisk meščanskih šol na češkem in Moravskem, dočim na Slovaškem in v Podkar-patski Rusiji stalno narašča. Leta 1921 je obiskovalo 1564 meščanskih šol na Češkoslovaškem 273.977 učencev. Lansko leto pa je padlo število učencev na 231.802, dasi je narastlo število meščanskih šol na 1868. Z letalom ugrabil svojo izvoljenko. Italijanski listi posvečajo dolge kolone go prepovedalo pristajanje vodnih letal na obrežjih s kopališči, ker se boji antifašistične propagande in pa ker so se jeli v Italiji množiti slučaji, da so razni drzni letalci odpeljali z letalom svoje izvoljenke proti volji roditeljev. Tako je nedavno neki vojaški letalec, ki je zaman moledoval nekega vodilnega fašističnega veljaka, naj mu dovoli poročiti njegovo hčerko, isto potem kratkomalo odpeljal izpred nosa presenečenemu očetu. ko se je hčerka kopala ob morskem obrežju. AL Zeraean V senci jezuita ggortttrtmri eram, 146 Po burnem in tragičnem prizoru, ki se je bil odigral med njo in velikim profosom, je zapustila starka vsa obupana dvorec velike profosjje. Njen duh je bil pora* žen, srce raztrgano, duša pijana neutešene maščevalnosti. V nejasni temi rdečega jutra je pokazala dvorcu pest in zamrmrala z glasom, polnim gluhe pretnje: »O, saj še ni vse končano!« Česa je torej še upala Ciganka? Ali je imela še kak načrt, kako uresničiti svoje maščevanje? Ali je mislila na koga. ko je izustila to pretnjo? Ne! Ciganka se je zanašala samo še sama nase, Vseh teh dvajset let, odkar je glodal njeno dušo Strašni črv sovraštva, ni bila govorila z živo dušo in je podala tako dokaz duševne sile, ki bi jo bil cenil Ignacij de Lojola daleč preko navadne mere — samo če bi bil grozni menih poznal to ženo.. Zaupala je samo svojemu instinktu. Prečula je bila nešteto dolgih noči, grade si načrt, ki se ji je bil zdaj tako klavrno izjalovil. In tudi zdaj, ko je bila premagana in je bil veliki profos spoznal svojega sina, se je zanašala samo na svojo lastno domišljijo. Stara Ciganka se je torej vrnila v Dvor Čudežev, kakor da se ni nič zgodilo. Res jo je pograbil izbruh obupa, ko je prišla y svoje stanovanje. Saj je bilo to maščevanje vse njeno življenje! Bilo ji je, kakor da so ji iztrgali sree. In ko je šla sama vase, je strmela vsa prestrašena spričo čudnega razvoja, ki se je bil izvršil v njei tekom tet, Razložiti moramo ta nenavadni pojav. Strastno sovraštvo ciganke do grofa De Monklarja j§ izviralo \n neizmerne bolečine, ki Jo je navdajala, ko je prisostvovala usmrčeniu svojega sina. Me da pa se utajiti, da je Uidi opa ljubila sina § strastno materinsko ljubeznijo, nadkriljujočo vsa -druga čustva. Polagoma, v teku let in mesecev, pa se je zgodilo, da je ciganka pozabila celo vzrok svojega sovraštva, to je — lastnega sina! Toda, čeprav je bij vzrok izginil — učinek je ostal v nezmanjšani obliki. Nič več ni ljubila sina, ki je bil že zdavnaj mrtev; ali vsaj nič več — niti s še tako silnim naporom volje — se ji ni posrečilo, zamisliti se v položaj človeka, ki ljubi... Kljub temu pa je rastlo nje sovraštvo do velikega profosa v neizmernosti... Bila je prišla tako daleč, da je smatralo to sovraštvo za cilj, zmisel in jedro svojega življenja. O vsem tem je premišljala ciganka, ko je iskala v svojem obupu, peneč se od srda in gneva, jasnega pregleda v Žalost svoje duše. Kmalu pa se ni mogla več premagati; kakor bi jo bila vlekla usodna sila, je šla od doma in se napotila proti dvorcu grofa De Monklarja. Bila je pač tudi sila navade! Kolikokrat je že hodila in se klatila okrog tega dvorca! In zdaj se je spomnil prizorov, ki so se bili dogodili nekdanje tipi, kakor da so dogodki današnjega dneva. Videla se je, kako je prežala pred dvajsetimi leti okrog dvorca, brez predeljenega cilja in brez jasne misli.,. Nekaj dni je nameriaja umoriti velikega profosa- Takrat pa se zgodi prizor, ki je zarodi! v njeni duši ves ta maščevalni načrt. Nekoč, približno mesec dni po usmrčeniu sina — je prišla ciganka in se postavila pred dvorčeva vrata. In takrat!,.. Ah, takrat je bila še mati, trpeča in plakajoča, uboga žena, vredna sočutja, bitje s strtim človeškim srcem!.., In piakala je res, skoraj fi§ zavedajoč se tesa- Tako že so postajale te solze tgko ču<& jedke in pekoče Zdajci so se odprla dvoriva vrata. Krasna kočija je stala pred vrati, kočija vsa z ži-do izložena!,.. In vejiki profos je stopi} na prag. Zagledavši ga, je začutilai Ciganka tisto strašno tesnobo, ki navda srce ob pogledu na nekatere divje zveri. Ob strani velikega profosa pa je stopala mlada, krasna, blesteča žena, tako očividno in tako brezmejno srečna, da se je zdela kakor živ studenec luči, ra? dosti in ljubezni.., Veliki profos, ki je bil takrat še mlad in v polni sili svoie moške lepote, jo je objemal s pogledom, tak® nežnim in tako polnim strasti, da jp ciganka vztrepetala v dnu duše pred nekako mislijo, ki se je bila porodila v njenem razburjenem srcu. A to še ni bilp vse... Med velikim profosom in njegovo ženo je jrtopal otrok ... Mlada žena ga je držala za roko. Otroku je bilo po vsem videzu jedva štiri leta. V resnici ni Štel niti toliko. Bil je lep, prekrasno oblečen deček; vsak je mora! čutiti, da je oboževan ljubček svojega očeta iB svoje matere... Z veselim vzklikom je pla»il otrok h kočiji,.. Toda oče ga je dvignil v naročje,.. Par trenotkov ga je gledal z globokim pogledom. In v tem pogledu je čjtala ciganka vso neizmeplfl ljubezen grofa De Monklarja do tega otroka.., Nato je posadil grof malčka poleg matere, ki j» bila sedla v kočijo. Nazadnje je kočija oddrdrala, grof Monklar pa je stal na pragu še dolgo in gledal za nio... Tisti prizor je navdal ciganko z bridkim pekoči« veseljem. Zdaj je imela svojo osveto v rokah! Ranjena je bila v svoji materinski ljubezni... Osvetiti se je hotela velikemu profosu s tem, dl zadene njegovo očetovsko ljubav... In takrat je dozore} y njej strašen načrt. Osem dni nato je bil sin velikega profosa tajinstvC* no ugrabljen. • Blazen od žalosti, je spravil oče vso pariSko poli* eijo na noge; prebrskali in preiskali so vse mesto. A ne le, da iskanje ni rodilo uspeha; zadelo ga ji novo gorje, prva posledica eigankinega maščevanja. Izguba oboževanega otroka je strla srce njegovi mladi ženi; umrla je od žalosti čez dobre tri mesec«! Ko je bila žena mrtva in je vedel z gotovostjo, di ne najde sina nikoli več, je upal veliki profos nekaj časa, da umre nemara tudi on. Toda usoda mu je bila kruta. Ostal je živ!... Kakšno je bilo to življenje bolesti, solz, žalovanj*, neprestano obnavljanje po neusmiljenem spominu, smo Jakušali razložiti v teku te povesti. Pleskarska in slikarska dela, črkoslikanje izdeluje prvovrstno in celjeno A. Renner, Krčevina 200. Zado-stuje dopisnica in pridem na dom. 1884 Iščem samostojno kuharico, ki bi vodila kuhinjo na svoj račun. Restavracija Maribor, Orajski trg 1, Vprašati od 12. do 14. ure. 1885 Razprodaja kopalne obleke, kopalne hlače, mornarska maje, Josip Serec, Maribor, Aleksandrova cesta 33._________________1880 Kovčke za potovanje, ročne torbice, aktovke, listnice, denarnice, nogometne žoge, nahrbtnike, športne psspva itd. nudi v naivečji izbiri in najnižji ceni. Ivan Kravos, Aleksandrova 13. Maribor, 1856 * SOKLIČ iMtopnfid «• •prtjnado Sprejmem modistinjo-učenko. Salon Štefanija, Kopališka ulica 2. 1883 Sobo, opremljeno, strogo sgparirajio v bližini kolodvora oddam. Aleksandrova ce-sta 139, I. nadstr.________________ 1899 Rabljene avto in moto gumi plašče kupuje v vsaki količini mehanična delavnica Justin Gustinčič. Tattenbacho- 1 14 1566 va Sobo in črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago Izvršuje poceni, hitro in okusno Franji Ambrožič, Orajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. X Sami se prepričajte, kako ceneno dobite aktovke, kovčke, torbice, listnice, usnjate kovčke, kovčke za potovanje, preobleke, goblin torbice, kovčke za kopanje, necesere Itd. v novo otvorjeni torbarski delavnici, Kopališka ulica 2, Vsa ta dela se izdelujejo v lastni delavnici. Popravila se izvršujejo garantirano dobro, točno in po najnižji ceni. Se priporoča Karlo Josip, torbar, Maribor, Kopališka ulica 2, Scherbaumov paviljon. 1798 ADOLF ANDERLE naznanja v svojem, kakor tudi v Imenu svojih otrok Aleksandra in Grete, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je njegova, nad vse ljubljena soproga, ozir. dobra mati, sestra, svakinja In teta, gospa Julijana Anderle, roj. Nekrep soproga gostilničarja, V torek, dne 30. junija 1931 ob ^24. uri, po kratki mučni bolezni, v 41. letu Bvoje dobe. nepričakovano izdihnila svojo blago dušo. Zemeljski ostanki blagopokojnice se bodo slovesno blagoslovili v četrtek, dne 2. julija ob 17. url v mrtvašnici ria radvanjskem pokopališču, nakar jo položimo na jstem pokopališču k večnemu počitku. 1898 Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 3. julija ob 7. url v župni cerkvi sv, Magdalene, Radvanje pri Mariboru, dne 1. julija 1931, Sprejmem otroka na dobro hrano. Pobrežje, Gozdna ulica 31,_____________________________ 1897 Kupim polico, visoko ca. ,2.50 m, dolgo tudi ca. 2.50 m $ predali, visokimi ca. 25 cm. Naslov y upravi lista.________________________________1900 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, elektr. lučjo, od-dam. Magdalenska ulica 50,___________1902 Hišo, 2 sobi in kuhinjo, klet in velik vrt prodam. Pobrežje, Vrtna ulica 17, pri Mariboru. ____________________________ 1901 Razprodaja svilene kombineže, reform hlače Itd. Josip Serec, Maribor, Aleksandrova c. št. 23. 1887 Štirisobno stanovanje z vsemi pritiklinami, elektr. luč, par* ketna tla, takoj oddam. Pismene po* nudbe na upravo pod »št, 22». 1893 ■:"J .. ,.tu Razprodaja volna, bombaž, prejlce, ročna dela, blago za ročna dela, Josip Serec, Maribor, Aleksandrova cesta 23. 1890 f". ) "Jt".".'! I ■■■— m , M— Takoj oddam opremljeno, precej veliko snažno sobo s posebnim vhodom iH električno svetljavo. Naslov v upravi H«t§. 1695 , ' .. ■’ ** P.iJdam otroško posteljo in okroglo misso, belo pleskapo. Slo; venska ?7. Opravilna številka: E IX 830/31 Dražb eni oklic Dne 2 septemb, 1931 dopoldne ob 10. url bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepre* mični n: Zemljiška knjiga k. o, Sv Magdalena vi št 98 Cenilna vrednost: Din 184.065 57 Najmanjši ponudek: Din 110.000’- V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradnj deski sodišča v Mariboru, odd. IX* Okraino sodišče v Mariboru odd. IX dne 15. Umila 1931, •r -------- —.... | —. - — - t"rta»ana* —————. - , ... — — ■ —-p—it——^nnmni --- Jsdaja KomoigU * UablMfll; RndtUvnik izdal*ieU» U» tuedolk* FUAJN 4'Mč v Manbotu. M*{U>gtsiu miurnt d. d, predstavnik hi ANKO UCliiLA ~ Maribora. Razprodaja svilene in flor pogavice, kratke tto&* vice, Josip Šere$ Maribor, drova cesta 23, 1888 2 tovorna avtomobila Ford IH tpnski, Opal 2 tonska v dob* rem stanju ugodno proda, Vprašati pri tvrdki Oset, Glavni trg.