Poštnina plačana v gotovini! Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c 6, telefon 72 082 Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik Karel Kusar. Tehnični urednik Franc Ravnikar. Izhaja dvakrat mesečno. Naklada 1 1000 izvodov. Za gospodinjstva v obči ni Domžale je glasilo brezplačno Tisk: Delavska univerza Domžale Domžale 30. december 1978 LETO XVII -Št. 18 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OB NOVEM LETU Izteka se 1978. leto in nezadržno prihaja 1979. Praviloma se ob tem dogodku vedno ozremo nazaj na pretečeno in s skrbjo ter velikimi željami in programi gledamo na leto, ki prihaja. Prijetni so občutki, če nam je v letu, ki se izteka, uspelo uresničiti vse ali pa vsaj pretežni del nalog, ki smo si jih zastavili sami in pri realizaciji le-teh sodelovali vsi skupaj vsak po svojih sposobnostih in v skladu z zadolžitvami, ki smo jih sprejali. Leto 1978 je bilo izredno razgibano in težko je dati oceno o doseženih uspehih pa tudi neuspehih. Vendar pa le ne moremo mimo naslednjih ugotovitev: — spomladanske volitve, ki so zelo dobro uspele in v pripravljalnem obdobju močno razgibale vse prebivalstvo v občini pomenijo pričetek drugega mandata delegatskih skupščin; - planska predvidevanja za leto 1978 kot sestavni del petletnega srednjeročnega družbenega plana so bila dosežena razmeroma ugodno, čeprav z vsem doseženim ne moremo biti zadovoljni. Nezadovoljstvo se odraža predvsem na področju izvoza, kajti zunanjetrgovinska menjava je še vedno negativna; na področju investicij, ker nekateri novi in za občino zelo pomembni industrijski objekti niso zaključeni in torej se ne dajejo rezultatov; nekoliko zaostajamo na področju kmetijstva, na kar so vplivale neugodne vremenske razmere; osebna, skupna in splošna poraba sta sicer v nekoliko manjšem porastu kot pretekla leta, vendar pa se kljub temu ne v takem zaostajanju za rastjo družbenega proizvoda kot je to predvideno v srednjeročnem planu; zelo problematično je področje stanovanjske izgradnje; permanentno pada investicijska in akumulativna sposobnost gospodarstva in je le-to vedno slabše udeleženo pri investicijskih naložbah z lastnimi sredstvi, kar ima za posledico visoke obresti in anuitete; na področju investicij v objekte družbenega standarda so bili zaključeni nekateri pomembni objekti - šola v Krašnji. telovadnici v Moravčah in na Brdu pri Lukovici, trgovina v Mengšu pričela se je gradnja zadnjega objekta iz sredstev drugega samoprispevka, to je šola Vencelj Perko v Domžalah; dograjena je bila centralna čistilna naprava in podobno. 7 »-*?*"■* Srečno 1979 VAM ŽELI UREDNIŠKI ODBOR A Vse te navedene ugotovitve, pa naj si bodo negativne ali pa pozitivne, nas močno obvezujejo tudi za naprej, za zadnji dve leti srednjeročnega planskega obdobja - v tem trenutku pa predvsem za leto 1979. V planskih dokumentih posebej pa v resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana občine Domžale za leto 1979 smo si zadali predvsem naslednje nalo ge: - nadaljnje izpopolnjevanje delegatskega sistema: krepitev samoupravne organiziranosti na vseh področjih in s tem doseči, da bodo načela „male ustave" in drugih zakonov prišla v konkretno vsakodnevno delovno prakso; - predvidevamo, da bomo uvodoma navedene negativnosti uspeli odpraviti predvsem s tem, da se bodo celotna gospodarska gibanja usmerjala v skladu z naslednjimi osnovnimi planskimi ihodišči: rast družbenega proizvoda za 12 7r, od tega v družbenem sektorju za 12,8 % in v zasebnem sektorju za 8 %; rast industrijske proizvodnje za 13 %, kmetijske pa za 7 7r\ rast zaposlenosti za 4 %\ rast produktivnosti za 7,7 ; rast realnih OD za 2 %; rast skupne in splošne porabe mora biti počasnejša za 20 % od rasti družbenega proizvoda, rast izvoza za 20 % in uvoza za 8 %, kar pomeni uravnoteženje zunanjetrgovinske menjave; investicije v gospodarstvu v višini 800 milijonov din in stabilizacija cen. V prihodnjem letu nas čaka vrsto pomembnih političnih in drugih akcij. Vse je na tem mestu in ob tej priliki nemogoče našteti - posebej poudarjamo samo eno to je novi tretji samoprispevek, za katerega se moramo vsi zavestno in odgovorno opredeliti, če želimo tudi v bodoče reševati in rešiti probleme šolstva in to osnovnega in usmerjenega izobraževanja. Smatramo, da gremo v novo 1979. leto z zelo jasnimi in zahtevnimi zadolžitvami, ki smo jih v stanju uspešno realizirati le pod pogojem, da se bomo vsi občani in delovni ljudje domžalske občine polnošteviJno in maksimalno ter vsak po svojih močeh in znanju zavzemali pri teh naših skupnih nalogah. Ta enotnost in aktivnost bo morala priti do izraza tudi pri pripravi in izdelavi novih planov in programov za naslednje srednjeročno obdobje. Ob prehodu v Novo 1979. leto želimo vsem delovnim ljudem in občanom veliko osebne sreče in čimboljših delovnih uspehov. Skupščina občine Družbenopolitične organizacije Domžale V današnji številki vam predstavljamo tovariša Staneta Mlakarji! sekretarja komiteja Občinske kun "erence ZKS Domžale. Stane Mlakar VPRAŠANJE: V mesecu septembru ste prevzeli dolžnost sekretarja komiteja Občinske konference ZKS Domžale. (Hede na tO, da vas želimo predstaviti našim delovnim ljudem in občanom, vas prosimo, da navedete nekaj splošnih podatkov o vašem življenju in delu. ODGOVOR: Rodil sem se leta 1935 na majhni kmetiji v občini Šmarje pri Jelšah. Po končani osnovni šoli sem se izučil poklica glasbilar pri privatnem mojstru v Zagorju ob Savi.Tu sem tudi pričel spoznavati osnove našega družbenopolitičnega sistema v okviru poklicne šole in mladinske organizacije. Vojaško obveznost sem služil leta 1955" - 1957, kjer sem bil tudi sprejet v članstvo ZKJ. Po odslužitvi vojaškega roka sem se zaposlil v podjetju Melodija Mengeš. Opravljal sem razne funkcije v okviru družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Bil sem tudi član Občinskega komiteja ZKS v Domžalah in deloval v Krajevni skupnosti Mengeš. V teh letih sem končal politično šolo v Ljubljani in višjo šolo za organizacijo dela v Kranju. Od leta 1970 pa sem bil direktor podjetja Melodija Mengeš. VPRAŠANJE: Letošnje leto je potekalo v znamenju kongresov. Za Zvezo komunistov sta brez dvoma pomembna S kongres ZK Slovenije in 11. kongres Z K Jugoslavije. Kaj je po vašem mnenju prvenstvena naloga članov ZK v naši občini? ODGOVOR: Prvenstvena naloga članov ZK v naši občini je, da temeljito preanaliziramo našo učinkovitost in akcijsko sposobnost ter da se organiziramo tako, da bomo lažje in hitreje premagovali in uspešnejše reševali vse tiste probleme, ki tako ali drugače hromijo hitrejši razvoj našega samoupravnega socialističnega in družbenoekonomskega sistema. To pa pomeni, da moramo krepiti vlogo ZK, kritično sproti analizirati in ocenjevati njeno učinkovitost, predvsem pa odgovornost tako osnovnih organizacij ZK kot posameznih članov. Krepiti vlogo in odgovornost pa tudi pomeni izpolnjevati kongresno obveznost, ki pravi, da moramo ustanavljati osnovne organizacije ZK v sveh temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih delovnih sredinah. Pri tem pa moramo poudariti, da taka organiziranost ZK ni sama sebi namen, temveč mora pomeniti aktivno, ustvarjalno in usmerjevalno vključitev vseh komunistov v konkretno dogajanje v vse delovne sredine in družbenopolitične organizacije, ter z močjo argumentov prispevati k učinkovitejšemu razreševanju problemov, ki so osebnega in družbenega pomena. VPRAŠANJE: Samoupravna organiziranost na vseh področjih dela zahteva od članov ZK široko in aktivno delo ter vključevanje v vse samoupravne tokove. Kakšne naloge čakajo člane na področju idejnopoliticnega izobraževanja in usposabljanja, da bodo resnično lahko delovali v vseh sredinah. ODGOVOR: Odgovornost za razreševanje nalog, ki so pred nami prav gotovo zahtevajo od članov ZK veliko angažiranost in široko usposobljenost. Zato si bomo prizadevali krepiti že znane oblike organiziranega idejnopolitičnega usposabljanja članov ŽK. Prav gotovo pa ne smemo prezreti potrebe po individualnem izobraževanju. Prizadevati si moramo tudi, da bomo pravilno in pravočasno informirani o vseh aktivnostih družbenopolitičnih, gospodarskih in drugih dogodkih, tako doma kot v svetu, da bi bili pravilno in pravočasno usposobljeni in pripravljeni na akcijo. VPRAŠANJE: V prihodnjem obdobju bodo v ospredju predvsem vprašanja družbenoekonomskega razvoja in s tem tudi družbenih dejavnosti. Kakšno vlogo pripisujete članom in organizacijam ZK v naši občini pri razreševanju teh pomembnih vprašanj? ODGOVOR: Za ugodno politično klimo v občini je prav gotovo zelo pomembna stabiliziranost in moč našega gospodarstva. Zato pripisujem veliko vlogo članom in organizacijam ZK, ki jo moramo odigrati v smislu večje uspešnosti in reproduktivne sposobnosti našega gospodarstva, To je tudi pogoj, da bomo lažje in uspešnejše izpeljali sistem svobodne menjave dela in s tem zagotavljali skladnejši razvoj osebnega in družbenega standarda našim delavcem in občanom. Združiti moramo vse pozitivne sile v občini za dosledno izpeljavo zakona o združenem delu in s tem tudi zagotoviti, da bodo delavci resnično gospodarji rezultatov svojega dela. Naj mi bo dovoljeno izkoristiti to priliko,da zaželim vsem članom ZK, delavcem in občanom naše občine veliko zdravja, zadovoljstva in obilo delovnih uspehov v Novem letu 1979. Občinska konferenca ZKS Domžale je na seji dne 14.12.1978 po več kot enomesečni razpravi sprejela svoj temeljni dokument — statutarni sklep o organiziranosti in delovanju občinske organizacije ZKS Domžale. Sprejeti statutarni sklep temelji na statutu ZKS in ZKJ in ureja položaj in vlogo člana ZK v občinski organizaciji, načela organiziranja in odnose med organi, organizacijami in člani, osnovne oblike organiziranja članov, osnovno organizacijo ZK v organizaciji združenega dela in v krajevni skupnosti, delovanje ZK v delegatskem sistemu, organizacijo ZK v občini in njene organe ter delovna telesa, volitve v Zvezi komunistov, javnost dela itd. Nadalje je občinska konferenca sprejela sklep o ustanovitvi novih osnovnih organizacij ZK. izhajajoč i/ določila statuta ZKS. da se v vsaki temeljni organizaciji ali delovni skupnosti in krajevni skupnosti ustanovi osnovna organizacija ZK, če so najmanj trije člani ZK in je pozitivna ocena idejno-političnih razmer. Občinsko organizacijo zveze komunistov tako sestavlja 81 osnovnih organizacij ZK. Vsaka osnovna organizacija ZK je neposredno povezana s komitejem Občinske konference ZKS. Član Občinske konference pa je po posebnem sklepu konference zadolžen in odgovoren, da aktivno sodeluje v delu osnovne organizacije ZK. ji nudi pomoč in sprejeta stališča, predloge in vprašanja posreduje na seji občinske konference. Na predlog Občinske konference ZKS so predstavniki Občinske konference Zveze socialistične mladine so podali poročilo o delovanju, uspehih in neuspehih svoje organizacije. Predvsem so opozorili na naloge mladih komunistov v Zvezi socialistične mladine in dolžnost osnovnih organizacij ZK, da tekoče spremljajo in idejnopo-litično usmerjajo njeno delo. Prav tako je bilo na seji poudarjeno. da mora sprejem mladih v ZK temeljiti na aktivnostih v ZSMS, družbenopolitičnih organizacijah, družbenih organizacijah in društvih ter drugih oblikah, ki jih organizira ZSMS. Občinska konferenca ZKS je ponovno opozorila na naloge Zveze komunistov in odgovornost članov ZK v temeljnih organizacijah združenega dela za planiranje produktivnost dela, izvajanja določil zakona o združenem delu in gospodarske učinkovitosti nasploh. Se posebej pa na hitrejše vključevanje gospodarstva občine v zunanjetrgovinsko menjavo. Nadalje je Občinska konferenca poudarila naloge Zveze komunistov in odgovornost članov ZK v krajevnih skupnostih in drugih delovnih sredinah, na aktivno sodelovanje pri oblikovanju krajevne samouprave in polno angažiranost pri pripravi in izvedbi volitev v Socialistični /ve/i delovnega ljudstva. Občinska konferenca je obravnavala in sprejala priporočilo Centralnega komiteja ŽK Slovenije, ta pa obvezuje vsakega člana ZK v občini, da se vključi v akcijo prostovoljnega /biranja sredstev za gradnjo objekta politične šole ..Josip Broz Tito" v Kumrovcu. Po orientacijskem predračunu bo /a izgradnjo šole potrebno /brati okrog 145.000.000 din. od tega v Sloveniji približno 9.500.000 dinarjev. Vsak član ZK prispeva svoj delež v višini 90 din v enem znesku ali v obrokih, lahko pa tudi v obliki obveznic javnih posojil, vendar samo s kuponi, ki dospejo v plačilo v letu 1979. V akcijo se lahko vključijo tudi drugi občani, družbenopolitične organizacije in organizacije združenega dela. Prostovoljne prispevke bo zbiral komite Občinske konference ZKS in jih nakazoval na poseben račun pri Centralnem komiteju ZK Slovenije. Z. u. OBVESTILO Občinska konferenca ZKS Domžale želi vsem delovnim ljudem občine Domžale v Novem letu 1979 mnogo delovnih uspehov in osebne sreče. Komite občinske konference ZKS bo namesto novoletnih voščilnic namenil sredstva v višini 2.000 din Centru za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb Domžale — Kamnik v Mengšu. J PREDSTAVLJAMO VAM SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS DOMŽALE OTVORITEV NOVE TELOVADNICE NA BRDU Precej let je že, od kar je bila na Brdu pri Lukovici izgrajena nova osnovna šola. katero obiskujejo otroci celotnega Črnega grabna od Trojan do Prevoj in seveda vseh okoliških vasi. Tedaj je bila poleg šole izgrajena tudi telovadnica, katere dimenzije pa so bile tolikšne, da danes ta prostor komaj zadošča za potrebe male šole oz. podaljšanega bivanja na nižji stopnji. Občani in delovni ljudje tega območja so se radi odzivali vabilu na izglasovanje samoprispevka za izgradnjo šolske mreže, kajti vedeli so, da le na tak način lahko pričakujejo izboljšanje razmer za svoje otroke. Potrpežljivo so čakali in v letošnjem letu slavili kar dve zmagi, ki bosta gotovo v marsičem pripomogli, da vsem nam v prihodnjem letu ne bo težko izreči svoj DA za nov samoprispevek, ki naj bi vsem otrokom omogočil enake kvalitetne šolske pogoje. Ob občinskem prazniku smo dobili v Krašnji novo podružnično šolo. ki ima poleg razredov in sodobno opremljene telovadnice tudi stanovanje /.a učitelja, ob 2l). novembru pa jc bila na Brdu slovesna otvoritev nove moderne telovadnice, ki so jo učenci kakor tudi občani in delovni ljudje zelo le/ko pričakovali. Zdrav duh v zdravem telesu pravi pregovor, ki pa ga do sedaj na Brdu nismo mogli vedno izpolnjevati, kajti za telesno vzgojo smo imeli le sicer asfaltirano igrišče, katerega smo lahko uporabljali v lepem vremenu, medtem ko smo v slabem vremenu koristili telovadnico, ki pa že zdavnaj ni izpolnjevala svojega namena. Prav vsi ti vzroki so vodili Samoupravno interesno skupnost za vzgojo in izobraževanje ter odbor za izvedbo sedanjega samoprispevka, da v program da tudi telovadnico na Brdu. Zato niti zelo slabo vreme, niti nenavadna ura ter predpraznično vzdušje niso mogli preprečiti, da se ne bi 27. novembra v avli osnovne šole Janka Kersnika zbralo veliko ljudi, med njimi predstavniki družbenopolitičnega življenja občine, krajevnih skupnosti, mnogi učenci in njihovi starši, ki so si želeli ogledati nove prostore, v katerih bodo tudi oni našli svoj prostor za rekreacijo. Uvodni slavnostni govornik je bil tov. prof. Anton Mihelj, rav -natelj šole, ki je v svojem govoru poudaril, da je nova telovadnica pri centralni šoli zelo pomembna pridobitev ne samo za generacije učencev, ki se vzgajajo in izobražujejo v tej šoli, temveč tudi za vse krajevne skupnosti, ki jih zajema šolski okoliš. Kakor nova šola v Krašnji je tudi otvoritev telovadnice dokaz pravilne usmeritve in visoke stopnje osveščenosti vseh delovnih ljudi in občanov, ki zavestno vlagajo Velika sredstva za to, da bi mladi generaciji zagotovili, kot temelju nadaljnjega družbenega razvoja, čimboljše materialne pogoje vzgoje in izobraževanja. Ne smemo namreč pozabiti, da samoupravna socialistična skupnost potrebuje celovito, večstransko razvito osebnost. Sodobna organizacija pouka telesne kulture v veliki meri pripomore k doseganju vzgojnega smotra samoupravne socialistične družbe. Za njim je besedo povzel predsednik skupščine občine tovariš Jernej Lenič, ki sc jc dotaknil prehojene zgodovinske poti nase družbe ter spregovoril o velikih uspehih naših delovnih ljudi in občanov na področju vzgoje in izobraževanja.Ni pozabil poudariti velike solidarnosti vseh delovnih ljudi ter izraziti prepričanje, da bo tudi prihodnji samoprispevek za izgradnjo šolske mreže uspel. Mi vsi se namreč dobro zavedamo, da vseh objektov v naši občini, ki smo jih zgradili ob pomoči samoprispevkov ne bi bilo, če mi vsi ne bi izkazali tako visoke stopnje zavesti. Še veliko potreb s tega področja je v naši občini, pred nami je izgradnja osnovne šole Venclja Pcika. treba bo več sred-slev nameniti izgradnji objektov /a v/gojo in izobraževanje prizadetih otrok, pred na,ni je načrtovana r i/gradnja srednješolskega centra v ' Domžalah, kajti sumerjeno izobraževanje že vztrajno trka na vrata tudi v naši ol, ini. V kulturnem programu, ki je sledil so sodelovali učenci Osnovne sole / Brda. Pevski /bor i/ I ukoviec ter Harmonikarski orkester i/ Mengša. Po končanem kultni nem programu je tovariš predsednik otvoril telovadnico, ki jo je gradilo Gradbeno industrijsko podjetje BETON, opremil pa ELAN iz Begunj. Vsi. ki so si telovadnico ogledali, so bili z njenim videzom in opremo zelo zadovoljni, čeprav nekaj stvari še manjka. Zlasti so bili nad telovadnico, novimi garderobami, kopalnicami in drugimi pripadajočimi prostori zadovoljni učenci, ki so vsem gledalcem prikazali nekaj svojih telovadnih spretnosti. Telovadnica je s sedanjo šolo povezana z veznim traktom, urediti pa bo potrebno še dodatno centralno ogrevanje, kajti sedanje je za vse tri objekte preveč obremenjeno. Prepričani smo, da so nam in nam bodo pravilno uporabljena sredstva iz prejšnjih samoprispevkov krepka vzpodbuda, ko se bomo odločali za nov samoprispevek. V. Vojska Zunanjost telovadnice Osnovne šole na Brdu PODELJENA PRIZNANJA Na predlog Občinskega odbora //H NOV Domžale in Občinskega slaba teritorialne obrambe Domžale ter preko pristojnih komisij, jc predsednik SFRJ Josip Broz TITO na podlagi 4. točke in 337. člena Ustave SFRJ in 4. člena Zakona o odlikovanjih SFRJ. za posebne zasluge med narodnoosvobodilno vojno in po vojni graditvi ter za zgledne uspehe na področju javnega delovanja in pri razvijanju splošnega ljudskega odpora in teritorialne obrambe, odlikoval naslednje naše občane: Z REDOM ZA HRABROST: ŠTRUKELJ (Franc) Mihaela. Z REDOM DELA Z ZLATIM VFNCEM: PIRŠ (Franc) Ivana Z RFDOM REPUBLIKE Z BRONASTIM VENCI M: MAJCEN (Jože) Lovra SUŠNIK (Anton) Antona. ŽABNIKAR (Franc) Metoda. / REDOM ZA HRABROST: STANKOV1Č (Veljko) Radovana. Z REDOM ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO: AVBELJ PIRMAN (Janez) Francko GOSTIČ (Alojz) Ivanko PERVINŠEK (Jože) Katarino ŽAVBI (Jože) Alojza STANKOVIČ (Veljko) Radovana. Z REDOM ZA VOJAŠKE ZASLUGE S SREBRNIMI MEČI: NOVAK (Janez) Venčeslava. Z MEDALJO ZASLUGE ZA NAROD: BRODAR (Franc) Florjana CERAR (Jernej) Staneta. Z MEDALJO ZA VOJAŠKE ZASLUGE: JERMAN (Lovro) Petra ROZMAN (Stanislav) Živka ŠUBELJ (Stanislav) Stanislava TEKAVEC (Franc) Franca. Imenovani so zvezna odlikovanja prejeli ob občinskem prazniku na slavnostni seji skupščin občin Domžal m Kamnika 29.7.1978. V septembru letos je praznovala 55-letnico obstoja in uspešnega delovanja delovna organizacija INDUPLATI Jarše; v oktobru letos je Vzgojno varstveni zavod Domžale praznoval 30 letnico obstoja in izredno uspešnega delovanja; v novembru pa sta praznovali tudi delovni organizaciji Trak Mengeš45 -letnico in SEMESADI-KE Mengeš 30- letnico obstoja in uspešnega delovanja. Ob tej priložnosti je na podlagi 7. člena Poslovnika o delu komisije /a odlikovanja, podelil predsed-sednik skupščine občine Domžale zaslužnim posameznim članom teh kolektivov /a njihovo uspešno in požrtvovalno večletno aktivno delo v samoupravnih organih v delovni organizaciji, za družbenopolitične aktivnosti, kakor tudi za prizadevanja pri utrjevanju delegatskih odnosov v občinskem, nekaterim pa tudi v republiškem merilu, in pa delovni organizaciji Scmesadike in Vzgojno varstvenemu zavodu za dolgoletna prizadevanja in dosežene uspehe ter za viden razvoj in večanje dejavnosti tudi v širšem prostoru naslednja odlikovanja: INDUPLATI Jarše: RED ZA ZASLUGE sta prejela: BERGANT Srečko in MAROLT Stane. PLAKETO Z ZNAKOM so prejeli: PAVLIN Danica KRAMBERGER Stane MRVAR Štefan MARINŠEK Francka. VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD Domžale je prejel MEDALJO ZA ZASLUGE. SEMESADIKE Mengeš je prejela MEDALJO ZA ZASLUGE. PLAKETO Z ZNAKOM pa so prejeli: SINK Franc VIDIC Frarc OREHEK Marica. TRAK Mengeš: MEDALJO ZA ZASLUGE sta prejela: OŠEP Ivan in LUŽAR Stane. PLAKETO Z ZANKOM pa: BERGANT Jožefa ŽARGI Jože KENDA Dora. Kadrovska služba skupščine občine Domžale V DOMŽALAH TRI KRAJEVNE SKUPNOSTI Priprave na referendum za ustanovitev novih krajevnih skupnosti tečejo že leto dni. V Domžalah se že dalj časa pripravljajo na ustanovitev novih krajevnih skupnosti. O pripravah na referendum, na katerem se bodo občani odločali za tri krajevne skupnosti ter o krajevnem samoupravnem življenju nasploh, so nedavno spregovorili tudi na srečanju predstavnikov občinskih političnih in izvršnih organov ter krajevne skupnosti, o čemer je Občinski poročevalec že poročal. Pričujoči zapis bo razgrnil družbenopolitični utrinek krajevne skupnosti pred ustanovitvijo novih skupnosti. Zakaj prostorsko preoblikovati krajevno skupnost? Krajevna skupnost Domžale šteje skoraj 11.000 prebivalcev. Njeni občani so že pred leti opozarjali na poživitev krajevne samouprave. Zato je Krajevna organizacija Socialistične zveze pred več kot dvema letoma ustanovila odbore Socialistične zveze v Depali vasi. Studi in Zaborštu. Tako naj bi bili osnovani nekakšni zametki za kasnejše povezovanje občanov preko novih krajevnih skupnosti. Odborov Socialistične zveze pa še ni povsod tam, kjer so možnosti, na primer v posameznih ulicah kot ulični odbori ali v soseskah kot odbori sosesk. Kot koristni so se pokazali tako imenovani interesni odbori, skozi katere so občani vodili akcije za urejanje komunalnih del na nekaterih cestah. V Krajevni skupnosti so že ustanovili poravnalne svete kot obliko samoupravnih sodišč v skupnosti, kamor se obračajo občani v primeru medsebojnih sporov ali sporov z neko drugo stranko. Sveti se že lotevajo nekaterih primerov; izkušnje iz drugih okolij pa kažejo, da je preko svetov mogoče pravočasno zgladiti marsikateri spor. V Domžalah še nimajo potrošniških svetov. Vsekakor bodo potrebni glede na razširjenost trgovske mreže ter velikega povpraševanja občanov. V Krajevni skupnosti je zdaj 11 delegacij, večina od teh pa šteje več kot 15 delegatov. Po izvolitvi novih krajevnih skupnosti bo treba izvoliti delegacije tudi za posamezne skupnosti ali drugače povedano sedanje delegacije bo potrebno razdeliti po krajevnih skupnostih. Kaj pa financiranje dejavnosti krajevnih skupnosti? Eden od finančnih virov skupnosti je tudi združevanje sredstev preko samoupravnih sporazumov s TOZD na osnovi takoimenovane-ga regijskega dogovora. Po teh sporazumih odvajajo delovne organizacije po 30 starih tisočakov na zaposlenega v kraj, kjer delavec prebiva. V Krajevni skupnosti pa ugotavljajo, to pa ni zgolj posebnost Domžal, da se sporazumi nedosledno izvajajo, saj je uresničena le polovica vsote, ki naj bi jo od združenega dela prejela skupnost. Medtem ko delovne organizacije v občini redneje odvajajo sredstva, pa je slabše z. organizacijami izven občin, kjer so tudi zaposleni delavci iz Domžal. Podatek, da so delavci domžalske občine zaposleni v skorajda 300 delovnih organizacijah ali skupnostih, od tega pa doma le v 80 -tih, zgovorno priča, da gre tu za zapletena razmerja. Seveda pa so za dejavnost Krajevne skupnosti pomemben vir tudi proračunska sredstva občine, namenjena predvsem za delegatski sistem in službe skupnosti ter krajevni samoprispevki. Kakšen bo postopek ustanavljanja novih krajevnih skupnosti? Izdana bo posebna priloga, v kateri bo zapisano vse najpomembnejše o novih krajevnih skupnostih. Javna razprava o predlogih naj bi stekla v prvi polovici januarja prihodnje leto. Konec februarja bo razpis referenduma, v začetku marca ponovni ztjori občanov, konec marca ali v začetku aprila pa bo referendum o ustanovitvi treh krajevnih skupnosti. Istočasno bo tudi občinski referendum o podaljšanju samoprispevka za gradnjo šolske mreže. Po referendumu v Krajevni skupnosti bo stekel postopek izvolitve številnih organov novih krajevnih skupnosti ter skupnosti krajevnih skupnosti, s sprejemom najpomembnejših aktov skupnosti. V Domžalah bo namreč ustanovljena tudi skupnost krajevnih skupnosti. Na dlani je. da bo potrebno številne interese krajevnih skupnosti usklajevati in v skladu s potrebami tudi solidarno prelivati sredstva. Bodoči predsednik skupnosti bo predvidoma tudi vodja skupnih služb skupnosti. Kaj pa družbenopolitična organiziranost? V novih krajevnih skupnostih bo treba ustrezno organizirati tudi družbenopolitične organizacije.To ne bo lahka naloga, saj bodo morali v vsaki krajevni skupnosti organizirati družbenopolitične organizacije kot samostojne organizacije. Krajevna organizacija Socialistične zveze je že pripravila vodstva za tri krajevne organizacije. V Zvezi komunistov, ki je v Domžalah organizirana v dve osnovni organizaciji, za zdaj še načelno razpravljajo o ustanovitvi treh. Delež komunistov bo potreben v številnih organih krajevnih skupnosti. Znano je, da je v krajevni skupnosti Domžale preko 600 komunistov, ki so zaposleni v delovnih organizacijah znotraj in izven občine, vendar pa se večina sploh ne vključuje v dejavnost krajevne skupnosti. Na zadnjih partijskih kongresih pa je bilo sprejeto na- čelo, po katerem morajo biti komunisti dejavni tako v krajevni skupnosti kot delovnih organizacijah. Zato bo bržkone treba zaostriti odgovornost komunistov, ki se ne udeležujejo širših zborov krajevne skupnosti in posameznih akcij. V novih krajevnih skupnostih bodo namreč poleg skupščin in svetov tudi številne komisije, sekcije, zato bo potrebna širša vključenost občanov in seveda članov Zveze komunistov. V prihodnosti bo potrebno okrepiti vez med združenim delom in krajevno skupnostjo. Čeprav imajo nekatere TOZD delegate v skupščini krajevne skupnosti, je povezava med združenim delom in krajevno skupnostjo prešibka. Krajevne skupnosti se bodo morale povezati predvsem z osnovnimi organizacijami sindikata. To sodelovanje bo še kako dobrodošlo ob referendumu za ustanovitev novih krajevnih skupnosti. V Domžalah še ni zaživela mladinska organizacija, ki se srečuje s težavami. Organizacija še nima prave delovne usmeritve. Mladi so sicer dobili stalne prostore za sestajanje, ti pa seveda ne zadoščajo za široko in dolgoročno aktivnost. Pred mla-' dinsko organizacijo se postavlja vprašanje, kako usmerjati dejavnost mladih, saj so njihovi interesi sila različni. Kot se je pokazalo v dosedanjih razgovorih o problematiki mladinske organizacije, se bodo morale družbenopolitične organizacije neposrednejc vključevati v akcije mladih. V krajevni skupnosti so doslej o problematiki mladih največkrat zgolj razpravljali. Tudi mladi komunisti se še ne zavedajo svoje vloge v mladinski organizaciji, saj bi morali prav oni poganjati dejavnost mladih. V novih krajevnih skupnostih bo treba očitno ustanoviti vsaj tri osnovne organizacije Zveze socialistične mladine, da bi tako pritegnili večje število mladih v organe ter jih vzpodbudili za neposredne akcije. V čem je torej pomen ustanovitve novih krajevnih skupnosti? V domžalski Krajevni skupnosti sicer ugotavljajo uspehe ob večjih akcijah, krajevnim dejavnikom pa spodleti pri takoimenova-nih majhnih, vsakdanjih proble -mih občanov, ki jih je največ. Seveda še tako majhen problem sčasoma preraste v pravo nadlogo. V novih krajevnih skupnostih bo mogoče lažje reševati krajevne zadeve in se neposrednejc povezovati v prostorsko manjših skupnostih. Širši cilj ustanavljanja novih krajevnih skupnosti je tudi zbliževanje med občani. Gre za humane vsebine ustanavljanja manjših skupnosti. Ob tem naj omenimo splošno družbeno ugotovitev, da so zlasti v novih stanovanjskih naseljih odnosi med ljudmi premalo človeški, da se stanovalci med seboj ne poznajo, so slabo povezani in zato tudi težje rešujejo skupne zadeve. To se očitno kaže v delu hišnih svetov in hišni samoupravi, ki jo bo treba tudi v Domžalah poživiti. Pomemben smoter novih krajevnih skupnosti je tudi zbližanje delegacij z delegatsko bazo. Sedanje delegacije skorajda ne razpravljajo o vsebini dnevnih redov svojih sej tudi z občani, saj tudi ni ustreznih oblik zborov občanov, uličnih odborov in podobno. Več delegacij v manjšem prostoru pa bo dobra osnova za plodno razpravo. Nove krajevne skupnosti se bodo morale tesneje povezati tudi / delovnimi organizacijami. Pa ne samo zato. ker delajo v njih občani krajevnih skupnosti, temveč tudi zato. ker se bodo skupnosti in delovne oziroma temeljne organizacije neposredno dogovarjale preko sporazumov o skupnih akcijah. Več o ustanavljanju novih krajevnih skupnosti pa bo zapisano v gradivu, ki bo v kratkem objavljeno. Jože Skok HELIOS KEMIČNA INDUSTRIJA DOMŽALE Ljubljanska cesta 114, n. sol. o. DOMŽALE 61230 objavlja dela in naloge ZA VEČ DELAVCEV V TRANSPORTU, SKLADIŠČU IN PROIZVODNJI Pogoj: poskusno delo 1 mesec. Vabimo, da se kandidati najpozneje v roku 15 dni po objavi osebno zglasijo v kadrovskem oddelku delovne organizacije, kjer bodo podrobneje seznanjeni z delovnimi pogoji in osebnim dohodkom. OBČINSKI ODBOR ZZB NOV DOMŽALE vabi na SPOMINSKO SVEČANOST, ki bo v soboto, 6. januarja 1979 ob 10. uri pri spomeniku padlih v RUDNIKU, pri Radomljah. Vabimo mladino in občane, da se udeležijo te spominske svečanosti v čim večjem številu. Občinski odbor ZZB NOV Domžale VELIKO MOŽNOSTI ZA DELAVCE NA ZAČASNEM DELU V TUJINI OBRTNIŠTVO V OBČINI DOMŽALE Občina Domžale že od nekdaj slovi po obrtništvu. Dobro je razvita tako družbena, kot zasebna obrt. Razvoj malega gospodarstva zasebne obrti je bil najmočnejši do leta 1973. nato je malo stagnira!, ponovno pa je oživel v letu 1977, ko je bilo izdanih tez 170 obrtnih dovoljenj, v letošnjem letu pa tudi blizu 180. Tako ima občina Domžale danes čez. 1000 obrtnikov inje na prvem mestu po številu obrtnikov med občinama v SR Sloveniji. Obrtne dejavnosti so različne in sicer od proizvodnih dejavnosti za potrebe industrije do u&Južnoštnih za potrebe občanov. Ugoden vpliv na razvoj obrtništva ima predvsem davčna politika občine, ki je do obrtnikov začetnikov prav izjemna. Olajšave so za dobo treh let. in sicer je prvo leto 75 olajšava, drugo leto 50 'A, tretje leto pa 25 %, v četrtem letu pa obrtnik že plača v celoti odmerjeni davek. V zadnjem času število obrtni' l,ov povečujejo predvsem zdomci, ki se množično zanimajo za obrtne dejavnosti in sicer največ /a: opravljanje uslug / gradbeno mehanizacijo, predelavo plastičnih mas in umetnih smol. kovinsko galanterijo, sitotisk, kemične izdelke, avtoprevo/ništvo. avto-taxi. zidarstvo in pa dejavnosti /a potrebe občanov kot so: kemične čistilnice, cvetličarstvo, slaščičarstvo ipd. Ugotavljamo pa. da seje od leta 1973 do danes v naši občini odločilo za obrtne dejavnosti približno 350 zdomcev, katerim je tudi Ljubljanska banka podružnica Domžale pomagala z. ugodno kreditno politiko. Pri Ljubljanski banki Banki Domžale obrtniki lahko koristijo kratkoročna posojila za nabavo obratnih sredstev. Sredstva dobijo na žiro račun in lahko dvigajo gotovino. Za nakup osnovnih sredstev in za investicije v novogradnje, pa lahko koristijo dolgoročna posojila, za katera pa morajo položiti nekaj sredstev za vezavo, da lahko na vročeni znesek prejmejo posojilo. Trenutno se v naši občini gradi obrtna cona, ki je v neposredni bližini Domžal. Obrtna cona obsega 21 enot cona tihe dejavnosti s približno 2000 m2 površine, cona polhrupne dejavnosti pa obsega 20 enot s približno 2000 m2 površine. Povsod so predvideni tudi parkingi. Dovozi bodo vsi asfaltirani, prostori pa urejeni po sanotarno-tehničnih zahtevah. Investitor obrtne cone je Obrtno nabavno prodajna zadruga ..Zora" Domžale, ki bo dajala prostore v najem. Vsi zainteresirani se naj osebno zglasijo zaradi dogovora, pri direktorju zadruge. Za potrebe uslužnostnih dejavnosti, pa bo na razpolago v centru Domžal, v pravkar pričeti novogradnji trgovskega centra, katerega gradi GIP Beton Zasavje, tudi več lokalov za uslužnostne dejavnosti: frizerski salon, kozmetični salon, urarstvo, zidarstvo, čevljarstvo, cvetličarstvo, bife. kava bar. servisna dejavnost za gospodinjske stroje in aparate ter radio in TV aparate, kemične čistilnice ipd. Vsi interesenti dobijo ppdrob -na pojasnila v enoti, GIP Beton v Kolodvorski ulici v Domžalah pri tov. Marnu. V prihodnjem letu ho Obnova Ljubljana pričela z gradnjo objekta (nasproti fotoatcljeja Majhcnič v centru Domžal), v katerem bo večje število poslovnih prostorov za različne uslužnostne dejavnosti. Obrtne dejavnosti, ki /e obstojajo, dajejo možnosti za zaposlovanje večjega števila delavcev; zdaj je v obrti zaposlenih preko 1300 delavcev vseh vrst kvalifikacij. Na razvoj obrtništva pa vpliva načrtna stanovanjske gradnja ter novosprejeti zazidalni načrti za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš. V občini Domžale se vsi organi, tako družbenopolitične organizacije in pa posebno občinska skupščina prizadevajo za še večji razmah obrtništva. Zato pri tem sodelujejo vse krajevne skupnosti s programi, katere obrtne dejavnosti želijo razviti. Potrebe so po vseh obrtnih dejavnostih. V pripravi je tudi srednjeročni program razvoja obrtništva do leta 1985. V ustanavljanju pa je tudi Združenje obrtnikov, ki je pri takem številu obrtnikov nujno potrebno. POTREBE PO OBRTNIH DEJAVNOSTIH V OBČINI Popravilo gospodinjskih aparatov, radio in TV aparatov, popravilo koles in mopedov, avtomeha-nika, avtoličarstvo, avtokleparstvo, vulkanizerstvo,— centriranje gum, kovaštvo, popravilo kmetijske mehanizacije, krovstvo, vodovodno instalaterstvo, instalaterstvo centralnih kurjav, zidarstvo, opravljanje uslug z gradbeno mehanizacijo, krojaštvo, šiviljstvo, čevljarstvo, kemične čistilnice, frizerstvo, koz-metičarstvo, pekarstvo, slaščičarstvo. KAJ POTREBUJEMO ZA OBRTNO DOVOLJENJE ? Prosilec mora za izdajo obrtnega dovoljenja za redno dejavnost zaprositi z. vlogo, v kateri mora biti navedeno zlasti: ime in priimek prosilca, rojstni podatki, stalno prebivališče, opis dejavnosti in naziv dejavnosti, katero namerava opravljati, morebitno firmo, sedež dejavnosti ter podatki o dosedanji zaposlitvi (npr. zaposlen v OZD na del. mestu). K vlogi za izdajo dovoljenja morajo biti predložene naslednje priloge: 1. Potrdilo o strokovni usposobljenosti (fotokopija zaključnega spričevala). 2. Potrdilo o opravilni sposobnosti (dobi se pri SIS socialnega skrbstva). 3. Potrdilo, da ni s pravnomočno odločbo sodišča prepovedano opravljanje poklica. 4. Potrdilo o poravnanih družbenih in davčnih obveznostih (davčna uprava). 5. Kadar prosilec stanuje izven občine Domžale, mora priložiti potrdilo, da v občini, kjer ima stalno prebivališče, nima prijavljene obratovalnice. 6. Dokazilo, da ima ustrezni poslovni prostor, ki ga zahteva narava dela (kot dokazilo lahko predloži potrdilo o lastništvu, uporabno dovoljenje, najemniško pogodbo itd.). 7. Cenik uslug v treh izvodih. Vloga mora biti kolkovana z državnim kolekom v znesku 304 din. POTREBE PO DELAVCIH V OBČINI V občini Domžale je največji primanjkljaj nekvalificiranih delavcev, tako žensk kot moških. Pomanjkanje delavcev se čuti skozi daljše obdobje predvsem v OZD: Slovenijales Radomlje, Induplati Jarše. Trak Mengeš, Mojca Lukovica, TOKO Domžale nekoliko manj pa tudi v drugih tovarnah. Najbolj je čutiti pomanjkanje ključavničarjev v Hidrometalu in Papirnici, strugarjev V Mlinostroju. kuharjev in natakarjev v Napredku v Toku KV izdelovalcev usnjene galanterije, v Avtoservisu avtokle-parjev, avtoličarjev in elektrikar-jev. Največ potreb po srednješolski izobrazbi je po ekonomskih tehnikih: Helios. Banka Domžale in skupščina občine Domžale; Lek: kemijski tehniki. Pri višji in visoki šoli je največ potreb po inženirjih, predvsem kemijskih v Heliosu; ekonomskih inženirjev na skupščini občine Domžale. Papirnici, Centru srednjih šol Domžale. Napredku, Heliosu; večkrat so potrebe po pravnikih, ki jih tudi primanjkuje. Se posebno težko se dobijo delavci /a zasebne delodajalce; Ic-ti iščejo delavce predvsem z naslednjimi poklici: ključavničarji, mizarji, šivilje, elektrikarji in pletilje Ker v večini primerov ne dobijo KV delavcev vzamejo na prosta delovna mesta nekvalificirane delavce. Potrebe po delavcih: NKV delavci KV delavci S srednjo šolo Z višjo šolo Z visoko šolo Zasebni delodajalci 190 delavcev 100 delavcev 31 delavcev 16 delavcev 20 delavcev 51 delavcev. CENJENIM ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO SKOFIC MARTINA OPTIKA Šlandrova 14, Kamnik > domžalska ba UVEDBA STANDARDNEGA ZAVITKA ZA OPREMO DOJENČKA KOT NADOMESTILO DENARNEGA PRISPEVKA OB ROJSTVU NOVO V SKRBI ZA NOVOROJENEGA Ko načrtujemo potrebno opremo za dojenčka, ne moremo mimo spoznanja, da imajo vsi otroci pravico do enakih možnosti za zdravo rast in razvoj. Zdrava rast in razvoj sta v mnogočem odvisna od prvili doživetih let življenja. Spoznanje, da se vse odigra v prvih treh letih, ne moremo smatrati za absolutno, vendar je potrebno skrbno ravnanje, od trenutka rojstva dalje, realizirati v stvarnosti. Otrok je ob rojstvu prekinil svojo edinstveno in enkratno vez z materjo. Rodi se zelo ranljiv, izgubi vso varnost, toplo gnezdo in zaščito. Veliko mesecev potrebuje, da znova ustvari svoj svet in preide iz stanja popolne odvisnosti do stanja neodvisnosti. Popolnoma jasno postaja razmerje med stanjem zdravja in ravnijo razvoja otroka. Pri povsem enakih pogojih: zdrav, dobro razvit otrok boljše obvlada vse spremembe, ki jim je izpostavljen. Vsakemu otroku je zato potrebno pravočasno zagotoviti kompletno in funkcionalno opremo, ki jo potrebuje. Oprema mora zadovoljevati osnovne higienske potrebe dojenčka, mora biti izdelana iz ustreznih materialov, biti funkcionalna in kakovostna tako. da zagotavlja varno in neovirano gibanje otroka, ga ustrezno toplotno ščiti in vpija vlago. Ker so potrebe vseh otrok po opremi enake, ni razlogov za razlikovanje v kvaliteti. Zaradi tega je mogoče težiti k večji stopnji poenotenja opreme, ki bi tako lahko postala cenejša: prihranili pa bi tudi iskanje najboljših proizvodov v trgovski mreži. Standardni zavitek, ki ga predlagamo, naj bi nadomestil denarni prispevek za pomoč družini ob rojstvu. Vsebuje del osnovnega fonda opreme dojenčka nujno potrebnega tako za prvorojenega. kot tudi za drugorojenega in nadaljnje rojenega otroka. Namensko dana sredstva bi bila s to obliko pomoči racionalno porabljena, materam pa bodo prihranjene skrbi v izbiri primernih proizvodov, v mnogih primerih pa tudi negotovost, kako zagotoviti denar za nakup osnovne opreme. Hkrati bo embalaža standardnega zavitka izdelana in opremljena kot začasno otrokovo ležišče do četrtega meseca starosti, s čemer bodo bistveno zmanjšani stroški za opremo takoj ob rojstvu. S dosedanjim denarnim prispevkom ob rojstvu, je pokrit majhen delež celotnih stroškov za opremo dojenčka in še ta je pogostokrat, zaradi nakupov manj ustrezne in najdražje opreme, neracionalno uporabljen. Na pobudo Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije je Centralni zavod za napredek gospodinjstva od leta 1975 proučeval racionalno osnovno in dopolnilno opremo za dojenčka, ugotavljal kvaliteto izdelkov na našem trgu. izdelal kriterije za izdelavo začasnega otrokovega ležišča ter predlog za vsebino in ceno standardnega zavitka Pri tem so nam bile v pomoč nekatere raziskave in pri poročila domačih, evropskih in ameriških strokovnih institucij in strokovnjakov. Vsebina standardnega zavitka je v veliki meri odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev, ki jih bomo lahko za to namenili. Njegova vrednost pa bo večja od maloprodajnih cen vseh sestavnih elementov v zavitku. Zavitek mora vsebovati opremo, ki bo nujno potrebna in hkrati vzgojna: mater naj seznanja s sodobnimi načini opreme in nege. novimi materiali, pripomočki in sredstvi. V ta namen je potrebno zagotoviti kontinuirano kakovostno rast standard' nega zavitka, kakor tudi kontrolo kvalitete sestavnih elementov. Predlagana vsebina je izbor najkvalitetnejših izdelkov na našem trgu. Testirani so bili vsi uvrščeni tekstilni in papirnati izdelki. Test začasnega otrokovega ležišča je v teku. Predlagana zaščitna krema je bila 6 mesecev testirana na Pediatrični kliniki v Ljubljani, na bolnih otrocih. Izvedbo celotne vsebine standardnega zavitka za leto 1979 bo odobrila posebna strokovna komisija. Na podlagi raziskave racionalne osnovne in dopolnilne opreme za dojenčka in predloga za uvedbo, izdelavo in distribucijo standardnega zavitka, ki ga je izdelal Centralni zavod za napredek gospodinjstva je tovarna Tosama Domžale pripravila predlog zavitka. Kot proizvajalec zavitka, bi imela Tosama nalogo, da sestavi različne izdelke (lastne in tuje), ki so uvrščeni v standardni zavitek, da zagotovi začasno otrokovo le- žišče kot embalažo standardnega zavitka in skrbi za neposredno distribucijo standardnega zavitka na podlagi ustrezne dokumentacije po pošti, na naslove bodočih mamic. Cena zavitka za leto 1979 bi bila 1.100 din, pri čemer bi poleg minimalnih stroškov za distribucijo, bil delež pokritja kot element planske kalkulacije pod pvopreč-jem, ki ga ima ta proizvajalec za druge izdelke. Nadomestitev denarne s funkcionalno pomočjo družini ob rojstvu pomeni: I. poenotenje in pocenitev o-preme; 2. zagotovitev najkvalitetnejše oziroma testirane in kontrolirane opreme in sredstev za nego; 3. zadovoljitev nujnih potreb pri prvorojenem kot tudi pri nadaljnje rojenem otroku; 4. uvedbo začasnega otrokovega ležišča, s čemer bodo bistveno zmanjšani stroški za opremo takoj ob rojstvu; 5. seznanjanje matere s sodobnimi načini opreme in nege, novimi materiali, pripomočki in sredstvi. Za leto 1979 bi vsaka mati dobila poleg funkcionalno izdelanega začasnega ležišča z postelj-(Nadaljevanje na 8. strani) ŠE ZA VEČJO VARNOST NA CESTAH Poslavljajoč se od leta 1978 se nehote vprašamo ali smo v tem letu storili vse za boljšo prometno varnost, za zmanjšanje števila prometnih nesreč in dvig prometne kulture vseh udeležencev v prometu. Odgovor na to vprašanje je dokaj preprost! Bil je storjen lep korak naprej: sprejeli smo prometno študijo za mesti Domžale in Mengeš. Postavljena je cela vrsta nove ver -tikalne prometne signalizacije ter izboljšana talna signalizacija. V okviru možnosti so se rekonstruirale tudi nekatere do sedaj prometno najbolj nevarne ceste. V načrtu za prihodnje leto je izdelava prometne študije za ostale kraje v občini. Organizirana so bila predavanja o prometno-varnostnih problemih za vse občane, žal z izredno slabo udeležbo. Tudi na roditeljskih sestankih smo se s starši otrok dogovarjali, na kakšen način naj vzgajajo otroke o prometni vzgoji. Šole pa so izdelale načrte najbolj varnih poti, ki naj bi se jih otroci posluževali na poti v šolo in domov. Tudi prometno-vzgojni filmi so bili tako v šolah, kakor v kinodvo-ranah čestokrat predvajani, kar brez dvoma utrjuje prometno kulturo vseh občanov. To pa je le del uspehov, ki smo jih nakazali iz mozaika programa Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in njegovih komisij za leto 1978, saj so se prenekateri problem/ reševali na različnih novijih in oblikah in se sadovi, čeprav marsikdaj še skromno in celo sramežljivo, morda celo zaradi premajhne publicitete, že kažejo. Toda kljub uspehom smo bili tudi v tem letu prevečkrat žalostni. Preveč - mnogo preveč so naše ceste v tem letu zahtevale žrtev, krvi in materialne škode. V tem trenutku nam še niso znani podatki vseh nesreč, ki so se dogodile na območju naše občine. Vendar pa je znano dejstvo, katerega se moramo zavedati prav vsi, da nam bodo statistične številke dale ne samo podatek, temveč tudi naročilo in obvezo, da bomo ob vstopu v novo 1979. leto mora/i na tem področju storiti še mnogo več. In ker vemo kaj želimo in hočemo, bomo mora/i vsi občani, OZ D, KS, odbori za LO in družbeno samozaščito, društva in vse družbenopolitične organizacije vsak na svojem področju dela vtkati v svoje delovne programe tudi preventivno in prometno vzgojo, saj bomo le na ta način kot odgovorni dejavniki v družbeni samozaščiti lahko največ doprinesli, da se na naših cestah ne bo več pretakala kri, temveč veselje. Ob tej priliki pa čutimo prijetno dolžnost, da se prav vsem, ki so na kakršenkoli način sodelovali in doprinesli svoj delež za boljšo preventivo in vzgojo v prometu v tem letu, iskreno zahvalimo z željo, da bi v novem letu pristopilo med te občane še mnogo novih. Vam in vsem občanom pa želimo srečno in zdravo novo leto 1979, vsem voznikom motornih vozil pa SREČNO VOŽNJO. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ka - naša. banka OTROŠKI DODATEK - ZMANJŠEVANJE SOCIALNEGA RAZLIKOVANJA MED OTROKI Morda niste vedeli, da veliko naših družin prejema otroški dodatek ali otroške doklade, kot smo jim rekli. Prav tako veliko je tudi primerov kmečkih družin, ki prejemajo dodatke. Zato je prav, da se spomnimo, od kod prihajajo sredstva za ta namen ter kako se trosijo. Osnovna značilnost družbenih dajatev danes je, da se višina dajatev postopno zmanjšuje glede na dohodek družine, da pa se uveljavlja postopno povečanje otroških dodatkov glede na število otrok. V ta namen se tudi letno določijo meje, ki jih starši ne smejo prekoračiti, da pridobijo otroški dodatek. Končno moramo zvedeti od kod sredstva za izvedbo programa. Sredstva prispevajo vsi delovni ljudje v okviru sredstev za pokrivanje programa Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije. Na ta način se v okviru regionalnih zdravstvenih skupnosti izvaja na podlagi ugotovitvenega postopka posamezna pomoč. Pomoč za kmečke otroke pa poteka v okviru Skupnosti otroškega varstva Število upravičencev in otrok do 1.200 od 1 .200 do 1.400 od 1.400 do 1.900 od 1.900 do 2.200 SKUPAJ Pos.dod. dodatek za kmečke otroke upr. otr. upr. otr. upr. otr. upr. otr. upr. otr. samohr. priza- otr. det.otr. otrok 966 2194 433 875 1391 2866 906 1521 3696 7456 658 55 287 Razvoj otroškega varstva zajema dodatke k sredstvom staršev glede na plačilne zmogljivosti v družini. Teh je precej in naj jih naštejem: otroški dodatek otrok delavcev, otroški dodatek otrok kmetov, posebni dodatek za otroke edinih hranilcev ter posebni dodatek za težje telesne ali duševne prizadete otroke. Resolucija o socialnem razlikovanju iz leta 1972 je prinesla zaključke, ki se tako danes kažejo v praksi, takrat smo sledili zelo skromno bero pravic in zajemalo ni kmečkega otroka in ne prizadetih otrok. Domžale, kjer komisija ugotavlja pogoje in predlaga pomoč. Vse te pomoči pa imajo značilnosti, kijih ne moremo prezreti v nadaljevanju izvajanja ukrepov v boju po socialnem razlikovanju, t. j. da bomo ostali v mejah, ko bo otroški dodatek pomoč družini z večjim številom otrok in da bodo meje upravičenosti odražale realno vrednost glede na dohodek. Višino denarnih dajatev povečajmo letno za porast življenjskih stroškov, dehodkovno zgornjo mejo pa za porast povprečnih osebnih dohodkov za preteklo leto. Janez Pernuš ZBOR DELEGATOV ZVEZE KULTURNIH ORGANIZACIJ DOMŽALE Konec meseca oktobra je zasedal najvišji organ ZKO Domžale zbor delegatov, ki je ocenil dosedanje delo. sprejel smernice za delo v letu 1979 in izvolil nove vodstvene organe. Med povabljenimi so se zbora udeležili tudi predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Jože Humar, predsednik Skupščine občine Domžale Jernej Lenič, predsednica Občinske konference SZDL Domžale Marija Ivkovič. predsednik skupščine Kulturne skupnosti Domžale Dušan Borštnar. predstavnik ZKO Kranj Janez Eržen in drugi. Vsak delegat je prejel obširno poročilo o delu in aktivnosti društev za obdobje 1976 1978. Iz. poročila je razvidno, da na območju občine Domžale in v sestavu ZKO Domžale deluje sledeče število skupin: 10 vokalnih skupin, 6 instrumentalnih skupin. 10 dramskih skupin. 1 folklorna skupina. 1 likovna skupina. 11 šolskih kulturnih društev. Poročilo o delu ZKO Domžale (Nadaljevanje s 7. strani) nim vložkom, 20 tekstilnih plenic. 5 povijalnih plenic, I garnituro planičnih podlog. 40 kom papirna tih in 20 kom nočnih plenic. 4 majčke. 2 pletenih žabic. 2 kapici ter za nego: vato. vatirane paličice in zaščitno kremo. Dosedanja denarna pomoč pokriva od 8.5 % stroškov pri prvo-rojenem in višjih dohodkih na družinskega člana do 20 % stroškov pri drugo rojenem in nižjih dohodkih na družinskega člana, medtem ko predlagana varianta standardnega zavitka za leto 1979 pokriva do 30 % vseh stroškov za opremo dojenčka. Centralni zavod za napredek gospodinjstva je podal predsednik ZKO Slavko Pišek in je prav, da ga zaradi pomembnosti objavimo v celoti: ..V predloženem poročilu o dejavnosti društev ZKO Domžale smo se omejili predvsem na zadnje obdobje od leta 1976 dalje, medtem ko smo poročila za prejšnja obdobja obravnavali na več delovnih konferencah predstavnikov vseh društev ZKO. V poročilu želim opozoriti na nekaj poglavitnih dosežkov, na nekatere probleme v dosedanji dejavnosti in na bodoče naloge. Prelomnica v delu ZKO je bilo leto 1971, ko je bila z ustanovitvijo Kulturne skupnosti Domžale izboljšana tudi materialna osnova za amatersko kulturno delovanje in šele tedaj smo lahko pristopili tudi k načrtnejšemu nadaljnjemu razvoju društev in skupin ZKO. Vsekakor je bila ena pomembnih nalog, da z delom društev pokrijemo celotno domžalsko občino in da si prizadevamo razviti vse različne oblike amaterske kulturne dejavnosti. Ko danes ocenjujemo mrežo društev ZKO v domžalski občini, lahko ugotovimo, da svojo dejavnost razvijajo na območju vse občine. Med posameznimi dejavnostmi se je daleč najbolj razmahnila glasbena dejavnost na vokalnem in instrumentalnem področju Kulturna skupnost in Zveza kulturnih organizacij imata veliko zaslug za velik razmah kulturne dejavnosti v občini. K temu pa veliko pripomorejo tudi na zasedanjih skupščine sprejeti sklepi in to ne le v številčnem, temveč tudi v kakovostnem pogledu. Redko katera občina v Sloveniji se lahko pohvali s tolikšnim številom pihalnih orkestrov ,s samostojnim simfoničnim orkestrom ter drugimi instrumentalnimi skupinami, prav tako pa tudi glede števila pevskih zborov in oktetov dosegamo visoko mesto v slovenskem merilu. Predvsem pa je posebej po-niciiibiio, da je tudi obisk glasbenih prireditev izredno narastel in v ilustracijo naj navedem le dejstvo, da je bilo na treh lanskoletnih koncertih nad 2.000 poslušalcev in da so ga z velikim navdušenjem sprejeli tudi v pobrateni Koprivnici. Prav na kulturnem področju smo začeli izvajati program pobratenja med občinama Domžale in Koprivnica. Zelo odmevne pa so tudi vsakoletne revije pevskih zborov, ki smo jih morali zaradi števila sodelujočih zborov razdeliti na dva celovečerna koncerta, dalje revija pihalnih orkestrov, na pobudo ZKO in Kulturne skupnosti Domžale pa se je prav v Domžalah začela tudi revija amaterskih simfoničnih orkestrov Slovenije. Ob tem bi rad poudaril, da je razmah glasbene dejavnosti tudi posledica uspešnega sodelovanja z Glasbeno šolo Domžale in z njenimi oddelki v vseh večjih središčih domžalske občine. Glede dramske dejavnosti je treba poudariti, da je v zadnjih letih spet živahnejša, zlasti dobro so obiskane letne prireditve v Dobu, na Gorjuši, Studencu in Mengšu. Mladinska gledališka dejavnost pa zlasti uspešno deluje v Trzinu in Ihanu. Ne moremo pa biti zadovoljni, da ni razvita amaterska gledališka dejavnost v nekaterih večjih središčih domžalske občine in v tem pogledu bo treba okrepiti naša prizadevanja za zapolnitev te vrzeli. Pravtako bo treba tudi uskladiti gostovanja poklicnih gledališč s prireditvami amaterskih gledaliških skupin. (Nadaljevanje na 9. strani) Predsednik skupščine Kulturne skupnosti Domžale Dušan Borštnar na otvoritvi fotografske razstave Foto-kino kluba Mavrica v hali Komunalnega centra v Domžalah (Nadaljevanje z 8. strani) V zadnjih letih se uspešno razvija tudi folklorna dejavnost, povsem na novo pa smo razvili likovno dejavnost, ki se uspešno uveljavlja tudi v okviru likovnih skupin Slovenije. Kot poseben uspeh moramo s Kulturno skupnostjo Domžale poudariti ustanovitev kulturnih društev na vseh osnovnih in srednjih šolah. Na tem področju nas čaka predvsem naloga, da dejavnost šolskih društev čimbolj povežemo z dejavnostjo kulturnih društev ZKO in da poskrbimo za čimvečje vključevanje mladih po končanem šolanju v naše amaterske kulturne skupine. V delu ZKO nas čaka še veliko nalog na samoupravnem in strokovnem področju, čeprav smo že tudi doslej to vprašanje skušali dokaj uspešno reševati. Ena izmed nalog, ki smo jo izpolnili v zadnjem času je nova samoupravna organiziranost društev, ki mora v polni meri zaživeti. Posebno pozornost pa bo treba posvetiti usposabljanju strokovnih delavcev in organizatorjem v društvih s tečaji, ki bi jih organizirali v občinskem merilu ali pa jih bo pripravila ZKO Slovenije. Pravtako je pomembna naloga pridobitev novega članstva, pri čemer moram poudariti, da bi bila zelo koristna tudi vključitev čim-večjega števila članstva, ki bi se posvetilo predvsem organizacijskim nalogam. Zlasti je potrebno vključevati mladino in tudi na tem področju smo v zadnjem obdobju dosegli lepe uspehe. Pravtako pa se morajo društva na svojih območjih delovanja povezati z družbenopolitičnimi organizacijami, isto velja v občinskem merilu tudi za ZKO ter skupaj reševati vsa vprašanja razvoja kulturne dejavnosti kot sestavnega dela družbenopolitičnega življenja v posameznih krajih. V zadnjih letih smo dosegli pomembne uspehe tudi pri izboljšanju prostorskih pogojev in opreme za razvoj kulturne dejavnosti. Kulturna skupnost od svoje ustanovitve dalje daje precej sredstev za obnavljanje in opremljanje kulturnih domov in s temi sredstvi smo izboljšali razmere že v večini kulturnih domov. Vendar te razmere obstojajo še v naprej pereče v nekaterih krajih kot n.pr. Domžale, Dob, Studenec, Jarše. Homec, kjer nimajo ustreznih prostorov za nekatere oblike kulturnih prireditev in pri reševanju teh vprašanj bomo morali najtesneje sodelovati s krajevnimi skupnostmi. Končno naj poudarim, da so bili prvi koraki napravljeni tudi v tesnejši povezavi društev ZKO z organizacijami združenega dela, n. pr. pri akciji ,.Človek delo kultura" in z nastopi ob različnih jubilejih delovnih skupin. Prav tesnejše povezovanje z OZD ostaja ena važnih nalog tudi za bodoče delo. Pravtako smo v dosedanjem mandatnem obdobju sodelovali z družbenopolitičnimi organizacijami, v bodoče pa je treba to sodelovanje še poglobiti. Naj sklenem svoje poročilo z ugotovitvijo, da smo v tej mandatni dobi uspešno delovali in to kljub temu. da nimamo nobenih profesionalnih kadrov in je bilo vse delo opravljeno volontersko, kar daje uspehom še večjo težo. Rad bi se zahvalil vsem požrtvovalnim članom naših društev, strokovnim sodelavcem v njih in članom predsedstva ZKO, ki so s svojo aktivnostjo prispevali k temu, da danes lahko podajam ugodno poročilo o rezultatih našega dela. Ravno tako pa moram ugotoviti, da smo uspeli s Kulturno skupnostjo Domžale razviti izredno tesno sodelovanje in bili deležni njene moralne in materialne podpore v taki meri, da nikdar ni bilo vprašanje izpolnjevanje naših programskih načrtov. Zahvalil bi se rad tudi vodstvu Glasbene šole Domžale, ki nam daje na razpolago prostore in kaže ves čas polno razumevanje za naše amatersko kulturno delovanje. Novemu vodstvu Zveze kulturnih organizacij Domžale pa želim pri uresničevanju programskih usmeritev veliko uspehov." Važne so tudi programske usmeritve ZKO Domžale za leto 1979 in to: SAMOUPRAVLJANJE ZKO Domžale je samoupravno utemeljena in organizirana. Njeni organi so sestavljeni v skladu s statutom in družbenopolitičnimi usmeritvami. Naloga 10 ZKO je, da dela na utrjevanju samoupravnih odnosov v organih ZKO in društvih, ki jih povezuje ter usmerja njihovo dejavnost. GLASBENA DEJAVNOST Akcije v okviru ZKO v letu 1979: - revija otroških pevskih zborov -marec; - revija mladinskih pevskih zborov — april—maj; - revija odraslih pevskih zborov -april—maj; - revija pihalnih orkestrov - junij; - revija simfoničnih orkestrov -september; - revija oktetov gorenjske regije -april; - novoletni koncerti - december 1978 in januar 1979; - sodelovanje na reviji šolskih pevskih zborov Gorenjske - maj; - sodelovanje na reviji odraslih pevskih zborov Gorenjske - marec; ..... sodelovanje na taboru pevskih /borov v Šentvidu pri Stični; sodelovanje na srečanju oktetov v Šentjerneju; v sodelovanju s Kulturno skupnostjo Domžale bo ZKO s svojimi skupinami sodelovala na koncertih Groblje 79 v Muzeju Jelovško-ve umetnosti v Grobljah; - pihalni orkestri so dolžni, da v mesecu aprilu in maju organizirajo v vseh večjih občinskih središčih po predhodnih uskladitvah programov z ZKO Domžale prome-nadne koncerte. GLEDALIŠKA DEJAVNOST revija dramskih skupin - februar—marec; recital ob pomembnih jubilejih, proslavah in drugih prireditvah, ki jih organizirajo ZKO, Kulturna skupnost in družbenopolitične organizacije v občini; - strokovna pomoč pri izvedbah letnih dramskih prireditev. LIKOVNA DEIAVNOST - spremljanje dejavnosti Likovnega društva Petra Lobode Domžale; - posredovanje neposredne strokovne pomoči ob pripravah razstav Likovnega društva Petra Lobode in organizaciji drugih razstav; - sodelovanje na razstavah likovnih skupin Slovenije; - sodelovanje na razstavah likovnih skupin Gorenjske; FOLKLORNA DEJAVNOST - ZKO bo organizirala in nudila strokovno pomoč folklornim skupinam, ki delujejo pri društvih. Tej dejavnosti je potrebno posvetiti večjo pozornost, še posebej v šolskih kulturnih društvih, ki vzgajajo mlade folkloriste za uspešno delovanje v društvih; - sodelovanje na reviji folklornih skupin Gorenjske v Radovljici v juliju in avgustu 1979. ŠOLSKA KULTURNA DRUŠTVA 10 ZKO bo posebno skrb posvetil delovanju šolskih kulturnih društev in prizadevanjem, da se po končanem šolanju čimveč mladih vključi v amaterska kulturna društva. LITERARNE SKUPINE 10 ZKO si bo prizadeval za ustanovitev literarnih skupin v kulturnih društvih in organizacijah združenega dela. V zvezi s to nalogo se bo še posebej povezoval z Občinsko konferenco ZSMS. KLUBSKA DEJAVNOST 10 ZKO si bo prizadeval za klubsko dejavnost v kulturnih društvih in OZD in se povezoval z Občinsko konferenco ZSMS. ZKO bo s posebnimi dogovori nudil strokovno pomoč in drugo pomoč pri izvedbah kulturnih programov v društvih in organizacijah, ki niso člani ZKO. Društva in skupine so dolžne organizirati kulturne programe na proslavah, ki jih organizirajo KS in družbenopolitične organizacije. Delegati so uspešno posegali v razpravo na poročila in predvidene smernice ZKO za leto 1979. V razpravo so se pa zelo uspešno vključili tudi predsednik ZKO Slovenije Jože Humar, predsednik SOb Domžale Jernej Lenič in predsed-sednica Občinske konference SZ DL Domžale Marija Ivkovič. Sprejeta so bila predvsem sledeča stališča: — nujno je potrebno ustvariti večje sodelovanje s krajevnimi skupnostmi, predvsem s Krajevno skupnostjo Domžale; — izdelati je potrebno koledar pomembnih kulturnih prireditev; — ustvariti je potrebno večjo povezavo med društvi, ki delujejo na območju občine Domžale; — ustanoviti je potrebno odbore za knjigo, filmsko in plesno dejavnost; — mladino, ki deluje v šolskih kulturnih društvih je potrebno usmerjati v društva, ki delujejo na območju občine; — ustvariti je potrebno večjo povezavo z mladino pri akciji „Naša beseda 79". V nove organe ZKO so bili izvoljeni: v izvršni odbor: Slavko Pišek, Danijel Potočan, dr. Franc Habe, Franc Capuder, Janez Urbanija, Majda Ipavec, Marica Sinčić, Boris Kopitar, Lojze Stražar, Janez Ul-čar, Ida Rebula. Za predsednika je bil izvoljen Slavko Pišek, za podpredsednika pa Danijel Potočan. V nadzorni odbor: Janko Torelli, Janez Kotnik, Štefka Mlakar. V disciplinsko komisijo: Rajko Hafner, Miloš Starbek, Mojca Povž, Jože Zaje. V glasbeno komisijo: Karel Leskovec, Janez Osredkar, Tone Ju van, Tomaž Habe, Miro Capuder. V dramsko komisijo: Marko Starbek, Dragica Pire, Milan Mari nič, Janez Narat, Damjana V oglar Dosedanjim članom predsedstva je za dosedanje uspešno delo čestital predsednik skupščine Kulturne skupnosti Domžale Dušan Borštnar in jih nagardil s knjigami. Kratek kulturni program sta pa pripravila Dekliški pevski zbor ZKO Domžale in člani Skupine ljubiteljev gledališča pri ZKO Domžale. Tone Ravnikar Objavljamo prosta dela in naloge za določen čas ADMINISTRATORKE v sektorju Samoupravne komunalne skupnosti, Domžale, Ljubljanska c 36 s polnim delovnim časom. Zaposlitev je možna s 4.2.1979 in bo trajala predvidoma do 30. 1. 1979. Ponudbe pošljite na naslov: Skupna strokovna služba SIS, Domžale, Ljubljanska c. 36. Odbor za medsebojna razmerja v združenem delu BIOTEHNIŠKE FAKULTETE, VTOZD za živinorejo, Domžale objavlja prosto delovno mesto TEHNIČNEGA SODELAVCA v katedri za prehrano za nedoločen delovni čas. Pogoj za sprejem: popolna srednja šola splošne ali kemijske smeri. Poskusno delo 3 mesece. Rok za prijave je 15 dni po objavi. /O ljubljanska banka BANKA DOMŽALE s svojimi ekspoziturami v Mengšu in na Viru ter Pionirsko hranilnico OBVESTILO svoje stranke, da bodo v sredo, 3. januarja 1979 lahko uredile svoje denarne zadeve od 8. - 13. ure. Se priporočamo ! Ljubljanska banka Banka Domžale Telesnokulturna skupnost Domžale in Zvezi telesnokul-turnih organizacij Domžale voščita srečno Novo leto 1979 vsem delovnim ljudem in občanom ! IHANSKI SMUČARJI V SELEKCIJI DR2AVNE REPREZENTANCE Letošnja sezona za ihanske smučarje ni samo jubilejnega pomena, če ravno mineva 45 let, od kar so se prvič zapodili smučarji tekači po belih poljanah ter ponesli to zvrst športa skoraj v sleherno hišo Ihana. S3J se je po približnih podatkih do danes udej-stvovalo v tekih preko 600 tekačev. Danes se lahko postavimo s tem, da je bilo vzgojenih večje število državnih in republiških prvakov in da so sadovi tega še danes. Letos se je že prebilo kar 5 tekačev v sam vrh državne pionirske in mladinske selekcije in bodo sodelovali in zastopali barve Jugoslavije širom naših meja. Tudi tekmovanja, ki so bila že letos v mesecu decembru so pokazatelj, da so ihanski smučarji z neumornim delom v pripravah skozi vse leto uspeli, kar kažejo tudi rezultati na zadnjih tekmovanjih na Pokljuki, Pohorju in v Kamniku. Z izbiro omenjene državne selekcije pa je uspelo, da se bodo udeležili mednarodnih tekmovanj v Italiji, Avstriji in Nemčiji: Branko Orešek, Peter Grego-rič ter pionirji za troboj Nemčija-Avstrija-Jugoslavija v Avstriji: Drago Klopčič, Zvonka Kokalj in Mateia Pogačnik. Upamo, da bo takih in sličnih reprezentantov morda še več, saj smo svojo dejavnost razširili tudi na okoliške kraje in sicer največ pričakujemo z območja Moravč, kjer bomo letos prvič organizirali ne samo tekaško sekcijo, temveč tudi večjo tekmo v tekih v mesecu januarju 1979. R. Srečno in uspešno novo leto, vsem samoupravijalcem, želi Klub samoupravljalcev Domžale! NOVI VOZNIKI VILIČARJEV Oktobra in novembra je Delavska univerza Domžale pripravila in uspešno izvedla dva tečaja za voznike viličarjev. Izpite je 18. in 19. novembra opravljalo 50 tečajnikov, od katerih jih je 43 zadovoljilo pogojem, 7 pa bo ponavljalo enega ali dva predmeta učne tvarine. V teh tečajih se je prvič uporabilo metodo programiranega učenja, tako da se je za snov ..tok materiala (transport) in uporaba viličarja", kandidatom predvajalo dva filma v dolžini do 25 minut. To je vsekakor pripomoglo k večji zanimivosti, boljšemu sledenju ob podajanju snovi in končno, kar je poglavitno, do boljšega znanja. Glede na to, da se notranji transport v delovnih oeganiza-cijah vedno bolj modernizira in pri tem uporablja vedno več viličarjev, bodo že v prihodnjem letu sledili novi takšni tečaji. OBVESTILO UPOKOJENCEM V mesecu januarju bodo področni sestanki članov Društva upokojencev, in sicer: v soboto, 13. jan. ob 15. uri v Osnovni šoli Radomlje v nedeljo, 14. jan. ob 8. uri v Krajevni skupnosti Lukovica v torek, 16. jan. ob 15. uri v Osnovni šoli Dob za Dob, Vir in Krtino v soboto, 20. jan. ob 15. uri v Osnovni šoli Olge Arbelj Homec v nedeljo, 21. jan. ob 8. uri v Krajevni skupnosti Blagovica v petek, 26. januarja ob 15. uri v Gasilskem domu Ihan v nedejo, 28. jan. ob 9. uri v Osnovni šoli Krašnja. Na sestankih bomo obravnavali problematiko upokojencev, stanovanjska vprašanja, izlete itd. Vpisovali bomo tudi nove člane. V zadnji, 17. št. Občinskega poročevalca je tiskarski škrat napravil pomoto v petem odstavku, da znaša izplačilo Vzajemne samopomoči 15.500 din. Pravilno je 1.500 din. Vsem upokojencem želimo srečno in zdravja polno novo leto! Društvo upokojencev Domžale ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega najdražjega moža TONETA JANEZIČA se najiskieneiše zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z mano, mu darovali cvetje in gn pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujem dr. Ivu Pevcu za dolgoletno skrb in zdravljenje, dr. Ludviku Kovaču, vsemu strežnemu oseb|u Doma upokojencev Domžale in vsem tistim, ki ste ga obiskovali v času njegove bolezni in mu vlivali voljo do življenja, Vsem še enkrat iskrena hvala I Žalujoča žena Fani ZAHVALA Ob smrti naše drage mame ŠTEFANIJE US se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni kom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sindikalni organizaciji in sodelavkam Tosame Domžale, sodelavcem Petrol Blagovica in Uprave javne varnosti Ljubljana ter Krajevni organizaciji ZB NOV Blagovica. Žalujoči otroci. Justina, Viktor, Maks, Ivanka z družinami in Pavle v imenu sorodstva ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža in očeta POGAČAR IVANA iz Jarš se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vaščanom za spremstvo na njegovi zadnji poti, prav tako za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Enaka zahvala tudi sindikalni organizaciji Slovenijales Radomlje, Društvu upokojencev in pevcem iz Domžal za vso izkazano pozornost. Žalujoča žena Minka, sinova Marjan in Janez Srečno 1979 GOSTIŠČE Pri »Konšku« - Trojane - AVTOMATSKO KEGLJIŠČE - IZBORNA KUHINJA -SOLIDNA POSTREŽBA GOSTOM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE PRIPOROČAMO SVOJE USLUGE NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJA, TIS KARSTVA IN KNJIŽNIČARSTVA ! TAMIZ Mengeš Uredimo vam kvalitetno opremo za trgovske lokale, hotele in gostinske obrate. Se priporočamo DOMŽALE Radomlje proizvaja žagan les, jedilne in sedežne garniture Priporočamo proizvode AVTOSERVIS Domžale Čestitamo za praznik Nudimo servisne usluge na vozilih WV, Volvo, popravljamo tudi vsa druga osebna vozila, tovornjake in avtobuse MELODIJA MENGEŠ Čestitamo za praznik. Proizvajamo glasbene instrumente, zvočne hotne table. Pripoiočamo svoje izdelke napredak donttnlo Kolektiv delovne organizacije »NAPREDEK« Domžale TOZD PREHRANA TOZD OPREMOTEHNA TOZD GOSTINSTVO IN TURIZEM se priporoča za nakup vsakovrstnega potrošnoga blaga v svojih prodajalnah širom občine T hidrometal L_JMTOL.__! Kovinsko in strojno podjetj« nudi svoje proizvode ;n kvalitetne usluge — izdelava m montaža opreme za čistilne naprave komunalnih in industrijskih odpadnih voda, -izgradnja regionalnih vodovodov, —preskrba s pitno vodo in odvajanje odpadnih voda skozi čistilno napravo EKSPLOATACIJA PREDELAVA IN OPLEMENITENJE NEKOVIN "TERMIT" DOMŽALE SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA PROIZVODNJO LIVARSKEGA POMOŽNEGA MATERIALA EMONA TOZD Kmetijska kooperacija s poslovalnicami kmetijskega reprorne-teriala v Domžalah, Moravčah, Lukovici in Blagovici se priporoča in čestita TOVARNA POZAMENTERIJE Pridružujemo se čestitkam in priporočamo vse vrste tkane elastike, svileno in najlon elastiko, elastične in neelastične trakove, vrvice, trakove Mengeft INDUSTRIJSKI KOMBINAT "PLANIKA" KRANJ TOZD "MOJCA" LUKOVICA Priporoča svoje kvalitetne usluge in čestita za praznik Komunalno podjetje Domžale Pr iporoca svoje storitve Kolektiv ćestita IŠ ZAVAROVALNICA "TRIGLAV" Poslovna enota Mengeš Čestitamo za praznik in priporočamo svoje storitve Srečno 1979 Skupščina občine Domžale Občinska konferenca SZDL Domžale Občinska konferenca ZKS Domžale Občinski sindikalni svet Domžale Občinska konferenca ZSMS Domžale Občinski odbor ZZB NOV Domžale Občinska konferenca ZRVS Domžale CX3 □ indupiati — Jarše So v vašem domu zavese, prti in garniture Indupiati? Taborite v šotorih Indupiati? Uporabljate koridorje in zračne hale Indu plati? Torej nas že poznate kot.fleksibilno delovno organizacijo, katere moto je nenehen razvoj — in kvaliteta. HEUOS BARVE . LAKI EMAJLI DEKSTRINI LEPILA UMETNE SMOLE JEDILNA IN TEHNIČNA OLJA Živilski kombinat »ZlTO« LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA DOMŽALE ČESTITAMO "M L I N O S T R O J" TOVARNA STROJEV DOMŽALE VSEM OBČANOM ČESTITAMO Če želite biti oblečeni športno in elegantno nosite konfekcijo in pokrivala tovarne slamnikov in konfekcije »UNIVERSALE« Domžale Izdelki to iz klasičnih in modnih materialov v različnih barvah in velikostih TOSAMA DOMŽAL! VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM ČESTITAMO IN ŽELIMO MNOGO DELOVNIH USPEHOV TOVARNA KOVČKOV IN USNJENIH IZDELKOV DOMŽALE S SVOJIMI TOZD: — Galanterija — Usnjarna — Maloprodaja Proizvodni program: Damske torbice, potovalne torbe, kovčki, aktovke mape, pasovi, drobna galanterija, rokavice, izdelki iz reptilij Vrhnje usnje in usnjena podloga IZVOZNO-UVOZNO PODJETJE SEMESADIKE MENGEŠ z deloviiči: Semenarno in Drevesnico Mengei Drevesnico v Rad vanju Dri Mariboru in Orevesmco v Tisint pri Murski,Soboti nudi gozdno seme. sadike za pogozdovanja in okrasne nasade ter storže za okras in se priporoča KOMUNALNO GOSPODARSTVO Mengeš Opravlja: zidarska, ključavničarska, steklarska in parketarska dela Priporoča svoje usluge in čestita za praznik ! PAPIRNICA KOLICEVO POŠTA DOMŽALE /delujemo: razr>ovr