Poštnina plačana * gotovini. Leto XII., štev. 170 LJubljana, nedelja 26. julija 1931 Cena t Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. 3. — Tel 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2435. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praha čislo 78.180. Wien št 105.241. Naročnina znaša mesečno 25.— Din. za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 m 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 8. Telef. št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Zlata reka iz Londona v Pariz Francozi odtegujejo svoj kombinacije o vzrokih - Berlin, 25. julija, n. Iz Londona poročajo: »Dailv Telegraph« se bavi v posebnem članku z odtokom zlata iz Anglije v Francijo ter prihaja do senzacionalne ugo* tovibve, da je odtoku vzrok nezaupanje, ki ;>e je pojavilo v Franciji do Anglije. List meni, da je to nezaupanje izzval Hender* šoti, ki je baje v svoji preveliki vnemi, da priprava Francijo na popuščanje, izjavil, da bo tudi Anglija morala zahtevati mo< ratorij, če ga zahteva Nemčija. Ta izjava je naravno preplašila Lavala ter franco* ske bančničke, ki niso vedeli, kaj odgo« voriti na njo. Pravi odgovor pa je bil, da so Krancozi takoj začeli odtegovati svoje kredite iz Anglije. To je tajnost one reke zlata, ki te dni teče iz Londona v Pariz. Angleška narodna banka je včeraj zopet morala prodati zlata za 5.260.000 funtov. Samo v toku zadnjega tedna se je zlata podlaga angleške banke znižala za 26 mili* jonov funtov, a vse to zlato je šlo v Fran« c i jo. Včeraj popoldne so odpeljali iz Lotu dona v Pariz v 6edmih letalih zope-t 10.000 kilogramov zlata. Angleški listi s kon6ternacijo beležijo nemške časopisne glasove o odtoku zlata i i Anglije, ker komentirajo nemški listi to kot dokaz, da narašča nezaupanje med Francijo in Anglijo. Nemci se tega odkrito vesele in računajo, da bodo z ene ali druge strani v takih prilikah lahko izsilili poosjilo. Odtegovale frnacoskih kreditov iz Anglije smatrajo v nemških krogih za dokaz," da Pariz mnogo bolj budno zre na London kakor pa na Berlin. V takih prilikah sporazum med Francijo in Nemčijo ne bo težak, a ta sporazum lahko mnogo škodi prestižu Anglije. denar iz Anglije — Razne - škodoželjnost v Nemčiji London, 25. julija. AA. s>Daily Herald« poroča, da je Francija od začetka nemške krize potegnila iz Anglije od 150 milijonov funtov šterlingov kredita že 40 milijonov. List dalje pravi, da politični krogi menijo, da skuša Francija tako preprečiti angleško pomoč Nemčiji in jo prisiliti, da sprejme francoske zahteve glede političnih jamstev. Po poročilu nekaterih listov je angleški zunanji minister Henderson tekom svojega bivanja v Parizu opozoril francoske državnike, da bo Anglija, če bo Nemčija prisiljena po Y«ungovem načrtu proglasiti moratorij, storila isto. Ta izjava angleškega zunanjega ministra je povzročila v nemških financ, krogih veliko paniko in ogorčenje in imela za posledico odpoved francoskih kreditov v Angliji. Menijo, da bo angleška narodna banka že prihodnji teden ponovno povišala eskomptno mero, da prepreči beg zlata iz angleške države. Zlata letala London, 25. julija, g. j>Daily Telegraph« popisuje danes v daljšem članku nenavadne varnostne mere, ki jih uporabljajo pri prevozu zlata z letali. Aparati, ki so namenjeni za ta prevoz, so obdani z oklopi, tako da lahko vzdržijo obstreljevanje s strojnicami Motorji so zavarovani dvojno, na letalih pa so montirane postaje za brezžično oddajo. Ladje, ki plovejo po Rokav-skem prelivu so vselej obveščene, kadar lete letala z zlatom preko preliva, da bi jim mogle priskočiti na pomoč. Razen tega so vsa takšna letala zgrajena tako, da ostanejo lahko več ur nad vodo. Krvavi spopadi v Španiji se nadaljujejo Tudi v Madridu se vrše krvavi spopadi - Zapori so že prenapolnjeni - Preki sod v Sevilli Madrid, 25. julija. AA. Velika skupina demonstrantov, pred katero so šli žene in •otroci, je skušala ob 7. zjutraj zasesti stražnice civilne garde. Po hudem boju, v katerem je bilo mnogo ubitih in mnogo ranjenih, so orožniki napad odbili. Mesto nudi zelo žalosten vtis. Vsak, ki si upa na ulico, je prisiljen hoditi z dvignjenimi rokami, sicer bi ga ustrelila policija, ki z najstrožjimi odredbami skuša preprečiti streljanje z oken in streh. Nad mestom stalno krožijo letala s strojnicami, da intervenirajo, če bi bilo potreba. Doslej so aretirali nad 500 oseb. Aretirance so zaprli v mestni hiši, ker so zapori že cre-napolnjeni. Madrid, 25. julija, s. Vojno sodišče je obsodilo na smrt 2 nadaljnja povzročite- lja zadnjih atentatov v Seviliji. V Cordovi so bili aretirani vplivni člani anarhistične smdikalistične zveze. Nad mestom krožijo stalno vojaška letala- Madrid, 25, julija. AA. Iz Seville poročajo.* da so stavkujttči včeraj hoteli naskočiti plinarno, vendar je policija njihovo nakano izjalovila. Med poboji je bila ubita ena oseba, več pa jih je ranjenih. Ves včerajšnji dan so nemiri zahtevali eno smrtno žrtev, 50 ljudi pa je dobilo večje ali manjše rane. Pariz, 25. julija. AA. Havas poroča iz Madrida, da je vojaško sodišče obsodilo danes na smrt dva atentatorja, obtožena sabo-tažnih del v Sevilli in Cordobi. V Madridu so aretirali jako uglednega člana anarhistično - komunistične" stranke. Nad Madridom neprestano patrulirajo letala. Strahovita letalska katastrofa v Bolgariji Potniško letalo je treščilo na tla in zgorelo s potniki vred — Ogenj se je razširil na gozd, ki še vedno gori Sofija, 25. julija, d. V bližini vasi Okren r okolici Jambola je strmoglavilo na tla potniško letalo, ki vozi na progi Carigrad-Bukarešta. Med poletom je namreč nenadoma eksplodiral motor, zaradi česar se je letalo vnelo. Vsi štirje potniki in oba pilota so zgoreli ter so našli samo njiho\a zoglenela trupla. Po dosedanjih ugotovitvah so ponesrečenci rumunslii trgovci. Oblasti v Jambolu so takoj odredile vse potrebno, da so ostanke letala spravili na varno. Soiija. 25. iuliia g. Po seznamu potnikov, ki co ra našli v razvalinah razbiteea letala družba Gidna Dri Curocevu. so motri! sedai ugotoviti smrtne žrtve te strahovite letalske nezgode. Pilot letala ie bil neki Turek Iša.iah. ki ie vozil do tei Drogi šele nekaj tednov. Med ostalimi žrtvami so neki francoski mehanik, dva Ansleža. in Angležinja Čast ter neki Norvežan. Trupli ne-kesra Angleža in Castove so našli tesno obieti iz česar skleoaio. da gre za očeta m hče-r. Trupla so strahovito razmesarjena in leže do 60 metrov daleč od kraia nesreče. ki nudi z razvalinami letala strahovito sliko. Gozdnesa nožara. ki ie nastal na kraiu katastrofe zaradi eksplozive re-zervoaria za bencin, dosedai še ni bilo mo-coče pogasiti. Grozen požar v ameriški bolnici V minoritskem oskrbovališču za o požar — 30 ljudi je zgorelo, Pittsburg, 25. julija. AA. Ogenj je uničil tukajšnje zavetišče za onemogle. 30 ljudi v zavetišču je zgorelo, 20 pa jih še pogrešajo. Pittsburg (Pensilvanija), 23. julija s. Oskrbovališče za stare ljudi, ki so ga vzdrževati minoriti, je postalo žrtev požara. Pri katastrofi je zgorelo 30 oseb, 200 pa je bilo hudo poškodovanih, člani minorit-skega reda so napeli vse sile, da bi skupno nemogle je izbruhnil katastrofalen nad 200 pa je hudo ranjenih s policijo in gasilci rešili čim več svojih oskrbovancev iz gorečega poslopja. V zavodu je bilo okoli 600 oseb. Da je bilo toliko oseb poškodovanih, izvira odtod, ker mnogi, ko so se zavedli nevarnosti, niso mogli več bežati in so skakali skozi okna na ulico. Reševalna dela je razen tega zelo oviral silen dim. Dosedaj še ni bilo mogoče požar lokalizirati. Neprestani bombni atentati v Italiji Rim. 25. julija, sg. Protifašisti nadaljuje, jo svojo teroristično akcijo. Danes popoldne ob 11. je eksplodiral v Napulju na eni izmed najživahnejših cest sredi mesta, v takozvani Humbertovi pasaži, peklenski stroj. Drobci bombe so težko poškodovali dve osebi in bližnjo poslopje. Stvarna škoda po zadnjih vesteh ni posebno velika. Današnji peklenski stroj v Napulju je šesti bombni atentat v zadnjim času po bombnih atentatih v Bologni, Turinu, Genovi in Rimu. »Grof Zeppelin« na potu v Rusijo Berlin, 25. julija AA. »Grof Zeppelin« je ob 4.40 odletel proti Ljeningradu. Venizetos v Parizu Pariz, 25. julija AA. Predsednik grške vlade Venizelos je včeraj prispel iz Londona v Pariz. Pobegli politični interniranci v Italiji Rim. 25. julija. M. Z otoka Lampedas, kjer so internirani politični obsojenci, so v pretekli noči štirje pobegnili, petega pa so ujeli v bližini otoka. Aretirani begunec je priznal, da so begunci prerezali mrežo v zaporu ter pobegnili s čolnom, ki so ga slučajno našli na obali. On je zaostal in čakal na neki skali, dokler ne bi prišla kaka ladja in sa vzela na krov. Pobegnili pa so zaradi tega, ker niso več mogli prenašati strahovitega trpljenja, kateremu so bi izpostav ljeni, Komunisti med seboj Dunaj, 25. julija, s. Komunistični agent Spillmann iz Ziirioha je v nekem tukajšnjem hotelu ustrelil dozdevnem trgovca Semmelmanna, ki je bil v služki trgovinskega zastopstva sovjetskega poslaništva in je hotel v zadnjem čisu prestopiti v proti-komunistični tabor. BRuNING SE JE VRNIL V DUŠEČO ATMOSFERO Ojačena ofenziva desničarjev proti kancelarju in njegovi politiki — Notranji položaj v Nemčiji še vedno zelo kritičen Berlin, 25. julija, r. Položaj v Nemčiji je kljub vsem zasilnim odredbam ter kljub pariškim in londonskim konferencam še vedo skrajno napet. Finančnim tožkočam se pridružujejo sedaj še vedno večje politične težkoče in zmede. V času, ko se je nemški kancelar dok* tor Briining pogajal v Parizu in Londo« nu za sanacijo finančne krize, tudi nemški ekstremni krogi niso mirovali. Dasiravno si je skušal Briining že pred 6vojim odhos dom v inozemstvo zavarovati hrbet z uvedbo poostrene cenzure, kažejo posleds nji dogodki, da ga čaka eedaj po povrats ku veiik vihar. Ekstremni nacionalistični krogi so njegovo odsotnost izkoristili za to, da so še bolj zradikaliziralj nemške mase. Delo so jim seveda olajšale nepopu« larne zasilne uredbe, ki so izzvale v jav« nosti mnogo nevolje. Vedno bolj 6e uveljavlja v nemški javnosti ona radikalna struja, ki se protivj vsaki »miloščini« iz inozemstva, kakor označujejo nameravano mednarodno finančno akcijo, ter zahteva, naj se Nemčija z lastnimi sredstvi postavi na noge. Mnogi znaki kažejo, da pridobiva ta struja vplivnih pristašev tudi že v vladi sami. Vlada - je med Briiningovo odsotnostjo pripravila že celo vrsto novih zasilnih uredb, ki odgovarjajo željam nacionalističnih krogov. Tako se predvideva podaljšanje delovnega časa, znižanje mezd in omijjenje socialnih bremen,, da bi se tako nemška industrija kar najbolj usposobila za konkurenco z inozemstvom. Nacionalistični krogi imajo v načrtu c|lo nekak industrijski dumping, s katerinf hočejo ukrotiti inozemstvo, predvsem p* Francijo. Iz trez-nejših krogov se čuje proti tej nakani, ki lahko zavede Nemčijo v gospodarsko vojno z vso Evropo ter jo popolnoma upro-pasti, sicer resni pomisleki, toda v široki javnosti ti pomisleki ne na;3ejo odmeva, V zvezi s temi alarmantnimi vestmi se širijo tudi verzije o skorajšnjih spremembah v vladi. Kljub temu, da je bil dr. Briining tako v Parizu kakor v Londonu skrajno oprezen in ni sprejej nikakih obveznosti za Nemčijo, in kljub zaupnici, ki sta mu jo danes izrekla vla/la in Hindenburg, zatrjujejo v političnih krogih, da je njegov položaj zelo omajan. Če prodre naci- onalistična struja, bo moral v kratkem oditi. Glavna ofenziva pa je zaenkrat naperjena proti predsedniku Državne banke dr. Luthru, katerega napada složno ves tisk od skrajne dcsnice do skrajne levice in ga dolže krivde na polomih glavnih nemških denarnih zavodov. Vsi listi, celo Briiningova »Germania«, zahtevajo njegov odstop. Kot njegov naslednik se splošno navaja dr. Schacht, prejšnji predsednik Državne banke, znan pristaš radikalne proti francoske struje. Vsi ti notranji problemi bodo prišli sedaj, ko se je dr. Briining vrnil, do izbruha. V glavnem bo odvisno od njegove državniške sposobnosti, pa tudi od uspeha sklepov londonske konference, ali bo mogel premagati težkoče, ki ga čakajo doma. Rešiti ga zna še konferenca državnikov, ki se sestanejo jutri in pojutrišnjem v Berlinu. Povratek Briininga in Curtiusa Beriin. 25. iuliia n. Danes sta se povrnila iz inozemstva nemška minstra Briining in Curtius z ostalimi nemškimi delegati. Mesto da bi izstoDila na kolodvoru- v Frie-drichstrasse. kakor ie bilo Drvotno določeno. sta izstopila že na charlottenbur-škem kolodvoru. Na Friedrichstrasse se ie zbralo mnogo občinstva, med katerim ie bila tudi soproga dr. Curtiusa. ki ni vedela da so SDremeniene disnoziie za prihod nemških ministrov. Dr. Briining ie takoj do svoiem orihodu obvestil državnega Dredsednika liindenburga o pogaianiih v Londonu in Parizu. Taftoi za tem se ie vršila seia ministrskega sveta. Odobritev Briiningovega stališča Berlin. 25 iuliia AA. Na današnji popoT-danski ministrski seii ie nrišlo do soglas-nesa soorazuma glede odobrenia stališča nemške delegaciie na zadnjih konferencah v Parizu, in Londonu. Kancelar Briining ie do ministrski seii nosetil Dredsednika Hindenbursa. ki ie tudi odobril njegovo poročilo in izrekel zaupanih njegovi Doliti-ki. Briining ie predsedoval danes popoldne tudi seii ministrskega gospodarskega od- bora. Seie so se udeležili predsednik nemške narodne banke dr. Luther in več vodilnih nemških bančnikov in indmstriicev. Razpravljali so o sedanjem gospodarskem poiožaiu Nemčije in o skleoih londonske konference. Prihod Stimsona v Berlin Berlin. 25. iuliia n,. Danes poooldne ob 5. ie prispel v Berlin Stimson. Pred svoihn odhodom iz Londona ie izjavil novinarjem, da ne namerava v Berlinu voditi nikakih finančnih pogajani in da se v ponedeljek že zopet vrne v London. Berlin. 25 iuliia A A Danes ob 5. poool-cfne ie sem prispel ameriški tajnik Stimson Na postaji so ga Dozdravili ameriški poslanik v Berlinu Sackett. nemški poslanik r W!ashmgtonu v. Prittwitz in nekateri člani nemške vlade. Stanoval bo na ameriškem ooslaništvu. Čeprav ie Stimson dejal, da ie njegov ooset le čin vljudnosti, meniio. da bo nemška vlada Dorabila to priliko, da opozori oonovno ameriškega državnika na težki Doiožai nemške države. Zahvala Lavala Pariz, 25. julija. s. Na današnji seji minw strskega sveta, ki ji je predsedoval predsednik republike Paul Poiimer osebno, s* podali ministrski predsednik Laval in ostali člani francoske delegacije poročilo o po-, gajanjih v Parizu in Londonu glede nem-, ške finančne in valutne krize. Ministrski svet se je zahvalil — tako ugotavlja oficijel-ni komunike — vsem članom delegacije« posebno pa ministrskemu predsedniku za r.ačin, s katerim so razumeli in branili interese Francije in miru. Pariz. 25 iuliia AA. Francoski delegati so do oovratku iz Londona imeli celo vrsto konferenc z državniki in politiki. Tako ie -^•cdsednik vlade Laval dolgo konferiral s predsednikom reoublike Doumeriem in ministrom Tardieuiem. Pred padcem dr. Luthra Berlin, 25. julija g. Stališče predsednika državne banke dr. Luthra je, kakor se zdi, postalo nevzdržno. Opozicija in vladno stranke mu soglasio očitajo, da v kritični situaciji ni bil kos svoji nalogi. Najslavnejši francoski letalci v Beogradu Poset francoske vojne eskadre - Med gosti je tudi pre-kooceanski letalec Costes Beograd. 25. iuliia d. Danes doooldne so DrisDeli v Beograd irancoski voiaški letalci pod vodstvom generala Govesa. da poselijo jugoslovensko prestolnico Med piloti so najslavnejši francoski letalci, ki so se odlikovali no svoiih smelih noletih tako med svetovno voitio. kakor tudi do voini. Trije izmed njih so aktivno sodelovali Dri Droboiu solunske tronte ter nri ore.išniih in oozneiših ODeraciiah v Srbiji. Naivečie zanimanje na vzbuia slavni francoski letalec Costes. kateremu ie beograjska nublika oriredila še oosebno nrisrčne ovaciie. ko se ie Doiavil s svojim letalom na beosrrai-skem letališču. Francoske goste so snrcieli in pozdravili Dredstavniki civilnih in voiaških oblasti. V imenu jugoslovenskega letalstva in iih no-zdravil general Nedič. Francoski general Goves se ie zahvalil za nenričakovano prisrčen sDreiem. njegovi zahvali pa se ie pridružil tudi irancoski Doslanik na našem dvoru 7. Dard. ki ie bil navzoč s celokupnim osobiem francoskega poslaništva. Francoski letalci so se nato deli časa razgovariali z novinarji ter iim ODisovali svoie naiDomembneiše doživljaje v letalski kariieri. Costes ie naglasil. da ie letalcu naiboli notrebna hladnokrvnost in da nik-diar ne sme izgubiti oosruma. Polet oreko Oceana ie bil borba na življenje in smrt in marsikdo bi bil na niegovem mestu obu-nal. Letalec Arachard, ki ie Dostavil s svojim noletom nreko Sahare svetovni rekord na daliavo ic pripovedoval, kako so obtičali sredi neščene puščave, ko iim ie zmani-kalo bencina Osem dni ie potoval, oredno ie prišel do prve oaze in poiskal pomoč. Tudi vsi drugi letalci so DriDovedovali prav zanimive doeodke. Nato so se v suremstvu naših otioiriev odneliali v Beo-p-rad. kier iim ie bil zvečer v gardiiskem domu Drireien banket. Novi poštni zakon Nj. Vel. kralj je podpisal zakon, s naša poš Beograd, 25. julija AA, Nj. Vel. kralj je na predlog prometnega ministra inž. Lazarja Radivojeviča in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o PTT. Po združitvi smo imeli v naši kraljevini različna zakonodajstva za vršitev poštne, telegrafske in telefonske službe. Vsi ti zakoni, zlasti zakoni starejšega datuma, so nesodobni in neporabni za današnje razmere. To je škodovalo delu in razvoju poštne, telegrafske in telefonske službe in ustvarjalo težave v administraciji.. Zato je po osvobojenju nastala potreba, ua se ustvari za vso državo en zakon, ki bo normiral sodobna načela za PTT in njihov promet in izvedel unifikacijo zakonodajstva v PTT. Bivše ministrstvo za pošte in telegraf je leta 1919. načelo načrt zakona o PTT, toda tedanje in kasnejše razmere in pogoste izpremembe upravi PTT so izvršitev in sprejetje novega zakona onemogočile. Po 6. januarju 1929. se je razen rešitev drugih važnih vprašanj načelo tudi vprašanje službe in izdelal načrt zakona o službi PTT, pri čemer se je vpošteval že prej zbrani materijal in je zakonodajec imel pred očmi vse evropske države in najnovejše razprave glede tega zakonodajstva ter upošteval naše posebne razmere in potrebe. Po zaslugi prometnega ministra inž. Radivojeviča se je tako dokončalo delo na tem zakonu. Zakon o službi PTT se deli v štiri dele: prvi del vsebuje splošne odredbe, ki se na katerim se izenačuje in modernizira tna služba našajo hkrati na poštno, brzojavno in telefonsko službo; drugi del govori o pošti in o odnošajih v poštni službi; tretji del vsebuje brzojav in telefon, žični in brezžični, in odnošaje v brzojavni in telefonski službi; četrti del vsebuje sklepne odredbe. Nova uprava Državne kipotekarne banke Beograd. 25. julija. AA. Na osnovi zakona o Državni hipotekami banki so postavljeni za člane upravnega odbora Državne hipote-karne banke: Milan Simonovič, bivši minister; Stjepan Barič, bivši minister: Radica Nikolič, general v pokoiu; Ristc Osnjeno-vič, profesor v pokoiu; Milan Nikolič, predsednik sodišča v pokoju: Mila Klicin. pubH-c.ist iz Novega Sada; dr. Milan Metikoš, advokat iz Gline: Aca Dir.ič, trgovec iz Beograda in Adolf Ribnikar, publicist iz Ljubljane. Za člane nadzornega odbora so po-c? f «i it! Ioni« Q o \*i P-mnnvir nolknvnik v r>o- " 1 tO Skokaljevič, profesor v pokoju in Milan Aleksandrovič, bivši kmet beograjske občini* Kmetijska razstava v Kraniu Beograd. 25. julija, p. Ministrstvo pro-svete je dovolilo uporabo prostorov osnovne šole v Kranju za namestitev kmetijske razstave, ki se bo vršila od 9. do 13. oktobra t. 1. Za časa razstave ne bo šolskega pouka. Nove borze dela Beograd, 25. julija. AA. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je izdal odlok, po katerem se ekspoziture javnih borz dela v Skoplju, Nišu, Banjaluki in na Sušaku preurede v podružnice javnih delovnih borz in da se za te podružnice imenujejo nadzorni odbori v zmislu zakona in naredb. Slovenec provincijal zagrebških frančiškanov Zagreb, 25. julija n. Zagrebški franjev-ci so izvolili za svojega provincijala Slovenca dr. Bernardina Polonija, rojaka iz Ptuja. Potrditev izvolitve protestantskega škofa Beograd, 25. julija AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra za pravosodje je s soglasjem predsednika ministrskega sveta potrjen dr. Filip Popp za škofa evangeljsko-krščanske cerkve avgs-burške veroizpovedi kraljevine Jugoslavije. Štedenje v Zedinjenih državah Washington, 25. julija, s. Z^ ozirom na grozečo nevarnost, da bosta državna proračuna prihodnjih dveh let lahko izkazala deficite, je predsednik Hoover odredil vsem predstojnikom vladnih departementov, naj sestavijo zadevne predloge za .finančno leto 1933. na podlagi najnižjih možnih postavk. Maniu v Sina ji Sinaja, 25. julija, r. Med drugimi odličnimi gosti, ki so tekom današnjega dneva prispeli v Sinajo. je tudi predsednik narodne carariistične stranke Maniu. Kako* sS zatrjuje, se bo udeležil Maniu poročnih svečanosti na izrecno željo kralja Ka-rola. Zaradi tega smatrajo v političnih kro-£ih. da bo prišlo pri tej priliki tudi do važnih političnih razgovorov. Poroka princese Ileane z Antonom Habsburškim se bo vršila jutri dopoldne v kraljevskem gradu Pelcš. Samomor uglednega bančnika v Berlinu Berlin. 25. julija, g. Ravnatelj Nemško-iužnoameriške banke Viliem Tang se je danes dopoldne obesil na vrhu svoje vilevGru-newaldu. Nemško - južnoameriška banka j« bila ustanovljena skupno z Danat - banko. Ravnatelj Tang je bil dolsra leta v načelstvu banke in eden izmed najbolj znanih bančnih ravnateljev v Berlinu, kjer je užival splošen ugled. Kai ga je napotilo v smrt, naenkrat še ni točno znano Vlomilci odnesli 20.000 Din Zagreb, 26. julija, n. Preteklo noč je bil izvršen zelo predrzen vlom v trgovino Bra-ča Hiršler v Gajevi ulici 3, tik JelaCiče-vega trga. Vlomilci so z dvorišča razbili vrata in vlomili v tiskarno, kjer so z modernim vlomilskim orodjem odprli Selezn« blasrajna ter odnesli v gotovini 20.000 dinarjev. Zavarovanje proti elementarnim nezgodam Vsako leto smo priče večjih ali manjših elementarnih nezgod, ki gospodarsko uničujejo cele vasi in tudi cele občine. Kmetje trpe nepopravljive škode. V krajih, kjer se take katastrofe pogosto ponavljajo, začne propadati kmetija za kmetijo in beda vedno bolj in bolj razjeda našo vas. Prizadeti posestniki sami niso gospodarsko tako močni, da bi iz lastnih sredstev mogli nadomestiti nastalo škodo, samopomožnih organizacij tudi ni. Edino zatočišče je javna oblast, od katere ljudstvo pričakuje pomoči. Ta javna oblast je država, odnosno banovina; občine v svojih proračunih navadno ne poznajo postavk za take potrebe. Proračunske možnosti države ali banovine pa so tudi omejene in ob večjih katastrofah mora država storiti posebne ukrepe in poiskati izredne kredite, poiskati pa seveda tudi izredne dohodke. Zato je javna pomoč navadno skromna; pogosto mora priskočiti na pomoč zasebna dobrodelna akcija, n. pr. Rdečega križa. Vsa ta sredstva pa niti približno ne morejo izbrisati katastrofalnih gospodarskih in socialnih posledic elementarnih nesreč. Pomanjkanje dobro izvedenih preventivnih mer je ob takih prilikah prav zelo občutno. Pojavljajo se misli in predlogi, da je treba imeti v take svrhe posebne fonde, ki naj bi se stalno vsako leto do gotove višine datirali iz najrazličnejših dohodkov. S tem bi bila ustvarjena neka stalna rezerva, iz katere bi se nudilo nujno pomoč. V borbi za življenjski obstoj je bil človekov razum že od pradavnih dni prisiljen, da je moral misliti tudi na izredne, nepredvidene dogodke, ki lahko gospodarsko moč posameznika ali znatno os)abe ali celo popolnoma uničijo. Člo-\ek je moral vedno iznova ugotoviti, da je popravilo škod, nastalih zaradi nepredvidenih dogodkov, iz lastnih sredstev navadno nemogoča. Treba je ^ komula-tivne organizirane pomoči. Prišel je tako na obliko zavarovanja, ki igra danes v gospodarskem in socialnem življenju držav izredno važno vlogo. Zavarovanje je na svoji socialni in gospodarski važnosti danes že toliko pridobilo, da je nepogrešljiv element vsakega gospodarskega življenja. Skušnje so pokazale in kažejo, da je edinole zavarovanje ona organizacijska forma samopomoči, ki nudi zanesljivo jamstvo, da bo nastala škoda popravljena in to z znosnimi sredstvi prizadetih posameznikov. Zavarovanje hrani v sebi važno socialno funkcijo in v svojem uveljavljanju realizira narodno-gospodarsko načelo, da je treba z malimi sredstvi dosezati kar največji efekt. Tako so mogli biti najvažnejši socialni problemi rešeni le potom zavarovanja; tudi gospodarsko življenje se more proti nepredvidenim škodam braniti le z zavarovanjem. Stvarno in socialno zavarovanje sta danes faktorja, ki v mnogih smereh vzdržujeta socialni in gospodarski red in pospešujeta napredek. Organizacija zavarovanja ni lahka stvar. Posebne težkoče se pojavljajo tam, kjer je riziko nepreračunljiv ali težko preračunljiv in se ne da zanesljivo izraziti v statističnih ugotovitvah. Vidimo zato, da se zavarovanje razvija paralelno z razvojem statistične vede. Dejstvo ri- zikove negotovosti je mnoge panoge zavarovanja potisnilo na polje javnega skrbstva in pričelo zavarovanje voditi v javno-pravno in zasebno-pravno zavarovanje. Javno skrbstvo je moralo prevzeti zlasti one panoge zavarovanja, ki imajo za predmet socialno-šibke sloje, od katerih ni mogoče zahtevati plačevanja visokih zavarovalnih premij. Požar, toča, suša, poplave, viharji, potres so elementarni pojavi, ki udarjajo najširše in s tem socialno najšibkejše sloje naroda. Njim se pridružujejo še bolezen, onemoglost, starost in smrt. Vsi ti pojavi življenja nosijo s seboj nesrečo in obup, socialno bedo. Jasno je, da more biti zavarovanje proti tem pojavom, zlasti v kolikor prizadevajo socialno šibke osebe, le predmet javnega skrbstva. Te panoge zavarovanja morejo imeti le javno-pravni značaj in šele v drugi vrsti tudi zasebno-pravni značaj. V zasebno-pravnem zavarovanju stoji socialni moment v ozadju in prevladujejo zasebni pridobitni interesi. V Nadlesku n. pr. je požar povzročil tri milijone _ dinarjev škode, zavarovalnina pa doseže komaj pol milijona. Socialni in gospodarski namen zavarovanja torej tukaj ni dosežen. Tudi pri posameznih požarih se to malo-kedaj zgodi. Zakon o pospeševanju kmetijstva govori na kratko tudi o zavarovanju proti toči in o zavarovanju živine. Ti dve panogi zavarovanja se imata urediti s posebnimi zakoni in sicer na zadružni osnovi. S tem je organizacijska forma prejudicirana in to v korist načela prostovoljnega zavarovanja, ker je tudi članstvo v zadrugah samo prostovoljno. Mislim, da bi bilo pri zavarovanjih, ki morajo imeti soc. tendence, na mestu samo obligatorno zavarovanje. Zakon ne omenja zavarovanja za primer poplav; tudi požarno zavarovanje ima po tendenci zakona o pospeševanju kmetijstva še naprej ostati predmet zasebno-pravnega zavarovanja. Ogenj v skednju ali v kozolcu pa ima isti učinek kakor toča na polju. K pospeševanju kmetijstva spada tudi požarno zavarovanje. To potrebo vidimo vsak dan resneje. Zavarovanje proti elementarnim škodam more biti le kolektivno in ne individualno, vsaj za neki minimalni riziko. Prilike v naših vaseh ne dopuščajo individualnega zavarovanja, ker je to za našega preprostega kmeta preveč komplicirano. O krizi na kmetih se zadnje čase mnogo piše in tudi mnogo razmišlja. Mnogo vzrokov se navaja in morda so vsi pravilni. Tudi mnogo predlogov za ublažitev krize je padlo in marsikaj se je v tej smeri že tudi storilo. Ako si krizo vsestransko ogledamo in imamo pred očmi predvsem krizo malega kmeta, potem moramo priti do zaključka, da bo kriza za 50% olajšana, ako organiziramo zavarovanje proti elementarnim nezgodam in ga izpopolnimo s starostno preskrbo malega kmeta. Vsakodnevne nesreče nas v tem spoznanju utrjujejo. Mali kmet nima zemlje, da bi dvigal produkcijo, nima pridelkov, da bi jih prodajal. Njegova želja in potreba je zato, da bi bilo delo njegovih rok, ki mu daje vsakdanji kruh, zavarovano in sigurno v svojem efektu. Dr. Joža Bohin jec. Pred zaključkom šahovske olimpijade Včeraj je Jugoslavija proti močni poljski ekipi igrala neodločeno ter nroti Danski dosegla 3 in pol točke — S tem se je po predzadnjem kolu povzpela na drugo mesto Praga, 25. julija, h. Dopoldne so se od« igrale viseče partije iz XVII. kola. Jugos slavija : Poljska 2 : 2. Dr. Astaloš je po* razil dr. Tartak0werja, Frydmann pa Kd= niga. Partija dr. Vidmar : Rubinftein je ostala remis. Avstrija : Letonska 1 in pol : 2 in pol, Amerika : Španija 3 : l, Litva : Rumunija 1 : 3, Francija : Madžarska 1 : 3, Anglija : Nemčija 3 in pol : pol, Nor ve« ška : Švica 1 : 3. Popoldne se je odigralo XVIII., to je predzadnje kolo šahovske olimpijade. Ju« poslavlja: Danska 3 in pol : pol. Dr. Asta« loš je porazil Grusberga, Kostič Liea, Pire pa Lartena. Partija Andersen : dr. Vid« mar je končala remis. Češkoslovaška : Francija 2 : 1 (1), Madžarska : Avstrija 2 : 1 (1). Amerika : Rumunija 3 in pol : pol, Poljska : Litva 1 : 1 (2), Letonska : Švedska 2 : 1 (1), Nemčija : Italija 2 : 1 (1), Anglija : Švica 2 : 1 (1), Španija : Norveška 2 : 1 (1). Nizozemska ie bila prosta. Stanje po XVIII. kolu je: Amerika 46, Jugoslavija 44 in pol, češkoslovaška 43 in po! (1). Poljska 43 (2), Letonska in Avstrija 43 (1), Švedska : Nemčija 42 (1), Anglija 39 in pol (1), Madžarska 37 in po! (1), Nizozemska 33 in pol, Švica 31 in pol (1), Francija 29 (1), Litva 27 in pol (2), talent podjetju tnatijHa godGe Vaši prostori: vrt, hotel, restavracija, kopališče bodo dobili novih stalnih obiskovalcev, če si dobite Nabavite si pri nas eCetlftiČHc gCadGeno napravo obstoječo iz radijskega aparata in gramofonske aparature z modernim zvočnikom. Naprava Vam bo noč in dan z neizčrpnimi sporedi na razpolago. Zahtevajte takoj ponudbe od adio ZtjuGCjana 9428 dobro sodbo! Rumunija 26, Italija 22 in pol (1), Danska 18 in pol, Španija 15 (1), Norveška 12 in pol (1). Jutri se olimpijada zaključi. Ob 20. uri 6e bo zmagovalcu svečano izričil pokal, nakar bo sledil banket. V turnirju B. je Vidmar mlajši zasedel drugo mesto. Agrarne interesente občine, srenje, sosesike in zadruge, ki nameravajo uveljaviti pravice do veleposestnik gozdov po zakona o likvidaciji agrarne reforme, opozarjamo na članek g. dr. Spiller-Muysa na 15. strani današnjega »Jutra«. V soglasju z mnogimi drugimi pravniki zastopa namreč pisec mnenje, da ni gotovo, ali bo obveljalo podaljšanje roka za prijavo zahtev po veleposestnik gozdih. Zato svetuje vsem prijateljem, da vložijo svoje prošnje najkasneje jutri, v ponedeljek._ Strah in zavist imata velike oči... Od Snežnika do Triglava, po vsem dolgem pasu Karavank in Kamniških planin, pa vse tja preko Pohorja do solnčnih Slovenskih goric je že drugi, tretji mesec v najbujnejšem razvoju naš planinski šport, doli po dolinah in ravninah je vse ljudstvo po polju, da spravlja pod streho sadove svojega truda in dela, a po železnih cestah so polni vlaki onih, ki hite v naše planinske kraje iskat odpočitka, razvedrila in zdravja, polni vlaki domačinov in tujcev, polne ceste, pota in steze. Slovenija je na stežaj odprta vsakomur, domačinu in tujcu, da si jo ogleda vso, kjer, kakor in kolikor hoče. Ničesar nimamo, kar bi hoteli skrivati: vse, kar imamo, nudimo na ogled vsak čas in vsakomur, ki prihaja k nam dobre volje in dobrega srca. Zato se nam mora zares zdeti čudno, kako je mogoče videti pri nas toliko baje tako skrbno čuvanih tajnosti, toliko za nas same, ali ravno tako in še bolj za naše najbližje sosede tako sumljivo skrivanega snovanja in delovanja, nekih mrzličnih priprav za neke naklepe in podvige, ki baje silno vznemirjajo naše miroljubno sosedstvo, cele ogromne grmade nekega vojnega materiala in strahovite množine oborožene sile, ki kakor kobilice plodna polja poplavlja vse naše obmejne pokrajine... Itafijanski fašistični tisk je kakih štirinajst dni sem poln in prepoln takih tar-tarskih vesti o ogromnih množinah vojaštva, ki jih baje Jugoslavija porazmešča ob meji proti Italiji in Avstriji. Vsa Slovenija se izpreminja v eno samo velikansko vojašnico, dobi svojo posebno, šesto armijo, prav na meji proti Italiji in Avstriji, a orožje in strelivo že več mesecev prihaja skoraj dan za dnem v celih transportih iz češkoslovaške in Francije. In to še ni vse! Po vsej državi se razdeljujejo prav sedaj vsem rezervnikom mobilizacijske namembnice, tako da v primeru mobilizacije vsak vojak ve, kjer se mora zgla-siti. Pa izseljenci v Severni in Južni Ameriki se na vse mogoče in nemogoče načine vabijo, da bi se vrnili v domovino, seveda samo zato, da bi se tako povečala oborožena sila države. Cele trope dobro plačanih agentov so ae vrgle na izseljence v obeh Amerikah, da bi jih izvabili nazaj čez morje. Kar po 15 dolarjev dobivajo za vsakega izseljenca, ki se vrne!--- Vse to in marsikaj drugega — tudi brez-domovinike in brezverne slaneknehte«, ki se prodajajo Franciji — vidi italijanski fašistični tisk v naši Sloveniji, v naši Jugoslaviji in nas Jugoslovenih. Vse to, česar mi sami in nihče, ki prihaja k nam, ne vidimo in ne vidi, dasi leži vsa Slovenija odprta kakor na dlani pred nami in pred njim. Ima pač silno velike oči italijanski fašistični tisk, in še tem bolj, ko gleda v Slovenijo, ne morda skozi žično mejno ograjo, ki bi mu menda vendar ne kvarila toliko pogleda, niti z očmi svojih vohačev, ki jih ima vse polno raztresenih tod, pač pa skozi očala onih bednih izbe-gliških plačancev, ki se na Dunaju zbirajo okoli raznih Paveličev in Perčecev in si za Judeževe groše, ki jih dobivajo od sovražnikov našega naroda in. naše države, izmišljajo po naročilu vse, kar bi ob dani priliki moglo biti dobrodošlo tistim, ki jim je močna Jugoslavija trn v peti, njena vzorna narodna obramba pa pest na oko. In če se potem italijanski fašistični tisk, kakor n. pr. rimski »II Lavoro Fascista«, še hoče norčevati iz nas, češ, s čim naj plačamo vse to naše »oboroževanje« proti Italiji in Avstriji, ko nam Nemčija pač ne bo plačala reparacij iz posojila, ki ga dobi od Francije, ali morda »s prodajo književ-niških in umetniških zakladov, ki jih hrani v svojih znamenitih muzejih in knjižnicah velika prestolnica domovine Konstantina Velikega, Niš s svojimi 25.000 prebivalci«, pač ni treba, da se razvnemamo zaradi te fašistične zlobe. Kakor njihove, našo miroljubnost obrekujoče izmišljotine, tako tudi njihovo zlobno zasmehovanje našega domnevnega prosvetnega uboštva prepuščamo sodbi zgodovine, ki bo sodila in razsodila, kakor je sodila in razsodila tolikim Terzitom, Efialtom in Herostratom. Kulturonosci, ki so čez noč uničili vse kulturno življenje polmilijonskemu narodu, imajo pač najmanj pravice, da bi zasmehovali koga zaradi nekulturnosti; če pa kriče iz strahu, ki ima velike oči, pa naj zamižijo, da se streznejo! Nemški načrti s Srednjo Evropo Zanimive informacije o notranji situaciji v Nemčiji in o nemških aspiracijaft na Srednjo Evropo U milijonov ljudi na kolonijalni razstavi Pariz, 25. julija. AA. Na seji ministrskega sveta je minister za kolonije Revnaud poročal, da je mednarodno kolonijalno razstavo v Parizu obiskalo meseca maija nad 3,111.000 ljudi. Junija je bilo na razstavi 4,468.000 obiskovalcev. Prvih 20 dni julija pa 3,227.000. Do 20. t. m. je torej videlo to razstavo blizu 11 milijonov ljudi. Mraz v Rumuniji Bukarešta, 25. julija s. Iz severovzhoda je pritisnil na Rumunijo nenaden mraz. V okolici Jassyja je padel termometer na 4, v gorah celo na 2 stopinji Celzija. Hmeljski trg Žatec. 25. julija, b. Tendenca mirna, cene nespremenjene i20 do 250 Kč brez prometnega davka. Javni martacijski urad v Žatcu je do danes registriral 170.000 meterskih stotov. Češkoslovaški hmeljski sindikat nadaljuje s svojo prodajno akcijo ter sortira neprodani hmelj po kvaliteti. Rast hmelja ugodna. Parasitov ni. Izgledi žetve so na i Češkoslovaškem in v inozemstvu ugodni. Dunaj. 23. julija. Pot nemškega državnega kancelarja dr. Briininga in zunanjega ministra dr. Curti-usa v Pariz in London je vzbudila dokaj lepih nad in nekateri so že napovedovali novo, zlato dobo, ki pride v Evropo iz sporazuma med Francijo in Nemčijo. To upanje se je izkazalo kot varljivo: rezultati pariške in londonske konference so precej skromni. To ni posebno čudno, zakaj javno mnenje v Nemčiji niti iz daleč ni zrelo za lojal« no, iskreno pobotanje z zapadnim sosedom, še manj seveda s Poljsko. Večina nemškega naroda se še vedno ni pomirila s stanjem, kakršno so ustvarile v Evropi mirovne pogodbe. Ta odpor se radikalno izraža pri narodnih »ocijalistih in nacionalistih z ene ter pri komunistih z druge strani. Toda tudi ostale stranke so več ali manj enakih misli: le, ker so prevzele odgovornost za vodstvo državne politike, se pri njih izražajo ista stremljenja nekoliko zmerneje. V povojni Nemčiji beležimo tri glavne zunanje politike. Prvo je inavguriral po* kojni dr. Rathenau v Rapallu s skiepom zvezne pogodbe s sovjetsko Rusijo. Ta politika je stremela za tem, da z naslonitvijo na Rusijo izsili od zapadnih sil počasno likvidacijo versaiske mirovne pogodbe. Sčasoma se je Nemčija uverila, da vodi ta pot h katastrofi v prvi vrsti Nemčije same. Zato je začela iskati novo smer. Dr. Stre-semann je uvedel novo politiko, ki je iska« la ustvaritve nemških želja v naslonu na zapadno-evropske siie, seveda ne da bi prekinila zavezništvo s sovjetsko Rusijo. Dr. Stresemann je bil nedvomno največji nemški zunanji minister po vo:ni; njegova politika je prinesla Nemčiji več koristi kakor napori vseh ostalih nemških državnikov. Z vztrajnim delom in z ogromnim samozatajevanjem se je temu nemškemu nacijonalcu posrečilo prepričati svet, da mu gre za iskreno sodelovanje s Francijo in Anglijo in za ustvaritev boljše, solidarne Evrope. V resnici pa je tudi dr. Strese-mannu lebdel pred očmi isti smoter kakot prej dr. Rathenau-u, to jc, da se mirovne pogodbe spodkoplje jo in da se sila Nemčije na novo sezida. Le njegova metoda je bila drugačna in mnogo izdatnejša. Posrečilo se mu je na lep način spraviti zavezniške čete iz zasedene Nemčije, priboriti Nemčiji ravnopraven sedež v Društvu narodov in jo zopet uvrstiti kot soodločujočo članico med zbor velikih sil. Njegova pre-rana smrt je to uspešno politiko nenadno prekinila. V Nemčija so prišli na povoje elementi, ki so zapeljali zunanjo politiko v drugo smer. Stresemannov naslednik dr Curtius ni dejanski voditelj v zunanjem uradu, kakor je znano vsakemu posvečen-cu v nemške razmere. Faktično odločuje tam jteneralni direktor von Biilow, nemški kolega Briandovega intimnega sotrudnika Berthelota. Nova nemška zunanja politika, ki stoji v znamenju Biilovva, hoče osvoboditi Nemčijo varuštva tako zapadne Evrope kakor Rusije in jo postaviti na lastne noge. Nemčija se je po smrti Stresemanna in po ogromnih uspehih, ki jih je dosegla njegova politika, začutila tako močno, da se ji_ ie zazdelo, da poskusi stvoriti novo nemško ero v Srednji Evropi. Značilno je, da je Biilovv poslal prejšnjega najintimnejšega Stresemann o vetji. Samostojna politika, ki io hoče Nemčiia voditi, za katero se čuti dovolj močno in o kateri ndsli. da ne bo naletela na odpor An zlije da io bodo Zediujenp države celo podpirale, dočim io bo Franciia predpostavljala agresivni politiki Anschlussa. stremi za oblikovaniem veiikeea srospodar-skeca bloka vseh držav Srednje Evrope. Dočim se ie dosiei — tako nraviio Nemci — vselej, kadar se ie razmotrivalo o ustvaritvi sredn.iecvronskeza eosoodarske-ea bloka aH podunavske konfederacije, iz teh kombinacii vedno izključevala Nemčiia. bo oosihma! stopila Nemčija na čelo pokreta za ustvaritev Sredn.ie Evrope in ho postala sama njen naivažneiSi sestavni člen. Da se ne bi take« v začetku izzval odločen odpor FTanciic. se ne bi Nemčiia naipreie posaiala z Avs&riio kakor ie to storil dr. Curtius. ampak z naioddaljcneišo državo, z Rumunijo. Nova trgovinska no-pocodba z Rumuniio ic baie že začetek iz-vaiania tesa velikeca nemškega načrta. Za Rumunijo bi prišle na vrsto Madžarska. Jugoslavija. Cehoslovaška. Avstrija, balkanske dežele, na tudi sama PoiIska. V to veliko gospodarsko Srednjo Evropo, ka-koršno zamišljajo Nemca, bi mogla vstopiti hidi Itafera. Nemčiia seveda ne bo priznala, da tak načrt obstoii. in viri. iz katerih iz-haiaio te informacije, trd-iio — kakor ie naravno — da nihče ne misli na imperialistično Mittelcvrono no receptu med vo"-no nroslulega Naumanna. Bodoča Srednja Evropa no Biiiowovem zasnutku naj b' bila velika naravna gospodarska zaiednica samostojnih držav. Anscbluss Avstriie bi se opustil, vprašanje narodnih manjšin bi se uredilo v medsebojnem zaurraniu in b* izgubilo svoio današnjo važnost, ko ie še eden glavnih instrumentov nemške zuna-nie politike. Niti vprašanje reviziie meia med državami, ne bi bilo aktualno v taki novi atmosferi. Buk>wvve Srednja Evropa bi bila miroliubna. a ob enem naimočne š! iez proti boliševizmu. Notranjepolitični položaj v Nemčiji Za boljše umevanje teh nemških kombinacij naj dodamo par opomb o nemški notranji situaciji, kakor jo opisujejo isti informatorji. Dejanska oblast v Nemčiji je danes v rokah majhnega kroga ljudi, ki mu v prvi vrsti pripadajo osebni tajnik državnega predsednika Hindenburg mlajši, general Gronner, neki višji oficirji Eeiclisvvehra in pa baš g. Biil^v. Ta krog je odločen, da za vsako ceno oMrži oblast v svojih rokah. Posluževal se bo vseb sredstev, da onemogoči nacijonalno-socijalistično revolucijo in da na drugi strani zatre sleherni poizkus komunističnega prevrata. Komunistično gibanje v Nemčiji je nenavadno močno i a 'baje pričakuje celo velik del inteligence od zmage boljševizma izpolnitev nemških nacionalističnih in imperialističnih idealov. Dobra polovica Hitlerjevih pristašev niso nič drugega,kakor nacijonalni boljševiki. ki bi v primeru revolucije stopili na stran komunistov. Ako se hoče obvladati taka notranja situacija, sc potrebna najradikalnejša sredstva. Nemški vladajoči krog je odločen, da se jih brezobzirno poslnži. Že danes imamo v Nemčiji maskirano parlamentarno diktaturo s pristankom socijalne demokracije. Pravijo pa, da pojde današnja oblast še dalje. V jeseni bi se morale izvršiti volitve v Pru-siji. Verjetno je, da bi na teh volitvah zmagali radikalni elementi na levici in desnici-Zato do volitev sploh ne bo prišlo. Tudi Reichsiag sam bo. če ne bo ubogal, razpu-ščen. proglašena bo brez oklevanja policijska in končno vojaška diktatura, ako se bo zdelo vladajočemu krogu, da je lo najprimernejši izhod iz težav. Nikakor ne bo prišlo v Nemčiji do ere Kerenskega kakor v Rusiji. To se bo za vsako ceno preprečilo. Gornje povsem avtentične informacije iz nemškega vira objavljamo, ker bodo morda nekoliko pripomogle k umevanju sicer dokaj neumljivega zadržanja Nemčije v zadnjih tednih. Ali je bilo o vseb teh načrtih in kombinacijah, v kolikor res obstojajo, govora tudi na pariških in londonskih zajip-mh sestankih med francoskimi in nemškimi državniki, se seveda odtrguje znancu javnosti. Fabiu«. Finale za Davisov pokal Francija vodi z 2:1. Pariz, 25. julija g. Angleži, ki so se % zmago nad 28 narodi kvalificirali za finaliste v boju za Davisov pokal, so morali danes v drugem srečanju s prehodnimi lastniki te dragocene trofeje že občutiti odlično formo Francozov. Francoski par Co-chet-Brugnon je odpravil Angleža Kings-ley-Hughes v 4 setih s 6:1, 5:7, 6:3, S:6. Po tej zmagi vodi Francija že z 2:1 in ni več dvoma, da bo ostal Davisov pokal še eno leto v njeni posesti. Francoska zastopnika v singleu Chochet in Borotra sta najmanj tako močna, da bosta jutri z lahkoto osvojila vsaj še eno točko za Francijo, ki je potrebna za konnčoveljavno zmago. Izglede za. morebitno točko za Anglijo ima samo Austin. Današnji igri jc prisostvovalo rekordno število občinstva, med njim številni diplomati, politiki, ministri in tudi predsednik republike Paul Doumer. Gledalci so navdušeno sprejeli zmago Francozov. nannvpr? Zagrebška vmnenska napoved za dai»«»«: Porast oblačnosti, nekaj toplpje, tu in tam vetrovno. — Situacija včerajšnjega dne: Velika baroni f turška depresija, ki se je formirala pri Islanrlu, prodira polagoma proti evropskemu kontinentu ter pokriva že njegovo zapadno obalo. Anticiklon se umika proti vzhodu, a pokriva še vedno dobršen del vzhodne polovice kontinenta. Barometerski pritisk je pod vplivom prihajanja depresije pričel stalno padati ter je v naši rozaparlu- Temperature so padle samo me-državi padel za 3 do 7 mm. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Po pritisku zapadnega zraka — marsikje z močnimi padavinami — spremenljivo in hladno vreme. le pozneje, ker moraiio poprej preurediti železniški tir tovornega kolodvora. Pa tudi tu so že danes začeli kopati temelj. Glavna carinarnica pa bo do pozne jeseni tudi že pod streho. Čez zimo se bo sirova stavba posušila in spomladi bodo pričeli z olepšavanjem stavb. Računati je, da bo carinarnica drugo leto sredi avgusta že popolnoma zgrajena. Kako velik obseg zavzema cela stavba carinarnice, je razvidno iz ogromne količi* ne stavbnega materijala, ki ga bodo porabili nri zidavi. Porabilo se bo približno 1,200.000 komadov zidne opeke, okrog 100 vagonov cementa, okrog 50 vagonov apna in okroglo 6500 kub. m gramoza in peska. l>ružba dobiva opeko povečini iz lastne opekarne na Viču. Vodstvo stavbne družbe je poverjeno direktorju in/. Hengerju, ki je že pred vojno gradil železniško progo od Jesenic do Bohinja. Stavbna družba je v Ljubljani že zgradila mnogo monumentalnih zgradb, tako pala-čo banske uprave ob Bleiweisovi cesti, ju-stično palačo, gimnazijo v Kranju, osnov- no šolo v Zgornji Šiški in pred vojno 1. 1905 novi kolodvor državne železnice v (Gorici. Oblečemo Vas elegantno od nog do glave za mal denar zelo ugodno. — Tudi na obroke! A.PRESKER Llublfana, Sv. Petra c. 14 Maši kraji in Temelj spomenika kralja Petra v Ljubijani Predsednik inž. Bevc in blagajnik g. Milan vinasto posodo v kateri so listino zazidal: Ljubljana, 25. julija. V mestni posvetovalnici se je danes ob 11. vršila svečana seja častnega predsedstva m reprezentančnega odbora za postavitev spomenika kralju Petru, da poroča o nabiralni akciji in drugih poslih, da bo tako mogel tudi širši forum naše javnosti presoditi in odobriti odborevo delo. -Svečane seje so se udeležili med drugimi gg. hrigadni general Popovič v zastopstvu komandanta dravske divizije, mestni župan dr. I'uc. ljubljanski škof dr. Rožman. ■rektor univerze dr. šerko, predsednik bivše narodne vlade Pogačnik, dvorna dama ! a vCarjeva, predsednik upravnega so-d^ča v Celju dr. Vrtačnik, direktor fi-d rckcije dr. Povalej, zastopnik Delavske zbornice g. Filip Tratnik, pred-sedn k -r/enjerske zbornice inž. Šuklje, rastopn:k Sokolske /upe dr. Pipcnbacher, , SMStopn k .RjS g. Mikuš in dalje zastopni-Narodne odbrane. JS, CMD, Vodnike., •ve družbe, Slovenske Matice, Soče ter <-:/n:h drugih društev in organizacij do-č:m so biii vsi drugi člani reprezentančnega odbora zadržani. Na svečani seji je poročal predsednik izvršilnega odbora g. inž. Ladislav Bevc, k: ie iskreno pozdravil udeležence, se jim zahvali! za pozornost in nato razvil ves historjat akcije za postavitev spomenika kralju Petru v Ljubljani. Odbor je imel težko nalogo organizirati nabiranje prostovoljni prispevkov, čeravno so šli v plemenit namen. Na bloke se jc nabralo komaj <>2.000 Din, nad 1000 blokov pa je šc zunaj in prosi odbor, naj jih nabiralci č'"m preje vrnejo, za prodane pa polože obračun. Vsa nabiralna akcija, združena z dolgim naporom, je vrgla 4S2.000 Din. dočim stane spomenik 275.000 Din. Prišteti je treba še druge stroške, ki pa niso tako vel k:, da. bi bil ves nabrani denar porabljen. Odbor je dobil na obrestih toliko, da ie vzdr/uval tudi razmeroma velik pi-sarnišk-' oh ra t in se bo preostanek porabil za doV-'i'c;ne namene. Zanimivo in značilno v. da so darovali za spomenik večino mali ljudje in gre le malenko-s*- na račun premožnejših poedincev in ustanov. Sterlekar držita spominsko listino in ko-v podstavek. Na levi general Popovič . Govornik je tudi omenil, da je dobil izvršilni odbor glede na zlobne vesti o tem, da njegovo poslovanje ni v redu, popolno zadoščenje, ko je g. ban odredil revizijsko komisijo, ki je našla vse v vzornem redu. Pri programu odkritja spomenika je govornik omenjal, da je vložena prošnja za brezplačno vožnjo, ki bo najbrž dovoljena. Odkritje spomenika bo na dan 6. septembra dopoldne. Predsednikovo poročilo je bilo sprejeto z velikim odobravanjem, nakar je predlagal predsednik Slovenske Matice g. dr. Lončar, da sc odboru izreče zahvala za težko in vestno delo. Zborovalci so njegov predlog k vi tiral i z aplavzom in »Živijo« klici. Predsednik inž. Bevc je nato še na kratko opisal listino, ki jo je na koži natisnila Delniška tiskarna in poskrbela tudi poniklano bakreno puščico, ki je okrašena z obročki in malimi dckorativni-mi ročaji na krajih. Listino krasi velika inicijalka in je bila izdelana po načrtu arhitekta inž. Omahna v slogu starih ro-kopisov. Listina nosi napis: »Koncem leta 1918. so izvojevaH Slovenci svobodo, ko so zvezali svojo usodo 7. usodo Srbov in Hrvatov, bo-rečih se prav tako za svobodo vseh. in jo položili v roke kralja Petra. Izhajajoč iz ljudstva, živeč v njegovi sredi, v radostnih in bridkih dneh. in vodeč 2a v neenaki borbi k zmagi, je kralj Peter simbol nesebičnega naroda, borečega se za svobodo in svetel vzor. da se borec ra svobodo ne sme vkloniti. Zmaga njegova je bila obenem zmaga Slovencev. Tz hvaležnosti mu postavijo Slovenci 1. 1931. spomenik, ki ga je izklesal akademični kipar Lojze Dolinar. Odbor za postavitev spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani. Gostje so občudovali krasno delo, nakar je predsednik inž. Bevc povabil navzoče k svečanemu aktu v zidanja listine v mestno hišo. Svečanost je bila zaključena ob 12. Pred zazidanjem spominske listine v podstavek bodočega spomenika prečita predsednik odbora za postavitev spomenika g. inž. Bevc dokument zbranim zastopnikom Naglo napredovanje gradnje glavne carinarnice še, deloma že pod streho. nega kamnoloma v Podpeči. Na čolnu pripeljejo čolnarji do 2 vagona kamna. Poleg kamna se objekti grade iz opeke. Stanovanjske hiše bodo enonadstropne Vse hiše bodo do konca avgusta pod streho. Zidarska dela pa tudi zato tako naglo napredujejo, ker ima družba ves stavbni materija! kar pri rokah. Pesek vozijo iz bližnje gramoznice, ki je tudi last družbe. Družba pa ima dalje pri kolinski tovarn! lastno žago na električni pogon. Poleg žage pa druge delavnice, tako kovačnico io kolarnico. Južno nove Vilharjeve ceste gTade sedaj stražnico finančne kontrole, kjer bosta nameščeni tudi kuhinja in jedilnica za samce, in malo poslopje mestnega dohodar-stvenega urada. Obe stavbi bosta kriti z ravnima železobetonskima strehama. Glavno poslopje, to je upravno poslopje z velikim modernim skladiščem, bo zgrajeno šc Ljubljana, 25. julija. Že 57 let obstoječa Stavbna družba, ki se je do prevrata nazivala Kranjska stavbm-ska družba in ki zaposluje v vseh svojih podietjih do 500 delavcev, katerim izplača vsakih 14 dni do 250.000 Din na mezdah, kaj naglo gradi glavno carinarnico ob novo projektirani Vilharjevi cesti. Najprej je družba pričela z gradnjo stanovanjske kolonije na severni strani omenjene ceste. Dela prav hitro napredujejo zlasti, če pomislimo. da se je šele 13. junija vršilo slavnostno polaganje temeljnega kamna. Danes je že eno poslopje stanovanjske kolonije pod streho. V njem bo 6 lepih in udobnih stanovanj. Stanovanjka kolonija bo štela 5 objektov, v katerih bo za 26 družin prostora. V teh objektih bosta tudi 2 trgovini. Vse hiše se zidajo najprej v temelju do 1 m visoko iz podpeškega kamna, ki ga družba, dovaža po Ljubljanici iz svojega last- Pogled na stanovanjske hi priznanja za svoje dolgoletno vneto in nesebično delovanje za kulturni napredek naroda. Najumestnejša jc zatorej prilika, da se tudi o g. Janku Kodermanu o povodu njegovega lepega družinskega jubileja rz-pregovori beseda o dolgotrajnem, truda in. izkušenj polnem službovanju med slovenskim ljudstvom. Pred dobrimi 42 leti je g. Janko Koder-man, doma od Sv. Lovrenca na Dravskem polju, kot absolvent mariborskega učiteljišča nastopil svoje prvo službeno mesto podučitelja v Leskovcu, odkoder so ga pr> krajšem službovanju premestili v št. Janž na Dravskem polju, kjer je povedel pred oltar hčerko uglednega veleposestnika Le^ nika. Težavni časi so nastopili za mlada zakonca, ko sta se naslednje leto morala seliti na našo skrajno obmejno postojanko, k Mariji Snežni onkraj Maribora, Ali najlepši razmah je idealnemu šolniku Kodermanu odprla premestitev v lepo savinjsko občino Veliko Pirešico, kjer je vsega skupaj služboval celih 29 let. Na njegovo pobudo je bila v Zgornji Ponikvi leta 1902. zgrajena nova dvorazrednica, sam pa se ia odtod z družino preselil leta 1909. v novo, lepo velikopireško šolo. kjer je živel in deloval vse do svoj© upokojitve v leta 1925. V vseh krajih službovanja je g. Janko Kodcrman s svojo družino vred zaradi liu-domilega, šegavega značaja užival splošno priljubljenost, v velikopireški občini pa ja bil naravnost kakor brat med brati. R..s je tako vrlemu, vedno odločnemu narodn. lujočemu možu bilo treba prestati marsikatero bridkost. Toda njegov vse osvajajoči temperament, združen vedno z odkritosrčnostjo in zlata vredno poštenostjo, je razorožil vsakogar in mu tudi nasprotnike spreobračal v prijatelje. Najbolj tragičen udarec je zadel Kodermanovo družino, ko je italijanska granata tri tedne pred pr&-vratom 1918 ubila v Kotorskem zalivu rsa vojni ladji sina edinca. mornarja Stanka. Dve leti nato je družina izgubila srčno ljubljeno najmlajšo hčerkico Slavo, ostale štiri hčerke pa so danes že vse v dobrih življenjskih pozicijah. Od upokojitve dalje bivata zakonca Kr>-dermanova v Mariboru v zatišju, kjer pa ju še vedno najdejo nekdanji učenci in učenke. Zglednemu zakonskemu paru toplo čestitamo k štiridesetletnici poroke in že* limo življenja zlato jesen! Odkritje Levstikovega spomenika Janko in Marija Kodermaa 40 let poročena Maribor, 25. julija. Tiho in skromno, kakor poteka vse njuno življenje, praznujeta to nedeljo -JOlet-nico poroke upokojeni nadučitelj g. Janko Koderm&n in njegova zvesta zakonska družica in blaga mati gospa Marija. Običajno je pri nas, da naši stari, mnogo zaslužni prosvetni pionirji žanjejo nič ali le malo Vesela filmska opereta Režija WELHELM THIELE Telefon 2124 Elitni kino Matica Odbor za današnje slavnosti s predsednikom juristom Tonetom Pucljem v sredi Danes se zbero v Vel. Laščah zastopniki 1 vsega slovenskega naroda, da prisostvuje- j jo slavnostnemu odkritju prenovljenega in spopolnjenega Levstikovega spomenika in v tem počaste spomin enega največjih tvorcev prave, žive in lepe slovenske pismene besede, najidealnejšega borca za čistost in pravičnost slovenskega jezika. Poleg številnih odličnikov in duhovnih zastopnikov naroda pa se bodo k slavnosti zbrali tudi njega preprosti zastopniki, delavci in kmečki narod, iz katerega je Levstik zajemal lepoto naše besede. Naj današnje slavnosti pomorejo, da nikdar ne vsahne spomin na tega velikega borca, naj nam bodo za opomin, da je naša častna naloga, za ideale Levstika se nadalje boriti in jih izvojevata. Desno; I^evstikova plakata in Mnice. ki so jih vzidali v Levstikov spomenik v Vel. Laščah. Bronasta plake4a je delo barjanskega rojaka prof. Svet. Periizzija. kateremu je bil Lev-gtik boter. Spodajr Hiša Levstikovega soseda Jožeta Oblaka, V kateri je našel Levstik svoj drugi dom. Sirov nočni napad in požig V Sdah sta dva neznana zločinca vdrla v poslopje posestnika Stov-nika, napadla z nožem gospodarjevega svaka in na begu zanetila požar Majdica posluša Radion. Ta lepa, mala skrinjica, iz katere se čuje tako divna glasba, dela Majdici mnogo veselja. Imenuje jo svoj Radion, „ker samasvira". Mala Majdica zamenjuje namreč radio z Radionom, o katerem ve, da sam pere in da napravi perilo brez vsakega truda čista in snežnobelo. 5 C H I C H TO \/ Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženji krvi in poveča duševno in delovno sposobnost. Vodeči kliniki izpričujejo, da je »Franc Josefova« voda odlične vrednosti tudi za duševns delavce, živčno oslabele in ženske kot dobro odvajalnoi sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh leharnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Samo še danes ob 3., 5., 7. in 9. uri LILI AN HAKVEY WILLY FRITSCH OSKAR KARL1VEIS HEINZ RtHMANN v sladki Ufini filmski opereti Slovenjgradec, 25. julija. Na posestvu g. Mihe Stovnika na Selab je bil v noči od 22. na 23. t. m. izvršen zločin, ki priča o strašni podivjanosti dveh doslej neznanih zločincev. V starejši hiši na omenjenem posestvu je spal sam posestnikov svak Bertl, ki je okrog polnoči slišal korake na podstrešju. Ko je hotel vstati in pogledati, kaj se dogaja, ga je napadel iz teme neznan moški, ki mu je zadal deset ran z nožem, med katerimi sta dve precej hudi. Na njegove klice na pomoč sta hudodelca zbežala, med begom pa zažgala kozole, v katerega so šele dan prej spravili večjo množino pšenice. S kozolca se je ogenj bliskovito razširil na hlev in starejše stanovanjsko poslopje. Novo zidano in z opeko krito hi- PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA šo pa so obvarovala pred ognjem sadna drevesa, katerih je mnogo okoli hiše. Rešili so živino iz hleva in pa nekaj oprave, dočim je vse drugo zgorelo. Gašenje je bilo zelo težavno, ker je v bližini malo vode. škoda je delno krita z zavarovalnino. Sirov zločin so prijavili orožniški postaji v Slovenjgradcu in so orožniki bili že ob 4. zjutraj na licu mesrta. Podivjana zločinca zaslužita temeljito kazen. Odbor za današnje slavnosti s predsednikom juristom Tonetom Pucljem v sredi Danes se zbero v Vel. Laščah zastopniki J vsega slovenskega naroda, da prisostvuje- j jo slavnostnemu odkritju prenovljenega in spopolnjenega Levstikovega spomenika in v tem poč as te spomin enega največjih tvorcev prave, žive in lepe slovenske pismene besede, najidealnejšega borca za čistost in pravičnost slovenskega jezika. Poleg številnih odličnikov in duhovnih zastopnikov naroda pa se bodo k slavnosti zbrali tudi njega preprosti zastopniki, delavci in kmečki narod, iz katerega je Levstik zajemal lepoto naše besede. Naj današnje slavnosti pomorejo, da nikdar ne vsahne spomin na tega velikega borca, naj nam bodo za opomin, da je naša častna naloga, za ideale Levstika se nadalje boriti in jih izvojevati. Desno: Levstikova plaketa in letnice, ki so jih vn-dali v Levstikov spomenik r VeL Laščah. Bronasta plaketa je delo barjanskega rojaka prof. Svet. Perozzija, kateremu Je bil Levstik boter. Spodaj; Hiša Levstikovega soseda Jožeta Oblaka, y kateri je našel Levstik svoj drugi dom. Sirov nočni napad in požig V SeJah sta dva neznana zločinca vdrla v poslopje posestnika Stov-nifca, napadla z nožem gospodarjevega svaka in na begu zanetila požar Slovenjgradec, 25. julija. Na posestvu g. Mihe Stovnika na Selah je bil v noči od 22. na 23. t. m. izvršen zločin, ki priča o strašni podivjanosti dveh doslej neznanih zločincev. V starejši hiši na omenjenem posestvu je spal sam posestnikov svak Bertl, ki je okrog polnoči slišal korake na podstrešju. Ko je hotel vstati in pogledati, kaj se dogaja, ga je napadel iz teme neznan moški, ki mu je zadal deset ran z nožem, med katerimi sta dve precej hudi. Na njegove klice na pomoč sta hudodelca zbežala, med begom pa zažgala kozolc, v katerega so šele dan prej spravili večjo množino pšenice. S kozolca se je ogenj bliskovito razširil na hlev in starejše stanovanjsko poslopje. Novo zidano in z opeko krito hi- Oblečemo Vas elegantno od nog do glave za mal denar zelo ugodno. — Tudi na obroke! A.PRESKER Ljubljana, Sv. Petra c. 14 So pa so obvarovala pred ognjem sadna drevesa, katerih je mnogo okoli hiše. Rešili so živino iz hleva in pa nekaj oprave, dočim je vse drugo zgorelo. Gašenje je bilo zelo težavno, ker je v bližini malo vode. škoda je delno krita z zavarovalnino. Sirov zločin so prijavili orožniški postaji v Slovenjgradcu in so orožniki bili že ob 4. zjutraj na licu mesta. Podivjana zločinca zaslužita temeljito kazen. priznanja za svoje dolgoletno vneto in nesebično delovanje za kulturni napredek naroda. Najumestnejša je zatorej prilika, da se tudi o g. Janku Kodermanu o povodu njegovega lepega družinskega jubileja iz-pregovori beseda o dolgotrajnem, truda in izkušenj polnem službovanju med slovenskim ljudstvom. Pted dobrimi 42 leti je g. Janko Koder-man, doma od Sv. Lovrenca na Drasvskem polju, kot absolvent mariborskega učite. Ijišča nastopil svoje prvo službeno mesto podučitelja v Leskovcu, odkoder so ga po krajšem službovanju premestili v št. Janž na Dravskem polju, kjer je povedel pred oltar hčerko uglednega veleposestnika Lesnika. Težavni časi so nastopili za mlada zakonca, ko sta se naslednje leto morala seliti na našo skrajno obmejno postojanko, k Mariji Snežni onkraj Maribora. Ali najlepši razmah je idealnemu šolniku Kodermanu odprla premestitev v lepo savinjsko občino Veliko Pirešico, kjer je vsega skupaj služboval celih 29 let. Na njegovo pobudo je bila v Zgornji Ponikvi leta 1902. zgrajena nova dvorazrednica, sam pa se jo odtod z družino preselil leta 1909. v novo, lepo velikopireško šolo, kjer je živel in deloval vse do svoje upokojitve v leta 1925. V vseh krajih službovanja je g. Janko Koderman s svojo družino vred zaradi lju« domilega, šegavega značaja užival splošno priljubljenost, v velikopireški občini pa j® bil naravnost kakor brat med brati. Rc:s je tako vrlemu, vedno odločnemu narodn/e* mu in za vsestranski ljudski napredek de» lujočemu možu bilo treba prestati marsikatero bridkost. Toda njegov vse osvajajoči temperament, združen vedno z odkritosrčnostjo in zlata vredno poštenostjo, je razorožil vsakogar in mu tudi nasprotnike spreobračal v prijatelje. Najbolj tragičen udarec je zadel Kodermanovo družino, ko je italijanska granata tri tedne pred prevratom 1918 ubila v Kotorskem zalivu na ■vojni ladji sina edinca. mornarja Stanka. Dve leti nato je družina izgubila srčno ljubljeno najmlajšo hčerkico Slavo, ostale štiri hčerke pa so danes že vse v dobrih življenjskih pozicijah. Od upokojitve dalje bivata zakonca Ko-dermanova v Mariboru v zatišju, kjer pa ju še vedno najdejo nekdanji učenci in učenke. Zglednemu zakonskemu paru toplo čestitamo k štiridesetletnici poroke in že« limo življenja zlato jesen! Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženja krvi in poveča duševno in delovno sposobnost. Vodeči kliniki izpričujejo, da je »Franc Josefova« voda odlične vrednosti tudi za duševna delavce, živčno oslabele in ženske kot dobro odvajalne* sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lehamah, drogerijah in specarijskih trgovinah. Samo še danes ob 3», 5., 7. in 9. uri LHIAN HARVEY WILLY FRITSCH OSKAR KARLVVEIS HEINZ RtJHMANN v sladki Ufini filmski opereti Vesela filmska opereta Režija VVILHELM THIELE Telefon 2124 Elitni kino Matica Naši kraji in Temelj spomenika kralja Petra v Ljubljani Predsednik inž. Bevc in blagajnik g. Milan vinasto posodo v kateri so listino zazidali Ljubljana, 25. julija. V mestni posvetovalnici se ,je danes ob U. vršila svečana seja častnega predsedstva in reprezentančnega odbora za postavitev spomenika kralju Petru, da poroča o nabiralni akciji in drugih poslih, da bo tako mogel tudi širši forum naše javnosti presoditi iin odobriti odborovo delo. Svečane seje so se udeležili med drugimi gg. brigadni general Popovič v zastopstvu komandanta dravske divizije, mestni župan dr. Puc, ljubljanski škof dr. Rozman, rektor univerze dr. Šerko, predsednik bivše narodne vlade Pogačnik, dvorna dama ga. Tavčarjeva, predsednik upravnega sodišča v Celju dr. Vrtačnik, direktor finančne direkcije dr. Povalej, zastopnik Delavske zbornice g. Filip Uratnik, predsednik inženjerske zbornice inž. Šuklje, zastopnik Sokolske župe dr. Pipenbacher, j zastopnik JGS g. Mikuš in dalje zastopnici Narodne odbrane, JS, CMD, Vodnike., ve družbe, Slovenske Matice, Soče ter raznih drugih društev in organizacij do-č:m so bili vsi drugi člani reprezentančnega odbora zadržani. Na svečani seji je poročal predsednik, izvršilnega odbora g. inž. Ladislav Bevc, ki je iskreno pozdravil udeležence, se jim zahvalil za pozornost in nato razvil ves historijat akcije za postavitev spomenika kralju Petru v Ljubljani. Odbor je imel težko nalogo organizirati nabiranje prostovoljnih prispevkov, čeravno so šli v plemenit namen. Na bloke se je nabralo komaj 62.000 Din, nad 1000 blokov pa je še zunaj in prosi odbor, naj jih nabiralci čim preje vrnejo, za prodane pa položa obračun. Vsa nabiralna akcija, združena z .dolgim naporom, je vrgla 482.000 Din, dočim stane spomenik 275.000 Din. Prišteti je treba še druge stroške, ki pa niso tako veliki, da bi bil ves nabrani denar porabljen. Odbor je dobil n.a obrestih toliko, da je vzdržaval tudi razmeroma velik pisarniški obrat in se bo preostanek porabil za dobrodelne namene. Zanimivo in značilno je, da so darovali za spomenik večinoma naši mali ljudje in gre le malenkostni del na račun premožnejših poedincev in ustanov. Sterlekar držita spominsko listino in ko-v podstavek. Na levi general Popovič ( Govornik je tudi omenil, da je dobil izvršilni odbor glede na zlobne vesti o tem, da njegovo poslovanje ni v redu, popolno zadoščenje, ko je g. ban odredil revizijsko komisijo, ki je našla vse v vzornem redu. Pri programu odkritja spomenika je govornik omenjal, da je vložena prošnja za brezplačno vožnjto, ki bo najbrž dovoljena. Odkritje spomenika bo na dan 6. septembra dopoldne. Predsednikovo poročilo je bilo sprejeto z velikim odobravanjem, nakar je predlagal predsednik Slovenske Matice g. dr. Lončar, da se odboru izreče zahvala za težko in vestno delo. Zborovalci so njegov predlog k vi tiral i z aplavzom in »Živijo« klici. Predsednik inž. Bevc je nato še na kratko opisal listino, ki jo je na koži natisnila Delniška tiskarna iin poskrbela tudi poniklano bakreno puščico, ki je okrašena z obročki in malimi dekorativnimi ročaju na krajih. Listino krasi velika inicijalka in je bila izdelana po načrtu arhitekta inž. Omahna v slogu starih rokopisov. Listina nosi napis: »Koncem leta 1918. so izvojevaH Slovenci svobodo, ko so zvezali svojo usodo z usodo Srbov in Hrvatov, bo-rečih se prav tako za svobodo vseh, in jo položili v roke kralja Petra Izhajajoč iz ljudstva, živeč v njegovi sredi, v radostnih in bridkih dneh, in vodeč ga v neenaki borbi k zmagi, je kralj Peter simbol nesebičnega naroda, borečega se za svobodo in svetel vzor. da se borec za svobodo ne sme vkloniti. Zmaga njegova je bila obenem zmaga Slovencev. Iz hvaležnosti, mu postavijo Sfloven-ci 1. 1931. spomenik, ki ga je izklesal akademični kipar Lojze Dolinar. Odbor za postavitev spomenika kralju Pietru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani. Gostje so občudovali krasno delo, nakar je predsednik inž. Bevc povabil nav-. zoče k svečanemu aktu vzidanja listine v mestno hišo. Svečanost je bila zaključena ob 12. Pred zazidanjem spominske listine v podstavek bodočega spomenika prečita predsednik odbora za postavitev spomenika g. inž. Bevc dokument zbranim zastopnikom Naglo napredovanje gradnje glavne carinarnice Pogled na stanovanjske hi se, deloma ze pod streho. Ljubljana, 25. julija. Že 57 let obstoječa Stavbna družba, ki se je do prevrata nazivala Kranjska stavbm-ska družba in ki zaposluje v vseh svojih podjetjih do 500 delavcev, katerim izplača vsakih 14 dni do 250.000 Din na mezdah, kaj naglo gradi glavno carinarnico ob novo projektirani Vilharjevi cesti. Najprej je družba pričela z gradnjo stanovanjske kolonije na severni strani omenjene ceste. Dela prav hitro napredujejo zlasti, če pomislimo, da se je šele 13. junija vršilo slavnostno polaganje temeljnega kamna. Danes je že eno poslopje stanovanjske kolonije pod streho. V njem bo 6 lepih in udobnih stanovanj. Stanovanjka kolonija bo štela. 5 objektov, v katerih bo za 26 družin prostora. V teh objektih bosta tudi 2 trgovini. Vse hiše se zidajo najprej v temelju do 1 m visoko iz podpeškega kamna, ki gA družba, dovaža po Ljubljanici iz svojfga last- nega kamnoloma v PodpečL Na čolnu pripeljejo čolnarji do 2 vagona kamna. Poleg kamna se objekti grade iz opeke. Stanovanjske hiše bodo enonadstropne. Vsa hiše bodo do konca avgusta pod streho. Zidarska dela pa tudi zato tako naglo napredujejo, ker ima družba ves stavbni ma-« terijal kar pri rokah. Pesek vozijo iz bližnje gramoznice, ki je tudi last družbe. Družba pa ima dalje pri kolinski tovarni lastno žago na električni pogon. Poleg žage pa druge delavnice, tako kovačnico in kolarnico. Južno nove Vilharjeve ceste grade sedaj stražnico finančne kontrole, kjer bosta na-> meščeni tudi kuhinja in«jedilnica za samce, in malo poslopje mestnega dohodar-stvenega urada. Obe stavbi bosta kriti z ravnima železobetonskima strehama. Glavno poslopje, to je upravno poslopje z velikim modernim, skladiščem, bo zgrajeno še ljudje le pozneje, ker morajo poprej preuredita železniški tir tovornega kolodvora. Pa tudi tu so že danes začeli kopati temelj. Glavna carinarnica pa bo do pozne jeseni tudi že pod streho. Čez zimo se bo sirova stavba posušila in spomladi bodo pričeli z olepšavanjem stavb. Računati je, da bo carinarnica drugo leto sredi avgusta že popolnoma zgrajena. Kadto velik obseg zavzema cela stavba carinarnice, je razvidno iz ogromne količi» ne stavbnega materijala, ki ga bodo porabili uri zidavi. Porabilo se bo približno 1,200.000 komadov zidne opeke, okrog 100 vagonov cementa, okrog 50 vagonov apna in okroglo 6500 kub. m gramoza in peska. Družba dobiva opeko povečini iz lastne opekarne na Viču. Vodstvo stavbne družbe je poverjeno direktorju inž. Hengerju, ki je že pred vojno gradil železniško progo od Jesenic do Bohinja. Stavbna družba je v Ljubljani že zgradila mnogo monumentalnih zgradb, tako palačo banske uprave ob Bleiweisovi cesti, ju-stično palačo, gimnazijo v Kranju, osnov- Majdica posluša Radioru Ta lepa, mala skrinjica, iz katere se čuje tako divna glasba, dela' Majdici mnogo veselja. Imenuje jo svoj Radion, »ker samasvira". Mala Majdica zamenjuje namreč radio z Radionom, o katerem ve, da sam pere in da napravi perilo brez vsakega truda čisto in snežnobelo. S C H I C H T drv? RADION PERE SAM; IN VARUJE PERILO1 ZAJAMČENO BREZ KLORA. no šolo v Zgornji Šiški in pred vojno L 1905 novi kolodvor državne železnice v Gorioi. Odkritje Levstikovega spomenika Janko in Marija Koderman 40 let poročena Maribor, 25. julija. Tiho in skromno, kakor poteka vse njuno življenje, praznujeta to nedeljo -lOlet-nico poroke upokojeni nadučitelj g. Janko Koderman in njegova zvesta zakonska družica in blaga mati gospa Marija. Običajno je pri nas, da naši stari, mnogo zaslužni prosvetni pionirji žanjejo nič ali le malo Avto, ki je brez duha Ko je naše ljudstvo prvikrat videlo avtomobil, nazvalo ga je voz brez konj, ki ropota in smrdi. Od tedaj pa do danes je Avto-industrija izkazala silen napredek, a še večji napredek vidimo v industriji gum. Vsak avtomobilist polaga največjo paznost na gume, ker so te zelo važen faktor pri avtomobilih. DUNLOP-guma je zanesljiva in trpežna in kot ustvarjena za vsako vozilo, in to je tudi razlog, da je toliko zahtevana. Kaj se torej obotavljate? Vozite z DUNLiOP-gumami v lastnem interesu. Emem. Eno noč v taboru trboveljskih gozdovnikov Deca iz sajaste doline na blagodejnem oddihu v osrčju naših planin Trbovlje, 24. julija. G. dT. Baumgarten, starešina trboveljske« ga rodu gozdovnikov »Črni diamant«, me je povabil, naj obiščeva njegove varovan« oe, ki taborijo ob izlivu obeh Sav pr' Radovljici. Odhod iz Trbovelj je bil določen na so* boto 18. t. m. ob 16. Gospod doktor se je odločil za krajšo pot preko Zagorja. Točno ob 16. uri je bil mali Fiat«avto pripravljen dobro založen e sadjem in drugimi do« brotami, s katerimi je hotel g. doktor raz« veseliti svoje male prijatelje. Piri najbližji gostilni v Radoviljici sva shranila avtomobil in se peš podala proti »pristanišču«, kjer §o naju že čakali močno zarjaveli gozd ovni ki in nama odvzeli prt« Ijago, Na nekem drevesu smo videli pri tir« jeno lično tablico s ponosnim napisom »Ad-miraliteta trboveljskih gozdovnikov«. Ta »admiraliteta« ima mnogo posla, ker mora z edinim »brodom«, malim čolnom, ki pa tudi prepušča vodo, prevažat' razne obdsko« valce tabora in istega zalagati 6 previjam« to.m S čolnom sva se prepeljala po Savi Bohinjki v taborišče. Pred vhodom naju je sprejela in pozdravila častna straža, ki na« ju je vodila v tabor, kjer so nas v ziboru pričakoval' vsi gozd ovni ki in naju pozdra« vili s pristno indijanskim »hough«. Po prvih prisrčnih pozdravih so nama bili odkazami šotor' za prenočišče, potem pa smo se zbraili pri tabornem ognju, ki ga je oskrboval fantastično oblečen »čuvar«. Pri ognju se je razvila običajna večerna zabava s petjem, spremljanim z violino in otrami, deklamacije, šaljivi nastopi itd. Hitro je potekel čas in že je pozval rog k počitku. Mirno in brez ugovora so se poizgubili v svoje šotore, straže pa so pa« žile, da je bil v vseh šotorih mir in red. Kmalu je zavladal naid vsem taboriščem svečan m r in slišal se je le še obhod straž, ki so se menjavale vsaki 2 uri. Že dolgo nisem spal tako dobro, kot to noč v sve« Sem planinskem zraku. — Zbudil sem se šele, ko je vladalo v taboru že živahno vr« ven-je. Pri bistrem gorskem vrelcu sem se osvežil in umiL Toaleta je bila kmalu gotova in že nas je kFcail rog »na zbor«. Odipetju himne »vzhajajočemu solncu« je sledilo dnevno povelje, čemur je sledil zajtrk, skodelica kakaoa z velikim kosom kruha. Po zajtrku so 6e razšli gozdovniki po svojih poslih, midva z g. doktorjem pa sva se popela na hrib, kr se vzdiguje nad tabo« riačem, od koder sva imela krasen razgled na taborišče in na bližnje gorske velika« ne. Gozdovniki so pospravljali šotore, čistili taborišče n prinašala in odnašali drva, provijant itd. Ko je vse urejeno, hiti mla« dina k vodi. Četudi je še precej hladna, vendar v nji kar mrgoli gozdovnikov. Vrišč je vedno več j. »Admiraliteta« posodi 6voj edini »brod«, ki je kmalu poln. Razposa« jenci se zaganjajo v čoln in ga skušajo obe« niti. Splošno vriščanje. Čoln se obrne, vse kobaca. Vse pa je brez nevarnosti, ker vo« da ni globoka in pa ker budno pazijo stra« žarji, v katere imajo malčki' popolno zaupanje. Potem poležejo na solnce. Planinski zrak, čista voda in pa toplo solnce delajo čudeže. Mladine je 6amo zdravje. Pri šoto« rih svira gramofon. Starejši gozdovniki in gozdovmee plešejo tango in »češko be« se»do«. Vrneva se v tabor. Ogledava si kuhinjo, kjer pripravlja kosilo, rižoto in salato, ga. Hudarinova, kateri pomagata ga, Kostajm-škova in ga. črtančeva. Gospe sploh dobro skrbe za prehrano svojih gojencev. Za zaj« trk dobe kaikao z mlekom, popoldne izdatno kosilo od mesa, zvečer zopet večerjo, navadno sočivje in zopet kakao. Kruha do« be otroo' v izobilju. Ves provijant jim pre« skrbi vedno resni g. Šuštar, kot zastopnik trboveljske Bratovske skladnice in je tudi njegova zasluga, da prehrana tako dobro funkcionira. Otroci izgledajo prav dobro. Zdravstveno stanje tabornikov je izbora«. Od 108 je eno dekletce samo bolel zob, dru» ga je imela lahko angino. Tudi v tem oziru je odTed'1 skrbni g. doktor vse potrebno. Tabor vodi glavar rodu g. Kostanjšek. Po kosdlu sva se začela pripravljati na odhod, kajti imela sva za isti dan še eno nalogo, obiskati otroško kolonijo v Gor« njem gradu, kjer letuje druga skupina — 30 trboveljskih otrok, ki j'h je poslal tja trboveljski RK., katerega podpredsednik je g. doktor. Gozdovniki so nas spremljali do pristanišča, tam pa smo se poslovili. Avto je zabrnel zopet proti Kranju in od tam skozi Kamnik čez Črnivce v Gornji grad. V tamošnji šoli, kjer je deca na&ta* njena, smo izvedeli, da se nahajajo otroci v kopališču na Dreti, kamor nam je poka« zal pot uslužni šolski upravitelj g. Korban, ki je preskrbel našim otrokom udobno stanovanje v šolskem poslopju. Kolonijo vo« d ta uičiteljica gdč. Ramovševa in učitelj g. Salberger. Tudi to kolonijo sva našla v najlepšem redu in je izborno oskrbovana. Tu so otroci zdravi in so se v zdravem gorskem zraku močno okrepili. R. P. Osnovna in meščanska šola v Novem mestu Novo mesto, 24. julija. Med najlepše povojne šolske zgradbe ši« ram domovine spada nedvomno tudi mogočno poslopje, ki tvori z gimnazijo nad Krko najlepšo sliko naše itak lepe mestne panorame. Njena Slika govori dovolj glasno, da je ta dom kulture in prosvete v ponos mestu in najlepši spomenik nesebičnega truda onih mož, ki so se leta in leta trud li, da je mesto dobilo novo šolo za svojo mladi« no. Dolga in trnjeva je bila ta pot, toda danes zro lahko vedrih lic na delo, ki je najlepša krona plemenitih stremljenj! Do« kier bo Novo mesto stalo, ne bodo njego« vi prebivalci pozabil' moža, ki je itak na čelu občine v teh časih, to je naš sedanji župan dr. Josip Režek, ki je zastavljal in zastavlja vse svoje sile za dvig šolstva in dosegel, da je osnovna šola dobila svoj na« ravni zaključek — I. meščansko šolo kot šolo za vse otroke, k!' po dovršenem 4. razredu ne prestopijo v gimnazijo. V novi stavbi so naslednje šole: dve petraizredni osnovni (deška in dekliška) mešana me« ščanska šola n obrtna ter trgovsko nada« ljjevalna šola. V poslopju je od lani 17. decembra dijaška kuhinja PRK meščanske šole in v doglednem času se bodo vršili na njej tudi gospodinjsko*nadaljevalni tečaji za odraščena dekleta. Vse to je mogoče le, ker je v novem poslopju dovolj prostorov v učne svrhe — saj jih je vseh 32, med njim 18 razredov, 2 risalnici, 2 pevski sobi, soba za poliklini« ko, knjižnica (v bodoče rsalnica meščan« 3ke šole) 4 kabineti, 2 pisarni in 2 zbornici v 2 nadstropjih. V podzemlju so 4 kleti (med njimi drvarnice) in bodoča delavnica za deška ročna dela), dalje kopališče in 3 prostori dijaške kuhinje. V šoli so tri stanovanja (za upravitelja osnovne, rav« natelja meščanske šole in hišnico) in.kras« na telovadnica z odrom za mladinske pri« reditve, V poslopje sta napeljani v vse prostore elektrika in voda. Za šolo je veliko zemljišče, ki' bo še letos preurejeno v vrt, pred Sodo pa lepo dvorišče z lepotičnim vrtom z leseno ogra« jo. Osovnošolskih razredov je z vzporednicami 14, meščanska šola dobi z novim šol. letom III. razred. Otvorjena lani 29. s ep« tembra je z lično razstavo dokazala svojo življenjsko zmožnost. Saj je to zavod, kamor naj gredo nad a« ljevat svojo 'zobrazbo vsi učenci (učenke) IV. razreda, ki so ta razred z uspehom do« vršili in ki se ne nameravajo posvetiti vi* sokošolskim študijam ter oditi v gimna« zjo. Srednja tehnična, srednje kmetijske, trgovske šole in akademije, tekstilna šola v Kranju, razai vojaški in navtični zavodi, šola za sanitetne sestre itd. to so zavodi, ka« mor naj odhaja naš kmetski, obrtni in tr« govski naraščaj. Povdarjaim, da tudi na učiteljiščih, ka« mor jim je sicer otežikočen vstop, izhajajo prav dobro. Sicer pa ni vprašanje prestopa na srednje šole definitivno urejeno in upa« mo, da bo odličnim absolventom meščan« skih šol po češkem in avstrijskem zgledu prost prestop v vsako višjo šolo. V tem vprašanju prinese jasnost novi zakon meščanskih šol. A. M. SSmS Po občnem zboru SPD človek ,ki pride malo po svetu, gleda na razmere in dogodke v domovini z nekoliko drugačnimi očmi kakor oni, ki tiči vedno za domačimi plankami. Pri nas se godijo včasi čudne re<3, M gredo mimo nas,, kakor da se ni zgodilo nič; gleda se nanje, kakor da javnost in celokupnost to nič ne briga; to je tipičen znak naše površnosti in — oprostite — tudi ne resnosti. Zdaj smo pri nas dobili novo vodstvo v slovenskem planinskem društvu. Roko na srce: koliko naših ljudi prav za prav ve, za kaj je pri tem šlo in kaki vzroki so dovedli do tega, da je odstopil dosedanji predsednik dr. Fran Tominšek, čigar osebnost je stala v ospredju javnosti v zadnji dobi. Zdaj, ko se je polegel vihar boja, pa tudi zmagoslavja, naj mi bo dovoljeno sine ira et studio kot navadnemu povprečnemu Zemljanu, zročemo na cel ta »prevrat« ob strani, povedati nekaj svojih misli. Naj pripomorejo do složnega uspešnega dela, pa tudi do saniranja nekih čudnih razmer med nami, ki so prav slovensko — svojstvene, — (tudi na drugih poljih so podobne) — a vse prej ko zdrave. Nobenih rekriminacij! Samo mirno razmotrivanje teh razmer in razmeric naj bo namen teh vrstic. Torej na kratko: Zgodilo ae Je, da je bil zaradi definitivnega odstopa dosedanjega predsednika izvoljen nov predsednik, »nepopisan liste v osebi g. dr. Pretnarja, dosedanji pa je bil »povišan« v častnega predsednika — zaradi »modernizacije planinstva«. Ob tej priliki je namreč padla ta krilata beseda! Vsako izboljšanje, vsako »reformo«, ki pomeni resničen napredek, tudi če ni ravno »moderna«, (ni namreč vse zlato, kar nosi to bleščeče ime) mora vsak resnično napreden človek pozdraviti. Koliko pa je naših ljudi, ki sploh vedo, kaj naj vsebuje, v čem naj obstoji to »moderno planinstvo«? Nočem namreč reči, da je beseda »moderniziranje« prazna fraza in da ni volje ustvariti kaj boljšega, oziroma bolje, da se hoče s smotrenimi odredbami odpraviti razne pomanjkljivosti in napake zlasti pri naših planinskih napravah. Poznam jih in jih priznavam, sam sem v tem oziru opozicionalec, ki predvsem ne odobravam popivanja, hrupa hi nereda v naših kočah, pa tudi ne preveč lukrativ-nega stališča glede donosnosti koč in ▼ tej zvezi v nekem oziru naravnost asocialnih mer, ki ne omogočajo vsem slojem posečanja naših koč. Sem za poprejšnjo otvoritev in poznejšo zatvoritev koč, zlasti tudi v vimi zaradi zimskih, smučarskih tur in za odpravo še raznih drugih nedo-statkov. Ako naj v tem leži »modernizacija«, jo mora gotovo vsakdo pozdraviti. Zato bi bilo preuranjeno gledati z nezaupanjem v novo vodstvo ter mu kar a priori odrekati podporo in zaupanje kakor se to pri nas tako rado zgodi. Saj to nas karaktertztra Slovcfičke, da se spremo ob vsaki priliki Hude težave obmejnega prebivalstva Gornja Radgona, sredi julija. Ko je postala reka Mura državna mejo, je bilo marsikateremu posestniku razdvojeno posestvo in postali so na obeh straneh tako zvani dvolastniki, in sicer je okrog 131 naših posestnikov, ki imajo posestva na avstrijski strani, in okrog 189 avstrijskih, ki imajo posestva na naši strani v gornjeradgonskem okraju. Da so mogli dvolastniki svoja posestva obdelovati in izkoriščati, so imeli doslej od carinskih oblastev izdane tako zvane propustnice za prosti uvoz produktov, in sicer za vsa živila do konca meseca marca, za vino pa do konca meseca junija vsakega leta. Če pa je kdo dvolastnikov svoje posestvo na tej ali oni strani prodal ali ga oddal v najem, je s tem seveda tudi izgubil te dvolastniške pravice. Vsi dvolastniki so se torej lahko doslej posluževali teh pravic in so brez vseh ovir uvažali svo« je poljske pridelke. V zadnjem času pa je dospela na tukajšnjo glavno carinarnico naredba, po kateri morajo naši dvolastniki svoje žetvene pridelke zacariniti. Ta carina s sporednimi taksami pa je tako ogromna, da skoro prekaša vrednost poljskih pridelkov. Tako zna ša carina za pšenico in rž od 100 kg 62.50 Din, od ovsa 37.50 Din, od koruze 35 Din, od ostalega žita 24 Din in od krompirja 51-50 Din. Kako hud udarec za našega dvolastnika je to, je razvidno iz dejstva, da lahko lrupiš pri današnji splošni gospodarski krizi krompir po 35 do 40 Din 100 kg, uvozna carina za pridelek, lri bi ga uvozil s svojega posestva iz Avstrije, pa znaša od 100 kg 51.50 Din. Izključeno jie, da bi pri tako ogromni carini jugoslovenski dvolastniki lahko spravili svoje lastne poljske pridelke domov v Jugoslavijo. Posledica tega bo, da bodo morali svoje pridelke prodati v Avstriji tako rekoč za slepo ceno in če ostane ta naredba v veljavi, bodo prisiljeni odprodati tudi svoja tamkajšnja zemljišča za nizko ceno. Posebno hudo prizadeti so oni dvolastniki, ki imajo na naši strani samo stanovanjsko hišo z malim vrtom, med tem ko posedujejo glavno posestvo v Avstriji, ker si od tamkaj sedaj ob času žetve ne bodo mogli spra« viti domov življenjskih potrebščin. Najbolj prizadeta obmejna trška občina gornjeradgonska je s pismeno vlogo zaprosila pristojno oblastvo za nujno odpo-moč. 0 regulaciji Pesnice Osluševci, v juliju. V nedetjiski številki »Slovenca« 6e go« spod dr. Kronvogel bavi s tem problemom in na podlagi izjav gotovih gospodarjev prihaja do zaključka, da je regulacija Pesnice enim v korist, drugim pa v škodo, češ, da poplava pognoji zemljo, ki brez tega ne da posebnih koristi. Posestnikom ob spodnjem toku Pesnice, kjer je bila regulacija izvedena že pred 20 leti in kjerxso zemljišča razne kako« vosti, ni bilo nikdar žal izvedene regulacije. Nasprotno, prosili smo, da $e obsto« ječe naprave še izboljšajo in da se nasip dvigne. Večkrat se je pripetilo, da je voda nasip pretrgala. Takrat smo šele obleutili, koliko škode povzroči povodenj, ki je obla« trla travnike in odnesla krmo in druge pridelke. Po vsaki povodnji ee je na trav« ni'k'h tudi divja koruza bohotno razrasla. Gnojenje s poplavo je ob vsej Pesnici brez efekta. O tem naj bodo prepričani vsi, ki se jdmrt to vidi drugače. Gotove naprave za namakanje so popol« noma odveč. V naši vasi si je neki posest* nik ob regulaciji dal napraviti propu6t za odtok vode iz Pesnice na svoj travnik. Če je bilo vodno stanje nizko,, kar je ob suši običajno, ni voda dosegla cevi, ob deževju pa, ko je voda narastla, ni potreboval vode iz Pesnice. Ker je uvidel, da mu ta pro« pust več škoduje, kakor koristi, ga je pred leti opustil. Ako se interesentom ob zgornjem toku Pesnice posreči izvedba regulacije, naj bo brez propustov. Pomen bi imeli propusti le takrat, če bi ležala struga precej višje. Nenadna smrt dobre žene Št. Jurij ob fuž. železnici, 24. julija. V četrtek zjutraj je nenadno preminila za posledicami kapi soproga g. inž. Frana Kropivška, profesorja na tukajšnji kmetijski šoli. Pokojna gospa Terezija zapušča poleg užaloščenega soproga troje otroči* čev v nežni starosti. Blaga pokojnica je bila iz spoštovane Terstenjakove rodbine pri Ormožu in je bila ves čas svojega bivanja v St. Juriju delovna članica naših narodnih društev. Osobito marljivo se je udejstvovala pri prireditvah našega Sokola. Iskreno sočustvujemo s budo prizadeto rodbino, ki ji je kruta usoda vzela vzorno ženko in dobro mamico. Mi pa smo izgubili z njo prijetno družabnico in vrlo narodno delavko. Pogreb blage pokojnice v soboto 25. t. m popoldne. Bodi ji ohranjen prijazen spomin! TVORNICA CIKORUE Okusna in zdrava je KOLINSKA KAVA! Kmetijski vestnik Zavarovanje proti toči Letos, ko nam hude ure napravljajo veliko škodo, se zopet med ljudstvom razpravlja potreba zavarovanja proti toči. Toda star je že pregovor o zvonenju po toči. Med narodom je za taka zavarovanja še malo razumevanja. Vsekakor pa je sedaj najboljši čas za popularizacijo tega vprašanja. Zavarovalne družbe se za zavarovanje proti toči ne morejo lahko odločiti, ker je riziko velik, računati pa morajo pri nas še vedno le s prav majhnim številom zavarovalnih interesentov. Spričo tega morajo biti visoke tudi premije, ki jih zavarovalnice zahtevajo, a visoke premije so najmanj zmožne vabljivo vplivati na zavarovalne interesente za pristop k zavarovanju. Vsekakor ceneje bi moglo biti vzajemno zavarovanje proti toči in bi se moglo tudi najbolj razširiti. Čim večji krog zavarovancev bo imel pokrivati vso ali delno škodo, povzročeno po toči, tem manj bi posameznik imel prispevati. Najceneje bi bilo tako zavarovanje, ki bi ga izvedla oblastva in ki bi bilo obvezno. Temu pa se bodo najprej upiraili najmanjši posestniki, ki bi jim bilo zavarovanje kot najpotrebnejšim v prvi vrsti namenjeno. Pa tudi sicer je odpor proti vsaki taki nameri zaradi nerazumevanja največji, čeprav je obvezno zavarovanje najcenejše, obenem pa tudi najpopolnejše in je najbolj v stanu poravnati nastalo škodo, dočim privatne zavarovalnice lahko pri tem propadejo. Ako bi n. pr. obvezno zavarovanje proti toči bilo izvedeno za vso našo banovino, tedaj bi krog zavarovancev bil pač tako velik, da bi bilo možno škodo poravnavati z razmerno majhnimi žrtvami posameznika. Tudi režija take zavarovalnice bi mogla biti prav izdatno nižja kakor pa režija zavarovalnice kot poslovnih, na dobiček usmerjenih podjetij. Zavarovanje samo je malemu kmetu mnogo bolj potrebno kakor velikemu, kajti malemu, nezavarovanemu kmetu more toča povzročiti toliko škode, da se njegovo itak šibko gospodarsko stanje prav nemilo zamaje, dočim večji, premožnejši posestnik to škoda vendarle prej prenese. Kakor pa sem že rekel, ima mali posestnik navadno najmanj smisla za zavarovanje. Ker pri nas prevladuje malokmetijstvo, katerega gospodarstvo škoda po toči najbolj ograža, bi bila ustvaritev zavarovalnice proti toči silno potrebna ne samo iz privatno - gospodarskih, nego tudi iz narodno - gospodarskih in socijalnih vidikov, kajti z javnimi podporami se količkaj obsežnejše škode ne dado ublažiti. Prejšnja ljubljanska oblast je bila zavarovanju začela posvečati precej pažnje, posebno zavarovanju živine in pa zavarovanju proti toči. Meni je takrat bilo poverjeno pripravljanje vseh del za živinsko zavarovalnico, ki sem jih tudi dokončal in bi bilo to vprašanje imelo priti na dnevni red oblastne skupščine v njenem pomladnem zasedanju leta 1929. Iz omenjenega svojega udejstvovanja v zavarovalnotehničnih in organizatornih vprašanjih morem v korist zavarovanja proti toči opozoriti na to, da bi n. pr. uradno obvezno vzajemno zavarovanje proti toči ne bilo preveč riskantno, kajta toča nikoli ne pobije poljskih rastlin na prav velikih, obsežnih ozemljih, nego je vedno bolj ali manj lokalnega značaja in oklesti zdaj tu, zdaj tam le po posameznih omejenih ozemljih. Nadalje zavarovalnica mnogo prihrani na režiji, ker ji ni potrebna neprestana kontrola, kajti tu zavarovanec, ne more kakor pri požarnem ali živinskem zavarovanju samo povzročiti škode v nameri, da bi se z odškodnino okoristil. Nastanek škode je odvisen tu torej samo od višjih sil in v primeru s požarnim ali živinskim zavarovanjem v tem pogledu riziko sploh ne obstoja. Ako bi kazalo, da bi bilo za tako zavarovalnico poravnavanje vseh 100 % škode le prehudo, bi se že mnogo storilo, ako bi se škoda poravnavala samo delno. Vsekakor bi se oškodovancem utegnilo tako bolje pomagati kakor s podporami, ki so omejene. Pri zavarovanju proti toči je pravilna cenitev škode važnejša in težja kakor pri drugih vrstah zavarovanj. Taksacija je tu zelo važna in zahteva izvežbanih cenilcev, kajti privatni kakor uradni lokalni cenilci običajno silno pretiravajo, ako posla niso vajeni in niso uvedeni vanj. Iz svojega uradnega udejstvovanja vem, da je dejanska škoda v vsakem primeru poškodb po toči bila znatno nižja, kakor so jo v prvem hipu ocenili nevešči lokalni cenilci. Pri nas zavarovanje proti toči ne prihaja v poštev samo za običajne poljske pridelke, nego tudi za dve posebno važni kulturi: za vinograde in hmeljnike.. Zavarovanje proti toči ni posebno težko izvedljivo in tudi finančno podlago bi pri obveznem ali vsaj pogojno obveznem zavarovanju ne bilo hudo ustvariti. Dipl. agr. A. Jamnik. Odbiranje semenja za setev in nekateri pogoji Od nekdaj posvečajo naši gospodarji od« biri semena za setev precej pažnje. Marši* kateri nepreviden gospodar je namreč na lastni koži občutil zle posledice, ako je se-jal slabo seme. Da 6e obvarujemo iznena* denj, hočemo na kratko podati glavne točk©, ki jih je treba upoštevati pri odbiranju semena. Ako hočemo uvesti novo seme, je trebiš setev najprej v malem poizkusiti. V glav« nem pa si moramo priskrbeti odbrano prist* no domače seme od prizinanih gojiteljev. Za setev je vzeti skrbno očiščeno najtežja kleno in najdebelejse zrnje, ker le tako s-o me obilno rodi. Ako odbiramo klasje, jo vzeti samo srednje dolge klase, ki eo \si enakomerno razviti. Posebno je pasriti i»a to, da je proti raiznim boleznim slama do» volj utrjena, krepka in da ni polegla. Šmarna naj bo zastavna, trdna in ne previ* soka. Pri nas sejemo žito navadno po krom« pirju, repi, pesa ali pa po led in L Običaj:'/* nekoliko pognojimo zemljo e hlevskim gnojem. Še umestnejše pa je, da se v to svriio uporabljajo umetna gnojila, kafe >* apneni dušik (na 1 ha posetve vsaj 150 kg L dalje 40 odst. kalijeva sol (na 1 ha 150 kg) in superfosfat ali Thomasova žlindra (na 1 ha 300 do 400 kg). Prvi dve gnojili, neni dušik in kalijeva sol, naj se spravita vsaj osem dni pred setvijo v zemljo in istočasno z njo dobro premešata. Njrju uči« nek je potem mnogo večji, ker se že meti tem kratkim časom prilično razkrojijo m postanejo sprejemljive po mladih rast 14« nah. Raistline se potem do zime čvrsto ia dobro vkorenindjo. Ako uporabljamo Tho» masovo žlindro, se potrosi ta skupaj s ka» lijevo soljo in apnenim dušikom; supea* fosfat je bolje protrositi pomladi. Izredno važno opravilo pred eetvč*oi ozimine je, da se 6eje le dobro razkuže* no seme. Razna razkuževalna sredstva uporabljamo dandanes v to svrho. V začinjeni časru se priporoča predvsem porzol, domače sredstvo, s katerim prašimo seme pred setvijo. S porzolom prašimo pred* vsem žita proti sneti. Pri nas se je namreč v zadnjih letih snet izredno razširila, t&> ko da ogTaža ponekod ves pridelek. Prašenje semena s porzolom traja prti bližno 10 minut. Tako je vsako nam-!* kanje semenja, na primer v modri galki, nepotrebno. Za prašenje žita vzamem o 20 dkg porzola, ki stane 15 Din in ta ko« ličina zadostuje za 100 kg zrnja. Dobi 69 pri Kmetijski družbi. S pravilno setvijo tudi vplivamo na raz« voj žita. Sejmo ga le v dobro pripravil j eno zemljo, in sicer pravočasno in v pravi množini. Ne smemo sejati pregosto, kaikot? je pri nas običaj. Čim gostejša je setev, tem manj hrane ostane za posamezne rasš line in tako žito kaj rado poleže. Na^volje ravna oni, ki seje žito 6 sejalnim strojen® lepo v vrste in na primerne razdalje. Kdor nima potrebnega semenskega žitat na razpolago, stori najbolje, da si ga na* bavi pravočasno od priznanih gojiteljev, ki jih je tudi v naših krajih že dovolj, kako* na primer od semenogojske postaje v Beltincih, od raznih državnih posestev, pai tudi od privatnih gojiteljev. Če je semen* 6ko žito nekoliko dražje, se ne smete stra« šiti, ker se vam bodo večji stroški obfiim* povrnili. Kako postanem dober godbenik To brezplačno knjižico pošlje tovarna glasbil MEINEL & HEROLD v Mariboru štev« 111 vsakemu prijatelju glasbe, bodisi začetniku ali izvežbanemu. Zahtevajte knjižica takoj z navadno dopisnico! 256/a in hočemo drug drugega poteptati in streti v prah zaradi oslove sence. Toda padle so Se druge bolj ali manj »načelne« besede, ki jih pa, odkrito povedano, ne jemljem tragično. Tako je nekdo dejal, da gre pri tej borbi za »zmago načel«, ki jih je g. dr. Turna obelodanil v svoji znani knjigi; o tej knjigi sem si usodil tudi jaz povedati v »Jutru« svoje skromno mnenje, ki se v bistvu krije tudi z mnogimi drugimi. Reklo se je: v tej borbi za novega predsednika gre za zmago teh načel in ne bo prej miru ter boja In vihre konec, dokler ne bodo dosegli popolne zmage, z drugimi besedami, da bodo v prah strti vsi nasprotniki, če jih je sploh še kaj ... V borbi se čujejo marsikake krilate besede. Zato jih je jemati cum grano salis. Toda, če kdo — recimo popotni človek, ki hodi kaj po svetu in vidi, kako se tre-tirajo razna taka delikatna vprašanja drugod, čuje take bolj aH manj programa-tične emmcijacije, se mora nehote prav iz srca zasmejati. Torej za ta načela je Slo! O teh načelih se je precej pisalo — dr. Tominšek, dr. Mrak, dr. Ložar in moja malenkost — a v bistvu smo si edini, da je temeljna teza v njej, kaj je prav za prav planinstvo — napačna, nepravilna. Saj se zastopa načelo, da je alpinizem šport ali pa sploh ni — alpinizem. Ako pa je premi sa, iz katere izhaja knjiga, nepravilna, — potem naj vsak logično misleč človek izvaja logične konsekvence. Da je v tej sicer znameniti knjigi mnogo nasprotij, da Je ▼ mnogočem nekon- sekventna in nelogična, se vsakdo lahko sam prepriča, ki zna samostojno misliti. Zato ni njene nabave kot kulturno dolžnost vsakega izobraženca nikdo bolj priporočal kot moja malenkost že zato, da se razbistrijo pojmi in vsakdo lahko vidi, kaj je dobrega in slabega na njej. Kot polemična, borbena knjiga, pravi g. dr. Mrak, ki je zapisal tudi v »Plan. Vestniku« že marsikako dobro misel, je sama po sebi pomanjkljiva in vse drugo se poda samo ob sebi. Toda jaz nočem pisati ponovno podrobne kritike o knjigi, ker so opravili to delo tudi drugi. Le način, kako se je dr. Turno pritegnilo v ta boj za novega predsednika, je nekoliko čuden in je moral biti zanj, ki ima kot visoko izobražen človek okus, naravnost mučen. Dr. Tominšek je odstopil zaradi neke formalnosti glede interpretacije pravil. Kaj so imela pri tem »modernizacija planinstva« in načela gotove knjige opraviti, je težko razumeti. Pa to je ravno pristno slovensko! Pri nas nastane neka »struja« in ta ce pusti nobene druge poleg sebe živeti, češ da mora drugo streti, uničiti, z drugo besedo: vse druge zasužnjiti sebi in ne pripustiti drugega Svobodnega nazora. Dobro! Predpostavljeno, da ima ona knjiga od prve do zadnje pike prav, ln recimo, da je tudi pravilno sklepanje, da kdor prepiSe dvoje tez, ustvari 6 tem — sintezo, je vendar lahko mogoče, da je kdo drugi drugih nazorov in vendar lahko so- deluje pri modernizaciji planinstva v gorenjem smislu. Ali prav pristno slovensko je, ako 3e hoče vsakega, ki je drugih nazorov ali načel, izključiti od sodelovat nja, ali da bi sploh povedal svoje mnenje. Tako se je n. pr. izločilo iz liste delegatov dvoje gospodov, katerima se pač ne more odrekati, da nimata smisla za stvar In od katerih je eden celo dvakratni častni član SPD (celokupnega društva in neke podružnice) in je torej moral vendar nekaj malega za stvar storiti, zlasti ako se ma na drugi strani priznava delavnost od prvega početka... Anton Lajovic je zapisal ob priliki nekega ravno tako prav pristno slovenskega glasbeno kulturnega boja, da je pri nas vsak kulturno delujoč človek nepogrešljiv in da niti enega ne moremo izključiti od dela za veliko skupno stvar;, ker smo ravno — majhni. Prav isto velja za planinstvo, ki je važen del celokupnega kulturnega dela. Pa ne smete misliti, da sta ta dva gospoda zarad tega razžaljena, samo težko je gledati na take ra»-merice pri nas, ki utegnejo v očeh drugih, če že ne tujcev, ki se morda manj brigajo za nas, pa vsaj v očeh južnih in severnih bratov ustvariti manj povoljne pojme 9 nas. Tudi Nemci imajo svoje Meyerje, Kn-gyje, Lammerje in pristaše enega ali dragega načela, pa se menda Se ni zgodilo, da bi se na občnem zboru njihovega »Ai-penvereina« vodil smrten boj za snago načel enega ali drugega ter izključevalo vsakega drugega z drugačnimi »načel!« od dela y društvo, ki se osredotočuje t čisto INDIA SUPER TYR Generalno zastopstvo za Jugoslavijo J* Lil U III111 Ljubljana, Tavčarjeva 6. Te'efon 33-77 'zvrstita Zastopstva in zaloge tudi: ttdbe saAi Iflctctimpori <6ie " "' 9419 VeCie, HtaCja petra c. 29. lepem gozdu skozi Pokljuko (tako imenovali} Graben) in se končuje na glavni cest-' pod Mrzlim studencem. Pot je markirana z Bleda (moleč trikot z belo piko) in Pod-homa skozi Poklušiko luknjo, dalje skozi štiri pirekrasne Vrtce. V tretjem vrtcu se nahajajo galerije, na koncu teh pa je pre» hod skozi skalnato duplino (Preras). Vrtci 60 obdani krog in krog z navpičnimi ska» lami in naravnimi obok' ter mostovi. Pokluska luknja se posebno odlikuje po znani prižnici, kjer je baje Primož Trubar razlagal gorjanskim kmetom svojo luteran« oko vero. V Pokluški luknji je meilo bivše nemško planinsko društvo svoje sestanke in društvene seje. V nedeljo 2. avgusta bo planinska podružnica praznovala obletnico otvoritve ga* lerij. Ob tej priliki bo priredla v Pottu« ški luknji, v tem romantičnem zavetišču naših pradedov veliko planinsko veselico. Vabljen' 60 vsi prijatelji prirode, da si tedaj ogledajo lepote Pokluške luknje m nje okolico. Gasilci v Toplicah pri Novem mestu proslavijo danes SOletnico obstoja svojega društva, ki se je lepo razvilo v tej dobi- Jia sliki je najstarejši član in soustanovitelj g. Ignacij Turk, rojen 25. julija 1849 v Višnji gori. ALEKSANDROVO - OTOK KRK RESTA VRAČI JAKA VARNA ORLIC Skozi 15 let dobro peljana restavracija se priporoča posetnikom Aleksandrova. Dobra kuhinja in domača vina. Celodnevna oskrba Din 55.— za osebo. Deca po dogovoru. Učitelji in državni nameščenci 10% popusta. 9381 Ali ste že naročnik • slovenske ilustrovane tedenske revije »življenje ia svet" T pana Frana Keržiča ogledal pogorelo vaa Nadlesk. Apeliramo na našo javnost, da priskoči ubogim pogorelcem na pomoč. Obletnica Galerij kraljeviča Andreja v Pokluški luknji Pred letom osorej so kresovi naznanili dan zgodovinske važnosti za Gorje. Dne 27. julija so bile namreč otvorjene v Pokluški luknji galer je Nj. V is. kraljeviča Andreja. Od blizu in daleč so prihiteli po« gledat prijatelji prirodnih krasot Pokluško luknjo, Vrtce, Preras in galerije. Pr" od« ■kritju spominske plošče je predsednik pla« ninskega društva v izbranih besedah opozarjal zbrane planince na lepoto kraja, nakar se je množica odzvala z vzkliki na Č3St Nj. Vis. kralju n kraljevskemu domu. Pev* ci so zapeli in godba je zaigrala državno himno. Plošča, pritrjena na sklado, bo ostala v trajen spomin nam in našim po« tomccm. planinska podružnica pa je s tem postavila temelj, na katerega bo s ponosom zdala svojo bodočnost. S temi galerijami je odprta najbližja pot. preko Pokluke na prekrasni MrzLi stude« nec pod Triglavom. Pot ni težka, pelje po Tretja »Jutrova" ekskurzija v Pariz drugi smeri... Naravnost, smešno bi bilo, da bi se po občnih zborih kakega društva lasali med seboj razni ideologi in »planinski filozofi«, »esteti« in »etiki«, »samo-esteti« in »estetizirani esteti« ... Jasno je, da lahko vsi ti delajo na polju, ki je v bistvu vsem skupno. Ne tirajmo z raznimi, čeprav v boju iznešenimi izjavami stvari same do komičnosti, saj s tem smešimo predvsem onega, katerega bi radi poveli-čali in mu pomagali do absolutne zmage! Pa kakor rečeno, ne smatram te stvari za tako tragične, toda smatram potrebnim, da dvignemo tudi svoje »boje« na neki nivo, ki bo vreden serijoznosti stvari. Vedno sem odkrito zastopal svoje nazore v javnosti v taki obliki, da ji ni prigovarjal niti prizadeti, da, rajnki dr. T. se mi je celo javno zahvalil za decentnost forme. Tudi sem jih vedno kril s polnim svojim imenom. Zato si usojam biti toli neskromnih misli, da sem si prav specialno na polju planinstva pridobil naravno pravico i nadalje zastopati svoje nazore, čeprav se ne krijejo z izvestnimi, in da nima nikdo pravice zaradi tega izključevati od dela tudi onih. ki se slučajno strinjajo z njimi. Nikdar se nisem lovil za simpatijami kakega dela občinstva ter prisojam tudi sodobni mladini toliko samostojnega mišljenja, da se ne da duševno zasužnjiti in zna ločiti dobro od slabega, izvirno od neizvirnega, logično od nelogičnega. Vedno pa sem tudi pripravljen zastopati svoje načelne nazore ob pravem Času na pravem mestu brez klakerjev, ki bi brez razsodka a priori pritrjevali vsaki kolobociji ter pripustiti resno diskusijo o Po velikem požaru v Nadlesku Celokupna žkoda znaša 3 milijone 330.000 Din — Minister inž. Ser- nec med pogorele! Del pogorišča Stari trg pri Rakeku. 25. julija. O požarni katastrofi v Nadlesku smo že obširno poročali. Lepo in mično naselje Nadlesk leži pod kakih 50 m relativne višine visokim Nadleškim hribom, ki je podaljšek še nekoliko višjega hriba Ulake, kjer je baje stalo starorimsko mesto Ter-po. Dobili so namreč na Ulaki stare rimske novce, iz česar sklepajo, da se je morala tu nahajati rimska utrdba. Nadleški hrib je popolnoma gol in prav primeren za zimsko smučanje. Vas Nadlesk je tako skrita pod hribom, da jo potnik, ki se vozi iz Loža skozi Stari trg dalje proti čabru, niti ne zapazi. Vas je z dobro pitno vodo slabo preskrbljena. Nekateri posestniki imajo kap-ce, a večina hodi po vodo v potok Obrh, ki je oddaljen približno četrt ure. Vodo vozijo na dvokolnicah, na katerih je pritrjen večji sod. Vas Nadlesk šteje 45 hiš s 300 stanovalci. Nedeljski požar je uničil 17 hiš in 51 gospodarskih poslopij. Pogorelci so si za silo uredili stanovanja pri sosedih in so že začeli s pospravljanjem pogorišča. Prihodnje dni bodo že začeli z zidanjem no- v Nadlesku. vih hiš. Pomožna akcija počasi napreduje. Posebna komisija starotrške občine, obstoječa iz županovega namestnika Jakoba škrbca, posestnika iz Dan, nadupravitelja snežniške graščine Leona Schaute in tesarskega mojstra I. Srpana iz Nadleska, je v torek in sredo precenila po požaru povzročeno škodo v Nadlesku. Celotna škoda znaša 3,330.000 Din. Zastopniki posameznih zavarovalnic so prav tako precenili škodo in bodo zavarovalnine v najkrajšem času pogorelcem likvidirane. Kakor omenjeno, pogorelci marljivo pospravljajo pogorišče in so dobili že mnogo opeke. Navozili so že tudi materi-jal. Graščina v Snežniku je naklonila vsakemu pogorelcu večjo količino rezanega lesa. Kakor izve vaš dopisnik, bodo tudi ostali lesni trgovci podarili večje množine lesa, tako veletrgovec g. Karol Kovač in lesna industrija Franjo Žagar. Dobili so tudi že- precej sena Danes popoldne se je z avtomobilom pripeljal v Stari trg minister za gradbe inž. Dušan S e r n e c, ki si je v spremstvu žu- Razno gospodarsko aeedje m stroji na pogorišču. Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. ~ Posamezna številka 2.— Din. načelih prav vsakemu brez izjeme. Vedno sem smatral planinstvo za resno stvar, ki mi je pol življenja, če ne celo, zato ne želi nikdo iskreneje kakor moja malenkost, da bi novo vodstvo držalo to lepo kulturno zgradbo na oni višini, na kateri jo je sprejelo, da, še več, da bi jo izboljšalo vsestransko, tako, da bomo mogli novega predsednika čez toliko in toliko let tudi povišati za častnega. Dr. Jos. C. Oblak, rialnih prilik, v katerih so izletniki živeli, se more reči, da je bilo razen nekaj slučajnih malenkosti vse v najboljšem redu. Jutrove ekskurzije uživajo danes zaslužen sloves. Naj navedem izjavo enega izmed članov tretje skupine, ki je ponovno dejal, da je bil že večkrat poprej v Parizu, da pa ni videl niti tretjino tega, kar je videl sedaj. —e— Veteran učiteljskega stanu Maribor. 25. julija. V torek 28. t. m. bo dosegel visoko *sta-rost 85 let gosp. Josip Žemljic, upokojeni nadučitelj. Rojen pri Mali Nedelji dne 28. julija 1846, ie maturiral dne 21. avgusta 1866, torei Dred 65 leti. v Mariboru. Služil je kot učitelj 2 leti v Ormožu, 11 let v Limbušu, 7 let v Sv. Križu pri Mariboru, 7 let v Olim-ju in 26 let v Devici Mariji v Brezju pri Mariboru. Skupaj torej naravnost neverjetno število 53 let dela kot vzgojitelj in pro-svetitclj in to ves čas — izvzemši počitnic *— brez vsakega dopusta in ne da bi bi ke-daj bolan. V pokoj je stopil BI. avgusta 1919 po starem zakonu in še danes čaka, da bi bila njegova pokojnina na novo prevedena. Zdi se mu včasih, da bo moral čakali na to še na onem svetu! Za začetek in konec je treba imjeti nekoliko poguma: 26 ur vožnje po železnici ni karsibodi. Vendar se prestane tudi to: per aspera ad astra. Tam nad Gasteinom se začne daniti v sivi jutranji svetlobi. Skozi Tirole se vozimo v ro«nem jutru. Sence so goste in dolge po domovini Andreja Hoferja. Na gorah sne,g v belih zaplatah, v dolinah razpenjene vode, v gostem smrečju ob progi veter, ki razganja megle. Innsbruck nas pogosta z drago, pa ne prvovrstno kavo. Pokrajina postaja zanimivejša. Pod Martinovo steno se spomnimo Maksimilijana z ve/.ikim habsburškim nosom in njegove plezalske smole. Arlberg je prva gorska pokrajina, ki jo naše alpske oči opazujejo z istinitim zanimanjem. Z muko dosežemo sedlo. Na drugi strani zdrvimo v globino ob strmih pobočjih, skozi predore in čez mostove. Švica nas ofi-cielno sprejme v Bnchsu. Pozdravita nas prijazna rojaka gg. Majdič in Režek. Vožnja od Buchsa do Curiha je pač najlepši kos našega potovanja. Valenško jezero leži še utesnjeno med gore, ki se globoko zrcalijo v njegovi opalni gladini. Curiško jezero pa se razgrinja v ravnini, obdano od zleknjenih bregov. Koliko vrtov in cvetja vsepovsod! »Hiše so hišice...« Naselja so kakor iz škatlice vzeta. Zdi se, da je boj za obstanek v teh krajih po višjem povelju utihnil in da vlada povsod le igra in zabava. Ven-dar koliko drobnega in upornega dela je človek vložil v to veliko podjetje, ki je tako prijetno preobrazilo lice švicarske zemlje. Hitro švigajo mimo nas Curih in druga švicarska mesta. Nad Aarganom stoji še vedno Habsburg, vendar je že dolgo razvalina. V Bazlu sitne obmejne in carinske formalnosti. Kmalu so minule, hvala Bogu. že smo na francoski zemlji. Alzacija, Vo-gezi so kmalu za nami. Vozimo se v padajočem mraku po iangrski planoti. Eden izmed naših skavtov stoji ob oknu in z jJutrova« družba v Parizu, v ozadju Eiflov stolp. uro v roki šteje kilometre. Vozimo se nad 100 km na uro. Na nebu so se že vžgale zvezde. Okoli enajste se nebo razsvetli na zapadu v bledem sijaju. Bliža se Pariz. V presledku med dvema gozdoma se med nebeška svetila vrine curek električne luči. fcH.mo za hip, nato pa izgine za drevjem. To je Tom Eiffel. Kmalu ropota naš vlak TTod brezkončnimi sajastimi skladišči, čez stotere kretnice, pod nadvozi, čez mostove in končno zavre na Vzhodnem kolodvoru. Brž na avtokar in v Charleston, kjer nas čakajo božansko mehke postelje. Prerokovanje malodušnih Ljubljančanov, da se bomo pekli v Parizu kot v peklu, se k sreči ni uresničilo. Nad vso severno Francijo oblačno nebo in pogosti nalivi. Površnik ni nikomur odveč. Prvi dan ogled Pariza v avtokarih. Vtisov več ko dovolj, kam naj jih le denemo. Marsikaj gre mimo ali se hitro pogrezne v podzavest. Zvečer vožnja po slavnostno razsvetljenem Parizu. Naslednji dan je 14. julij, obletnica zavzetja Bastilje. Narod pleše na ulicah. Tudi pohleven dežek ne more ohladiti njegovega navdušenja. Drugo jutro nas velika parada na vse zgodaj izvabi na Plače de la Concorde. Čudovit pogled na te zgoščene čete pariške garnizije in na kolonialno armado, ki nam je predstavila razvoj svo- jih čet od prvih početkov pa do današnjega dne. Tujska legija, visokorasli sene-galski strelci, rumeni Tonkinci, eskadroni spahijev v belih burnusih in na istobarvnih konjih, zuavi in celo kolonialni vojaki izza dobe francoskih kraljev z mošketami in z dolgimi lasuljami so celo uro korakali ali jezdili mimo nas in nam nazorno dokazovali silni napor, s katerim so si Francozi tekom stoletij znali pridobiti in urediti svoj kolonialni imperij. Sprevod so zaklju- »Jutrova« družba pri kosilu v restavraciji na kolonijalni razstavi. * čili zastavniki, noseč na ramah široke, razvevajoče se zastave vseh francoskih kolonij vseh časov, čudovita barvna igra! Med stoterimi doživljaji »Jutrove« ekskurzije je pač eden najlepših izlet v Fon-tainebleau, rodbinski grad Burbonov. še spomin nanj, ves obledel kot vsi spomini, žari v zlatem sijaju. Malmaison: če ga nisi videl, ne moreš razumeti Napoleona. Versailles nazorno dopoveduje, zakaj je Solnčni kralj postal vzor vsem evropskim vladarjem. Louvre dokazuje, da je umetnost najvišja oblika življenja. Kolonialna razstava je ogromno podjetje, ki naj bi kot velika plastična knjiga zgostila pred vami prekomorski svet. Iz-prehod po paviljonih te razstave je potovanje v eksotične kraje. Na 1.200 kvadratnih metrih so 16 mesecev gradili paviljon za paviljonom in za to potrošili 195 milijonov frankov (429 milijonov dinarjev). Ob nedeljah ali praznikih obišče razstavo nad 150.000 ljudi povprečno, za binkošti je bilo 400.000 obiskovalcev;. Ponoči, ko je razstava bajno razsvetljena, je podobna prizoru iz Tisoč in ene noči. Večerni program »Jutrove s: ekskurzije se je razvijal neprisiljeno in prilikam primerno. Na tem področju pač ne manjka v Parizu ničesar. Je tu Montmartre s svojimi starimi in po pravici slavnimi kabareti, je tu Montparnasse s svojo mednarodno bohemo, v sredi med obema pa še nešteto drugih priložnosti, ki si jih je vsakdo izbiral po svojih osebnih nagnjenjih. Seveda ni nihče zamudil obligatnih Folies Bergere, kjer predvajajo »Tvornico za neumnost«, in pa Casino de Pariš, kjer nastopa Josipina Baker »rediviva«. V Veliki operi smo izvrstno sedeli v ložah prvega reda in gledali »Aido«. Gledali, pravim, kajti inscenacrja je bila grandiozna. Pevci so bili sicer dobri, vendar so daleč zaostajali za odrsko popolnostjo. Vsi pa smo uživali sijaj foyerjev in čarobni pogled z al-tane na pročelju opere: bajno razsvetljena Avenue de 1' Opera je materialen simbol za naziv, ki po pravici pritiče Parizu: la ville des lumieres. Bivanje tretje »Jutrove« ekskurzije v Parizu je bilo zlasti zato zanimivo, ker smo na licu mesta mogli spremljati velike politično-gospodarske dogodke, ki so se odigravali med Nemčijo in Francijo. Nehote se je človek spomnil čudovitih verzov Župančičeve »Dume«. Kipenje, šum, kaos, vendar se zgoščujejo iz nemira in nereda nova, krepka obzorja. Kar se tiče organizacije izleta in mate- NIVEA-CREliE NI VE A- ULJE olje za kožo In masažo 211 Oboje vsebuje — edino svoje vrste — Eucerit sestavino za nego kože, oboje zmanjšuje nevarnost solnčarice, oboje napravi polt zagorelo tudi pri oblačnem nebu. Nivea-creme vas ohlaja ob vročini. Nivea-olje vas brani pri neugodnem vremenu pred mrazom in s tem tudi pred prehladom, tako da zamorete tudi za dobo neprijetnih poletnih dni svoje telo izpostavljati svetlobi, zraku in vodi. Nivea-creme: Din 5.— do Din 22.—. Nivea-olje Din 25.— do Din 35.--Izdeluje Jugosl. P. Beiersdorf & Comp. d. s. o. j., Maribor, Gregorčičeva ulica 24. Gospa, pazite, kaj pijejo Vaši otroci poleti! Brez skrbi boste, ako jim boste za žejo dajali Radensko mineralno vodo samo ali pomešano s sadnim sokom. Radenska mineralna voda je bakterij prosta! 8750 Tako morate jemati kopelji na zraku in solncu! Pred solnJčenjem, toda ne na mokrem telesu, v-drgmte svoje telo č-vrsto z NA OBROK£! OBLAČILNICA Največja vročina je o sv. Jakobu .... zato so naše poletne obleke, perilo in čevlji še vedno nepogrešljive. Velika izbira, odlična kvaliteta in ugodni kreditni pogoji zadovoljujejo naše odjemalke (ce) v vsakem ozira. 9424 LJUBLJANA MESTNI TR6 M/T Domači' Testi * Kip kralla Petra za Sokola kraljevine Jugoslavije. Izvrševalni odbor Sokola kraljevine Jugoslavije ie svoiedobno naročil rri akademskem kiparju Miloradu Jovano-viču kip blagopokoinega kralja Petra Osvoboditelja. Jovanovič ie kip dovršil in ca ie izvršilni odbor sprejel in odredil, naj vsa društva Sokola kraljevine Jugoslavije v naši državi dobe oo en kiD do izdelavi kiparja Jovanoviča. * Sestanek medvojnih političnih orega-njancev. V časopisih se ie do i a vil poziv, nai bi se medvojni politični prezanianci. ki so bili propagatorii in glasniki iugosloven-ske ideie. sestali letos na dan 15. avgusta v Liubliani. Kakor bi bilo umestno, da se no 15. letih snidejo prijatelji in tovariši iz avstrijskih ieč in taborov, vendar se nam Tombola v Kranju vidi datum 15. avgusta za to neprimeren, ker so v tem času razne druge prireditve in ie mnogo ljudi še na počitnicah, oziroma dopustu in bi bil sestanek skoro gotovo slab« obiskan. Zato bi bilo dobro, da se ta misel uresniči 6. seotembra ob odkritiu spomenika kralju Petru v Liubliani. Sai so bili vsi naši politični pregan.ianci zvesti so-boievniki našega velikega kralja Osvoboditelja. ker so propagirali njegovo misel itedinjenia do naših krajih, ato bi bilo ze-io umestno, da se zberemo pred spomenikom v Ljubljani kot »stara garda«, ki ie šla oznani e vat jugoslovenski evangelij in ie bilo naravno, da ie bila Drva. do kateri ie poseda Avstri.ia v svoii obupni obrambi. Ob te.i priliki bi bilo prav. da bi se morda na gradu v SDomin vsem. ki so tam bivali leta 1914. in 1915.. postavil spomenik, morda v obliki male kamenite piramid«. Mislimo, da b: mesto Liuhliana. katere sedanji žunan g dr. Dinko Puc ie bi! tudi med goriškimi osumljenci, samo rešilo to vprašanje. Sicer pa bi bilo Drav. da se o Iem še kdo priglasi k besedi Mislimo, da ie spomenik kraiia Petra v tako ozki zvezi s političnimi nreganianci. da ic to edini "rimerni datum da se sestaneio graiski ;n drugi veleizdaialci. Doslei se taki sestanki še niso nobenkrat posrečili, dasi se ie že večkrat sprožila ta misel. Nekaj spominov v listih bi ob te.i priliki Doživelo naše jJav.ie. — Dr. I. L. Hranilni in posojilni konzorcij sedaj na Aleksandrovi cesti 5 se preseli v sredo 29. julija v svojo novo zgradbo v Ga-jevi ulici (vsporednica Aleksandrovi cesti). 9407 * Ustanovitev odseka za uredanje hudournikov v Ljublfeni. Ban dravske banovine g. dr. Marušič ie podpisal tale odlok: Na oodstavi paragrafa 40. zakona o urejanju hodournikov in paragrafov 1. in 5. zakona o banski upravi odreiam. da se ima s 1. avgustom letos pri kraljevski banski upravi dravske banovine ustanoviti do-seben odsek za službo pri hudournikih z nazivom: Sumarsfco-tehnični odsek za ure. ianie hudournikov (17). V področje tega odseka spadaio v smislu paragrafa 38.. IV.. točke 22. 23. in 24 zagona 0 banski upravi od 7 novembra 1929: 1. posli po zakonu o urejanju hudournikov, kolikor niso pristojna za to oodreiena oblastva. in reševanje Dritožb zoper niih odločbe: 2. izdelo-vanie projektov in predhodnih računov za urejanje hudournikov in za melioracijo rozdnega zemljišča in 3. pregledovanje in odobravanie projektov, kator tudi kolav-daci.ia izvršenih del. kolikor ne oresezaio ^.OOO Din. Odsek ie neposredno oodreien meni. * Ossendowsk! se vrača v Polisko. Znani poliski kniiževnik Ossendovvski. ki se ie dalie časa mudil na našem Jadranu, ie s soprogo orispel v Zagreb in se nastanil v hotelu »Esplanade« V družbi nekaterih zagrebških književnikov si ie ogledal univer- Vremensko poročilo Meteorološkega /a voda ▼ Liubliani Številke za označbo, kraja pomenijo: 1. čas ooazovan.ia. 2. stanje barometra. 3. temperatura. 4. relativna vlaga v 5 smer in brzina vetra. 6 oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin. 8. padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomeniio najvišjo. druge na.inižip. 25. f trli} a Ljubljana 7. 760.3 15.6. 76. tiho. 3. —. —: Maribor 7. 759.2. 15.8. 84. tiho. 5. —. —: 2!agreb 7. 760.1. 16.8. 71. tiho. 1. —, —: Beograd 7. 760.6. 19.8. 68 tiho. 0 —. —: Sara i evo 7. 761.4. 15.6. 64. tiho. 0. —. —: Skopi i e 7. 760.4. 20.7. 55. WNW4 1. —. —. Temperatura: Liubliana 26.9 12.8: Maribor 22.8. 10.4: Zagreb 28.2. 15.3: Saraie-vo 26.3. 10.5: Beograd 30.6. 15.5: Skoolie 27.2; 14.3 Solnce vzhaja ob 4.36. zahaja ob 19.3«. Luna vzha->a ob 17.9. zahaia ob 0.14. zitetno biblioteko, etnografski muzej in druge kulturne in znanstvene instituciie. Včeraj oa ie odpotoval v Poljsko. * Imenovanie v bauovinski službi. Imenovana sta Ivan Gračnar za banovinskega tainika v 5. položaini skupini. Zmagomir Kramer pa za uradniškega pripravnika pri banski upravi dravske banovine. * Imenovanje v zdravstveni službi. Dosedanja uradniška pripravnica Ljudmila Ogrinčeva ie imenovana za administrativno uradnico v 9. položaini skupini Dri šoli narodnega zdravja v Zagrebu. * Dva nova župnika. Instalirana sta bila rbo in prebrskali vse. Odnesli so razna posteljnino, namizno opravo in dr*'go v približni vrednosti 5000 Din. to ie vse. kar ie oosetnik nabavil po prvem vlomu. Izpili so tudi nekaj vina. Za storilci manjka vsaka sled. Skoro gotovo so bili isti ka. kor prvič. * Obleke 5n klobuke kemično čisti, barva, olisira In lika tovarna .los. Reich. * Uradniška posojila daje »Beosraf&ka zadruga« Ljubliana. nnštni predal 307. * Prave Lnbasove harmonike se dobiio v Liubliani. Dunaiska cesta 12. * Vse barve. laki. fimežl najceneje -ri »LU^TRA« Gosnosvptcka cesta 12. * Nagrobne spomenike v naimoderneiših oblikah vam nudi naicenei« kamnoseško-kiparsko podietie Franlo Kunovar. pokopališče Sv. Križ Liubliana. tel. 2787J * Opozarjamo na današnii oglas India v tekstnem delu lista! fTO zobna pasta n a f b o 1 f š a ! * Darujte ond»»ornemu društvu slepih. Ljubljana, Pod Trančo 2—ITI. Iz LfiiHjane u— Prapor domžalskega Sokola ie razstavljen v trgovini I. C. Maver v Stritarje. vi ul. Na rdeči volneni podlagi ie lepa vezenina v narodnem slogu iz domžalske okolice. Šooek ie zelo oester. tako da se vsakdo divi lepemu delu. Prapor ie izvršil po načrtu slkaria Gasnariia naš znani državni osrednji zavod za žensko domačo obrt v Liubliani na Turjaškem trsu. Čestitamo Domžalcem. ki bodo imeli tako len in ponosen oranor. u— Pomočniški zbor Zadruge brivcev in frizerjev nas nrosi da obiavimo: Pomočniki in pomočnice, člani omenienega zbora, "rosno oočinstvo da pravočasno ooseča br;vske in frizerske lokale in da oo nepotrebnem ne zadržuie v delavnicah pomožnega osebia. ki ie itak zaoosleno dnevno deste ur. v sobotah celo I! do 12 ur. Brivski osobito damski frizerski noklic ie no svoii naravi »eto nezdrav. Delo čez do- OPRAVKI Vas vodijo v naše mesto. CAS Vam je na kratko odmerjen. "Zato se ne mudite in ne posedajte, temveč se samo za trenutek ustavite v elitnem avtomatičnem buffetu družba z o. z. LJUBLJANA, Seleuburgova ulica kji?r si postrežete sami-avtomatično, hitro in poceni z okusno zakusko. VAŠE DELO bo potem uspešnejše. 942-5 očenj delovni čas oa še boli neugodno vpliva o»3 zdravje nastaviiencev in iim krati prosti čas. Brivnice in damsko frizerske deVavnice so odprte vsak dan od po! 8. do L?, in od pol 14 do 19. v sobotah do 20. ure. u— Zlato poroko praznujeta danes g. Janez Pretnar in njegova ga. soproga Frančiška, rojena Likar. G. Pretnar ie preživel mnogo let kot hišni posestnik in mizarski mojster v Begunjah ter je bil daleč naokoli znan po svojem vnetem udejstvovanju v raznih društvih, zlasti pri gasilcih in po svoji dobrodušnosti. Jubilanta sta dobro vzgojila 11 otrok od katerih jih živi še osem v dobrem položaju. Zlatoporočenemu vrzglednemu paru vse najboljše! m— Prilave za posOfvni vlak v Zagreb za prvenstveno tekmo Ilirija : Gradjanski v nedeljo 2. avgusta se sprejemajo v trgovini Goreč n-a Dunajski cesti, v drogeriji Kane v Židovski ulici in pri blagajni kavarne Evropa. Obenem s prijavo je treba položiti za vožnjo 00 Din, ki se vrnejo, ako akcija za posebni vlak ne u©pe, to je ako se ne prijavi približno 400 udeležencev. Vlak bo odhajal rz Liu-bliane v nedeljo zjutraj in nazaj iz Zagreba okrog 21. ure. Vstopnice za tekme bodo pravočasno rezervirane, hrano vzame vsak udeleženec lahko seboj, da zmanjša izdatke v Zagrebu. Prijave ja<3IOBOBC3BOIOIOBOBC Speci jailst za zobne In ustne bolezni DR. LOGAR FRANCE LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 14 ne ordinira od 27. julija do 24. avgusta. 9423 KLICI aa srnjaka točno uglašeni nova pošiljka pravkar prispela! 9436 Puškar ALBIN ŠIFRER LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 12 Poskusen samomor. Predsinočnjim so pripeljali iz Vevč v splošno bolnico v Ljubljano 38 - letno zasebnico Ivano K. Imenovana se je povrnila domov v Vevče iz Švice, kjer je bila pri svoji sestri, ki je imela tamkaj večjo gostilno. Sestra pa je prišla v zadnjem času v finančne stiske, zaradi česar je gostilno zaprla in je morala proč tudi Ivana. Doma v Vevčah je čakala na službo, ki je pa ni dobila. Zaradi tega je postajala K. vedno -bolj potrta in je sklenila, da si vzame življenje. Z denarjem, ki ga je še posedovala, je odšla v mesto, kjer si je kupila samokres, nato pa se je vrnila domov in odšla zvečer k Sv. Urhu nad Vevčami, kjer si je okrog 19. pognala kroglo v prsi tik nad srcem. Komaj pa je ustrelila, je začula za seboj korake nekih delavcev, zaradi česar se je s kroglo v telesu napotila v dolino in prišla vsa okrvavljena do bratovega doma. Povedala mu je. kaj se je zgodilo, nakar je brat ves razburjen takoj poklical reševalno postajo iz Ljubljane in so nesrečni-co že zvečer prepeljali z reševalnim avtom v splošno bolnico, kjer so ji nudili prvo pomoč. u— Hitro ga je izsledil. Tesarski pomočnik Albin Križnik se je pred nekaj dnevi kopal v Savi pod tržiškim mostom nad Kranjem. Ko pa je prišel iz vode zopet na breg, je opazil, da mu je zmanjkala obleka s čevlji vred. Križnik si je moral obleko izposoditi, da je mogel na- I as POSLEDNJA BENEŠKA NOČ LEPŠA OD VSEH DOSEDANJIH zaj v Ljubljano. Tu pa je, mudeč se predvčerajšnjim dopoldne pred glavnim kolodvorom, opazil neznanega mladega človeka, ki je imel na sebi njegove hlače in je bil obut tudi v njegove čevlje. Križnik je neopaženo pozval stražnika, ki je neznanca aretiral. Bil je to 25-letni brezposelni šofer France P., doma iz Solkana, ki je takoj priznal, da se je polastil Križnikove obleke, dočim je svojo razcapano skril v nekem skednju ob cesti v Tržič. Franceta P. so izročili sodišču. u— Tatvina ure. Delavec Anton Dragar, stanujoč v Ihanu, je včeraj naznanil, da mu je nekdo ukradel iz pritlične sobe neke nove stavbe na Dunajski cesti srebrno uro z verižico, ki jo je imel v suknjiču. Takoj uvedena preiskava je ostala brez uspeha. u— Nevarni ponočnjaki. Magistratni uradnik Engelbert G., stanujoč v Vrhov-čevi ulici 1, je imel pred dnevi prav nemirno noč. Na cesti pod njegovim stanovanjem se je zbrala gruča mladih ponočnjakov, ki so razgrajali in kričali na vse p etege. G. je odprl okno in pozval ponočnjake k redu, pa je slabo naletel. Takrat šele so začeli pobalini rjoveti in je eden pobral kamen, ki ga je zalučal v prvo nadstropje, kjer je stal pri oknu G. Kamen pa ni zadel njega, marveč je razbil šipo in cvetlično vazo. Velik, strah je doživela predvčerajšnjim ponoči tudi uradnica Roza N., stanujoča na Vodovodni cesti. Okrog 3. ponoči se je priplazil pod njeno okno neznan moški, ki si je nanesel tja več kosov opeke, da je mogel stopiti do okna, skozi katero je skušal vdreti v stanovanje. Bil je bržkone kak vlomilec, ki je nameraval izropati stanovanje. Roza N. pa se je zaradi ropota zdramila in pričela kričati na pomoč, česar se Je neznanec zbal in pobegnil. u— S skednja je padla. Predsnočnjim so spravili v splošno bolnico v Ljubljano 40-letno posestnikovo ženo Mano Mohar-jevo iz Smlednika. Mana se je nekaj sprla s svojim možem in odšla spat na sosedov skedenj. V temi pa ni opazila velike luknje v podu, skozi katero je padla. Poleg zunanjih poškodb je utrpela Moharjeva tudi notranji pretres in je njeno stanje precej kritično. u— Na Sv. Petra nasipu št. 65. sem otvorila vinotoč in se priporočam cenjenemu občinstvu za obilen obisk Josipina Dolničar. u— V gostilni Činkole. Kopitarjeva. se toči prvovrsten dolenjski cviček. Liter 12 Din. Od danes naprej. u— Vrtno veselico s koncertom, godbo in plesom priredi danes ob 15. »Osmerka« na Jezici nasproti nošte poleg avtobusnfe ipostaie ori »Ruskem carju«. Koroške pesmi bo pel zbor koroških Slovenccv. Iz Maribora a— Novi ctredstojnik mariborske mestne policiie policijski svetnik g. Gerzinič Aloiz ie včerai dopoldne Dre vzel oosle in pregledal nosiovanie posameznih oddelkov, a— Društvo privatnih nameščencev v Mariboru. Sestanek pripravljalnega odbora bodočega Društva privatnih nameščencev v Mariboru bo 28. t. m. ob 20. v klu-bovi sobi hotela »Orla«. Vabijo se že pri-stopivši nameščenci in vsi oni, ki se inte-resirajo za to društvo in mu žele procvit. Potreba, da se organizira v Mariboru 80% do sedaj neorganiziranih trgovskih, industrijskih in drugih nameščencev, se je med nameščenci že večkrat ugotovila. Zaradi raznih nazorov tudi glede socijalnega zavarovanja privatnih nameščencev je potrebno, da se organizirajo vsi nameščenci še posebej v dravski banovini, da soodločujejo v teh važnih socijalnih institucijah in pridobljeno izkušajo izboljšati in se izpopolnjevati v strokovnem pokretu sebi v korist in državi v prospeh. Voditi nas pa mora v obmejnem našem Mariboru tudi ideja čistega jugoslovenstva. V organizacijo so vabljeni vsi nameščenci brez razlike nazi-ranj! a— »Maribor« na prireditvi Rdečega kri« ža v Marenbergu. V nedeljo 2. avgusta bo v Marenibergu velika tombola Rdečega ikriža, po tomboli pa veselica. Nastopi tudi moški zbor »Maribora« z narodnimi pesmimi. Iz prijaznosti Wo sodeloval tudi operni 6olist g. Fran Neralič iz Maribora. Prav je, da tudi Mariborčani napravijo iz« ilet v lepi Marenberg in tako podrpro de« lavne narodne kroge v Dravski dolini. a— Mariborski orožniškj upokojenci bo« do imeli v nedeljo 2. avgusta ob 10. d op. pri Senici v Tattenbaichovi ulici svoj red« ni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. a— Naiden utopljenec. Orožništvo iz Št. Janža aa Dravskem doHu poroča, da so našli v rokavu Drave Dod Slovenio* vasjo Dri Ptuiu truplo 24. i unija v Mariboru utopljenega Ervina Motzeria. Ta ie postal žrtev preizkušenia novega platnenega čolna, ki se ie prevrnil pod državnim mostom pri čemer ie Motzer utonil. Truplo ie ležalo skoro mesec dni v vodi in ie že močno razpadlo. Pokopali so ga v Haidini. a— Karambol kolesariev. Na križišču Tattenbachove in Mlinske ulice se ie zaletel delavec Franc Mlakar s kolesom v kolo delavca Baumana Aloizija in ga podrl na tla. Ooa sta ostala nepoškodovana, razbili na sta se iima kolesi. a— Poceni meso. V ponedeljek od 7. naprej se bo na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici prodalo 140 kg 6vinj« skega mesa in slanine po 10 Din, in 6icex na osebo največ 1 kg. Interesente brez razlike starosti tu-in inozemstva (karenčna doba eno S leto) sprejema VZAJEMNA PO- £ MOČ, MARIBOR, Koroška cesta 41. a— Poškodbam ie podlegla 2 letna hčerkica železničaria Elza Jurnger. ki ie pred dnevi padla v škaf vrele vode. Kljub skrbni zdravniški negi ie bil ves trud zdravnikov zaman in dekle je v groznih mukah izdihnilo. a— Huda nesreča z dinamitno ptttrono. Včerai okrog 14. ie nastala v hiši na Glavnem trgu št. 4. močna eksplozija. Liudie si sprva niso uoali blizu, ker so mislili, da bi se mogla eksploziia še ponoviti. Alarmirali so reševalno postajo. Ko so prihiteli z avtomobilom in vdrli v stanovanje stranke v prvem nadstropju, se jim ie nudil strašen prizor. Y mlaki krvi sp ie valial 17 letni btivski vajenec Franc Homec, poleg nieaa oraznik od 7. do 10- in od 16. do 19. ure. Na strelišču se tudi sprejemajo novi člani. n— Izpremeba poseti. Enonadstropno hi* šo, last pokojne ge. Ane Vodnikove, je kupil na prostovoljni javni dražbi aentist g. Filip Ogrič. Iz Trbovelf t— Table - tenis sekcija SK Trbovlje je priredila v četrtek v Sokolskem domu turnir za klubsko prvenstvo, ki je potekel v najlepšem redu in ob obilni udeležbi, kac priča, da vlada v trboveljski dolini tudi 7ia to panogo športa veliko zanimanje. Naslov klubskega prvaka si je priboril g. Plesko-vič Vladko, ki ni izgubil nobene partija. Ogromen napredek smo opazili pri članstvu od žadnie tekme, posebno pri prvi skupini, kjer je bila igra vseskozi napeta in tehnično dovršena. Pri g. Mollu ie opažati, da mu primanjkuje turnirske rutine, ker bi moral po svoji tehnični in krasni igri doseči pac boljši plasma. Želeti" bi bilo, da se sličue priredive še večkrat vršijo, kar bi zanima-« nje za ta šport le še povečalo. t— Srečke državne loterije naj se zame« njajo, ker bo žrebanje že prve dni prihodnjega meseca. t—• Kino Sokol predvaja danes ob 4. m 8. pop. indijski velefilm »Maharadžino srce« in veseloigra »Žene zaj nedeljski oddih«. NAZNANILO! Trajna ondulacija s 5-mesečno garancijo Din 100.— Priporoča se HUTAR MAKS, damski frizerski salon 9344 Trbovlje II. pri Tratniku, Iz Ptuja ZOBNI ATELJE 9417 dentist Rudolf Meh, Ptuf, ne posluje d« te*rfeu 4. avgusta. IHMBUHI3I Kmečke Sokolice v Bosni Pred leti je izšel iz Hercegovine močan pokret, da se Sokolstvo zanese tudi v vse kmečke vasi. Pokret je dobival vedno večjega razmaha in se je -zlasti po ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije razširil na vse pokrajine države. Kmečke ali vaške sokolske čete tvorijo danes že izredno važen in velik del mogočne sokolske armade. Dočim so bile vaške sokolske čete sprva omejene na moško članstvo, so začele v zadnjem času pritegovati tudi žene in dekleta ter naraščaj in deco. Kako močna je sokolska misel in kako velika njena kulturna misija, nam najbolje priča dejstvo, da je vedno več kmečkih sokolskih čet z ženskim članstvom tudi v Bosni in Hercegovini, kjer je bilo v tem pogledu treba premagati najjačje predsodke. Da se je to posrečilo, nam je lep dokaz tudi naša slika, ki nam kaže kmečka dekleta v Raskršču pri Sarajevu pri prostih vajah na javnem nastopu tamošnje sokolske čete. Iz delovanja Šentviških gasilcev V Št Vidu pri Ljubljani so je vršila preteklo nedeljo velika gasilska slovesnost, zdrn-šena i veselice io gasilskimi grajami. Priior a vaj«,« Gasilnim dtoniom, ŠPORT Tekmovanja za prvenstvo LPP Draško Wilfan, Primorje, zboljša lasten rekord na 50 m prosto in 100 m hrbtno. Lampretova zruši rekord na 100 m prosto. Ilirija prvak v skokih juniorjev In waa so fcn V nn.mafl.lp Hi. S« nomeno s tam osmim dj ^^^ -m kmetice od daleč, da v,idejo sprevod v mesto. Pri popoldanski javni telovadbi dobi naraščaj svoj prapor. Nastopijo vsi telovadni oddelki in vojaki Skupno bo 12 točk. Velika zabava v sijajno ilu-miniranem domu bo dostojno zaključila slovesnost Ker je Škofja Loka priljubljena izletna točka, se pričakuje od vseh krajev velika udeležba gostov. Sokol v Prevaljah je lani pokrenil akcijo za zgraditev lastnega doma. Osnoval 9e je v ta namen ožji odbor, čiani so se zavezali plačevati trajne mesečne prispevke in ob i ljubljen je razni gradbeni mateTijaL Za dom iz društvenega imetja določeni znesek z dosedanjimi prispevki pa še daleko ne za* dostuje, da bi se mogli že odločiti za grad* bo. Zato je ožji odbor sklenil zbiranje prispevkov pospešiti in se obrača po tem po« tu na vse sokolski misli naklonjene otniHi« ne za izdatnejše enkratne ali pa trajne me» sečne prispevke. Člani odbora bodo v kratkem potrkali pri vseh in se odbor nadeja obilo uspeha. Dom je društvu prepotrefcen, bo pa tudi v kras kraju in viden znak nje« gove nacijonalne zavednosti. Pogosto či-tamo v novinah, kako so si manjši krap z veliko požrtvovalnostjo zgradili lične eo« kolske domove. Posnemajmo jih Ln ne za« ostajajmo! Apeliramo pri tej priliki na ko« roške rojake po naši državi, naj pomagajo, da bo čim prej zrasel Sokolski dom na ko« roških tleh. Sokolsko društvo Žeriav te kneto v nedeljo društveno iavno telovadbo. Ob zvokih rudniške godbe ie odkorakalo na vzorno letno telovadišče delno v telovadnih, delno v slavnostnih kroiih 120 sokolskib Drioadnikov. Razen 15 čilatiov v slavnostnih kroi-ih so vsi sodelovali Dri nastonu. Starosta br. inž. Fettich ie imel leo nagovor iin oredstavil Drosvetnega nadzornika brata Sovreta iz Slo ven ig rad ca. ki se ie udeležil odreditve kot odooslanec žuone uorave in vodstva koroškega sokolske ga okrožja. Nastoo ife bil skrbno DrtioravPien in vzorno izvajan. Sku/ono število nasto-Daiočih ie bito 105. do veliki večini sami Driioadnikii žeriavskega Sokola. Sodelovalo ie le nekaj članic in naraščainic in 6 članov iz Mežfce in Črne. Prireditev je usoela v moralnem oziru tako. da so sodelavca in Drireditelii z usoehom lahVo 73-Sokolsko društvo Kapele pri Dobori je priredilo v nedeljo 12. t. m. prvi javni nastop. Ob 15. se je na telovadišču formiral sprevod, ki je z domačo gasilsko godbo odkorakal skozi vas pred šolsko poslopje. Tu je zbrano članstvo domačega in sosednjih društev (Brežice, Dobova, Globoko, Bizeljske in Sv. Peter) pozdravil starosta br. Kna-pič, župni delegat br. Holy pa je raztolma-čil prisotnim lepoto sokolske ideje in bodril domače društvo k nadaljnjemu vztrajnemu delu. Nato se je vršil na vrtu br. Štra-serja javni telovadni nastop, pri katerem so sodelovala omenjena društva. Nastopil pa so poleg domače tudi moška in ženska deca iz Dobove in moški in ženski naraščaj iz Brežic. Zlasti ie ugajala desetorica brežiškega moškega naraščaja 8 posebno točko. Nastop, ki ga je prav spretno vodil br. Holy, je zaključila orodna telovadba članov iz Brežic. Številno občinstvo je z zanimanjem sledilo izvajanjem. Po telovadbi se je razvila prijetna prosta zabava- Sokolska prireditev na Kebliu. Stari sokolski delavci so ustanovili lani sokofcko četo na Kebljn. ki ima Dod vodstvom do-žrtvovalnega šolskega UDravdtelja starešine br. Pavlica in njegove zakonske družice. ki ie tajnica čete. Dokazati izredno lene usoehe. Ni bilo letos v okolišu še sokolske odreditve, katere se ne tri ud-^e-ž'li tudi naši vrli četniki iz želeti figa Pohorja. V nedeljo 19. t m. Da so se fantje Dostavili doma. ko so ob odliki že gnan j a na KebKu odredit svoj telovadni nastoo na okusno odrejenem telovadišču Dri šoli. Telovadnemu nastonu ie Drisostvovak) v Domžale, da se pomer jo s tamošnjim kombTiniranim moštvom SK »Disika«. Tu 60 ježiški fantje sicer igro izgub li, toda na« sprotnikom so pokazali tehniko igre, ka« tere pri njih ni bilo opaž ti. Po tem porazu fantje niso klonili in so takoj sprejeli tek« mo z agilnim in močnim SK »Vrtusom« iz Smarce pri Kamniku. Ko sta se obe moštvi postavili na igrišče, je bilo vdeti, da bodo Ježičani izgubili, ker so ježiški fant« je f izično šibkejši od Šmarčanov. Pa se ni tako zgodilo. Končni rezultat je bil 3 : 3. Mlademu odseku, ki ga vneto vodijo br. Kunstelj, br. Benčič in br. Dežman, kličemo: Z veselim eokolskim srcem naprej do uspehov! 2Sletnica škofjeloškega Sokola. 1. in 2. avgusta bo praznoval škofjeloški Sokol na svečan način 231etnico obstoja. Posebni odbor je zaposlen z obsežnimi pripravami. Na predvečer bo na Mestnem trgu ob isto. časnem prižiganju kresov po bližnjih gričih promenadni koncert domače godbe na pihala. Po koncertu pojde članstvo k slavnostnemu občnemu zboru, ki bo imel na sporedu več orkestralnih, pevskih, telovad« nih točk in deklamacij z dramskim nastopom. Po budnici v jutro naslednjega dne bodo dopoldne na izredno lepo priprav- Ob U. md bo orvič v živlieniu sokolski nastoD. Nasto-Da se ie udeležila tudi agiina sosednja sokolska četa iz Tini a ood vodstvom br. To-mažiča. Tamburašks zbor te čete ds ie obenem sodeloval Dri javni telovadbi. Na-stomli so naslednji oddelki: ženska deca iz Otolotnice z vajami z obročki, člani in Slanice iz Orolotnice in Konjic c Drostrmi vajama, moški naraščai iz Konjic in Otolotnice. člani iz Oototnioe na bradlfj in na drogu, četniki iz Tini a s oosebno orosto vaio. nato oa 30 četnikov iz Keblia in Soi-taliča ter Tinia s oredoisanimi »rostimi vajami- Posebno točko je tvorila orodna telovadba naraščaja in članov čete s Keblia. Jcjer so zlasti naraščainikS vzbudili z lenimi in sigurnimi vajami na orodjtu občudovanje vseh gledatoev. Nastoo ie bfl izredno leo. discipliniran in ie Dozakal neverjeten naoredek. zlasti četnikov. Po končani telovadbi ie v imenu žtrone uprave korriiškii starešina br. dr. Mejak čestital cestnikom k lenemu naoredkn. obrazloži! velik Domen in važnost sokotekfh oet m delo vlade za naš kmetslki stan. ori čemer stoli SKJ našemu vladarju in nieeovi vladi zvesto (A str ara. FV> končanem ofi-caiMnetn dete se ie nazva&a ometna zaba- KRALJESTVO MODE Pasji dnevi Gotovo niso zabavna reč, ne glede na to, ali imaš počitnice še pred seboj ali se z dopusta že vrneš na delo. Ker pa dandanes večina žensk dela v poklicih, se je treba, hočeš — nočeš, sprijazniti z vročino in ravnati tako, kakor da je ;poletje najboljši čas za pisarno. Seveda bi bil pa zelo nespameten, kdor bi se ob vročih dnevih mučil s težko obleko. V takih okolnostih itak ne gre toliko za elegant-nost, kolikor za to, da je obleka lahka in da v njej ne čutimo prehude vročine. Mnoge ženske, ki delajo v poklicih, imajo možnost, da v uradu odložijo cestno obleko in jo zamenjajo z delovno, a včasi je vendarle treba že naprej prikrojiti cestno obleko tako, da nam obenem služi za delo. Zelo važno je seveda, da v tem pogledu zadenemo tisto, kar je absolutno pravo; več ko nespametno bi bilo, če bi ženska nosila sredi Vročega poletja obleko, v kateri bi ji postajala vročina — muka Sicer pa prinaša letošnja moda najrazličnejša tvoriva, ki so zelo pripravna za ta namen, ker se lahko dajo čistiti in so zaradi tega zmerom brezhibna na pogled. K njim prištevamo mimo panamskega platna. ki leto jako ugaja, tudi progasto, svileno platno, a videti je, da ostajajo tudi razni šantungi slej ko prej v ospredju. Razen tega imamo še obilo zelo tankih, fre-skastih volnenih blag, ki se izvrstno pode-lavajo in omogočajo dobre efekte tudi zu-:naj urada, na cesti. V današnji skupini prikazujemo nekaj vzorcev, ki so zelo primerni za pisarniško obleko: Na prvem mestu vidimo zelo preprosto ta priporočljivo oblekco s stranskimi gub-:nimi pasovi, ki so v svojem zgornjem delu -počez prešiti in tvorijo obenem žepe. Tak kos bomo najrajši napravili iz šantunga, izmed njegovih neštetih inačic uporabljamo letos posebno »douppion« kot najnovejše modno tvorivo (steklenčasto zeleno, ha-vansko rjavo, višnjevo v vseh odtenkih itd.), ki utegne biti tudi po »honanskem« načinu prevezeno ali potiskano s kakim drobnim vzorcem. Nova moda se, kakor kaže slika, rada poslužuje kratkih rokavov. Izrezek in rokave obroblja pogosto svetla v pisarni proga iz platna, pikeja ali organdija. Mnogokrat kombiniramo tudi različno tvorivo, kadar gre za to, da napravimo ob-reko, ki bo učinkovala na način kostuma. Naša druga risba ilustrira to idejo; nabir-kasto krilo iz kockaste pralne svile se kaj lepo poda k jopiču iz enobarvnega tvoriva (seveda v glavnem odtenku kockaste svile). Ta jopič, na originalen način zapet s poševno vrsto gumbov, ima svetel zalek iz ozke, svetle zapestnice kot zaključek rokavov. Kadar gre za izrazito pisarniško obleko, ki je na cesti sploh ne mislimo nositi, se najrajši odločimo za praktično obliko »v celem« (ki jo je mimo tega najlažje očistiti) iz progastega svilenega platna. Pisana pralna svila ali ploskvasto vzor-často platno se da izvrstno kombinirati z vsakim enobarvnim tvorivom (ki ga porabljamo za rokave in sedlo) in ustvarja mičen efekt, ki gotovo ni vsakdanji in se sme že zaradi tega nadejati toplega sprejema. Poglavju »pisarniška obleka« so posvečati doslej vobče premalo pažnje. Ravno ženska z okusom bi si morala prizadevati, da ustvari tudi tu nekakšen »slog«; ni prav, da vidimo z ene strani pisarniške uradnice, ki vzbujajo neprijetno pozornost s prevsiljivo obleko, z druge strani pa pogosto opažamo, da nekatera ženska s po-klicom preveč zanemarja uradno obleko in igra v svojem podjetju vlogo »pepelke«. Kopalna torba s solnčnikom je v počitniških dneh neobhodno potrebna. Torba mora biti tako napravljena, da lahko spravimo solnčnik v njen stranski predal, kakor kaže slika. Solnčnik in torba morata biti z istim blagom preoblečena. Za prevlako priporočamo v prvi vrsti črtasto platno ali pa vzorčasto kotenino. Ch. H. Irsh: Žena angleškega lorda Vivare je begal po ulicah kakor vselej, ko mu je zmanjkalo denarja za njegovo prazno življenje. Hodil je mimo ljudi in hiš. Po glavi mu je šlo samo to, kje in kako bo navrtal prijatelja ali znanca, ki bi ga slučajno srečal. Edino od tega si je obetal pomoči in izhoda iz zadrege. Prijatelje in znance je delil v dve vrsti, v takšne, ki so njegove prošnje za posojila brezobzirno odbijali in v takšne, ki so mu posojali denar, povrhu pa mu še dajali lepe nauke. Prve je nekako bolj spoštoval in cenil. Kaj je njemu bilo treba moralnih propovedi! Kdor noče delati in je vajen udobnega življenja, se itak ne poboljša, si je rekel. Pridige pa ne zaležejo nič. Sicer pa je bil lep mož, čeprav je nosil že oguljeno obleko. Kljub temu ni gledal mrko izpod čela. Nasprotno, njegova lica so se vedno smehljala in ta smehljaj je bil vedno uganka vsem, ki so ga poznali. Nihče ni vedel, dali prihaja njegovo zadovoljstvo od spomina na preteklost ali od misli na bodočnost. Drobni dogodki, ki jih je moral preživeti vse polno, so bili precej brezbarvni. Zato se je bil nekako polenil v mislih. Nemara je bilo temu krivo to, da je vsako stvar spravljal v zvezo z usodo, proti nji ni mogoče nič storiti. Skratka — njegovo samsko življenje mu ni bilo prav nič napoti. Zdajci je mislil na Pepino Bonnard, lepo zvezdo jr njegovi karijeri dona Juana. In glej, kakor bi bila ugenila njegovo misel, je stopila iz avtomobila, ki se je bil ustavil nekaj korakov pred njim. Bilo je na vogalu ulice, kjer se bleščijo draguljarske izložbe in vabijo modni saloni dame, naj vstopijo noter. »Klanjam se, lepa gospa!« je pozdravil damo. »Kaj? Ali vidim prav? Glejte nu, sam Bog mi je vas poslal! Ali mi hočete žrtvovati četrt urice?« »Žrtvovati pravite? Ta četrt urice bo moj praznik!« je rekel in stopil bliže. »Ljubezniv, kakor vedno!« je pripomnila dama. »Recite rajši: Zaljubljen!« je popravljal ljubeznivo. Pri sebi je mislil, da ga hoče vprašati za svet glede kakšne obleke, ki jo hoče kupiti. Toda to pot ni bil pogodil njene namere. Prišla je k draguljarju, da kupi ogrlico. Vivare je jedva sledil njenim besedam, čeprav je mnogo govorila. Mnogo bolj ga je pritegovalo njeno lice z zapeljivimi, krasnimi ustnicami. Iz njih so se mu zdaj vsipa-le vsakovrstne sladke laži, za katere je bil v zadregi, če je moral nanje odgovarjati. Že leta in leta ni slišal iz njih besedice. Zdaj, ko so se zopet pregibale, je občudoval njihovo harmonično linijo, pod katero so se časih prikazali krasni beli zobje, kajti Pepina je neneho-ma govorila. Bila je podoba, da mu hoče povedati vse. kar je zamolčala v teh zadnjih letih, odkar se nista več sešla. Vivare je pri draguljarju pozorno motril biserje in žlahtne kamne. Jemal jih je tudi v roko, po enega, občudoval Žepna rutica ki smo jo doslej nosili le pri večernih oblekah, se je zdaj že povsod udomačila. Nosimo jo k športnemu plašču tn k pramenadnemu kostumu. Rutica mora biti iz živopisanega blaga v pikčastem ali kari ranem vzorcu. Prav dekorativen je tak robec, če se ujema z ovratno ruto. Robec pripnemo z buciko v notranjosti žepa, tako da prosto vihra iz njega. ■ ffiiSSfllUiTEKTUU mM Vprašanja In odgovori G. S. K. v Lj. Boleč ne v sklepih prihajaš jo sicer pogosto od revmatičnih sprememb, torej od pravega revmatizma, ampak so tu« di znane v neštetih slučajih pri najrazličnejših drugih boleznih n. pr. mnoge infek* cijske bolezni, spolne bolezni (kapavica m sifilis), tuberkuloza ?td. Poslednji bolezni leči te z vročino in saPciJati event. celo le* to, ne da bi dosegli količkaj uspeha, dočim Vam serološka preiskava krvi na mah razkrije pravo narav boleani. — Duh r ing. To je bolezen, ki se kljub trajnemu lečenju vrača. Najugodnejše je individualno zdravljenje pri dermatologu in je treba mmogo potrpežljivosti. — G. 2. M. v M. Popis Vaših bolezenskih znakov je precej skro« men. Čudno pa je, da se strinjajo različni zdravniki v tem, da ne morejo najti prave organske spremembe. Zaradi tega je naj* verjetnejše, da izvirajo vse te motnje iz trdovratne zapeke, ki dela mnogo več simptomov kakor to v obče mislima Treba bi Vam biLa temelj ta kura skozi par tednov in morda ne prestroga dijeta. Po* menite se 6 svojim adraivtnikom (iz amibu* lante), ako Vas ne bi event. poelate na •takšno kuio v Rogaško Slatino. — Socialna bolezen A. B. N5 prarv nobenega povoda za takšne pesimistične misli, ker Vi svoje težkoče brez vzroka pretiravate in je to tako rekoč bolezen mladostnika. Čez par let, ko se listala spolno življenj«, pride vse v pravi tir in konec bo vseh teh tegob in živ* Ijenjie bo zopet veselo m rožnato. Hodite mnogo v naravo 'n skrbfite za utrujenje te« lesa s telovadbo ali športom. — G. T. N. v C Ako odhaija z blatom redno nekaj krvi, je to važen simptom, ki opozori zdrav* nika, da je tu vsaj kakšna rama v sluznici (pretrdo blato, hemoroidalni ozliči — zla» ta žila). Da se pa šzključ event. še druga bolezen danke, mora slediti še notranja preiskava. Pri človeku v Vaši starosti je že misliti na črevesnega raka. — Ga N. G v B. Bodite brez skrbd, če Vam je zdravnik že pregledal ono »rumenordečo« vodo •'n Vam je zagotovil, da oj to nič hudega. To imajo mnogi zdravi ljudje in prihaja od preobilice v vodi raztopljenih snovi, ki pri nižji temperatur' izpadejo (izkrista* liizirajo). — G. L. S. v Lj. To dokazuje mmogokratna izkušnja, da žSvi človek z eno samo ledvico, ki pač prevzame s časom de* lo za obe. Je tako kakor pri drugih orga* nih n. pr. pljučah, k' tudi ne funkcij oni* rajo vselej s polno paro. Tem resnejša so seveda obolenja enega samega organa, za kar ste itak že prejeli stroga navodila. S primemo aparaturo se pridobiva urin od vsake ledvice posebej. — Ga. Z. S. v Lj. Res je, da so takšne razširjene ali tako zva-ne krčne žile pogostejše pri ženskah, ampak tudi mošk' jdh imajo. Vnetje takih do« vodnic ali ven priklene bolnika na poste« ijo Ln mora dotični ud delj časa počivati, kajti iz vnetišča se utegnejo razširiti bolezenske klice v ostali krvni obtok in je s tem dana najlepša prilika za zastrupljenje krvi. Vrhu tega pa se event. odtrga ko« šček strnjene in inficrane krvi, ki pripla« va s krvjo do srca in pljuč, kjer se ustavi in povzroči silno neprijetne znake, da celo smrtni šok. Nekaterim je že odeja pretež« ka, ki pritiska na vneto me6to. Bol blažmo z obkladki in mažami. Ostalo zavisi od slučaja. — Takšne krčne žile pričajo o manjš odpornosti žiline stene in je to konstituci-jooalna hiba. — Gdč. S. E. v V. Ako se ponoči potite in 6e out te popolnoma zdra« vo in Vam je celo zdravnik izjavil, da ne more nikake bolezni konstatirati, potem se veselite svojega zdravja. Morda se po par mesecih zopet zglasite pri zdravniku, ako ne bi ponehalo potenje. Kontrolirajte tudi v bodoče telesno težo in si merite tempe« raturo. Tek je itak v najboljšem redu. — G. A. L. v Lj.' Takšne močne bule na vtra-tu bodo nekaj drugega kakor ekrofuloza, to je verjetno bolezen zase in je njen glav« nsi znak povečanje bezgavk po vsem telesu. Tudi kri je često, ampak ne vedno, druge sestave. Na vsak način sod' takšen bolnik v bolnico in je prognoza pri takšnih bolez« Obupane žene ne Imejte nikakega strahu, ako izostane mesečno perilo! POMOČ Vam prinaša pri poškodbi ali b»s-t&nku mesečnega perila, perijode. dolgoletno preizkuš&no tisočkrat poverjeno in zdravniško priporočena, tanesljivo učinkujoče sredstvo, ki ni odpovedalo tudi ne y aajtežjih in trdovratnejših Mn-čajih, v nasprotja t drugimi sredstvi, ki niso učinkovala: Prof. dr. Rettiha »E r o s e a<, ki učinkuje že po par urah, ne da bi Vas oviralo pri Vašem delu. Cena 70 Din, za starejše »oškodbe 100 Dia. za bolj odporne že>ne 150 Din, dvojno, za stare poškodbe in zelo od-por ne 200 Din. Uspeh zajamčen, sicer vrnemo denar! Tisoči žen potrjujejo nagel ln zanesljiv aspeb tega sredstva, kakor tudi povračujoče se zadovoljstvo. Diskretna pošiljatev po poeti. Irdinaciiski damski laboratorij H a w e 1 k a, Praga-Rufle, Bozetech ul. 10. J.-54. postni predal št. 17 csr. — Pišite razločno! nih zelo resna. Te posebne bolezni mezgov« nega sistema so še malo preiskane in so zidravilni uspeh' dokaj skromni. Prvo je te* meljita preiskava v zavodu, na kar se bo skušalo kaj doseči z raznirr.i zdravili, ev. z rentgenskim obsevanjem. PRISTOPAJTE ]r jugosloven&kemu društvu za proučavanj« in zatiranje raka, pododbor Ljubljana, (ženska bolnica). »Levstikov spomenik" Besede Domenijo: Vodoravno: 2. Levstikova pesem. 4. Levstikova elegija. 5. Kbs lfesa. 6. Član družine. 7. Nočna otica. 8. Reka v Turke-sfcaniu. 9 AMška Dtaca- 11. blagodejno stanje. 13. Kraj' na Goriškem. 15. Žival v Lev. stUOPvf »Ježi na Parnas«. 16. Morski rak. 17. Krajevni Drislov. 22. Pridevnik. 23. Rastlina zaaedavka. 24. Pivo. 26. Pogojnik. 27. Dočiio. 28. Žensko krstno ime- 29. Oseba v Levstikovem »Popotovanju Iz Li- tije do Čateža«. 35. Medmet. 36. Pesniška oblika. 37. Žensko krstno ime. 38 Pokriva srozdna tla. d9- Levstikova Desem. 44. Pogojni veznik. 45. Vorašalnica. 46. Nota. 47. Organ vida. 48. Mesto ob zaoadni češki meji. Navpično: 1. Levstikova pesem. 2. Les. 3 Prostor v gledališču. 10. Levstikova oesem. 11. Določena količina. 12. Časovni Drislov. 13. Prislov. 14. Žensko ime. 17. Levstikov sonet. 18. Nastane nri gorenju. 19 Koseskeua Peeaz. 20. Skala. 2 L. Drevo. 25. Ziver. 26. Uoravni uradnik. 29. Levsfiikov list. 30. Levstikova puščica na Koseskega. 31. Krajevni Drislov. 32. Delitev. 33. Žensko krstno ime. 34. Nekai. kar danes izkazuje narod velikemu Levstiku. 39. Del nemirne vodne Dovršine. 40. Medmet. 41. Nekaj, česar Levstik ni potreboval, kadar ie naperil puščico. 42. Kemični znak za kalcij. 43. Žival v Levstikovi basni. Rešitev križaljke »Podkev* Vodoravno: 1. Dotok. 6. Dovodec. 5. led. 9. res. 11. bat 12 sam. ,14. trs. 15. dim. 17. Lot 18. ona. 19. Ada. 20. Nil. 21. kov. 22 ost. 23. ali. 24. sta. 25. oče. 27. d— 28. mar. 29. vir. 30. ris. 31. iok. N a v d i č n o: 1. d do potemneli. To je vedno tako; v prvem trenutku se zdi kakor nepopisljiva barva, a potem postane bogatejša, si-.jajnejša, temnejša.« — »Lepo!« Hendersen se je pretegnil. »Zadovoljen sem, že sedaj sem popolnoma spremenjen.« Hitro se je obrnil. Ob mali stranski mizi se je bil Abraham Levie globoko sklonil nad barvno skledico. N.koli več se ni vzravnal. * Henderson je vtaknil samokres, pogledal še enkrat na hitro po prostoru in planil ven. Drugo jutro je ostavil potniški parnik pristanišče. Čisto spredaj ob nosu je stal mož, ki se je peljal svobodi jn novemu življenju naproti. Mož je vedel, da stoje že sedaj ob vsakem pristanišču, kjer se bo parnik ustavil, možje, ki čakajo na nekoga z nenavadno svetlimi lasmi in oprečno temnimi obrvmi. Mož je globoko zadihal. On ni tisti, ki ga čakajo, ki ima svetloplave lase m temne obrvi. On ni ubežnik Henderson; on je neki nihče, ki ima od soo- či temne in bogato svetlikajoče se lase. Prišla je ura, ko je moral .stopiti na kopno. Videl je špalir uniform pred pri-stajnim mostičkom. Vedel je, da stoje ta uniforme tukaj zavoljo moža, ki mora imeti izredno svetle lase. »Svetlih lasi iščejo,« je mislil z zmagoslavljem in si je strgal potno čepico z glave. »Svetlih lasi iščejo ...« Tedaj mu je nekdo položil roko na ramo. »Pridite!« Zasmejal se. je in odšel ž njim. Čemu ne, saj so iskali vendar moža z izredno svetlimi lasmi. »Iščemo ubežnika Hendersona,« so mu dejali v policijskem uradu. Hendersonu so se privzdignile obrci. »Nu, dobro, a kaj imam jaz...? — »V 174. so našli umorjenega brivca,« so rekli ostro in mirno. »Na dnu skledice z barvo smo našli sporočilo, ki ga je bil vtisnil z nohti v ostanek.« Tedaj se je Henderson zlomil. Ko se je spet zbral, je čul, kako govori detektiv z isto ledeno stvarnostjo: »To je vtisnil brivec z nohti: Henderson tu, moram mu pobarvati lase — potem me umori. Spoznali ga boste po barvi las!« Henderson je zaril svoje prste v leseno ograjo pred sabo. »Po barvi?« je za-šepetal Henderson. »Po barvi? Kateri barvi... Kateri?« Tedaj so ga povedli pred zrcalo. Henderson se je zasrepil vanj. Njegovi lasje so kazali spreminjajoča se zekao barva arstvo Novi žitni režim Z gotove strani se uvedba novega žitnega režima z minimalnimi cenami za pšenico prikazuje kot korak ki ni posebno v korist slovenskemu kmetu, češ da bo mora! naš kmet, ki je svoje gospodarstvo zaradi najrazličnejših razlogov preusmeril v druge plodonosnejše panoge produkcije, nositi stroške za znosne cene žitu. Ta teza je morda na prvi pogled razumljiva, ker je dravska banovina glede pšenice pasivna in jo mora vsako leto uvažati v znatnih količinah; dejansko pa je to naziranje povsem napačno. Zaradi novega žitnega režima se v dravski banovini pšenica nikakor ne bo podražila in ne bo Slovenija za uvoženo pšenico plačala nič več kakor v zadnjem letu. S svojimi ukrepi pa je vlada odločno preprečila, da bi cena pšenici v žitorodnih pokrajinah naše države padala v brezkončnost, kar bi imelo za vse naše gospodarstvo ne samo za dotične pokrajine, pajdalekoscžnejše posledice. Postavitev minimalnih cen za pšenico je bila zaradi tega najnujnejša gospodarska potreba vse naše države. Novi žitni režim pa bo imel tudi za gospodarstvo dravske banovine ugodne posledice. Naša pokrajina je najbolj industrializiran del naše države, zato so naša industrijska podjetja navezana na konsumni trg vse države. Dejansko se večina slovenskih industrijskih izdelkov proda izven dravske banovine. Industrija in obrt v Sloveniji sta neposredno odvisni od kupne moči ostalih bolj agrarnih pokrajin države; kupna moč teh pokrajin pa je zopet v prvi vrsti odvisna od možnosti primernega vnovčenja agrarnih proizvodov. če država ne bi uredila žitnega vprašanja in bi dopuščala padanje pšenični-h cen v neskončnost, tedaj bi to povzročilo v žitnorodnih predelih naše države brez-primerno krizo in s tem padec kupne moči na minimum. Slovenska' industrija bi izgubila svoj največji trg in bi tako prišli sami v največjo krizo, ki bi spravila ob kruh tisoče industrijskih obrtnih delavcev. 7. uvedbo žitnega režima pa je ta poostritev krize t glavnem preprečena. Res je sicer, da slovenskemu kmetijstvu, k' je v žitni produkciji pasivno, z žitnim p / room neposredno ni mnogo pomagano, vendar pa bi bilo naše kmetijstvo na slabšem, če se vlada ne bi odločila za ta korak, ker so na eni strani tudi v dravski banovini gotovi okoliši, ki imajo za prodajo presežke v pšenici in ker bi poslabšanje industrijske zaposlenosti povzročilo tudi poslabšanje prodajnih možnosti za slovenske kmetijske pridelke. Seveda pa bi bilo želeti, da bi kraljevska vlada upoštevala tudi posebne razmere v naši banovini ir> bi priskočila na pomoč tudi onim speci-jslnim in kmetijskim panogam, ki preživljajo danes najhujšo krizo, predvsem vinogradništvu in hmeljarstvu. Naše mlekarstvo in sirarstvo Centralno mlekarsko društvo v Ljubljani, ki vodi točno evidenco o produkciji, prodaji in konsumu mleka, masla in sara, je, kakor vsaki mesec, tudi za junij izdalo zanimivo mesečno in tržno poročilo, iz katerega posnemamo naslednje: Povečanje mlečne produkrije v juniju je znašalo 17% in je bilo enako kakor povečanje v maju nasproti marcu. To povečanje je razmeroma slabo in je posledica zakasnele pomladi. V maju so oddajale mleko za konsum tudi nekatere sirarne, dočim ga sedaj zopet predelujejo. Povečanje produkcije ementalskega sira je normalna posledira planinske sezone. Prodaja sira je bila v juniju sicer večja kakor produkcija, vendar pa nekoliko nižja kakor v maju. ker so stare zaloge razprodane. Povpraševanje pa jc živahno, zlasti po boljšem blaga, ki ga primanjkuje. Produkcija in prodaja trapistovskega sira in drugih sirov je bila normalna. Zaloge ementalskega sira so znašale v početku junija 36-000 kg, ob koncu meseca pa 35.000 kg. Izdelano je bilo v tem mesecu 14.000 kg ementalskega sira, prodano pa 15.000 kg. Produkcija trapistovskega sira je znašala 3500 kg, prodaja pa 3600 kg, tako da so zaloge v teku meseca nazadovale od 3300 na 3200 kg. Glede masla je pripomniti, da produkcija ne kaže nobenega dviga, četudi smo sredi tujske sezone in masla prav za prav primanjkuje. Vendar pa je zanimanje za ma-slarstvo precej padlo, zaradi konkurence iz Hrvatske in zaradi slabega vnovčevanja mleka. Produkcija masla je znašala v juniju 2600. prodaja pa 2500 kg in so se zaloge povečale od 110 na 21o kg. Pregled cen nam kaže. da so najvišje cene ostale skoro nespremenjene, pač pa se je spodnja meja pri cenah pomaknila prerej višje. Ementalski sir I.a stane pri mlekarnah na debelo 23—28 Din kg, na drobno 30—32 Din, na živilskem trgu pa 26; drugovrstni ementalski sir se prodaja na debelo po 20—22 Din, na drobno pa po 20 do '28 Din. trapistovski pa fta debelo po 19 do 22 in na drobno po 20—28 Din. Najbolj so poskočile cene drugovrstnega ementalca v prodaji na debelo, kar je posledica sezone in pa dejstva, da so zaloge starega preležanega blaga (škart) razprodane. Trapistovski sir se je v prodaji na debelo nekoliko podražil, v prodaji na drobno pa so f*ene popustile, ker se trgovci zaradi vročine ne zalagajo z večjimi količinami. Cene maslu so znašale pri mlekarnah v prodaji na debelo 36—44 Din, na drobno pa 40—46 Din. Po dosedanjih opazovanjih in došlih poročilih bi se dala za bodočnost postaviti naslednja prognoza: Zaradi suše v juliju bo pridelek jesenske krme in okopavin v najboljšem primeru srednji, ponekod pa slab. Zato je pričakovati tudi le kvečjemu srednjo produkcijo mleka in izdelkov. Konsum sira je se od lanske krize sem vedno razmeroma visok in so izgledi, da na tej višini tudi ostane. Pač pa je priporočati, da producenti vsaj za povprečno blago ne dvigajo ivn. Res prvovrstno blago se idanes tudi po 28 Din brez težav plasira- Ponudbe ementalskega sira iz južnih krajev so prenehale in Hrvatska letos sama kupuje velike množine. KUPUJEMO stalno zdravilna zelišča ter plačamo po dnevni ceni: lipovo in bezgovo cvetje, tisoč rože, cvetje bele akacije, polaj, črno meto. jagodovo perje, robldnico-listje, lapuh. Zahtevajte naš cenik in navodila kako mora biti zelišče posušeno. Drogerija »Sanitas«, Celje 77. ' 9318 Za maslo utegne biti letos malo manj povpraševanja, ker je dotok inozemskih leto-viščarjev manjši, kar vpliva na konsum letovišč. = Prisilno mešanje pšenice za mletev in slovenski mlini. Kakor smo že poročali, so slovenski mlinarji na posebni anketi v Zbornici za TOI postavili zahtevo, da 6e pri izvajanju zakonskih odredb za žitni režim položaj slovenskih mlinov izenači glede porabe vojvodinske pšcnice s polo« žajem mlinov v rezerviranih vojvodin« skih srezih (ti vojvodinski mlini smejo ka« kor znano mleti do 40 odst. vojvodinske pšenice, ostali mlini pa le 25 odst.). Do te zahteve je slovenske mline vodila med drugim bojazen, da bi vojvodinski mlini utegnili izrabiti svoje posebno ugodno sta« Iišče. Kakor poroča včerajšnji »Trgovski list,« ee je ta bojazen žal prekmalu uresničila. Te dni so dobili interesent} v naši banovini po vrsti reklamne dopisnice, v katerih se ponuja moka izključno iz po« tiske pšenice, češ da 60 si znali posamez* ni mlini pribavitj toliiko lanske potiske pšenice, da bodo mogli dobavljati moko še vedno iz same potiske pšenice. Taka reklama nikakor ni v skladu s predpisi. Po naredbi trgovinskega ministrstva ne smejo mlini v rezerviranih srezih mleti več nego 40 odst. pšenice iz teh srezov, dočim morajo za ostalih 60 odst. dobiti pšenico iz drugih krajev. Predpisi nikjer ne govorijo o kaki izjem; glede lanskolet« nega pridelka. Tu se menda umetno ustvarja nekak nesporazum na podlagi uradnega pojasnila glede minimalnih cen, v katerem se določajo pogoji in_ cene za odkup pšenice le za pšenico letošnje leti« ne in ne lansike. Zakon pa o tem pogledu ne dela nobene izjeme. Drugo vprašanje pa je, če imajo* vojvodinski mlini dejan« sko toliko lanske pšenice, da bi še danes lahko v večjih količinah prodajali moko iz te pšenice, kajti že v zadnjem času pred novo žetvijo je bilo v Vojvodini težfko do« biti staro blago. »Trgovski list« je mnenja, da je upravičena bojazen, da gre samo za reklamni trik, kj ni v skladu niti s predpisi, niti z dejanskim' razmerami in ki močno diši po nelojalni konkurenci. Zato je potrebna previdnost, da ne bo kdo v dobri veri zaupal reklami, ki ne more iz« polniti tega kar obeta. = Težkoče na londonskem denarnem trgu. Kakor znano ne Angleška banka pred dnevi zvišala diskont od 2.5 na 3.5 odstotka. da prepreči odtok zlata iz Anglije, ki ie že nretekli teden dosegel 17 in doI milijona funtov. Navzlic povišanju diskonta na se situacija glede zlata ni izboljšala. Iz Londona poročalo, da ie bilo samo v četrtek izvoženih iz Anglije za 52 milijona funtov zlata, kar ie za en sam dan rekordna višina. »I>ai3y Herald« izraža mnenje da se bo morda že prihodnji teden izkazala potreba ponovnega povišanja diskonta. Po drugih vesteh ie do petka zvečer Angleška banka izgubila že za 25 milijonov funtov zlata, kar predstavlja v našem denarju skoro sedem milijard dinarjev Težkoče na angleškem denarnem trgu so v zvezi z nemško finančno krizo. Anglija ima namreč danes še vedno 70 milijonov funtov ali 1500 milijonov mark kratkoročnih naložb v Nemčiji. Zaradi težkoč v Nemčiji pa je ves ta ogromni kreditni znesek zamrzn.ien in se ne da likvidirati. Tako ie Anglija prišla sama v težak položaj s tem. da ie Nemčiji dala prevelike kredite. Težkoče oa oovzroča tudi okolnost. da ie Angina sama za približno enak znesek kratkoročna dolžnica nasproti Franciji. Francoske banke imajo namreč v Angliji naloženih polovico vseh svojih kratkoročnih dobroimetij v inozemstvu. Vsaka več-ia odpoved francoskih naložb bi v normalnih razmerah v Angliji, kot posredovalki za Kratkoročni kapital med Francijo in Nemčijo, povzročila odgovarjajoče skrčenje angleških naložb v Nemčiji. To oa danes ni mogoče in zato ie Anglija sama pršia več ali mani v stisko. V zvezi <; to situacijo ie tudi zanimivo, da se je zlato zadnji teden izvažalo večinoma v Francijo. Vsekakor oa se ni bati, da bi kriza angleškega denarnega trga zavzela nevarnejši obseg tako glede na ogromno kapaciteto te^a trga. kakor tudi glede na možnost pritoka ameriškega kapitala v Anglijo spričo znatno višje angleške obrestne mere. = Ustanovitev 44 pašniških ki gozdnih zadrug. Glede na določbo zakona o likvidaciji agrarne reforme na veieposestvih, da morejo biti agrarni upravičenci za dodelitev veleposestniških gozdnih površin, k? presegajo 1000 ha, poleg občin le zemljiške zajednice in skupine kmetovalcev kot pravne osebe s splošno koristnimi ci- . Iji, kakor tudi glede na kratek rok za vlaganje prošenj, je bilo v zadnjih 14 dneh v dravski banovina ustanovljenih in registriranih nič manj kakor 44 pašniških in gozdnih zadrug. Vse te zadruge imajo enaka pravila in enak naziv »Pašniška in gozdna zadruga«. Ustanovljene pa so bile te zadruge v naslednjih krajih: v območju trgovskega sodišča v eliu: Bočna. Rečica ob Savinji, Gornji grad, Frankolovo, Konjice, Nova Štifta pri Gornjem gradu, Potok ob Dreti. Križe. Pilštanj. Zagone ori Kozjem; v območju trgovskega sodišča v Novem mestu pa: Ribnica, Ribnica z okolico, Gorenje polje, Toplice, Brezova reber. Cešča vas. Ceolie. Movzeli. Gorenja Straža, Dolenja Straža, Valta vas, Sela, Dolenja vas pri Ribnici, Mirna peč, Retje-Loški potok, Travnik - Loški potok, Hrib-Loški potok, Globodol, Dolenje Skopice, Spodnjš log, Kostel, Višnja gora, Draga, Sela pri Osilnici, Podplanina, Črni potok, Srednja vas, Stari kot, Kočevska Reka, Ajdovec, Štalcarii. Št. Janž na Dol., Studenec nri Sevnici in Trava. = Znatno izboljšanje beograjskih občinskih financ. Po pravkar objavljenem izkazu o dohodkih in izdatkih beograjske mestne občine so znašali v prvem polletju tek. leta vsi občinski dohodki 182.2 milijona Din, to je za 52.8 milijona Din ali za 41 % več nego lani v istem času. To povišanje dohodkov je na eni strani doseženo navzlic poslabšanju splošnega, gospodarskega stanja in navzlic okolnosti, da so bile s 1. aprilom uki njene skoro vse občinske trošarine na alkohol in luksuzne predmete = Češkoslovaška ima še znatne količine neprodanega starega hmelja. Po vesteh iz Žatca (SČR) imajo češkoslovaški hmeljar« ji še precejšne količine neprodanega lan« skega hmelja, ki se danes pred skorajšnjo novo letino cenijo na 60.000 starih stotov. Češkoslovaški hmeljarski sindikat je izdal zadnji rok za vlaganje ponudb za odkup zalog, seveda pod znanim pogojem, da 6e hmeljar obveže reducirati nasade. = Izgledi za svetovno letino. Čeprav Se povsem jasno, kako bo izpadla letošnja žitna letina na severni poluti, vendar obstoji upanje, da se rezerve, ki gredo preko svetovne potrebe ne bodo letos ponovno povečale. Kakor znano je bil vsa zadnja leta svetovni pridelek žita precej večji, kakor je znašal konsum, kar je imelo za posledico, da smo prišli vsako leto v novo kampanjo z večjimi starimi zalogami, ki so izzvale tako močan pritisk na cene. čeprav imamo trenotno ob prehodu v novo žitno leto 1931-32 rekordno količino starih žitnih zalog, predvsem v Ameriki, vendar se zdi da bo letos pritisk starih zalog popustil. Mednarodni poljedelski urad v Rimu sicer še nima točnih podatkov o uspehu žitne letine na severni poluti ,vendar smatra, da je po stanju ob pri-četku julija mogoče računati s svetovnim pridelkom, ki bo zaostal za konsumno potrebo, kar bi omogočilo, da se v kampanji 1931-32 porabi vsaj del starih zalog. Položaj na naših borzah Ljubljana, 25. julija. Na ljubljanski borzi je bil devizni promet pretekli teden še prilično velik, vendar je zaostajal za prometom v predzadnjem tednu. Skupni tedenski devizni promet je znašal 18.2 milijona Din nasproti 20.5, 23.4, 19.0 in 22.1 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Od posameznih deviz se je v pret. tednu ponovno dvignil Curih, ki je zaradi velikega dotoka pobeglega kapitala iz srednje Evrope, zlasti iz Nemčije, mednarodno zelo čvrst. Na zagrebškem efektnem tržišču so državni papirji v preteklem tednu ponovno popustili. To nazadovanje je nekak odsev splošnega padanja evropskih državnih papirjev, zlasti na ameriškem tržišču, kjer so mnog' evropski papirji padli na 60 do 70 % nomi- nala. Naše Blairovo posojilo notira v Nev Vorku v primeru z ostalimi papirji še razmeroma ugodno. Pri tem pa so naši tečaji še vedno za dve točki višji kakor newyor-ški. Vojna škoda, ki se je ob koncu zadnjega tedna trgovala še po 373 — 375, je popustila na 360. Promet pa ni bil posebno velik. Od dolarskih papirjev je 7% Blairovo posojilo že pretekli teden padlo na 75.50 in se je v teku tedna držalo pri tej višini. Nasprotno pa je popustilo 8% Blairovo posojilo, kjer se nazadovanje v zadnjem tednu še ni pokazalo, in sicer od 90 na 87. Enako je tudi Seligmanovo posojilo Državne hipo-tekarne banke nazadovalo od 80 na 75- Na tržišču zasebnih vrednot ni bilo opažati večjih sprememb. Od bančnih papirjev sta se ves teden trgovali Union banka in Jugo banka, in sicer nespremenjeno, prva po 150, druga pa po 67. Praštediona je nadalje prilično čvrsta in je imela nekaj zaključkov po 957.5 — 960. Prom°t je bil zabeležen še v Narodni banki po 6.350, v Srp-ski po 191 in v Zemaliski po 120. Na tržišču industrijskih vrednot se je Trboveljska v početku tedna trgovala po 245, včeraj pa je bila zaključena po 23fl. Do prometa je prišlo tudi v Vevčah po 120. V ostalem so bili zabeleženi zaključki v Dravi po 235, v Šečerani po 225 — 230, v Danici po 65, v Unionu, Osijek pa po 60. Curih. Beograd 9.065. Pariz 20.125, London 24.9, Newvork 513.25, Bruselj 71.55. Milan 26.85. Madrid 46, Amsterd. 206.9, Dunaj 72.15, Sofija 3.73, Praga 15.21, Varšava 57-55, Budimpešta 90.025, Bukarešta 3.0475. Žitni trg '4- Novosadsba blagovna borra (25. L m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 17 vag. pšenice, 14 v. koruze, 7 vag. moke in 2 vag. otrobov. Pšeniea: sremska nova, 78/79 kg 164 do 166; 7980 kg 165 — 167; slavonska, nova, 78/79 kg 164 — 166. Oves: baški, sremski, slavonski, novi 155 — 160. Ječmen: baški, sremski. novi, 63'64 kg 112 5 — 115.5. Koruza: baška 102.5 — 105; okolica Sombor 102.5 — 105; banatska 96 — 98; sremska, ok. Indjija 102.50—1(S; ok. Šid 103 do 106. Otrobi: baški, stari 117.50-120. Moka: baška, banaška >0< in »00* 290 — 300; >2< 270 — 280; >5? 250 — 260; >6? 220 — 230; »7< 180 — 190; >8« 125 — 135; sremska. slavonska >0< in >00« 270 — 280; >2« 250 do 260; >o« 240 — 250; >6- 215 — 220; >7< 170 — 180; >8< 125 — 135. Iz življenja na deželi GRAiDAC V BELI KRAJINI. Naše gasilno društvo bo blagoslovilo svoj prapor 2. avgusta. Društvo je bilo osnovano 1889. leta in šteje danes 58 delavnih članov, ki vsi požrtvovalno slede vzgledu delavnega društvenega načelnika. DTuštvo je imelo dveročni brizgalni, a si je pred dvema letoma nabavilo novo motorno. Predlansko leto pa je bil postavljen in blagoslovljen nov, lep gasilni dom, ker stara orodjarna ni več ustrezala svojemu namenu. Na naš praznik vabimo vse okoliško prebivalstvo in predvsem tovariška društva, da s skup. nim nastopom pokažemo silo belokrajin-skega gasilstva. GUŠTANJ. Društvo »Rdeči križ« priredi v nedeljo, dne 2. avgusta ob pol 16. z« redno bogato tombolo združeno z ljudsko veselico na Petračevem vrtu. Glavni dobit« ki 60 za naše raizmere nekaj izrednega. Že samo kompletna spalnica in kolo naj pri« čata, da ae sliona tombola v naših krajih še ni vršla. Zato ne zamudite prilike ln pridite v obilnem številu, da okoristite z dobitki 6ebe, obenem pa podprete delo Cobčekoristnega društva V primeru stalno 6labega vremena se vrši teden pozneje. LJUTOMER. V začetku avgusta se bodo sestali interesenti iz Ljutomera, Stročje vasi , Noršincev in Cezanjevcev, da ustanovijo vodno zadrugo, ki bo imela nalogo, pripraviti in izvesti regulacijo Ščavnice in Glo-betke. Oba potoka, posebno pa drugi, sta znana po svojem vijugastem toku, ki zadržuje vodo in povzroča poplave. Zadruga se bo obrnila na državo in banovino za pomoč. — V noči od nedelje na ponedeljek so ?e neznani zlikovci spravili na mlade akacije, ki jih je občina posadila v drevoredu na ba-novinski cesti proti kolodvoru. Odlomili so dve drevesi. Menda so to tisti junaki, ki obmetavajo žarnice cestne razsvetljave s kamenjem in jih lomijo, s čimer so mestni občini povzročili že precej škode. KRŠKO. Ponovno opozarjamo na 60 let« • nico gasilskega društva, spojeno* z blagoslovitvijo motorne brizgalne in z zletom po« savske gaftifeke župe. Ime zaupnega načelnika Riharda Engelsbergerja nam jamči z* popoln uspeh prireditve in vsestransko za« dovoljstvo občinstva. Krčanj se vneto pri« pravlja na to izredno slavje. Pohitite v nedeljo 9. avgusta vsi v prijetno posavsko mestece. Program svečanosti objavimo v kratkem. ORMOŽ. Tukajšnja agilna podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva je priredila v nedeljo 19. t. m. poučno predavanje na prijaznem vrtu ge. Horvatove ob udeležbi skoro 300 ljudi, ki so z veliko pažnjo sledili izvajanjem. Predsednik g. Pevec je pri otvoritvi pozdravil zastopnika mestne občine ormoške g. Kuhariča in g. Polaka, ki je zastopal Trgovski gremij. Nato je v daljšem govoru obrazložil pomen izbora sadja za izvozno trgovino. Priporočal je tudi, naj se sadjarji čimbolj oprimejo svojib organizacij. Agilni tajnik g. Josip Lasič je imel zanimivo predavanje o boju z drevesnimi in sadnimi škodljivci in je priporočal škropljenje z žvepleno brozgo, odnosno z arbori-nom. Iz svoje prakse je dokazal važnost in korist škropljenja tudi s tobačnim izvlečkom. Na besede g. Polaka je priporočal tudi večjo pažnjo slivam, kn bi lahko dajale tudi velike dohodke- Po tem poročilu se je razvila debata, v kateri je predsednik ugotovil. da je samo v našem okraju škode na drevesih po zajcih čez en milijon Din. Soglasno se je skienilo, naj se naprosi banska uprava, da ščiti kmetovalca. Po vsestranski stvarni debati je zaključil predsednik lepo uspeli sestanek s pozivom. naj sadjarji strogo pazijo na dobro kvaliteto sadja za prodajo. RAJHENBURG. Ozračje, ki je bilo zadnje čase tropsko vroče, je nekoliko ohladil zadnji dež, čeprav ni bil posebno izdaten. — V rajhenburškem gasilnem društvu je prišlo do izprememb. Načelnik g. Mihael Vut-kovie je odstopil. Načelniške posle bo vodil do izrednega občnega zbora, ki bo naj-brže r prvi polovici avgusta, dosedanji pod-načelnik g. Sinkovič Josip. — Preteklo nedeljo so senovski nogometaši prvič poizkusili svoio srečo. Na Krškem polju so se srečali a Krčani. Igra je trpela zaradi vročine. vendar ie oa potekla brez pre—kini in »e je končala z neodločenim rezultatom 2 : 2. Z rezultatom moramo biti pač zadovoljni, če pomislimo, da nimajo naši nogometaši primernega prostora za trening. SEMIČ. Iz vseh krajev čitamo o veliki suši. Tudi semiška dolina je po njej hudo prizadeta. Polja, vrtovi in celo vinogradi so začeli veneti, kar ni čudno, saj ni bilo sko« ro dva meseca dežja. Vročina je bila prej« šnji teden neznosna Zadnjo nedeljo je ka« zal termometer na solncu 50 stopinj Celzi« ja, česar ne pomnijo niti najstarejš' ljudje. K sreči smo ob začetku tega tedna dobili nekoliko mokrote. V ponedeljek je bilo ves dan oblačno in je od časa do časa padla kakšna kaplja. Zvečer proti 7 uri pa se je vendarle viti dež. Deževalo je vso noč, tako da so vsaj nekatere poljske rastl ne oživele, da si bo mogel kmet rediti vsaj svinje. Letoe ie v Beli Krajini v resnici žalostna Po nekaterih krajih je vse pobila toča, a potem je prišla nad vso krajino suša. Davščine so velike, žepi prazni. Bojimo se, da bo začel boben prepogosto peti. Vseh vrst or« ganizacije že imamo, nimamo pa nobene, ki bi nas rešila gospodarskih težav. Treba bo resno m sliti na gospodarsko odpomoč naše pokrajine. SV. JURIJ OB JUŽNI ŽELEZNICI. Okrožni zdravnik g. dr. Frane Svetina je kupil od ge. Kavčičeve hišo, kjer je bila svoje-časno pekarna. V dveh mesecih bo hiša temeljito popravljena, nakar bo g. zdravnik izvrševal ordinacije v lastni hiši. Banovin-ska kmetijska šola je kupila od ge. Černov-škove 5 ha velik travnik, ki ga namerava preurediti za vzoren sadovnjak. Trgovino g. Josipa Graselija v Plausteinerjevi hiši ie prevzel g. Uršič. — Vode primanjkuje, čeprav je šele pred kratkim deževalo. Ni še dolgo tega, ko se je po Št. Juriju mnogo govorilo o vodovodu in so se vršili razni • komisijski ogledi, a sedaj je zadeva zopet utihnila- — Mesarji so dvignile ceno mesu od 10 na 12 Din. Cena goveji živini pa je ostala prejšnja. — Mesto živinozdravnika je bilo razpisano. Priglasil se je že tudi živi-nozdravnik, ki je bil s pogoji zadovoljen. Imenovanje pa se zavlačuje. ŠT. ILJ V SLOV. GORICAH. V nedeljo 2. avgusta bo za naše mlado gasilno dru« štvo slovesen dan. Po hudih finančnih ne« prilikah s" je društvo nabavilo novo motor« no bri^galno. ki bo na ta dan svečano bla« goslovljena. Pred blagoslovitvijo je bila že zaposlena pri nekem požaru, kjer so mar« Ijivi gasilci rešili h'šo. Brizgalna je de« lovala brezhibno dobre tri ure. Vse čtan« stvo se pripravlja na slavje, ki bo na prostoru pred šolo. Vse je razvesella vest, da se udeleži te slavnosti tudi celotno pred« sedstvo JGS iz Ljubljane. Najavljen je poseben vlak. k' bo vozil iz Maribora ob pol 3. in pripeljal čete gasilcev iz vse banovi« ne v naš lepi obmejni Št. Ilj. Članstvo si je tudi izbralo kumico in kuma. Posetite nas vs', ki si želite ogledati naš kraj. S tem boste dali pobudo za vztrajno človekoljub« no delo mlademu društvu ob meji. VIŠNJA GORA. Ze kai poeosti so 00-stali primeri da prihajalo h krajevnim zastopnikom poedinih zavarovalnic zavarovanci s prošnjami, nai se njihova požarna zavarovania ra polovico znižajo, češ. da niso več v stanu plačevati premii. K temu dejstvu nač ni treba posebnega komentarja. ie oa znak skrajno slabega socialnega položaja in finančne nemoči in popolnega ljudskega nerazumevania samoohranitve. — To nedeljo praznuieio v Višnji gori svoie cerkveno žegnanje. znano daleč na okrog Na ta dan nrineso matere v našo cerkev svoje malčke in prosilo nri sv. Ani zdravia in blagostanja. Da oa ie živlienie boli živahno, se ie že pred dnevi namestil ood lino v veliko radost otrok vrtiljak, izood starega gradu oa odmevaio streli v znak. da imašo staroslavni meščani' višniecorski danes štruklje na mizi. — V netek zvečer se ie sešlo v neki tn-kaišnii gostilni 10—15 Iiudi. da bi se pomenili o neki vitalni krajevni zadevi. Za reč na se ie zvedelo kljub prikrivanju in oko postave ie prišlo javit, da se nenapovedani shod ne sme vršiti, kar ie imelo ▼a oosiedico. da so se morali udeleženci razif. VOJNIK Komisija meseca -julija lad" pri hiši gospe Rezi Kranerjeve v zadevi od« prto tekoče gnojnice je pod kaznijo naro« čila, da mora stranka urediti greznico ta« ko, da ne bo gnojnica tekla mimo sosed« nih hiš. Kljub temu gnojnica še vedno teče mimo hiš in grozno smrdi. Pristojni faktorji se ponovno naprošajo, da nekaj ukrenejo in prislijo stranko, da bo nesnaga odstranila. ZAGORJE. Velik planinski praznik bo praznovalo Zasavje 9. avgusta, ko bo otvor« jena koča SPD na Sv. Gori. Teden kasneje, 15. avgusta, bo planinska tombola za kočo na Sv. Gori. Segajte po tablicah, da bo ponosna planinska postojanka rešena denarnih težkoč. — Nogometna tekma med SK »Zagorjem« in SK »Retjemc in Trbovelj bo to nedeljo ob pol 17. Obeta se za« nimiv boj. — Naša dolina je kljub revščini zelo vabljiva. Že tretji cirkus nas jc jx>se* til. Privoščimo vsakemu svoje, vendar v tem času ne gre zapravljati denarja. ZIDANI MOST. Na Zidanem mostu n mamo kopališča, kjer bi se človek v po« letnem času malo ohladil. Sava je vedno umazana in se sploh ni mogoče kopati v njej. Prej vedno či6to Savinjo pa onesna = ži sedaj voda, ki priteče iz rudnika Zelene jame pri Laškem, in to navaSno dopoldne, da je potem Savinja nečsta skoro vse pos poldne, ko je najlepši čas kopanja. Dobro bi bilo. če bi vodstvo rudnika vsaj v toli* ko ustrezalo kopalcem, da bi se ta uma« zanija spuščala v Savinjo ponoči, ker bi se na ta način voda do popoldneva vsai nekoliko nzčistila. Ljubitelji solnca in vo« de bodo vodstvu, ako kaj ukrene, zelo hvaležni. — Kakor je videti, Smoletovo hišo nekaj popravljajo. Bil je že skrajni čas. — Dne 20. t. m. se je pri nas vršila preiz« kusna vožnja čez novi most. in to s štiri-m' rcparacijskimi stroji. Občinstvo je to z zanimanjem opazovalo. Po strokovnjakih je ugotovljeno, da je most dobro izdelan, za kar zasluži stavbeno podietie -»Slavec« iz Kranja vse priznanje. Sredi avgusta bo slovesna otvoritev mostu. Pohorska železnica bo zgrajena Maribor, 25. julija V četrtek se je vršil v lovski sobi restavracije »Orel« I. izredni obč. zbor Pohorske železnice, ki ga je otvoril in vodil predsednik zadruge, g. župan dr. Juvan. Občnega zbora se je udeležilo veliko število zadružnikov, ki so ves čas pozorno sledili poročilom odbora ter ponovno dali duška svoji želji, da dobi naše Pohorje toliko potrebno prometno zvezo, ki ga bo šele odkrila tudi zunanjemu svetu. Po pozdravu navzočim zadružnikom in predstavnikom tiska je pričel župan g. dr. Juvan takoj z izčrpnim poročilom o stanju akcije za zgraditev pohorske železnice, ki je stopila sedaj v odločilni stadij. Uvodoma je v kratkih besedah očrtal vse težave, s katerimi se je morala boriti zadruga od početka pa do danes. Po odobritvi zapisnika je poročal dr. Juvan o sedanjem stanju akcije za izvršitev zadruginega programa. Na podlagi proračunov in načrta pogodbe, ki ga je izdelala renomirana monakovska tvrdka za gradnjo gorskih železnic, Fiihles in Schulze, bo potrebnih okoli 5,250.000 Din. Od tega bo dala zadruga milijon in pol dinarjev, banovina in mestna občina mariborska pa vsaka po 500.000 Din. Doslej je vpisanih že za 1 milijon Din deležev, od katerih je vplačanih 300.000 Din. Naloga odbora bo sedaj zbrati še za pol milijona deležev. Vprašanje prispevka mestne občine bo rešeno na prvi občinski seji, ker je od njega odvisno tudi sodelovanje banovine. Ta je namreč pripravljena sodelovati samo pod pogojem, če vplača občina enak prispevek. Prispevek občine in banovine je mišljen kot brezobrestno posojilo zadrugi, ki ga bo pričela amortizirati in odplačevati šele tedaj, ko bodo poravnani vsi stroški za gradnjo železnice ter izplačan kredit monakovske tvrdke. Ostali znesek pa bo kreditirala monakovska tvrdka, ki bo gradila železnico. Tvrdka bo imela zato hipoteko na železnico in zastavljen ves dohodek iz potniškega prometa. Nato je obrazložil g. župan dr. Juvan proračun in tehnični načrt železnice, ki bo talna žična železnica z žičnimi zavorami in zgrajena na najmodernejši način. Tekla bo po pobočju Pohorja, in sicer po svetu, ki ga je brezplačno odstopil zadrugi veleposestnik g. Reiser, za kar se mu zadruga iskreno zahvaljuje. Proga bo enotirna, v sredi pa bo izogibališče. Na progi bosta obratovala dva osebna in tva tovorna vozova. Pogon bo električen. Skupni stroški bodo znašali 5,250.000 Din. in sicer za mehanična dela, vozove, tračnice, telefonske in signalne naprave 1,980.000 Din, montaža bo znašala 509.750 Din. električni daljnovod in transformator 175.000 Din, posebne telefonske in signalne naprave 35.000 Din, dolinska postaja 165.000 Din, planinska postaja 680.000 Din, proga pa 1,704.800 Din. Rentabilitetni račun predvideva 40.000 oseb letnega prometa. Cena za vožnjo za obe smeri bo 25 Din, torej skupno 1 milijon dinarjev, prevoz materiala in živil 300.000 Din in prevoz stavbnega materiala 300.000 Din letno, skupaj 1,600.000 Din. dohodkov. Izdatki pa bodo znašali: za obratne stroške 198.000 Din, amortizacija, obrestovanje, zavarovanje, odpisi, davki, reklama in dr. 602.000 Din, skupaj torej 800.000 Din, tako da ostane letno za odplačilo kredita, ki ga bo dala tvrdka Fiih-let in Schulze, še 800.000 Din. Proračun je pregledal doslej za zadrugo inž. šlajmer, za banovino in mestno občino pa bo pregledal proračun še inž. Dietrich. V zvezi s postavitvijo dolinske postaje v Pekrah se je obvezal tamošnji občinski svet votirati 50.000 Din za izgraditev avtomobilske poti z Limbuša v Pekre. Po odobritvi poročila predsednika zadruge g. dr. Juvana je občni zbor soglasno odobril pooblastilo odboru in nadzorstvenemu svetu, da sklene na podlagi načrtov in pogodbe, ki jo nudi tvrdka Fiihles in Schulze, s to najprimernejši angažma za zgraditev pohorske železnice. Ob fcej priliki- sta v krajših govorih pozdravila sklep občnega zbora tudi gg. načelnik SPD podružnice Maribor dr. Senjor in predsednik gremija mariborskih trgovcev g. Weixl. Kot predzadnja točka je bila soglasno odobrena sprememba naslova zadruge v »Zadruga za graditev pohorske železnice«. Pri slučajnostih sta pozdravila občni zbor še g. Verlič in zastopnik monakovske tvrdke nadinženjer g. Wenger, nakar j« ob pol 11. zaključil predsednik lepo uspelo skupščino, ki pomeni nov mejnik v razvoju tujskega prometa v Mariboru. Iz življenja in sveta „Zeppelinova" ekpedicija na severni tečaj rt 1910. Kdaj bo konec zemeljskih zakladov Premoga imamo pri današnji porabi še za 2000 let, železa za pol tisočletja, petrolej naglo pohaja — Najprej bo zmanjkalo zlata Razne rudnine izkorišča človek šele razmeroma kratek čas. Tako uporablja cink komaj poldrugo stoletje, umetno gnojilo in petrolej komaj 70 let, aluminij in nikel šele 50 let, redke kovine kakor krom, ki rabijo za oplemenitenje jekla, pa so še mlajšega datuma. Pri tem narašča poraba teh zakladov v ogromnost. Statistike kažejo, da se je poraba cina, cinka, svinca. zlata in srebra v letih od 1880.—1910. potrojila, poraba zlata početvorila in poraba bakra poosemkratila. žal, pa zemlja vseh teh stvari ne daje v tako kratkem času kakor n. pr. zemske pridelke in zato je čisto naraven klic strokovnjakov, ki že več let opozarjajo, naj bi se omejila poraba zemeljskih zakladov. Sicer še ni neposredne nevarnosti, da bi nam jih zmanjkalo čez noč, kajti kar se tiče obeh najvažnejših rudnin, premoga in petroleja, so zaloge še tako ogromne, da bodo zadostovale še za lep čas, navzlic nasprotnim mnenjem nekih strokovnih krogov. Isto take je s kovinami, kajti v kubičnem kilometru zemeljske površine, ki tehta približno 3 milijarde ton, je povprečno 150 milijonov ton železa, 2 milijona ton mangana, 0.3 milijona ton kroma, 150 tisoč ton nikla, 15.000 ton cina in kobalta, kakor tudi ogromna količina drugih kovin, ki bi zadostovale za kritje vseh potreb mesece in leta. Težava pa je v tem. da, so vsi ti zemeljski produkti v zemlji razdeljeni v najfinejši obliki, tako da bi jih bilo težko pridobivati z našimi sedanjimi sredstvi, ne glede na to, da bi jih takšno pridobivanje grozovito podražilo, še tam/ kjer se razne kovine nahajajo v velikih množinah, zavisi njih racionalno pridobivanje od prometnih zvez. Vrstni red pridobivanja je skoro povsod in vedno enak. V obljudenih ozemljih izgineta najprvo zlato in srebro, sledijo jim baker, cin in svinec, končno ostaneta običajno samo še železo in premog. Ogromna ozemlja, ki so polna raznih koristnih rud, so danes še neizrabljena in če to upoštevamo, bo n. pr. premoga na zemlji še za kakšnih 5600 milijard ton. Takšna številka se nam zdi silovita, a moramo po drugi strani upoštevati. da znaša letna poraba premoga danes 1.3 milijarde ton, kar se bo za trideset let lahko brez nadaljnjega povečalo na 3 milijarde. Potemtakem bi bilo premoga na zemlji še za dva tisoč let, a v Evropi sami, ki ga največ porabi, bodo trajale lastne zaloge morda »komaj« 1000 let. Za poedine evropske premogovne revirje pa vemo, da bodo izčrpani že veliko prej, celo v 100 letih. Američani pravijo, da bo petroleja zmanjkalo že v 30 letih. A to bo malo preskromna številka. Svetovna rezerva znaša okroglo 10 milijard ton — od teh odpade polovica na Ameriko — letna poraba je 160 milijonov ton, tedaj bi rezerva zadostovala za veliko dalj časa nego 30 let, ne glede na to, da se danes petrolej prideluje že umetno iz premoga. Točasni konzum železa znaša 100—120 milijard ton in če bi pri tem ostalo, bi ga bilo samo v Evropi, in sicer v zelo dobrih in srednje dobrih rudnikih za 450—500 let, ostanejo pa še zaloge vsega ostalega sveta in v tem mnogih ozemelj, ki so sploh še neraziskana (n. pr. ob Južnem tečaju). Vsaj še 1000 let se nam ni bati, da bi nam zmanjkalo železa iz rudniških zalog. Kar se tiče drugih kovin, statistike še niso zaključene. Vsekakor pa se približujeta svojemu koncu dve kovini, cin in zlato. Cina v Evropi skoraj ni, razen v Corn-wallu, drugod pa ga je dobiti, na Malaki, v nekaterih malajskih državah in v Boliviji. Pridobivanje zlata ni v evropskem območju niti omembe vredno, a tudi drugod, v Severni Ameriki in na Aljaski so zlati rudniki že skoraj izčrpani, v Trans-vaalu pa jih bo konec v nekoliko desetletjih. Maska za petje Posebna komisija sovjetskega prosvetnega ministrstva je preizkušala zanimivo pripravo, »ma^ko za petje«. Sestavljena je iz posebne mešanice, ki ve zanjo samo izumitelj, in je že prijavljena za patentiranje v najvažnejših evropskih državah. Maska se natakne na gornji del obraza, vpliva na živčne centre, ki obvladujejo dihanje in glas, ter postavlja vse organe, ki so važni pri petju, jezik, nebo itd, v najpravilnejšo lego. Poučevanje petja s to masko je edino pravilna in znanstveno utemeljena metoda, pravijo sovjetski specialisti, poleg tega pa rabi izboljšanju slabih glasov, zdravljenju jecljavcev itd. On je slep, ona vidi Zdravljenje z gramofonskimi ploščami Metoda frankfurtskega zdravnika dr. Oppenheima učinki zvočnih frekvenčnih tokov Blagodejni • Da si je že marsikdo z gramofonom pokvaril živce in dobro voljo, to ni nič nenavadnega — toda frankfurtski zdravnik za živčne bolezni dr. Oppeuhcim je dokazal, da se dado slabe volje in živci z gramofonom tudi ozdraviti. Pa ne samo to. S primernimi ploščami zdravi dr. Oppen-heim mrtvoude in mišične oslabelosti. Pri bolnikih, ki težko hodijo, zapisuje n. pr. plošče s plesnimi skladbami in koračnicami, pri omrtvelosti obraznih mišic in glasilk odreja pevske komade in govorne plošče. pri omrtvelosti mišic na rokah svetuje bolniku klavirske in banjoške skiadbe. To ni slab dovtip, temveč gre preprosto za učinke zvočnih frekvenčnih tokov, ki so že eksperimentalno preizkušeni. Na ta način je n. pr. mogoče s primerno frekvenco in primernim ritmom spraviti celo črevesje v peristatično gibanje, istotako se posrečijo duševni učinki, kakor pomirje-nje in uspavanje bolnikov. A najbolj presenetljivo je to, da se da z zvočnimi frekvenčnimi toki doseči celo neobčutljivost za bolečine v manjših udih, dočim postanejo večji udi manj občutljivi zanje. Kaj se bo dalo na ta način vse zdraviti, seveda še ni mogoče reči. Vsekakor Obešen maček Sodnik v Souptmaptonu je kaznoval morilca, ki najbrž ne bi prišel na zatožno kilop na celini. Angleži pa imajo izredno stroge postave za varstvo živali. Posestnik Thomas Highton je imel ljubljenega mačka. Nekoč se je pritepel v hišo tuj maček in neusmiljeno oklal domačega. Gospodar, ki je prihitel na pomoč krvavečemu mijav-kajočemu ljubljencu, je takoj obesil razbojniškega napadalca na bukev na svojem vrtu. Stražnik, ki je šel mimo, pa je slišal, kako se je drl obešeni maček. Rekel je Hightonu, da ne sme mučiti živali. A jezen kmet je odvrnil, da maček ni vreden druge smrti. Stražnik je naposled ustrelil napol mrtvega mačka, da bi končal njegove muke. Ovadil je Hightona, in je bil ta zdaj obsojen na 10 funtov šterlingov globe ali šest tednov zapora. je dr. Oppenheim preizkusil svojo metodo že v mnogovrstnih primerih in nemška industrija že pripravlja izdelavo posebnih »zdravilnih plošč«, da ji bodo pridno polnile mošnjiček. V Londonu je bila pred dnevi nenavadna poroka: 70-letni milijonar A. J. Wright iz Buffala v Zedinjenih državah se je oženil s 30-letno Rusinjo Tatjano Mosolovo, znano prikazen v ruskih emigrantskih krogih Londona. Poročni obred je izvršil ruski škof Serafin iz Pariza. Svatba se je praznovala v najožjem krogu. Povabljenih je bilo 60 gostov, med njimi mnogo oseb knežjega rodu. Wright je veletrgovec s kavčukom. Novoporočenca se vkrcata 27. julija na ladjo, ki ju odpelje v New York Čitajte ilustrovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« 75 letni Bernard Shaw v Moskvi Tik pred svojim 75. rojstnim dnevom se je pripeljal pisatelj Bernard Shaw v Moskvo. Tukaj ga vidimo na postaji rdeče prestolnice. Njegova glava je na sliki zaznamovana s križcem. Pred Shawom koraka prof. Petrov, predsednik ruskega društva za pospeševanje kulturnega zbliževanja z inozemstvom. Dalje spredaj s čepico vodja ruske državne založbe Halatov. Zračni boj z jastreboma Doživljaj rumunskega princa Bibesca, ki bi bil kmalu izgubil življenje Trenutki groze med življenjem in smrtjo Princ Jurij Bibescu, predsednik Mednarodne zračne zveze, se je vrnil po dolgih mesecih v svojo domovino Rumunijo. Bil je na Francoskem in v Švici, da so ga ozdravili od težkih ran, ki jih je dobil na svojem zadnjem poletu v boju z dvema jastreboma. Takrat je hotel z letalom na- Knajpajo se! V Worichshofnu pri Augsburgu še živi ideja idealnega župnika Kneippa, ki je zdravil vse bolezni z vodo. Bolniki se vsak dan po Kneippovih predpisih utrjujejo z mrzlo vodo v vseh mogočih oblikah. praviti pot okoli sveta, a je prišel le do Benaresa. O svojem doživljaju pripoveduje princ sledeče: »Bil je boj na življenje in smrt, ki sva ga morala biti z mojim pilotom v vrtoglavi višini z ogromnima roparicama. Najin aparat, ki se je izvrstno držal, je križaril nad Benaresom v normalni višini. Vreme je bilo krasno, mraza skoraj nisva čutila. Hipoma opaziva v sinjini dve temni točki, ki sta se nama približevala s strašno brzi« no. Menil sem, da sta orla. in sem upal, da bom v primeru napada kmalu opravil z njima. Toda na svoie presenečenje sem opazil, da sta dva velikanska jastreba. Ži* vali sta bili, kakor sva videla, strašno razburjeni. Smatrali sta najin Ford za novega. neznanega sovražnika, ki ga je treba razkljuvati. Ne vem, kako dolgo sta krožila okoli letala, ker nisem gledal na uro. Navzlic temu, da je letalo neprestano menjavalo smer. letelo zdaj višje, zdaj nižje, sta nama živali nepretrgoma sledili z zoprnim vreščanjem. To so b'1e razburljive minute,, morda tudi ure. Tedaj se je eden izmed jastrebov z vso silo zagnal v aparat Učinek je bH presenetljiv: Žival je zakr» vavela po vsem telesu in padla proti zemlji. Ko je drugi jastreb videl, kako je padel njegov drug v globino, ie grozno zavreščal in s pilotom sva morala biti pripravljena na drug, morda še silnejši napad. Bili so trenutki, ko sva menila, da ne uideva živa. Letela sva z največjo brzino in res sva zmešala jastreba. A krilo je končno odpovedalo in ko sva nod seboj zagledila obrise mesta, sva se odločila za pristanek Bil je skraini čas. kajti še nisva dosegla trdnih tal. ko je motor eksplodiral. Mene ie težko ožgalo in sem dobil poškodbo na desn nogi. i>e dolgo je krožil iastreb v višini nad nama. potem je izginil. Cele tedne sem preležal v bolnišnici, preden sem se mogel vrniti v F.vrono, v oskrbo francoskih in švicarskih zdravnikov.« t*- 14 -' 'JfCO, ■ ..........-i__—— V juliju 1910., torej natančno pred 21 leti, je proučevala študijska komisija pod vodstvom grofa Zeppelina možnost poleta z zrakoplovom na severni -tečaj. Zdaj je sanja postala resnica. Na levi vidimo 1. 1910 napolnjen balon poleg ekspedicijske ladje »Mainz«. Dežela zlata In diamantov Zanimivosti »črnega kontinenta", ki ima 140 milijonov duš in 500 narodov, med njimi 3 milijone belcev Afrika šteje približno 140 milijonov prebivalcev, a le 3 milijoni med njimi so be-lokožci. Domačini se delijo na preko oOO narodov in narodičev in govorijo nad 500 jezikov in preko 300 narečij. Sahara je največja ptiščava na svetu, skoraj tako velika kakor Evropa. A le devetina te površine je peščena puščava., kakršno si običajno predstavljamo; drugo zavzema divje razdrapano gorovje, ki doseže do 3400 m višine. * Egipt je del Sahare, torej pretežno neplodno ozemlje. Le Nilska dolina, tride-setinka vse dežele, je dolga, ozka oaza v puščavi. Le kamor sega veletok, je mogoče pridelovanje žita in bombaža. Zato je ta dolina gosto naseljena in so predeli, v katerih pride preko 500 prebivalcev na kvadratni kilometer, dočim pride na kvadratni kilometer puščave povprečno le en prebivalec. * V vzhodni Afriki ležijo največja jezera črne celine. Jezero Tanganjika je dolgo 650 km, široko 22—75 km, največja globina pa nru je več nego — 1400 m. * Med jezerom Viktorijp., zibelko Nila. tn Kilimandžarom, najvišjo goro na celini, leži »Dežela velikih žrel«. To so žrela osmih ugaslih ognjenikov, ki so vsi višji od 3000 m. Največje žrelo meri 20 km v premeru in pred vojno si je r njem neki priseljenec uredil svojo farmo. s Največje naravno čudo Afrike so Vik-torijini slapi Sambczija v Južni Afriki. 1700 m široki veletok pada tu 110 m v globino. Trušč tega padca je nepopisen. Nia-garski slapi, ki niso niti od daleč tako široki, merijo v višino komaj 49 m. * Južna Afrika jo na svetovnem trgu važna dobaviteljica ovčje volne, predvsem pa je dobaviteljica zlata in diamantov, v čemer je ne presega nobena druga dežela na svetu. Letno pridoo? tudi za 10 do 12 milijard dinarjev zlata, več nego vse druge dežele sveta skupaj. Zlati rudniki segajo do globine 2000 m. Posvečuj Gospodov dan! Kako je strojepiska zaslužila poldrug milijon Din Angleški zakon prepoveduje ob nedeljah vsakršno trgovsko poslovanje, pa tudi zabavišča, kakor gledališča, kinematografi itd., morajo biti zaprta. V zadnjih letih so začeli ta zakon izvajati nekoliko bolj ši-rokogrudno in tako se ga ne držijo zlasti kinematografi. To je izkoristila londonska stenotipistka miss Orpenova, ki je vložila ovadbo proti štirim kinematografom, ki so bili zakon prekršili 25-krat, a za to ovadbo je zahtevala 25.000 funtov šterlingov na »nagradah«, ki jih mora po zakonu iz 1. 1781. prekršitelj za vsak primer kršenja plačati ovaditelju. Sodniki so upoštevali, da so vsi štirje kinematografi last istega koncema in so priznali stenotipistki »samo« poldrug milijon nagrade v našem denarju. Razsodba je vzbudila veliko senzacijo, pa je vprar šanje, ali bo obveljalo, kajti obsojeni lastniki so napravili priziv. Jdrešenikova katedrala pade Največjo in najbogatejšo moskovsko katedralo, Odrešenikovo katedralo, ki je bila dograjena 1. 1838. pod Nikolajem I., nameravajo boljševiki v kratkem podreti. Z njo bi izginil cel blok sosednih poslopij. Na tem prostoru bodo zgradili nato »Palačo sovjetov«, centralno reprezentativno zgradbo sovjetske države. Načrte zanjo so izdelali že 1. 1922., a se niso izvršili. Sedaj so razpisali tekmo za nove načrte, ki jih je vložiti do 20. oktobra t. 1. Zdravnik v goreči obleki Izredno junaštvo in požrtvovalnost je pokazal bratislavski zdravnik dr. Julij Czukor, ki je hotel izvršiti lahko operacijo na mandljih nekega otroka. Med operacijo se mu je vnela obleka ob špiritovki, na kateri je prekuhava! svoje instrumente. V hipu je bil v plamenih. Da ne bi ogražal otroka, ki je ležal v narkozi, je stekel z gorečo obleko v predsobo in je tam svoji ženi dal instrukcije glede nadaljevanja operacije, dasi je bil že skoraj brez zavesti, žena je preskrbela, da je prišel neki njegov tovariš in izvedel operacijo do konca. Junaškega zdravnika pa so prepeljali smrtno nevarno ožganega v bolnišnico. Drobne zanimivosti Lindbergh in žena poletita na Kitajsko V sredo, 29. t. m. bo startal enokrovnik polkovnika Charlesa Lindbergha in njegove žene na polet čez Tihi ocean. Lind-berghova vožnja pomeni naskok na nov rekord v pogledu brzine. Polet se bo vršil čez Kanado, Aljaško, Sibirijo, Japonsko. Lindbergh se bo ustavil med vožnjo enajstkrat, po možnosti tudi manj. Na letalo vzameta Lindbergh in njegova žena tudi čoln iz gume, da se ga lahko poslu-žita pri morebitni nezgodi na morju. Obleka potnikov na »Zeppettnu« Potniki, ki so se odpeljali z »Zeppeli-nom« v arktične dežele na šestdnevno vožnjo, so morali obleči po nalogu dr. Kohla - Larsena, ki fungira kot zdravnik na zrakoplovu: ' Smučarske čevlje, dva para volnenih nogavic, dva para volnenih spodnjih hlač in dve srajci iz volne. Vrhu tega smučarsko obleko z ovojkami in šalom. Dobili so tudi volnene rokavice m podložene rokavice za celo roko iz usnja, naočnike za snežne pokrajine in čepico z ogrevnlniki za ušesa. Na to obleko so morali obleči še dva površnika za dež in veter ter nekakšne hlače, jopič in kapuco. Pravijo, da je liudem lilo s čelo, ko so slekli v?e to po poskusu. Apinak profesor Snmojlovič je klhib temu obžaloval, da ni dobil vsak udeležene odprave še kožuha, kajti doslej, ie rekel, je nosil vrhu polarne opreme tudi kožuh, ki mu je vselej koristil. Protiverski tečaji na ruskih univerzah V Leningradu so sklenili odpreti na ta-mošnji univerzi šest oddelkov za p roti versko propagando. Tečaje bo obsikovalo 1200 slušateljev. Istočasno se otvorijo tečaji za protiversko propagando na vseučiliščih v Novgorodu in Pskovu ter še nekaterih drugih mestih. OBLEKE moderne, fino blago, krasna izvršitev, najcenejše pri Drago Schwab, Ljubljana Zoro voifa proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Zak. zašt. Odobrena od zdravstvenega odseka pod št. 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL, Zagreb Radiceva (Duga) uL 32. Pošljemo po povzetju, in to samo na čitljiv« naslove. Vsak dan ena se je razlegel klic na pomot,*« ♦ - Novi zakon o agrarni reformi ter naše srenje in soseske Ker ni gotovo, ali bo obveljalo podaljšanje rofta, vložite prošnje najkasneje v ponedeljek Pričujoči članek odličnega poznavalca naših agrarnopolitičnih razmer je bil spisan že pred dnevi, a se je objava na žalost zakasnila brez pis-čeve krivde. Težko pričakovani zakon o likvidaciji agrarne reforme je izdan in uveljavljen. Ni morda sicer izpolnil vseh nad, niti ne likvidira v resnici vseh agrarnoreformnih vprašanj, na katerih je interesiran naš jugoslovenski kmet Tako je na pr. v dravski banovini ostalo nerešeno vprašanje o reviziji krivic, ki so se svoječasno zgodile slovenskim kmetom pri odvezi zemljiških bremen na podstavi zakona iz 1. 1853. v letih od 1857 do 1888. Tudi vsebuje novi zakon nekatere nejasnosti in pomanjkljivosti, ki jih bo pač moral razčistiti in dopo'^;ti predvidevani pravilnik. Ima na pr. isto pogresko, ki jo je imel zakon o odvezi zemljiških bremen iz I. 1853., da pušča neurejene notranje odnošaje med upravičenci glede uživanja občinam, skupinam kmetovalcev in drugim korporacijam pripadajoče veleposestniške zemlje, t j. gozdov in pašnikov. Brez dvoma pa prinaša našemu kmetu ogromne koristi. Treba le, da narod ne zamudi pravočasno in pravilno uveljaviti na njegovi podlagi svojih pravic. Zato sedaj ni čas za teoretična razmotrivanja. marveč so potrebna hitra dejanja, kajti 30-dnevm rok za priglasitev zahtev po veleposestniških gozdih in pašnikih kratek, saj poteče po zakonu že 26., odnosno 27. t m. Medtem je sicer izšel pravilnik k zakonu in ta pravilnik podaljšuje rok za priglasitev do srede avgusta. Vendar pa je, kakor jaz. tudi večina dragih pravnikov mnenja, da pravilnik ne more spremeniti roka. ki je v zakonu točno določen. Za sodišča vsaj, tudi upravna, je merodajen rok, določen v zakonu. Vsekakor je položaj nejasen in je zato t lastnem interesu agrarnih interesentov za veleposestniške gozde in pašnike, da se drže t zakonu določenega roka. Ta rok potefe. kakor znano. 26. t. m. Ker pa je ta dan nedelja. velja po upravnem postopniku za zadnji dan ponedeljek 27. t. m. Najkasneje ta dan naj se torej prošnje izroče na banski npravi v Ljubljani aH predajo pošti, in sider priporočeno proti povratnici. Naše časopisje je ponovno opozorilo na važnost novega zakona, ki je medtem izšel že tudi v ^Službenem listu« banske uprave. Veliko, naravnost zgodovinsko odgovornost imajo v tem pogledu tudi občinske uprave. Zamujena prilika se lahko maščuje skozi cele generacije. V naslednjih vrsticah pa hočemo opozoriti še tudi naše srenje in soseske, odnosno gospodarske odbore, na njihove pravice in dolžnosti, da n; zamudijo prilike, pomagati s-e-bi in gospodarstvu svojih udeležencev s pravočasno prijavo svojih zahtev. Dosedanji predpisi o agrarni reformi naših srenj in sosesk, ali kakor jih imenujejo ,na ozemlju bivše Hrvatske, zemljiških za-jednie, niso poznali. Novi zakon o likvidaciji agrarne reforme pa jih izrecno priznava id agrarne subjekte, to je za upravičene, da dobe po tej likvidaciji v last veleposestniško zemljo'(§§ 18, 24). V dravski banovini imamo še mnogo zemljiških zajednic. Razširjene so posebno po Gorenjskem pod imenom srenje, na Dolenjskem in v bivši mariborski oblasti pa pod imenom soseske. Razločevati pa moramo med njimi one, ki imajo že pravno osebnost in one, ki je še nimajo. Pravno osebnost imajo brezdvomno one, ki so jih na podlagi novejših agrarnih zakonov (za bivši Kranjsko iz L 1887., za bivšo Štajersko iz L 1909.) organizirala oblastva za agrarne operacije z uveljavljenjem vsaj začasnega Statuta, ki jim ustvarja njihove organe (občni zbor, upravni odbor) in urejuje njihovo gospodarsko in pravno udejstvovarije. Je pa še mnogo zemljiških zajednic, ki ži- ve in poslujejo po stari navadi in običaju in jih upravljajo na bivšem Kranjskem tako zvani gospodarski odbori, za katere velja dodatek II. iz 1. 1912. k staremu kranjskemu občinskemu redu, na bivšem Štajerskem pa »vaški župani« in le izjemno gospodarski odbori. Zakon o likvidaciji agrarne reforme določa, da mora biti skupina kmetov, ki naj bo agrarni subjekt, pravna osebnost (§ 24, odst. 1). Zato je priporočati, da tam, kjer soseska še nima veljavnega statuta, prijavi občina zanjo zahtevo po -lo-delitvi veleposestniških pašnikov in gozdov. Za srenje in soseske prihajajo namreč v poštev le pašniki, ki niso sposobni za drugo kmetijsko kulturo, posebej v dravski banovini (in v srezih Sušak, Delnice in Vr-bovsko) pa tudi gozdi, ki so potrebni za pašo, pribavo drv in gradbenega lesa, lesa za domačo industrijo in za ostale gospodarske potrebe (na pr. ograje v planinskih krajih, mostove in drugo). Tu moram še posebno poudarjati, da poleg srenj in sosesk lahko zahtevajo tudi občine in kmetijske zadruge (posebno pašne zadruge) take pašnike in gozde, saj je često krog občinar-jev, odnosno zadrugarjev mnogo večji nego na gotove upravičence omejena srenja in soseska. Velja pa to samo za ona veleposestva, ki obsegajo v dravski banovini več kakor 100( hektarov gozdov, čeprav raztreseno. V naši banovini je mnogo takih veleposestev na Gorenjskem, največje gozdne komplekse pa imajo Auerspergova veleposestva na Dolenjskem in Kočevskem, Windischgratzova v litijskem in logaškem okraju in v bivši mariborski oblasti. Schonburg-Waldenburg v logaškem okraju, Attemsova v krškem okraju in v bivši mariborski oblasti, Jakl-lova v krškem okraju, Herbersteinova in Thurnova in druga v bivši mariborski oblasti in Szaparyjeva, Esterhazyjeva in Zichy-jeva v Prekmurju (te navedbe nikakor niso izčrpne, ker nimam pri roki vseh podatkov). Po mojem mnenju spadajo tudi gozdovi in pašniki verskega zaklada in držav-neaa eraria v Bohinju, na Pokluki, na Me-žakli in v kranjskogorskem okraju pod določilo § 24. novega zakona. Verski zaklad je v resnici državna last. Državna zemljišča so spadala po dosedanjih zakonitih predpisih pod agrarno reformo. Po prehodnih odredbah ostaneto ti predpisi v veljavi. Državna zemljišča pa navaja tudi paragraf 10. novega zakona kot agrarnoreformna veleposestva s tem, da citira izrecno $ 4. in veljajo glede njih pač le omejitve, ki jih našteva10. pod t 1—9 in pa seveda tudi § 4. Ker so ta zemljišča na Gorenjskem po večini gozdi in pašniki, velja zanje § 24. nov. zak., to je, da lahko občine, srenje in zadruge prosijo za dodelitev pašnikov, ki niso sposobni za drugo kmetijsko kulturo (n. pr. Komna, Govnač, Pečana, Rudno polje) in za šume, kolikor 9o potrebne za pašo, pridobivanje drv in drugo. Izvzeta pa so cerkvena veleposestva (§ 10., t. 7). Toda tudi glede njih se izvede razlastitev onih zemljišč, ki so že privedena v agrarne svrhe do dneva uveljavljenja novega zakona, pa makar da so gozdi (§ 24., t. 5). V dravski banovini je največje cerkveno posestvo škofijsko veleposestvo v Gornjem gradu. Od tega veleposestva so že odvojene obširne planine v korist pašni-škim zadrugam v Gornjem gradu, Ljubnem, Lučah in Solčavi, ki preidejo torej z izvedbo likvidacije agrarne reforme v njihovo last Podčrtati treba izrazito tendenco noveea zakona o likvidaciji agrarne reforme, da sankcijonira po dosedanjih predpisih o agrarni reformi ustvarjeno dejansko stanje, prinaša pa tudi precej novih vidikov in koristi v dobro onim. ki obdelujejo zemljo. Dr. Fran Spiller-Migr«. Blagoslovitev gasilskega prapora v Gradacu v Beli 17 •• • Krajini Gradac, 25. julija. Praznični so dnevi, ko se zbira naše gasilstvo na več(je manifestacije, da vlije članstvu novih moči in da svojim četam svežega elana, a celokupni organizaciji moralnih in materijalnih vrednot za krep-kejši razmah. Organizirano gasilstvo je v naših krajih pokret zadnjih šestih desetletij in ni last posameznikov ali posameznih opredeljenih ljudskih skupin, temveč je vzniklo iz zemlje in žuljev v sili samoobrambe v boju proti uničevaijiočemu elementu. Brez inioijative od zgoraj1 je v povojnih letih organizirala in poživila po naših vaseh ljudska volja nešteto teh humanitarnih društev ter jih postavila v direktno službo občestva. Tu se goji zavest tovarištva in skupnosti, ki jo tako pogrešamo v kmetijsko gospodarskem življenju našega podeželja. To je šok socialnih in I organizatoričnih vrednot kjer trvideva naš človek pomen zadružnega dela in se vpeljavi v vodstvo skupnih gospodarstev. Z letnimi nastopi polagajo gasilska društva javnosti svoje bilance in postavljajo mejnik v razvojni dobi svojega udejtetvo-vania. Tako je tudi gasilno društvo v Gradacu v Beli Krajini ustanovljeno leta 1889, sklenilo podati svoj račun 42-lefcnega delovanja in ga kronati z blagoslovitvijo novega prapora, dne 2. avgusta. Množice belokranjskega naroda in tovariskih društev od vseh strani, se bodo zbrale ob tej svečanosti v prijaznem Gradacu, da manifestirajo zvestobo in vdanost kralju Jugoslovenov, ki je sprejel kumstvo društvenega prapora in da pomagajo s svojo navzočnostjo k še lepšemu razvoju gasilske ideje. Pristopajte k Vodnikovi družbi Počitniški dom kraljice Marije na Pohorju Maribor, 25. julija Odbor druStva za zdravstveno zaščito otrok in mladine v Mariboru je sklenil, da bo počastil proslavo desetletnice vladanja kralja Aleksandra dne 17. avgusta na ta način, da bo raz&iril svojo napravo Počitniški dom kraljice Marije in postavil temelj za nov veliki objekt za celoletno vzdrževanje slabotnih otrok namenjen kot pre-ventorij za tuberkulozi podvrženih otrok in gozdno šolo. V ta namen se je v četrtek vršil komi-sionalni ogled posestva in okolice, katerega se je udeležil direktor državnega higienskega zavoda v Ljubljani dr. Ivo Pire, inženjer istega zavoda g. Guzelj, upravnik Zdravstvenega doma v Celju dr. Rebernik, zastopnika mestne občine mariborske šolski zdravnik ar. Wankmiiller in gradbeni nadsvetnik inž. Cerne, zastopnica Slovenskega ženskega društva v Mariboru ga. Iv. dr. Upoldova, društveni podpredsednik upravnik Zdravstvenega doma v Mariboru dr. Vrtovec, namestnik društvene gospodarice šolski upravitelj Lukman in društveni tajnik, upravitelj Dimnik. Po natančnem pregledu vsega, 75 oralov obsežnega posestva in ugotovitvi vetrovnih razmer je komisija izbrala več prostorov, ki bi prišli v poštev velikega, deloma zidanega, deloma lesenega poslopja, v katerem bo prostora za 100 otrok s spalnicami, pro-stozračnimi lopami, dnevnimi prostori, veliko kuhinjo, shrambami in vsemi potrebnimi stranskimi prostori in pritiklinami. Z zgradbo se namerava pričeti takoj, ko bodo pripravljeni načrti in urejeno financiranje zgradbe. Zgradba bo projektirana tako, da se jo bo lahko povečalo na kapaciteto do 200 otrok. Poleg tega je komisija pregledala prostor na posestvu, kjer se bo postavil kopalni bazen, ter ta prostor zakoličila, tako da se bo pričelo z izkopom že prihodnji teden. Došli gostje so občudovali že Obstoječe naprave, njive in vzorno obdelovan veli-bri prehrani otrok ter skrbni negi in nadzorstvu. Zlasti jim je ugajalo dobro razpoloženje otrok in pripovedovanje o veli kem apetitu ter naraščanju njih teže kot posledice dobrega, zraka tn prehrane. Posebno pozornost so vzbujale gospodarske naprave, njive in vzorio obdelovan velikanski vrt, kakršnega ne bi pričakoval v tem gorskem kraju. Po končanem delu je pripravil odbor gostom mrzlo zakusko, pri kateri je pozdravil društveni podpredsednik došle goste, zahvalil se je pa na pozdravu šef higienskega zavoda iz Ljubljane dr. Ivo Pire, ki je izrekel društvenemu odboru to članicam Slovenskega ženskega društva za njih trud, ki je kronan s tolikim uspehom, vse priznanje ter zagotovil društvu svojo naklonjenost. Dogodbice učitelja pred 40 leti Ko sem te cbri v »Jutru« čital članek »Učiteljevo živijenje v konkordatski dobi«, sem se spomnil doživljaja, ki ae mi j)e pripetil pred še ne 40 leti. Še dolgo po konkordatski dobi je bila učiteljska služba ponekod združena z or-ganistovsko. Jeseni L 1893. sem delaj izpit učne usposobljenosti v Ljubljano. Prav v tistem času je bila napisana učiteljska služba na tedanji enanazrednici na Rudniku pri Ljubljani. Sklenil sem zaprositi za to mesto. Ker sem rekel, da »o bffi v onem času pri oddaji učiteljskih služb nsjlodločilnejši krajevni šolski sveti, sem se napotil neko nedeljo med izpiti peš proti Laverci. V?<>t je bil, kakor sem poizvedel, predsednik krajevnega šolskega sveta stari gospod Len-če. Ta me je sprejel prav ljubeznivo in tudi obljubil, da se bo na seji zavzel zame, češ, da sem mu všeč. Izpil sem pol litra vina, katerega mi ni nič računal. Pred odhodom pa mi jte dejal: »Veste kaj, oglasite se nazaj grede še pri gospo« du župniku na Rudniku in se še njemu priporočite. Ubogal sem ga in se res oglasil pri župniku. Ko se mu predstavim in mu povem vzrok svojega poseta, je bilo njegovo prvo vprašanje, ali znam orglati. Rekel sem, da nekaj znam. Sicer nisem bil poseben umetnik na tem inštrumentu, vendar za silo sem že znal, ker je bila tiste čase glasba na učiteljišču še eden glavnih predmetov. »Pa pojdiva v cerkev malo poskusit!* mi je rekel. Dasi ne posebno rad sem šel za rij&m na kor m sedel za orgle, da bi jih malo poizkusil. Župnik je poiskal med notami neko staro pok), na kateri je bil latinski »Te deum iaudamus* s pisanimi notami. Če bi bile note tiskane, bi bilo mor» da še šlo, tako pa sem le slabo pobiral tiste čačke, katere bi še drugačen umetnik, kakor sem bil jaz, težko čital. Župnik me je gledal, maral z glavo, mrmral in slednjič menil: »Bolj počasi gre, x»lj slabo, nič posebnega.« Jaz pa, ki sem bil natakrtilen že zaradi tega, ker me je sploh povedel k orglam, nisem mogel več molčati in sem se mu odrezal: »Veste kaj, gospod župnik, jaz ne prosim na Rudnik za organista, ampak za učitelja!« Sedaj je bil ogenj v strehi! »Tk tako, tak ste! Na ja, tacga srboritca, tacga pun-tarja iz nove šole naj dobimo na Rudnik. Na ja, na ja! Ne bo nič, saj ne znate orglati« Obrnil mi je hrbet in lezel dol po stopnicah in ves čas glasno mrmral: »Tk tacga nam je treba, no ja, seveda glih tac ga." Tiho sem stopal za njim, očitajoč sfc »Fant, zdaj sd ga pd polomil! Zakaj si bil preveč odkritosrčen!« Župnik se na mene niti ni več ozrl, odšel je v župnišče, jaz pa proti Ljubljani. Službe seveda nisem dobil. Naključje je naneslo, da spadam sedaj po svojem bivališču v župnijo Rudnik. Ko sem bil na Vidov dan po 38 letih zopet v tej cerkvi, sem se spomnil tega dogodka in orglarskega poloma. F. W. Vprašanje novomeškega sejmišča Novo mesto, 24. julija Dasi zavzema Novo mesto v Sloveniji precej ekscelentno stališče med vsemi mesti, vendar ni naš svet o njem toliko poučen, da bi si mogel o njem ustvariti pravo in kolikor toliko točne sliko. Vzrok te nenavadne neinformiranosti pač tiči v tem, da stoji Novo mesto precej oddaljeno od centralnega slovenskega sveta, dasi si je znalo tekom let ustvariti s svojo najširšo okolico nekakšen centralni položaj, h kateremu gravitira skoro vsa spodnja dolenjska pokrajina, in to ne samo v trgovskem ali obrtniškem smislu, temveč prav posebno v kulturnih ozinh. Kraji v letovi ščarski gorenjski pokrajini se krčevito in s širokopotezno propagandno borijo za čim intenzivnejši tujski promet ker je to zanje vitalnega interesa, a vendar nikakor ne morejo doseči take frekvence kakor vprav Novo mesto, ki je v gotovih dneh popolnoma poplavljeno s tujim svetom. Seveda, o tem navalu se more govoriti samo v gotovih dneh, ko se vrše običajni sejmi ali tedenski tržni dnevi. Tod pač ne poznajo tujskega prometa v onem pomenu, ki ga razume Gorenjec in ki je popolnoma strnjen s poletno ali zimsko sezono. Novomeški sejmi so pa nekaj, česar ce poznajo drugod v Sloveniji. Zlasti živinski sejmi. Niti štajerski, niti siromašni gorenjski sejmi se niti z najslabšo primero ne morejo primerjati z novomeškimi sejmi. Je to nekaj prav posebnega, kar si ne morejo predstavljati oni, ki niso vsega tega že sami videli in premotrili. Vidi se, da je okolica Novega mesta bogata in hi-perproduktivna in da njena proizvodnja presega dnevni konzum, osobito še, kar zadeva živinorejo. Ni čudno torej, da so tu sejmi tako živahni kot nikjer v Sloveniji m jih moremo primerjati edino le še s slovečimi hrvaškimi sejmi. Ob takih dnevih je mesto natrpano polno, zato pa je v navadnih dneh tišina in Se bolj zastoj v tujskem prometu tem bolj občutljiv. Pri vsem tem trpi Novo mesto na velikem nedostatku, ki se ga kljub energičnemu prizadevanju nikakor ne more otresti. Je to živinsko sejmišče, ki se nahaja • že dolgo vrsto let na prostoru, kamor še ni nikoli spadalo, a spada še najmanj v modernem času. Estetično nikakor ni, da ae neposredno pred mestnimi vrati preriva živina, okužuje prijetni, mamljivi vonj okolice in se mešetari zanjo v pristnem dolenjskem slogu; a še manj je vse to higienično, ne samo za mesto samo, temveč tudi za vso neposredno okolico, da ne govorim o drugih neprijetnostih, ki izvirajo iz skrajno nerodnega in skrajno neutemeljenega položaja novomeškega živinskega sejmišča. Za stare, dobre čase je imelo to sejmišče mogo e svojo upravičenost in svoj zajamčeni pomen. A dandanes ga čudno in z vso razočaranostjo gleda tujec, ki je prišel iz nebeške, kakor paradiž čiste novomeške okolice in je strmel s kapitelj-sk'"»a marofa na čudovito krasoto, ki je razgrnjena okrog mesta in po mestu samem. A glej — ko hoče stopiti v vso to krasoto, se spotakne nemilo ob smrad in ob skrajno neestetično obliko sejmišča, ki skoro zapira pot v mesto in ki nima nobene utemeljene pravice, da se mora nahajati prav tu. Kaj si misli razočarani tujec o naprednosti mesta, to pač ni stvar njega samega, temveč je zadeva meščanov. Moderna doba brzi in z vso resnostjo se vrše priprave, da se razruši staro pokopališče, ki se nahaja tik ob sejmišču, in se preuredi v krasen, zanim;v park, posvečen najzvestejšemu novomeškemu poetu, Dragotinu Ketteju. Da park ne bo trpel tik za svojim hrbtom nemilega sejmišča, je razumljivo samo po sebi; zato se bo moralo umakniti daleč za Krko, na postranski prostor, kjer ne bo Novemu mestu prav nič na poti, dasi tega ne odobravajo le redki čudnovidci, ki se pa menda ne zavedajo tesnih in bliskovitih zahtev modernega časa. Skrajno odurno zapira to sejmišče idealno in tako vzorno kopališče, kot ga nima v Sloveniji noben kraj, pa naj je še tako bohotno obdarjen od prirode. V očeh tujca izgubi to kopališče ves čar, dokler se nahaja v tako odurni, nezdravi okolici, ki pritiska na razpoloženje vsakega posameznega kot neznosna mora. A tudi športnemu igrišču na Loki se ne godi nič bolje nego kopališču. Pri vsem tem je pa v resnici naravnost čudno, da so v mestu še ljudje, ki zagovarjajo projekt, da bi se živinsko sejmišče pomaknilo niže doli na Loko. Kakšne interese zasledujejo s tem abnormalnim naziranjem, si preudaren človek niti misliti ne more. Loka je od narave ustvarjena za negovanje človeške lepote in moči in je obenem tempelj človeškega zdravja, ki ne sme v svoji neposredni okolici trpeti nobenega mučnega kontrasta, še manj pa sme trpeti, da bi ji južni vhod zapiral nestvor v podobi sejmišča, ki bi za večno profaniralo slikovito novomeško romantiko, ki je prav ob Krki in pod zgodovinskim, z bizarnimi slikami prepojenim skalovjem tod najbolj razgaljena, najbolj govoreča in najbolj učinkovita. Loka s svojim prehodom doli do mosta je pač kraj, koder človek ne sme eksperimentirati z nobeno vsakdanjostjo. Sejmišče se bo kljub vsemu premaknilo onkraj Krke k Ragovem logu, ker zahtevata čas in narava tako. Ta načrt je že davno na dnevnem redu občine in vsak mora priznati, da je ta načrt edino pravi in z ozirom na veliko bodočnost Novega mesta zamišljen tako, kot zahteva romantični ustroj Novega mesta in njegove okolice, želeti bi bilo samo, da občinski svet čim prej prebrodi vse težave in ne-prilike in ustvari iz sedanjega sejmišča, starega pokopališča in vsega loškega kompleksa prekrasno naravno celoto, ki bo obrobljala nedosegljivo, razkošno sliko Novega mesta kakor blesteč okvir, ki ga zasluži ta slika. Jos. Vandot. Mesto slepili Titepek Berlinska »Die Woche* prinaša poročilo nemških raziskovalcev, ki so obiskali oro-kleto mesto Titepek v mehiški državi Oaraki 1400 m nad morjem. Njezovi prebivalci so slepi. Večinoma so sleporojeni. ostali pa izzubiio vid že nekoliko meseoev po rojstvu. Ista U90da čaka i tujce, ki bi se naselili v tem kraju. Tudi raziskovalci so naposled prekinili svoie delo in odpotovali. ker ie erozila nekaterim izmed njih ista nesreča. Razen ljudi so sleoe tudi vse don^ače živali: konji, krave. psi. ovce. mačke in kure- Domačini so poljedelci, in ie nenooisno žalostno eledati. kako obdelujejo erudo. Sploh naredi Titenek erozen vtis. Razcapani tuzemci s palicami otipa-vaio stene in cesto. Hiše so skoro vedno brez oken. ker ne potrebujejo slepci dnevno luč. Znanstveniki mislijo, da povzroča slepoto ooseben še nepoznan mikrob. Prinesli so na Nemško več muh in netopirjev, ki pomenijo v Titepcku pravo nadloeo, v domnevi, da morebiti prenašajo povzročitelje usodne slepote. Doslej še niso rešili teea vprašanja. Ljubosumni milijarder Ameriško javnost zaposluje ta čas ločitvena afera znanega milijarderja Kornelija Vanderbilta. Vanderbilt je pred kratkim naletel na svojo ženo, ki se je vračala ponoči v spremstvu slikarja Petra Arnoja iz neke družbe. Milijarder je nato v Renu vložil tožbo za ločitev zakona. Te dni se je pojavil tudi tudi Amo v tem mestu, Vanderbilt je ob pogledu nanj zbesnel in ga je do postaje zasledoval s pištolo v roki. Ko ga je dohitel, je vse menilo, da je umetnika sedaj konec — toda bogataš ga ni ustrelil, temveč je samo nanj zavpil, da pojde k Dempseyu učit se boksanja, da ga bo prihodnjič lahko pošteno premlatil. In tako se ljubosumni milijarder ta čas uči boksanja pri Dempseyu, javnost pa čaka, kdaj bo prišel tisti veliki trenutek, ko se bosta 3 slikarjem spet srečala. Veklic Urmijsko jezero izginja Urmijsko jezero v ruski provinci Aser-bezdžan postopoma, a vztrajno izginja. Voda je padla že tako nizko, da je ladje-plovba po jezeru nemogoča. Fenomen je očitno v zvezi s podzemskimi potresi, ki so jih zadnje čase čutili v Aserbejdžanu. Podpisana Marija Bogovič, gostilničarka v Brežicah, sem pisala anonimno karto sreskemu načelniku g. Franju Maršiču zelo žaljive vsebine, za kar je imel g. sreski načelnik povod, da me toži. Ker sem v dopisnici lagala in obrekovala njega in njegovo družino, obžalujem to svojo grdo dejanje in se zahvaljujem g. načelniku, da je odstopil od tožbe. V Brežicah, dne 13. julija 1931. Marija Bogovič J. Ribičič: Slikarska razstava (Resnična zgodba) Bilo je 1. 1912. v Trstu. Šest umetnikov je hodilo dan za dnevom v permanentno razstavo najnovejših slikarskih del. Ali hodili niso uživat svojih lastnih umetnin, ampak gledat, kdaj se bo na eni ali drugi sliki zableščal listek: »prodano«.Hodili so mesec dni, hodili dva in ko se jim želja še ob koncu tretjega ni izpolnila, jih je petorica sklenila, da obesijo umetnost na klin in se pofi-Mstrijo. Šesti, najmlajši, pa jih je pregovoril: »Nikar! Tudi med filistri je že vse oddamo. Poiščimo rajši vzrok, zaikaj občinstvo ne mara naših slik. Zaradi tega jih ne mara, ker ni v njih nič izrednega, nič senzacijonalnega. Slike naših manir vise že v vsakem salonu. Gostje so se nanje že tako navadili, da niti ne opazijo, če obesi gostitelj novo na steno. Nedavno tega je magnat im-portiral iz inozemstva sliko, o kateri živ krst ne ve, kaj naj bi predstavljala. Obesil jo je na steno v poltemo. Vse mesto je govorilo o njej. Vidite, to je senzacija in takih slik je treba današnjemu času.« »No — in?« je vprašala petorica ostalih umetnikov. »Kaj — in!« je zagodmjal Benjamin. »Storimo še mi tako. Pričnimo slikati senzacijonalno, priredimo razstavo senzacijonalne smeri in potica bo stopila na mesto črnega kruha.« Te besede so izzvale hudo oporekanje. Pozno v noč je moral Benjamin dokazovati, rotiti, prositi. Šele proti jutru so se mu ostali vdali, mu obljubili svojo pomoč in mu prepustili vodstvo. Že drugi dan se je delo pričelo. Benjamin je pripravil platen, postavil pred platna petorico umetnikov in dejal: »Tako, sedaj slikajte. Slikajte, kar vam pride na um. Pet minut. Po petih minutah zamenjajte prostore in slikajte svojo idejo na drugem platnu dalje.« »Kako na drugem platnu? Ideja prvega platna na drugem?« so se zgrozili umetniki. Idejo prvega na drugem, idejo drugega na tretjem in tako dalje,« je pritrdil Benjamin. »Kaj pa ti?« so vprašali ostali. »Jaz bom slike retuširal in dovršil!« je odgovoril Benjamin in z metlico mešal barve v velikih posodah. Umetniki so se smeje lotili dela. Vsak je delal na svojem platnu pet minut, nato spodrinil soseda z njegovega mesta in slikal tam dalje. In tako so nastajali prečudni umotvori. Tu kos bedra ob posodi, lz katere gleda vrh razpetega jadra, tam napol odprta vratca smetišča, v odprtini dva prsta, držeča pismo okrašeno s poldrugim prebodenim srcem; sredi tretjega velika denarnica, iz katere kuka kos zemeljske oble — in tako dalje nezmiselnost ob nezmisel-nosti. Ko so umetniki po nekaj dneh končali, so vprašali Benjamina: »Kaj sedaj?« »Sedaj pa to-le!« je odvrnil le-ta in naložil na vsako sliko z metlico križem kražem vse polno skrivnostnih črt, polkrogov in vijug najbolj kričečih barv. Ves teden je delal in popravljal, da mu je pot curkoma lil s čela. Ko je bila petorica slik gotova, so se lotili novih. Delali so pridno od pomladi do jeseni. Med tem pa je izšlo v dnevnih listih in revijah vse polno skrivnostnih člankov. Vsi so napovedovali, da se pripravlja nekaj senzacijonalnega. Nekaj, kar bo narodu v ponos, nekaj povsem novega, revollucijooarnega, času in novi duševnosti primernega. V začetku jeseni so tisti že pisali določneje. Iz zanesljivih virov so bili Izvedeli, da so se domači umetniki na težko prigovarjanje vendar!e odločili razstaviti doma ln ne v tujini, četudi so mnenja, da se bo doma težko našel ljubitelj nove, čiste umetnosti, ki bi kupil njihove slike. Taki fini poznavalci rafiniranega okusa da se dobe le v največjih svetovnih mestih. Zaradi tega slike najmodernejših smeri sploh ne bodo na prodaj, ampak se bodo razstavile. In tako dalje — sapo jemljajoč članek za člankom. Par dni pred otvoritvijo razstave je bilo vse mesto nervozno in nestrpno, tako da so listi morali opominjati občinstvo, naj prve dni ne sili prsveč v razstavo, da ne bo nesreč. Res je bila ob otvoritvi huda gneča, da je le malokdo mogel do slik. Večina je morala oditi, ne da bi videla slike. Ali čudno je bilo to, da so ravno ti obi-skovilci poznali največ podrobnosti v slikah. Prišli, prav za prav pripeljali so se na razstavo tudi denarni mogotci. Videč gnečo, so rajši ostali v predsobi in se pogajali z umetniki za slike. Umetniki so se branili, se pa končno le vdali in razprodali do malega vse slike. Uspeh je bil tedaj izreden. Razstava je bila odprta tri dni. Četrti dan so jo zaorli. T.isti niso te. tri dni ničesar poročali. Četrti dan pa so objavili izjavo šestorice umetnikov, da se je zgodila na razstavi huda pomota, ker so bile slike narobe obešene in niso prišle do pravega izraza. Občinstvo naj si jih ogleda v salonih kupcev, kjer bodo gotovo visele prav. Izjava se je končala še z zagotovilom, da se bodo umetniki posvetili odslej spet pravi umetnosti. Po tej izjavi se je začel lov zabave in smeha željnih na salone, kjer so slutili, da vise senzacijonalne slike. Ali zgodilo se je čudo, da teh slik ni bilo nikjer več najti. Lastniki so jih zamenjali s slikami, ki so jih umetniki izdelali pred svojo novo orijentacijo. Nakupili so jih magnatje po zaupnikih in jih razkazovali svojim gostom, češ: mene pa niso prevarili! Ne vem, zakaj sem se v teh dneli domislil te zgodbe. ŽEGNANJE z domačo zabavo in plesom. Igra kara-vanjski šramelj v nedeljo, dne 26. julija na Dolenjski 35 pri Plankarju. Bobi, gorka in mrzla jedila, izvrsten cviček, sveže pivo, zeleni majnik. Velik senčnat vrt, tri gu-galnice za otroke. Priporoča se Josip Platikar gostilničar, Dolenjska V slučaju slabega vremena teden pozneje. štev. 35. zabava 9401 I (■MIIUMMi i i Za: DOM OBRT In INDUSTRIJO šivalni stroji 15 letno jamstvo ZALOGA: LUDV. BARAGA Ljubljana ŠELENBURGOVA UL. 6 TELEFON 29—80 l ^Četie malim oglasom * Ženitve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za šifro 5— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati še pristojbino 2.— Din. Pru stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani 11.842. — Telefon številka 2492. 3492 Za odgovor 2 Din mamicah •ISCaslove matih oglasov dobite takoj po izidu lista o podružnicah 9 Jutra* v aMafibofu, 0 v »Koven* mestu, V ISrbovljah in na {Jesenicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate. Mlajšega brivskega pomočnika do 26 let starega, s hrano in stanovanjem ter plačo po dogovoru sprejme s 3. avgustom Ivan Gjurin v Kamniku. 33047-1 Korespondentinjo nemščino in hrvaščino sprejmemo takoj. Le g.o-siodične, katere so v obeh jezikih perfektne, naj pošljejo ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve (spričevala samo v prepisu) na ojias. oddelek »Jutrac pod >Perfektna in samostojna« 32-321-1 P --- Mizarskega vajenca snrejme Anton Bizovičar, Glince, cesta II/l. 33107-1 Šoferja e kavcijo — za avtotaksi eprejmem takoj, eventuel-no prodam avto. Naslo-v v oglasnem oddelku »Jutrac 33116-1 Pridno dekle veščo ženskega krojaškega dela — kakor tudi učenko sprejmem takoj z tso •oskrbo v hiši. Ponudbe na tu-1ov: M. Vitek, Zemun, Kej br. 43. 33147-1 Za Beograd iščemo Gosposkega osebnega slugo (Herschaftsdiener), srednje postave, ne premladega, ki zna' perfektno servirati, oskrbovati gospodovo garderobo ter 5 sob s stranskimi prostori, okna, parkete. srebrni pribor itd. Prednost oni, obvladajo francoščino. Sobarico, staro 20—30 let, ki bi opravljala 4 sobe, parkete, kopalnico in pra-la maloperilo, likala" in krpala. Kuharico, ne čez 40 let staro, ki izvrstno kuha mednarodna in francoska jedila, kakor tudi moč-nate jedi. Kuhati ima dnevno za 2 osebi in slu-žinčad; od časa do časa tudi za goste. Oskrbovati ima nakup, snaženje pribora in kuhinjo v redu . voditi. Nastop službe 1. septembra Ponudbe s slikami na hotel »Toplice«, soba 426. Bled. 33209-1 Perfektno kuharico samostojno, pridno in pošteno sprejmem takoj ali s septembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33397-1 Mesar, vajenca močnega,- zdravega in poštenega. z Dolenjske aH Štajerske sprejmem takoj. Biti mora iz boljše hiše. A. Gosar, Stara Loka. pošta škofja Loka. 33214-1 Gospodično z znanjem nemščine in nekoliko šivanja, sprejmem k 2 leti staremu otroku. Re-flektira se samo na popolnoma zanesljivo osebo, ki je že bila v. slični službi. Ponudbe s prepisi spričeval in sliko na naslov: Hutter I!, soproga tovarnarja — Maribor, Badlnova ulica 2. 33288-1 Trgovski vajenec poštenih staršev z 2 razredoma meščanske šole, dobi mesto v. trgovini mešanega blaga Vinko Petek, Vel. nedelja. 33515-1 Tapet, vajenca sprejme Rudolf Radovan, Mestni trg il3. 33525-1 Poslovodjo za brivsko obrt iščem. Biti mora predvsem starejša in povsem zanesljiva oseba. Prosilci naj naslove svoje ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod šifro »Dobra plača«. 33521-1 Vajenca sprejmem za elektrotehnično -obrt. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33267-1 Mizar, učenca 16 let starega, s hrano in stanovanjem v hiši sprejmem takoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. S3029-1 Kolar. pomočnika za kolarjka in športna dela sprejmem takoj. — Ponudbe na naslov: Antun So''ir, kolar, Koprivnica — Savska banovina. 33289-1 Vajenca krepkega. kateri je dovrši! tudi 2 razreda meščanske šole, sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga. Ponudbe na nal -'ov: Franc Medik, Velika Nedelja. 33516-1 Vajenca in pomočnika za velike kose in vajenca sprejme Pariški krojač Janko Mužan, Bled. 33536-1 Trgovsko učenko ki ima 2 raz. meščanske šole, sprejme trgovina z meš. blagom na deželi. Oskrba v hiši. Ponudbe na Leo Šket, Ptuj 2. 33517-1 Vzgojiteljico veščo jezikov, samostojno sprejmem k dvema deklicama. Obširne ponudbe s sliko pod »Otroški vrtec aii praksa.« 33523-1 Trg. pomočnike specijaliste v delikatesni stroki, praktične ara-nžerje izložb, sprejme Antun Horvat, Zagreb, Nikoličeva ulica 4. 33384-1 Učenko •/. zadostno šolsko izobraiz-bo sprejmem v manufakturno in modno trgovino v Ljubljani. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod .»Prijazna«, 33442-1 Trg. vajenca »prejmem v manufakturno trgovino v Ljubljani. Naslov r>ove oglasni oddelek »Jutra«. 33323-1 Sodar. pomočnika dobro izurjenega sprejme takoj Krušič. Videm ob Savi, Slovenija. 33389-1 Mlado gospodično « primerno predizobrazbo. snrejme zobozdravnik v svrho izvežbanja kot in-strumentarko. Prijave na oslas. oddelek »Jutra« pod »Instrmentarka«. 33409-1 Trgovko s kavcijo, sprejmem v službo na deželi. Poznejša ženitev ni izključena. Ponudbe s sliko na naslov, ki ga pove oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani. 33460-1 Strojnika iščem za večji parni obrat. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevo plače na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Lepa služba«. 33459-1 Dekle zdravo, pošteno in snažno, vešče samostojne kuhe, pospravljanja, likanja. pranja in vseh drugih hišnih del. dobi službo pri dveh zakoncih v boljši hiši. Plača po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33660-1 Stalno službo skladiščnika dobi. kdor posodi 30 — 40.000 Din proti varstvu in obrestim. Ponudbe pod »Nameščenje« na ogl. oddelek »Jutra«. 33696-1 5 kamnosekov nit in 3 za marmor sprej--bj® rz j 'iiraafjnzi ojqop me takoj Vinko Čamernik, kamnoseški mojster v Celju — Pri dobri uporabi, delo trajno. 33358-1 Obrtnik želi gospodinjo — vdovo, gospodično ali ločenko, srednjih let, kmečko, z nekaj premoženja. Dopisne .na podružnico -Jutra« v Mariboru pod »štev. 73«. 33365-il Mlinarja izurjenega v valjčnem mli-ii■> in žagi veneciianki — -išč»m. Na=!ov pove oglas, oddelek »Jutra«. 33188-1 Natakarico podjetno in marljivo, s kavcijo. išče za takoj hotel »Triglav« .v Bohinjki Bistrici. 33204-1 Dobro kuharico 7>ošteno dekle z dobrimi spričevali, k! bi kuhala in opravljala hišna dela. pro-ti 400 D'n me=ečne plače in popolni o=krhi spreime takoj večja trgovska hiša na deželi, pri kolodvoru. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Samo=tnina kuharica«. 33429-1 Pek. poslovodio nli pe.ka in slaščičarja z-obrtno pravico sprejmem takoj. Mevže! j. Mokronog. 33393-1 Vajenca zdravega in poštenih staršev, sprejmem v mehanično delavnico. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33404-1 Za poštno službo sprejmem mlado in pošteno pomočnico, pTav dobro izvežbano v poštni kakor tudi telejrafski in telefon ski službi. Ponudbe na: Pošta Sv. Miklavž pri Ormožu. 33373-1 Dekle pošteno, zdravo in čisto, za vsa hišna dela, sprejmem s 1. ali 15. avgustom Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Na gostilno«. 33370-1 Vzgojiteljico solidno in izobraženo, ki govori perfektno nemško in hrvatsko, k 2 otrokoma (4 in 8 let) v p r e j m e Vigh drvar — Subotica. 33340 1 Vajenca proti plači sprejme Vinko Šimenc, Kongresni trg 8. S3599-1 Vajenca za pilarsko obrt krepkega, iščem. Hrana in stanovanje v hiši. Pilarna Ivan Fi-gar, Ljubljana, Vošnja-kova 6. 33566-1 Šiviljo za krojenje in šivanje moških srajc sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »100« 33571-1 Va stanovanje in hrano ali brez hrane sprejmem 2 solidni gospodični. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 33560-1 Potujočega fotografa spretnega, pod zelo ugodnimi pogoji takoj sprejmem. Foto »Eli«, Maribor, Aleksandrova cesta 1. 33511-1 Iščemo dobro vpeljano osebo, za prevzem podružnice v Ptuju svetovne znamke šivalnih strojev, koles, gramofonov itd. Dopise z navedbo garancije na oglasni oddelek Jutra« pod »Takoj 91«. 33491-1 Vajenca najraje z dežele, ki ima veselje do mizarske obrti, takoj sprejme Srečko Zupan, Ljubljana, Rožna ulica 35. 33623-1 Učenca (ko) pridnega in poštenih staršev. sprejme boljša špecerijska in "delikatesna trgovina v Ljubljani. Vsa oskrba pri starših. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33634-1 2 mizar, pomočnika sprejmem za pohištvo takoj. Andlovic, Sodar-ska steza 2. 33554-1 Posredovalnica Plahuta Mestni trg 25. potrebuje pridne služkinje, sobarice in natakarice. 33552-1 Trg. potnika ali kontorista, agilnega in poštenega sprejmem, kateri bi sezijsko potoval, v nesezijskem • času bi pa opravljal pisarniška dela. Poznat oziroma vpeljan mora biti po Sloveniji in Hrvaškem primorju. — Ponudbe Je poslati na Anton Savnik, industr. pletenin, škofja Loka. 33579-1 Brivskega vajenca z nekoliko prakse, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutja«. 33600-1 Urarskega vajenca sprejme takoj urarska delavnica v Florijanski ulici št. 40. 33648-1 Pletiljo dobro izurjeno, zmožno tn-di gospodinjstva, s hrano in stanovanjem v hiši sprej-njem takoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 33645-1 Mesto gospodinje dobi poštena in dobro iz-učena šivilja. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra gospodinja«. 33663-1 Krojaškega vajenca sprejmem takoj, eventuelno s hrano in stanovanjem. — Anton Lukančič, krojač v Stožicah St. 100. 33656-1 Stalno službo upravitelja materijala in skladiščnika dobi, kdor vloži v tehnično podjetje 50 — 60.000 Din proti vknjižbi. Oferte z navedbo predizobrazbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nastop takoj«. 33646-1 Služkinjo ki zna kuhati in opravljati vsa domača dela išče boljša rodbina 2 članov. Prijave pod »čedna« na ogl. oddelek »Jutra«. 33631-1 Šivilja I 1000 Din ki prvovrstno in zelo po- dam tistemu, kdor mi preceni izdeluje plašče, oble- I skrbi stalno sluibo. Ako ke in perilo za odrasle in pa državno, dobi 1500 D;d Dopise na oglasni oddelek »Jutri« pod »Obrtnik 200«. 83224-2 otroke, se priporoča za delo na dom. — Naslov v oglasnem oddelki" »Jutra«. 33353-2 2 soboslikarska pomočnika pridna, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33674-1 Prodajalko za trgovino z mešanim blagom sprejmem. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ljubljana«. 33685-1 Gospodinjo dobro kuharico ,samo z dolgoletnimi spričevali dobi mesto pri samcu. Nastop poljubno. Ponudbe z vsemi življenjskimi podatki pod »Lepo ravnanje« na oglasni odd. j>Jutra«. 33707-1 Vrtnar dobi mesto takoj aH pozneje. V ponudbi je poleg življenjskih podatkov navesti tudi če razume še kako drugo opravilo. Ponudbe pod »Vrtnar« na oglasni oddelek »Jutra«. 33708-1 Ročne kavčkarice iščemo urne. Predstaviti se v ponedeljek 27. t. m. v tovarni Josip Kune in Comp., Ljubljana, Poljanski nasip št. 40. 33701-1 Gostiln, kuharico ki bi opravljata tudi druga hišna dela, sprejmem proti dobri plači. Naslov pove oggasni oddelek »Jutra«. 33709-1 Pek. vajenca s stanovanjem in hrano v hiši sprejme takoj Ferdinand Tušar. pek v Spodnji Šiški, Medvedova štev. 30. 33721-1 Čevljar, pomočnike za boljša dela Sprejme K. Vukašinovič, tovarna čevljev, Maribor, Zrinski trg 5 33731-1 Dekle snažno in čedno, ki bi opravljala vsa hišna dela — sprejmem v kuhinjo. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Snažna in zanesljiva«. 33737-1 Perfektno kuharico za samostojno gospodinjstvo, zdravo in redno, sprejme takoj boljša hiša v Ljubljani, proti zelo dobri plači in oskrbi. Naslov v oglas, oddel. »Jutra«. 33717-1 Učenca ali učenko sprejmem v trgovino s špecerijskim blagom v mestu. Naslov v og^es. odd. »Jutra«. 33728-1 Šoferja dobrega, zanesljivega in treznega, ki bi opravljal ob prostem času tudi druga dela, sprejmem takoj. Ponudbe pod »Zanesljiv šofer« na oglasni oddel. »Jutra«. 33715-1 Trgovskega vajenca poštenih staršev s predpisano šolsko izobrazbo, sprejmem v špecerijsko trgovino v Ljubljani. Naslov pove ogl oddelek »Jutra«. 33698-1 Gospodinjo samostojno in zanesljivo, sprejme gospod. Ljubiteljica otrok ima prednost. Dopise pod »Dobro mesto« na inse-ratnl - oddelek »Jutra«. 33694-1 6T1 Tajnik s srednješolsko maturo, z večletno prakso v večjih občinah in podjetjih, išče primerno stalno službo pri občini ali drugje. Dopise na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Izvežban« 32603-2 Trgovski pomočnik mlad, žele®ninar, manufak-turist in specerist, izvežban sploh v vseh strokah trgovine z mešanim blagom — želi s .15. avgustom, ali pozneje premeniti mesto. Gre tudi na deželo. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod šifro »Vesten prodajalec«. 33105-2 Gospodična ki je vajena vseh gostilniških del-, bi šla • pomagati v gostilno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33536-2 Šofer priden in trezen, s šestmesečno prakso, išče službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33207-2 2 mizar, pomočnika iščeta službo kjerkoli v mizarski stroki. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Št. 84«. 33344-2 Službo kletarja skladiščnika, portirja ali temu enakega iščem. — Prost vojaščine. Dopise pod značko »Marljiv 23« na podružnico »Jutra«, Maribor. 33499-2 Mlada gospa absolventinja dveh letnikov učiteljišča išče primerno zaposlitev v Ljubljani. Zmožna kavcije. ' — Dopise' pod značko »Vestna 27« na podružnico »Jutra« Maribor. 33498-2 Vdove in ločenke, pozor! Starejši vdovec brez otrok bivši gostilničar in pek. mojster, s .kapitalom, gre takoj " fža oskrbnika ali družabnika na deželo k pošteni ločenki''ali vdovi. Cenj. dopisi na naslov: Ištvan Hofer pri Ivan Ojcinger v Slovenski Bf-strici. ; - ■ " 33492.5• Za frizer, učenko iščem mesta. Govori perfektno slovenski in nemški jezik. Pismene ponudbe prosim na ogla-sni oddelek "»Jutra« pod Frizerski' učenka«. 33503-2 Katera usmiljena družina bi vzela v slubo zakonsko ženo staro, 33 let z 10 letnim fantkom proti hrani in stanovanju za hišna dela ali pomožno kuharico. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33520-2 Gospodična absolventinja Kovačevega tečaja z znanjem knjigovodstva, stenografije, slovenske in nemške ter vešča strojepisja, išče na-meščenja v pisarni _ ali večji trgovini, gre tudi na deželo. Naslov v oglas, oddelku »Jutr?«. . . 258-2 Pekovski pomočnik vešč vseh del, išče službo za takoj ali pozneje. Josip Gruden, pri Potočniku — Prezid-Rakek. 33420-2 Knjigovodinja zmožna vseh pisarniških del, kakor tudi srbščine iin nemščine, išče mesta. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna moč«. 3jm4-?! Natakarica pridna in poštena začetnica. prikupne zunanjosti — išče službo za takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33121-3 Gospodična samostojna pisarniška moč, z • desetletno prakso, kore spondentka in knjigovodi-mja-bilancistka — zmožna vseh pisarniških del, išče .namestitve. Obvlada slov. in nemščino ter govori tudi italijanščino. Ponudbo pod »Delo« na oglasni oddelek »Jutra.« 83438-2 Lesni manipulant išče primerno službo. Gre tudi za oskrbnika gozdne-g. t veleposestva, ali kaj sl'čnega. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 33446-? Gospodična mlada in zdrava, vešča slovenskega in nemškega je zika, želi kot vzgojiteljica k otrokom v Ljubljano, Skofjo Loko ali Kranj. — Naslov pri podruž. »Jutra« v Celju. 33283-2 Absolventinja dvorazredne trg. šole v Ljubljani, doma z dežel« želi mesto blagajničarke ali kaj sličnega. Gre tudi na deželo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33313-? Pekovski pomočnik vajen vsega dela v pekarni, sedaj vojaščine prost, pridnih in poštenih staršev, išče službo. Naslov pove ogtasni oddelek »Jutra«. 33635-2 400 Din nagrade in kompleten radio aparat dam onemu, ki mi preskrbi stalno službo sluge, skladiščnika ali kaj sličnega. Sprernem tudi delo v tovarni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33334-? Fant, star 14 let močan in zdrav, iz dobre hiše, se želi' i«nčiti meha-ničarske ali ključavničarske obrti. — Pogoje poslati na "clas. oddelek »Jutra« pod Šifro. »Veselje do učenja«. -■:..'" " 33580-2 Trgov, pomočnica pridna, poštena in zanesljiva. Mšfce mesto v trgovini mešanega blaga na deželi. Dopise na. oglasni oddelek ■Jutra« pod »Zanesljiva 10« - 33589-2 Kuharica Za kuharico, ki zapusti mojo hišo radi mojega od-lotovanja, iščem mesto s i. avghstom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. ° 33565-2 Službo sluge skladiščnika. nočnega čuvaja ali kaj sličnega iščem. Govorim ln pišem nemško, slovensko in hrvaško ter sem posten ln marljiv. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Priden in pošten« 33581-2 Izurjena strojepiska vešča knjigovodstva, stenografije, korespondence v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku, Išče primerne službe v mestu ali na deželi. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Strojepiska«. 33592-2 Gospodična mlada, neodvisna, inteligentna, vešča vseh pisarniških del tfer slovenskega, srbohrvatske-ga, nemškega in deloma italijanskega Jezika išče mesto tajnice kjerkoli in kadarkoli. Ponudbe pod »Diskretna« na ogl. odd. »Jutra«. 33575-2 1000 Din dobi tisti, ki mi preskrbi službo pomožnega kurjača. Naslov v oglasnem oddelku Jutra . 33458-2 Pekovski pomočnik vojaščine prost, želi premeniti službo takoj ali po dogovoru. Ponudbe na naslov: Rovtar, Kranj 170 — Delavska kuhinja. 33379-2 1000 Din nagrade dobi tisti ki posreduje, da dobim službo mitničarja v Liubliani. Naslov v oglas, oddelku »Jutrac. 33381-2 Šofer izučen pek, z večletno prakso. pošten in marljiv, vojaščine prost, želi nameščenje. Naslov pri podružnici »Jutrac v Celju. 33734-2 K dobri šivilji al? pa v trgovino bi rada vstopila. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro >30«. 33594-2 Prodajalka zmožna tudi nemškega jezika, išče mesto za takoj. Ponudbe pod šifro »Pridnost« na ogl. odd. »Jutra«. 33573-2 Stavbni poslovodja z 20 letno prakso pri velikih podjetjih ln vešč vseh stavbarskih del, išče nameščenja. Ponudbe na Jugomos-se, Zagreb, pod »205«. 33530-2 Mlad uradnik pošten in delaven, vojaščine prost, išče službo. Zmožen je slov., srbohrvatske in nemške korespondence, stenografije ter strojepisja, ki ima že nekaj prakse. •Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Marljiv«. 33484-2 Plačilna natakarica ji večletnim spričevalom in kavcijo, želi kako dobro službo. Naslov: Roza Riedl Maribor, Ob železnici št. 14 33496-2 Črkoslik. pomočnik dobro Izurjen, išče službe. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Črkoslikar«. 33568-2 2000 Din dam dotičnemu, ki ml preskrbi stalno službo inkasanta, sluge ali kaj sličnega. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Kavcije zmožen-455c. 33545-2 Kot blagajničarka ali kako drugo primerno službo iščem. Imam že nekaj pisarniške prakse. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod zuačko >Bla-gajničarka«. 33037-2 Trg. pomočnik izurjen v mešani, oziroma špecerijski in železninski stroki, išče kjerkoli službo — najraje v mestu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. - 33538-2 Prodajalka s petnajstmesečno pomočniško prakso, želi službo v mestu ali na deželi. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 33539-2 Trgov, pomočnik vojaščine prost, prvovrstni prodajalec, izvežban popolnoma v ma-nufakturi, železnini ter izložbeni aranžer. želi mesta takoj ali pozneje. Cenj. dopisi se pošljejo na ogl. odd. »Jutra« pod »Točen in zanesljiv«. 33542-2 Trgovski pomočnik išče službe v Ljubljani ali izven v trgovini ali službo inkasanta. Po dogovoru tudi s kavcijo. Ponudbe pod šifro »Agi-len« na ogl. oddelek »Jutra«. 33682-2 Absolvent trg. zavoda vojaščine prost, vešč stenografije, knjigovodstva, korespondence in vseh pisarniških del, išče primerne službe. Ponudbe pod »Sokol« na oglasni oddelek »Jutra«. 33690-2 Trg. pomočnica začetnica, mešane stroke, išče službe kjerkoli. Ponudbe na og.l oddelek »Jutra«. 33688-2 Iščem kakršnokoli službo. Imam 1 letnik rudarske in 1 letnik kmetijske' šole, ter sem vajen tudi inštalacij. Franc Savli, Trbovlje I, Loke 51. 33753-2 Prodajalka (začetnica) mešane stroke, zmožna perfektno nemščine v govoru in pisavi, slov., srbohrvaščine in češčine — želi službo. Naslov v ogl. oddelku »Jutrac. 33752-2 Stara 19 let želi dobiti službo v kaki večji gostilni, restavraciji ali kavarni kot začetnica. Ima osemraz-redno ljudsko šolo in je dobra računarica. Nastop po osmih dneh. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33724-2 Koncesi oni rana ŠOFERSKA ŠOLA Gojko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12. Zahtevajte informacije. 30616-4 Gospod z diplomo pariške univerze in dolgoletnim bivanjem v Parizu, poučuje francoščino Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pariš«. 33031-4 Camernikova šoferska šola LJubljana, Dunajska c. 36 (Jogo - Antol telefon 2236. Prva oblast. koaoesijoolr»n» prospekt 10 zastonj — pl-iite ponj! 251 Inštruktorja dobrega, za popravni iizpit v francoščini in slovenščini. iščem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 33385-4 Oblastveno koncesijonirana šoferska šola I. Gaberščik bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Dunajska cesta 31. — Prihodnji redni tečaj prične 1. avgusta. 33443-4 Za izpite pripravlja iz vseh predmetov, posebno tudi matematike, abiturijentka držav, učiteljišča iz učiteljske rodbine. Uspeh gotov! Pisma pod »Besna ln simpatična odličnja-kinja« na ogl. oddelek »Jutra«. 33577-4 Gospodična želi srbohrvatske kon-verzaclje s simpatično damo ali gospodom. V zameno nudi nemško komverzactjo. Ponudbe pod značko »Protiuslu-ga« na ogl. odd. »Jutra«. 33547-4 Za pouk srbohrv. iščem gospodično. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Konver-zacija«. 330GC--1 Sedmošolec odličnjak bi instruiral nižješolca iz vseh predmetov zlasti pa iz francoščine. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 33615-4 Vešča inštruktorja akademik in višješolec-humanist, poučujeta vse predmete. Ponudbe pod »Uspešen pouk« na ogl. odd. »Jutra«. 33684-4 Sedmošolka odličnjakinja v jezikih, poučuje za izpite. Gre tudi na deželo. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Gimnazijka«. 33738-4 potniki Fiksum in provizijo nudimo potnikom ca obisk privatnih strank ta Ljubljano bi okolico, ter eelo Dravsko banovino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum ta r»ro vizija«. 27662-5 Iščem sopotnika za vso Slovenijo. Z lastnim avtomobilom obiskujem tudi najmanjše kraje. Ponudbe z navedbo stroke na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sistematično in temeljito« 33081-5 Potnik ki obiskuje specerije, ma-nufakture, dobi poleg seri-ozen predmet. Kolekcija majhna, predmet zelo potreben, promet- velik, zaslužek dober. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33412-5 Podjetne potnike trgovsko naobražene, kateri si hočejo ustanoviti dobro pozicijo, iščem proti proviziji, fiksumu in celoletni pogodbi. Sapira - »Om-nia«, Miklošičeva c. 14. 33642-5 Kupim Suhe gobe kupuje po najvišji ceni tvrdka Peter Šetina, Ra-de5e. Ponudite povzorčeno 231 Pisalno mizo rabljeno kupim. Ponudbe s ceno na naflov: Štirn. Mestni trg 9/II. 33444-7 Fotoaparat 10 X 15. s Zeiss Tessarjem *:4.5, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Aparat«. 33314-7 Foto za ološče 9 x 12 ali 13 x 18 kupim. Ponudbe z navedbo znr.mke objektiva in cene na oilasni oddelek »Jutra« pod šifro »Koreos«. 33477-7 Strešnik star bobrovec kupim. — Ljubljana, Kapiteljska ulica št. 5. 33617-7 Steklen nastavek za prodajalno slaščic kupim Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pudel-stander«. 33661-7 Ako želite kupiti manufakturno blago za obleke na obroke, proti osemmesečnemu odplačevanju, blagovolite se oglasiti na oglasni od delek »Jutra« pod šifro »Manufaktura na obroke«. 33716-7 4 ! 150 do 300 dinarjev dnevno zaslužijo oni, ki taajo mnogo poznanstva! Za odgovor znamko! — Kosmos, Ljubljana, poštni predal 307 25620-2 Zastopniki ki se bavijo r zavarovanjem, ali oni, k! so preje prodajali srečke, naj se takoj javijo. Nudi se jim lahek in dober zaslužek. — Ponudbe na poštni predal 4 Maribor. 30983-3 Zastopnike krajevne, za okraje: Ptuj, Ormož, Ljutomer, Gor. Radgona, Marenberk in Slovenjgradec, išče velika zavarovalna družba, ki deluje v vseh zavarovalnih strokah, pod zelo ■ugodnimi pogoji. Ponudbe z navedbo d.oseds njega zaposleni* je poslati na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Agilen«. 33508-3 Zastopnike(-ce) za Celje, Slovenjgradec, Ptuj, Ormož, Varaždin, Maribor sprejema dobro-vpeljana zavaroval. Samopomoč. Za odgovor 2 Din pod »Samopomoč« na podružnico »Jutrac Maribor. 33485-3 Za 2 čudoviti novosti kateri kupuje na tisoče gospodinj, iščem agente ali kompanjona. kateri mora sodelovati. — Zasluži se hitro veliko denarja. V enem letu je bilo v Nemčiji prodano za 1 milijon. Pišejo naj samo inteligentni gospodje. Potreben malenkosten kapital. — Dopise pod »Budilec v kuhinjski posodi« na oglasni oddelek »Jutra« 33643-3 Zastopnika- inkasanta sprejme za Ljubljano in okolico proti fiksumu in proviziji ameriško podjetje. Ponudbe pod «Napredovanje» na ogl. oddel. »Jutra«. 33672-3 Pletilja ki ima stroj št. 10. dobi delo. Naslov' v oglasnem oddelku »Jutra«. 33681-3 Šivilji dobri prikrojevalki oddam delo na dom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Konfekcija«. 33686-3 Zastopnika dobro vpeljanega v gostilnah, kavarnah in delikate-sah v Ljubljani, sprejmem za prodajo brezkonkure.nč-nega konsumnega predmeta Sijajen zaslužek. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Zmožen in tre zenc. 33736-3 Več zastopnikov spretnih, za vse kraje Jugoslavije, sprejmemo za predmete, potrebne v gospodinjstvu, obrti in industriji proti visoki proviziji. Ponudbe pod »Ljubljano« na oglasni odd. »Jutra«. 33746-3 410 Volno za modroce zelo poceni prodaja Šega. Cankarjevo nabrežje o/I. 31062-6 Vinski sodi novi in stari, vsako množino, 60—400 litrov vsebine, kakor tudi hrastove doge navedenih dimenzij naprodaj po dnevni ceni. Josip Kosi, trgovec v Križevcih pri Ljutomeru. 32749-6 Vinske lagve šestpolovnjaške. močne, v najboljšem stanju proda Mursa, Ljutomer. 32772-6 Malinovec nudi najceneje Brezalkoholna produkcija, Ljubljana, Kolodvorska ulica 3. 218 Plinski štedilnik poceni naprodaj na Dolenjski cecti št. 18/1, desno. 33366-6 Lepa juta za embalažo naprodaj pri J. Novak, tovarna pletenin, Radovljica. 3-3502-6 Solne vreče ca. 300 komadov proda Vinko Petek, trgovec. Vel. nedelja. 33514-6 Malinovec nudi najeeneje Brezalkoholna produkcija v Ljubljani, Kolodvorska ul. -'i. 318 Divan in 3 fotelje ■plišaste, malo rabljene prodam. Naslov v ->g!asnoTn oddelku »Jutra«. 33422-6 Kovčke rabljene, za kol"ke*jo od« da F M. Schmitt, Ljub. liana. 33127 6 6 starih oken kompletnih. naprodaj ni Ižanski cesti 75 zraven 2i>) 33583 6 Puhasto perje čisto, čohano, kg po 48 Din, druga vrsta kg po 38 Din, čisto belo gosje kg po 130 Din io Slsti puh kg po 250 Din razpošilja po pošt. povzetju L. BROZOVIČ, ZAGREB, Cica 82. 22-6 Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik. Tržaška eesta 16. TeL 33-13 Peresno diro skoro novo, nosilnosti do 1000 kg, enovprežno, pripravno za trgovca ali čebelarja, proda Jos. Plntar, kovač, Ljubljana, Rimska cesta 17. 33217-6 Svinjskih ščetin CGerupfte kalk schwe:n bursten) cirka 300 kg dobro opranih, apnenih, prodam. Ponudbe z navedbo cene za kg na naslov: Zagode, Ivan, usnjar, Brežice ob Savi. 33372-6 Salonsko ogledalo jedilno mizo, 4 usnjate sto-h in razne slike prodam radi pomanjkanja prostora Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33463-6 7 Brek za 8 oseb. s popolnoma novo streho, dobro ohra njen proda veletrgovina M. Spreitzer v Ljubljani. 33332-6 Nov ventilator na električni pogon, primeren za kavarno, gostilno ali hladilnico, pod nabavno ceno proda H o m a n, Železniki, Skofja Loka. 33133-6 Izdelovalnlco priznane brezarosteTj"a, oba bolb emajlirani. frtajhe.n štedilnik' (Hausfreund), želnzna pač in gugalnik naprodaj v Levstikovi ulici 19,111. levo 33601-3 Otroški voziček na peresih, dobro ohranjen prodam. Naslov v oglasni m oddelku »Jutra«. 33620-6 Cvetoče oleandre prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrai pod šifro ^Oleandri«. 33610-6 Štedilnik dobro ohranjen naprodaj ■# Rožni dolini, ce>ta IV/3. 33626-6 Otroški voziček na vzmetih in košaro na stojalu poceni prodam na Dunajski cesti štev. 127 1. 33629-6 2 železni zložljivi postelji prodam. Naslov v ogL odd. »Jutra«. 33563-8 Velik štedilnik star, poceni naprodaj. Več pove Alojzij Vodnik. kamnosek. Ljubljana, kolodvorska ulica. 33548-S Nov dirkalni voz poceni naprodaj v Ljub!;a-ni, Kolodvorska ulic« št. 23 33616-6 Jedilni pribori alpaca, kromirani, rje prosti, v 10 modernih vzorcih 300 do 350 Din v elegantnih kasetah na 3 mesečne obroke. »Omnia« — Sapira. Mi-Klošičeva 14. 33644-6 2 štedilnika z bakrenima kotloma, z dvema pečicama in dvoje oken na notranjo in zunanjo zaporo, vse dobro ohranjeno, ceno naprodaj. Ogleda se jih lahko v Rožni ulici 35. 33622-6 2 hladilni omari izolirani s plutovino. o«-vsem novi pod ceno prod n nt Naslov v oglasnem oddelkn -Jutra«. 33710-6 Voziček ki Je stal 1200 Din prodam .za 400 Din. pisalni stroj P.emington s širokim vozom ki je stal 7W0 Din za 2O00 Din in druge predmete. —-Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33730-6 Bukova drva cepljena, prvovrstna —• kupimo večjo množino. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 33742-6 Kolesa prodajam na odplačila. —* Tovarna koles. Ljub'ja na, tvoštni predal 307. 229-11 Moško kolo ckoraj novo, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33410-11 Damsko in moško kolo poceni naprodaj v gardera Za motorno kolo da. dobro moško to!« in primer«« doplačil« Joško Vieič, strojnik r Litiji. 33043-10 Avto Fiat 520 s n » v i m i plašči, dobro »hranjen naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek Jntra 33071-10 Potniški avto »»menjam s* motom« ke-1» t prikolico. Naj!ov r oglasnem oddelku »Jutra« »313®-10 Avito »Peugeot« j>-»1 tovorni, t kabin«, t ie-r^dno dobrem stanja prodam »»led zmanjšanj* obrata z* polovično eem« 34.000 Din. Na«lov ▼ ogl. oddelka »Jutra«. 53383-10 Motorno kolo * dobrem stanja i® t B«; *:mi plašči poceni naprodaj w Zalogi pive, Poljčane. 33363-10 Motorno kolo K prikolico, 500 em» O. H. V. preda, event. v«.m» tndi lahko solo motor v račnn Pepemik v Celjn. Prešernov* »lic*. 3348140 Tovorni avto »na»k« Praga, i ton M-»ilne ie-že, pogon na sn-m«<* olje, pripravljen z* ■vomjo. po ugodni «em %a prodaj. NaJov v ogla«. ■©-Mp-Ue a ^ Jutra«. 53512-10 Motorno kolo fM, nv*ki c »ni rn prodaj v Bn iJki, Gasilska št. 14. ' 33-119-10 B. S. A. motor • -prikolico, 350 ecm ob*, sadi bolozni nffoda« prodi« »li zamenjam za aivte F-odam tudi solo. Ponudbe fnrl »T!reTh:«no« »a t»g!»s. »d de! »i: > Jutra«. 33407-10 Harley Davidson e^m — v bresbibnem ffanjn ugodno naprodaj. >»s''nv v oglasite® oddelku •Jutrac._3336010 Tovona Ford »»godno prodam ali zamenjam »li čit« Fonudl* n* podruž. Jntr* v M»rvh«c» pod »T'sodno 77«. 83377-10 Kupim avto gtm- ;»li šestsodežn« Irma-eino, l« ▼ dekreta stanji. Prori doplačila gamenjam tndi t motornim kolesom Ha.VeT.navi.isoB ■ prikolico. -1 Naslov ▼ ogla?««« »ddeli« »Jutra«. 33300-1« Motocikel 509 cm*, malo vozen, sa ft.yw> TVn proda Lampret v Ljubljani, Šelenbargova nI. |t i. 33597-10 Avtomobile f>»»ault 4rt petsedežen Oskland, odprt. *t'ri?*dežen W*nde-r-ar, vri t dobrem stanja. ®mo ug^da« prod* Lam-tiret in drag, Ljubi jan*. fe.-enfcurgov* 4. 3359S-10 Motorno kolo »Ind:»n-Se»otc s prikolico, »iekrrit.no lučjo, v dobrem stinjo T* s.y*> Din r*«'** B»r'ožnik. Maribor, Aleksandrova K. 33407-10 Motorno kolo • »rik-Mieo, znamke AJS, i.tte H3, v dobrem, stanja rrnrfsm. Na ogled t garaži Staniča, Slomškova nI. 6. 33618-10 Motorno kolo dobroob ranjeno, s prikolico kupim. Ponudb« s natančnim opisom na J. Kranj, Roženvenska ■Bi. 64. 33555-10 Motor «—14 HP, sesalni plin f-oglje), opremo z* žag« na. 9 listov, mlatilnie« t popol. čiščenjem (Hoffor), prevoin; beocin-motor 6 HP, be*)«n-motor 3 H P, radi bolebnosti poceni prod* J. SirbiMek, fcjfaa, gf^M Autc-mobili Motorno kolo Nudimo priliko aa nabavo cenenih voženth avtomobilov kakor »le: «11: Bulck trpa 1930, 6-rfTO-drskt, 5-sedežna limuzina, rožen 30.000 km t Brezhibnem stanju kot nov, nove pnevmatike. 85.000 Din. Austro Plat, 4-dlindrskl. 6-scdežal, t dobrem vosnam stanju 25.000 Din. Poottsc limuzina % dve- ml vrati, dobro ohranjen. generalno pre-gle«Jaa 25.000 Din. Chevrolet, 4-dlindrskl, 5-««dežnl odprt, tapeciran z usnjem, nove pnevmatike 21.000 Din. Dalmler typa A D 6-d-llndrakl. 6-sedežnt, dobre z usnjem tapeciran, brez pnevmatike, 19.000 Din. Harlejr Davidson, T50 cem. typa 1929. brez prikolice ▼ brezhibnem stanju. * nove pnevmatike, 16.000 dinarjev. Vprašati ta m vpogled pri tvrdkl Dolenc ln Tdnnles. Dvorakova ul. 2, tel.. 2762. 33714-10 Motorno kolo Družabnika (co) tx 3500 Din naprodaj na Dolenjski ee»ti štev. 12. 33614-10 Harley-Davidson s prikolico. Peugeot 175 ecm, 2 angleška motorja po 175 in 220 ccm prodam po zelo ugodni ceni. A. Kaučlč, Glince, Tržaška c. 4. 33729-10 171. Javorjevo spalnico politirano. obstoječo iz 12 itosov. i vložki poceni proda Jože šetina. Brod 13 — St. Vid nad Ljubljano. 33198-12 Pohištvo Lepe spalnice 2600 Omare 500 Postelje 250 Kuh. oprave 1100 Kredence 530 Tudi na obroke Sprejema se vsakovrstna naročila in popravila po najnižjih cenah. Mizarstvo »Sava«, Kolodvorska 18. 33578-12 Kompletno jedilnico iz trdega lesa. rabljeno, a dobro ohranjeno kupim. — Naslov v ojjlasneni oddelku »Jutra«. 33473-12 Spalnice k tfdega ali n»»likega lesa in kuhinje prodaja po g!c bok« znižanih eeDsih Vidmar v Zg. Šiški. 33662-12 Spalnice smrekove, poljubno ple*ka-ne po 2900 Din in hrastove spalnice, polirane po 5700 Din nudi r najsolidnejši it-delavi pohištveno mizarstvo Anton Bizovičar. Glince H/1 Cp^s.taja cestne železnice). 33736-12 Ljubitelji starin! 3 starinski, lepo vloženi skrinji po«eni proda Japel, mizarstvo, Žabjak štev. 14. ooioj-l" 'Prehrana 2 gospoda tn dobr« domačo bran« sprejmem Pred škofijo št. 7 pritličje. _33470-14 Hrano sveSo, dobro, domačo dam gospodični ali gospodu. — Savlov v oglasnem oddelku •Jufcac. 33140-14 Otroka (punčko) 2 leti starega dam k bolje: obitelji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33745^14 Okrogel in rezan les Jelše*, bukov, jsse-sov ia javorjev, kakor tndi bukova drva knpnj« R. Schenk, Sušit. Vfoiteva samo ponndbe z navedbo e-en. 31836-15 Večjo količino lesa stavbnega io rezanega izdelam po naročilu. — Ponudbe na podruž. »Jutra« v Maribora pod »Koroški les«. 33503-15 Brzojavne droge borove, smrekove in jelkove, več t»oe komadov, od 6—10 m dolžine, r* emkse-zitm dobavo, proti takojšnjemu plačila kupim. Ponudbe na naslov: Srebot-njak. Sv. Peter v Savinjski dolini, poštni predal 4. 250 s 6—8000 Dini tibega, v svrho razširjenja trgovine i mešanim blaiom, na prometni točki išče samostojna in mlada trgovka. Cenj. dopise na ogiasni oddelek »Jutra« pod šifro »Napredovanje«. 33390-16 Družabnika s ea 50.000 Din gotovine išče bre^konkurenčno podjetje. Ponudbe na oglasni "oddelek »Jutrac pod šifro »Služba takoj«. 33306-16 Kot sodelujoči družabnik pristopi 43 let star, samski, izučen trgovec, ki tudi poseduje osebno pravico, z 20.000 dinarjev. Cenj. ponudbe pod »Garancijo« n a ogl. odd. »Jutra«. 33535-16 Kdo pristopi z večjim kapitalom k otvoritvi premogovnika? Javijo naj se tudi resni posredovalci na oglasni odd. »Jutra« pod »Premog 5000«. 33541-16 Starejši gospod samski, posodi na 4 do 5 odst. obresti vsoto 350 do 450.000 šilingov na sigurno in rentabilno podjetje in hipoteko, odnosno posodi tudi na dele od 50.000 naprej industrijalcem, gradbenikom, hišnim posestnikom z dobro trgovino. tovarnarjem, hotelirjem in družinam, ki bi hotele zidati hišo itd. Prednost Imajo oni. ki morejo nuditi 2 do 3 sobno stanovanje z dobro domačo hrano meni in moji dobri in zvesti prijateljici Doggi. Samo reelne in resne ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Prijatelj človeka in živali 70«. Za informacije in poštnino priložiti 2 dinarja v znamkah. 33501-16 Kot družabnica !n delovna moč, s nekaj kapitala, želim ipi&topiti k majijši trgovini ali obrti. — ■Ponudbe na oglas, oddelek ■»Jutra« pod šifro »-Skupno delo«. 33665-16 Družabnika išče modni damski atelje s kil en telo visoke tržaške družbe ln najuglednejšega damskega sveta Dravske banovine, za ustanovitev ekspoziture v Ljubljani. Strokovno znanje nepotrebno, toda administrativno sodelovanje pogoj. Popoln uspeh nedvom-ljiv .kapital 200 — 300 tisoč Din potreben. Re-flektantl naj pošljejo svoje ponudbe pod »Gotov uspeh« na ogl. oddelek »Jutra«. 33695-16 Pekarno brer konkurpnee oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33531-17 Kmečki mlin vzame takoj' v najem Martin Kvas, Leskovec — Slov. Bistrica. 33276-17 Trgovski lokal dober, na prometnem kraju tik farne cerkve oddam v na.tem. Prednost Imajo samci. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 33576-17 Ključavničarsko delavnico dobro vpeljano, brez konkurence, t električnim pogonom, s trgovino koles, stanovanjem in vrtom oddam poceni v najem. Potrebno nekaj kavcije. Pojasnila daje Jožefa Polače.k v Rogatcu. 33173-17 Gostilno dobro idočo, s 3 poslovnimi lokali, stekleoo verando in 2 vrtoma za goste, na najboljšem mestu ob Savi v Zagrebu prodam za 130.000 Din radi bolezni. Prevzame se lahko takoj. — Gostilna Savski Mlin, preko Mosta, Fran j o Cvek, Zagreb. 33179-19 Dva lokala eden pripraven za kroja-štvo, drugi ps ima elektr. tok za pogon, ki sta skakaj in im3ta vbod 8 ccste, na zelo prometni cesti sredi mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33450-19 Delikates. trgovino in mesarij« na prometnem kraju prodam radi odpotovanja. Ponudbe na podružnico »Jutra« Maribor pod »6 slopja _ so zidana, z opeko krita in v najboljšem stanju. — Zraven spada tudi precej velika njiva in ze-lenjadoi vrt. Kupci izvejo pogoje pri Glavni hranilnici pri Sr. Lenarto. 33295-20 Stavbišča v bližini mestnega parka, eb cesti proti »Trem ribnikom«, v solnčni legi naprodaj. Pojasnila daje Zoran T w i c k e 1, Maribor-Krčevina, Tornš. cesta 1. 33500-20 Mlin in žaga mlin na 3 kamne in žaga venecijanka ter 3 krožni žagi na parni pogon, vse v prav dobrem stanju, na zelo prometnem kraju poceni naprodaj. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«. 33299-30 vilo kup'm na lepem kraju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »300.000«. 33306-20 Enonadstrop. hišo uovozidano. • lepo a reje n:m vrtom, v lepem Indo ntrijskem kraja prod« M. franio. Straž išče pri Krs njo. 38391-20 Lepo posestvo s hižo. gospodarskim poslopjem, njivami, travnik' in sadonosnikom, skupaj 7—io oralov, 5 minut od ceniv« in železniške postaje poceni prodam. — Ogledati pri černjaviča, Št. i.. - Slov. gorVah. 33171-30 Veletrgovci! V lepem letoviškem kraj« na Goronjskera prodam novo hišo, prirejeno sa zalogo vina, pive in žganja. Obrtni Ii«t »a rarpolago. Ponudb« na ojrla«. oddelek ».Tntra« pod šifro »Dober rajon«. 33186-20 Enonadstropna hiša si gostilniškimi lokali. 4 sobami u tuje«, mesnico in drugimi gospodarskimi poslopji, kakor hlev za 40 glav Širine, pod, kleti * vsemi pritiklinami. dalj« zaraščen sadni vrt, preko 1 orala travnik, kjer se letno pridela preko 5 voz mrve, njiv« v najboljši legi. ta 10 mimikov posetv«, is S zaraščena gozda, preko 6 oralov velika nerodno prodam ▼ Št. Vidu na Dolenjskem. — V hiši ge te preko 100 let izvršuj« gostilniška Obrt, preko 40 pa mesarija, io nekaj let trgovina. — Natančna pojasnila, ceno in plačilne pogoje daje Miha«! Omahen. Vi fin »a pora 33452-20 Hišo » gospodarskim pos4opj«m in velikim vrtom prodam. Maribor-Pobretje — Stanko Vrazova 33. 33487-30 Majhno posestvo lep sadonotnik, nekaj vinograda in travnik, ne daleč od glavne ceste, primerno za obrtnika, naprodaj. Naslov ▼ oglas, oddelka »Jutra«. 33-506-30 Parcelo do 1300 m' veliko, v Ljubljani ali nje bližini kupim. Ponudb« z navedbo lege in cene na ogla«ni oddelok •Jutra« pod »Zidal bom«. 33451-30 Hišo njivo, šupo in svinjak, vse v dobrem stanju proda Ivan Sluga, Mokronog. 33621-20 Veliko parcelo letečo ob državni cesti proti St. Vidu prodam. Več pove Marjeta Pir-nat. Zg. Šiška št. 175. 33567-20 Hišico na Gorenjskem z vrtom kupim. Ponudbe na ogl. odd »Jutra« 'pod »Hišica 40«. 33546-20 Dvodružinsko vilo v Ljubljani kupim. — Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Takoj 300.000 Din«. 33550-20 Lepe stavb, parcele pod Rožnikom. po zelo ugodnih plačilnih pogojih naprodaj. Naslov v -ojrlas. oddelku »Jutra«. 33633-20 Stavbne parcele v lepi in solnčni legi ob Dunajski cesti naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 261-20 Novo trg. hišo enonadstropno, 10 let davka prosto, zaradi smrti poceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 33683-20 Usnjarno z električnim pogonom, brez konkurence, v lepem mestu Slovenije, takoj prodam ali pa oddam v najem. Vprašati oglasni oddelek »Jutra« 33712-20 Veliko parcelo proda Lavtižar, Sv. Petra cesta 83. 33693-20 Pekarno dobro vpeljano, v sredini Maribora takoj oddam. — Cenjene dopise prosim na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Dobro idoča«. 33741-20 Majhno posestvo v solnčni legi Mizo Celja, ugodno po dogovoru naprodaj. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 33735-20 Dva dijaka sprejmem v vso oekrho na Ižanski cesti 6. 33441-'« Za dijakinjo dS let staro, iščem zdravo stanovanje z dobro brano ji strogim nadzorstvom. — rnmudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Navedba cene«. 33387-22 Hišo v Rožni dolini takoj poceni prodam. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«. 33117-38 Posestvo in enonadstropno dvodra žirtsko trgovsko' hišo, » lepim trgovskim ln večjimi obrtniškimi lokali, skladi šči, gospodarskimi objekti, ar on d i ran«, povsod vodo vod in električna Iae, vse brezhibno, ležeč« v trgu tik kolodvora, na dobri poticiji, prodam ali od dam v najem. Trafika v hiši. Za izplačilo potreb«) kapital 380.000 Din. ostanek po dogovora- Ponudbe podružnico »Jntra« v Celjn pod šifro »Celjski srei« 38279-20 Stavbno parcelo 2000 m* veliko prodam v Tacnu. Naslov pov« ogl. oddelek »Jutra«. "33661-30 Parcelo na Mirjn ali «*> Pirsajdri cesti kupim. Ponudbe na ■osla«, oddelek »Jutra« pod »Takoj gotovina«. 33551-30 Majhno posestvo obgrajeno z žično mrežo, v prometnem kraju tik kopališča, 4 minute od postaje, ob glavni cesti, novozgrajena stavba, drvarnica, pripravno za vsakega obrtnika, hotelirja, tovarno itd. poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra« v Ljubljani. 33355-20 Enonadstropna hiša v dobrem stanju, pripravna ta vsako obrt — blizu glavnega kolodvor* v Mariboru naprodaj. Naslov v Oglasnem oddelku »Jutra«. 33362-20 Enonadstropno hišo nov«, g trgovskim lokalom pri postaji na Kresnicah prodam ali dam v najem. Pojasnila, daje lastnik Jože Bokal, Poljan« štev. 1 — pošt* Kresnic*. 33380-20 2ago-ven eci Janko t več listi, na prometnem kraja blizu postaje in gozdov. kjer je tudi dosti kmečkega reeanja — brez konkurence, ngodno rvrodam aH tameniam ta več i« posestvo. Pogonska sila po-esni. Ponudb« sa podružnico »Jutra« v Marhorn pod »Rentabilno«. 33278-30 Novo hišo t S sobami, knhinjo in ■vrte«, v mariborske*) predmestja IV) nitki eeni prodam radi odpotovanja. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33490-30 Štiristanovanj. hišo t inventarjem prodam, ali oddam v naiem za več let. Naslor v oglasnem oddelku »Jotra«. 33495-20 Hišo z vrtom pritlično aH eisonadstropn« ▼ LjuVjani ali okolici kupim. Ponudbe z navedbo cen« na «gla«ni oddelek »Jutra« pod šifro »Solidna tidava«. 33476-30 Enonadstroono hišo čisto novo, slično vili. v kateri so trt stanovanja po trt sobe s parke-tl. vse zelo solidno in elegantno izdelano, prodam zaradi družinskih razmer na oertfeHit mesta Ltubl'ane T?»slov v oglas, oddelk" ».Tn-tra«. 33878-20 2 mlajša dijaka ali dijakinji v Maribora, sprejmem v vso oskrbo. — Kopalnica in klavir na razpolago. Dajem pa tudi in-strukcije. Naslov: Devetak R., Maribor, pod Piramido, Lešnikova uliea štev. 2. 33743-22 ftiMunanfa Stanovanje 1 sob in pritiklin, v sredini mesta išče boljša tričlanska družina s 1. avgustom Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Soliden plačnik«. 33020-31 Stanovanje t velike sobe in kabineta, 3 ali 3 manjših »ob, kuhinje is vseh pritiklin, išče s 1. septembrom družina 5 odraslih članov, ▼ mestu aH na bližnji periferiji. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod »Mirna h) točno plačljiva stranka«. 82693-21 Stanovanja po 1, 2 in 3 »obe. v Novem Vod mata in Stožčab takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. Stanovanje 2 sob, kuhinje, pritiklin in balkona, takoj oddam mirni stranki. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 33401-21 Stanovanje sobe in kuhinje, lahko je tudi aa dvorišča — ter garažo s telefonom, za tovorni avto iščem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 33123-21 Dvoje stanovanj z dvema sobama tn vem komfortom, v bližini glavnega kolodvora oddam e L avgustom. Naslov pove »glasni oddelek »Jutra«, 33310-21 Krasno stanovanje komfortno, v najlepšem delu v Mariboru obstoječe iz 4 sob, prostorne predsobe, kopalnice, sobe za služkinjo in pritiklin, oddam s 1. septembrom t. 1. Pojasnila daje g. Aut. Porokar, Majstro-va št. 18:11. 33371-21 Stanovanje 2 sob, kopalnice, sobice za služkinjo in vseh pritiklin šče starejši zakonski par brez otrok. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »S kopalnico«. 33396-21 Stanovanje ? sob in vseh pritiklin, v b'lžini glavarstva iščem za november. Ponudbe na o?!as. oddelek »Jutra« pod »Točen plačnik 1931«. 33399-31 Stanovanje sobe in kuhinje ter deloma vrta oddam tak-nj v bližini Sv. Križa v Ljubljani. Franc Pavlič, Jarše pri Ljubljani št. 53. 33329-21 Stanovanje dvosobno, oddam z me-secom avgustom. Isto-tam oddam veliko zračno sobo s posebnim vhodom. Celovška c. 96. 33564-21 Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin, suho, zračno in zdravo oddam s 1. avgustom pod Rožnikom, cesta IX,'30. 33669-21 Krasno stanovanje 2 sob. kopalnice, predsobe ln vseh pritiklin oddam s 1. novembrom. Ponudbe na osrlas. oddelek »Jutra« pod »Solnčno stanovanje«. 33650-21 Stanovanje krasno, dvosobno (miroma trosobno v Kole-ziji novembra ali poprej fini. mirni stranki brez nedoraslih otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33613-21 Stanovanje 2 sob in pritiklin išče boljši zakonski par s 1. avgu--tnm. Ponudbe na oglasni oddelek ■»Jutra« r>od šifro »Dober plačnik 680«. 33680-21 Stanovanje sr.bo s kuhinjo išče zakonski par brez otrok. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stanovanje«. 53527-21 Stanovanje solnčno. 2 sob, kuhinje in pritiklin, telefon. 10 minut od pošte, oddam. Ponudbe pod »Za avgust« na oglasni oddelek »Jutra«. 33524-21 Opremljeno stanovanje sobe in kuhinje oddam na Glincah za-koocema breiz etrok. Ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra« pod šifro »Stanovanje 1400«. 33400-21 Krasno stanovanje 5 sob, velike predsobe, kopalnice in vseh pritiklin, v centru mesta oddam s 1. avgustom, event. tudi pozneje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Krasno«. 334'13-21 Solnčno stanovanje trisobno, urejen« kopalnice in vseh pritiklin, v centra mesta oddam b 1. novembrom. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Solnčno stanovanje«. 33414-21 2 trisob. stanovanji oddamo z avgustom v zadružni hiši »Stan in dom«, Tržaška cesta 38, ob postajališča cestne železnice. Pojasnil* v mlekarni na Tržaški cesti štev. 26. 33590-21 Lepo stanovanje 3 sob, kopalnice in pritiklin oddam v Sp. Šiški,_ 2 minuti od elektr. postaje, s 1. oktobrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33590-21 Enosob. stanovanje oddam s 1. ali 15. avgustom stranki brez otrok. — Kodeljavo, Ob Ljubljanici št. 33. 33362-31 Stanovanje sobe in kuhinje oddam s 15. avgustom v Kamniški ulici it. 20, Ljubljana TO. 33624-21 Stanovanje sobe, sobice in kuhinj« — event. e predsobo in kopalnico iščei% z novembrom Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Državni uradnik 28«. 33628-21 Selitve v Ljubljani, na deželo, ln obratno, prevoze vseh vrst blaga Vam oskrbi z izurjenim osobjem po zmerni ceni »Brzopromet«, avtoprevozni-ška družba, Miklošičeva e. štev. 4. — Telefon 21-82. 33640-21 St Ji {t Sostanovalca event. s brano sprejmem v zračno sobo k uradnika Naslov r oglasnem oddelka »Jutr*«. 32897-3S Sobo s souporabo kopalnice išče mlad zakonski par. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dunajčani«. 33375-23 Opremljeno sobo takoj oddam v Židovski stezi št. 6/IL 33440-33 Sobo lepo opremljeno, v eentrn mesta oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33472-33 Prazno sobo strogo separiran« takoj oddam gospodični. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 33348-33 Sobo v bližini Higijonskega voda z opremo ta eno osebo in posebnim vbodom iščem z 10. avgustom, po možnosti tudi s hrano, v mestu. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra«. 53505-23 Sobo oddam v letoviškem kraju 1 ali 3 osebama. Pranja šegatin, Zg. Pirniče 55, Medvode. 33504-38 1—2 gospoda ali gdčni sprejmem na stanovanje in dobro domačo hrano in celo oskrbo. Kavškova cesta 5, pritličje. 33528-23 Opremljeno sobo veliko, v bližini Tivolija išče zakonski par brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Čisto in solnčno«. 33449-23 Preprosto sobo skromno, išče s L avgustom gospodična. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod tifro »Državna uradnica«. 33335-33 Sostanovalca s hrano ali brez sprejmem na Carkarjevem nabrežju 7, EL nadstr., levo. 33582-23 Čisto sobo zračao, d posebnim vbodom oddam v bližini glavnega kolodvora. Naslov v ogl. oddelka »Jutra«. 33586-33 Prazno sobo s posebnim vbodom oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33588 23 Sobo v sredini mesta oddam samo boljšemu gospodu. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«. 33535-38 Sobo s kuhinjo Iščem za 1. septembra ali za 1. oktobra za cel dan odsotno osebo. Ne čez 300 Din mesečno, najrajši v šentpeterskem aU poljanskem okraju. Pismene ponudbe pod »Ena oseba« na oglasni odd. »Jutra«. 33713-23 Trgovski lokal ob prometni cesti s prostornim skladiščem in stanovanjem takoj oddam. Ponudbe pod »Nova ljubljanska naselbina 500« na oglasni oddelek »Jutrac. 9431 Stavbne parcele ob glavni cesti proti ŠL Vidu, kakor tudi v št. Vidu poeeni naprodaj. Poizve se pri Franji Cirman, Št. Vid št. 17. Stenotipistko dobro mlajšo moč, sprejme takoj za hrvatsko, nemško in francosko dopisovanje, veliko trgovsko podjetje v Zagrebu. Temeljito znanje teh jezikov je pogoj. Ponudbe na Ljubljana, Poštni predal 102. Prazno sobo s kabinetom v novi hiši, z lepim razgledom, oddam takoj pod Rožnikom. Ponudbe pod šifro »Podrožnlk« na ogl. odd. »Jutra«. 33705-23 Sobo v bližini sodnije takoj oddam boljši gospodični. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33549-23 « _ Prazno sobo veliko in solnčno, v nori vili za Bežigradom oddam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 33478-23 Prazno sobo s 1. avgustom oddam v Gradaški ulici štev. 8. 33612-23 Sobo oddam enemu ali dvema gospodoma. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 33619-23 Dve prazni sobi v I. nadstropju sred; mesta. oddam. — Ponudbe n* osrlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Dve sobi«. 33609-23 Opremljeno sobo v bližini sodišča oddam boljšemu gospodu. Ogledati med 14. in 18. uro. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 33604-23 Na stanovanje in hrano sprejmem gospodično ter abonente (klnje) na dobro domačo brano. Poizve se: Rimska eesta 23, dvorišče, desno. Leskovec. 33561-23 Kot sostanovalki sprejmem dve gospodični s 1. avgustom alt pozneje. Poljanska eesta 17. 33557-23 Opremljeno sobico s posebnim vbodom, t* 150 Din oddam na Poljanskem nasipu št. S/I. 33638-33 Prazno sobo s posebnim vbodom, če mogoče v I. nadstropja ali parterju, išče stalen gospod Ponudbe n» orla s« od delek »Jutrac pod šŽro »2ft—20«. 33636--: 3 Opremljeno sobo solnčno m snažno, e posebnim vhodom, peJeg tivolskega gozda oddam solidni stranki. Cest* n* Rožnik 47 33607-23 Opremljeno sobo išče zakonski par. — Pe-**4be sa oglasni oddelek »JntiM »od »Uradnik 32«. 33673-23 Sostanovalko sprejmem ▼ lepo eob« nA Kariovški cesti štev. 14. 83664-28 Opremljeno sobo oddam v Koritkori uliHI St. St 33650-23 Opremljeno sobo v Zeleni jami ali v b!®nl iščem a 30. julijem. — P» nudbe na gostilno Rnškar v Zeleni jami, 33655-28 Gospoda sprejmem kot sostanovalk« v Florijanski ulici št. 21. 33654-23 Lepo, zračno sobo z elektriko, parketom in posebnim vhodom ▼ prijaznem Oelu mesta ob parku ln tramvajski postaji takoj oddam eni ali dvema osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33668-23 Opremljeno sobo lepo solnčno, s parket* in elektriko, s posebnim vbodom v I. nadstropju poceni oddam s 1. avgustom t. 1. Isto tam prodam dve dobro ohranjeni kuhinjski omarici s predan. Vprašati V Rožni dolini cesta V_ št. 29. 33697-23 Sobo lepo, s posebnim vhodom oddam gospodu s 1 .avgustom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33691-23 Prazno sobo s posebnim vbodom, elektriko, oddam s 1. avgustom samski osebi. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 33689-23 Sobo lep« In zračno, s pese*»m vbodom oddam v Spodnji Šiški, Podjanskega e. 27. 33676-23 Prazno sobo takoj oddam v Bolravski ulici št. 24. 33679-23 Opremljeno sobo ▼ mesta oddam 1 ali 3 gospodičnama. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«. 33699-28 Lepo, zračno sobo s posebnim vhodom, v novi hiši oddam s 1. septembrom. Poizve se na G!incah cesta VTH št S. 33725-23 • a Zenitve fn poroke poeredajs najbolj vestne Hi diskretne koneesijosi-raa! Zavod ss sklepaoj« ca-konov »Reror«. Zagreb. p*> Sta & Informacije Is vrs* spefct« pošilja prid rpeda-ai poštni rnimVi ta 10 Din «1344 ___ ' b divoe Gorenjske H pošiljam aajlepš« poedrave. 3S556-M 5 trg. naobraženo damo Sedne innanjosti, mirne Darove ter dobrega srca, želim odkritosrčno prijateljstvo. Event. jo sprejmem tudi v službo za pisarniška dela. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. SCU84-24 29!etni ločenec Be po lastni krivdi, posestnik in sr^-':mičar, želi Enanja z boljše situirano damo srednjih let. Vdove niso izključene. Ponudbe > eliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »zenitba«. Obrtnik ■ sijajno eksistenco, žel: ananja z osebo srednjih tet z nekaj prihranki. — ponudbe pod »Zagotovljena bodočnost« na podružnico »Jutra« Maribor. Dobrodušnost Na aaoniniu« ponudbe prin-einielno ne odgovarjam. — Prosim za nailov — potem dragevolje. Tajnost zajamčena. 334C2-24 Vdovec trgovec in po?estnik v jnestu. srednjih let, želi sebi primerno osebo kot gospodinjo, zmožno obeh jezikov, v prvi vrsti vzgojiteljico — mater, ki ima nekaj premoženja. Samo resne ponudbe na podružnic »Jutra« v Mariboru pod šifro »Inteligentna go-eoodinja«, do 30. t. m. 33361-24 Želim poznanstvo C boljšo gospodično, v.iovo ali l-očenko, v svrbo skupnega bivanja. Ponudbe na osrla?. oddelek »Jutra« pod Enačko »Vesele naravi«. 33332-24 Mladenič fcr Belgiji, srednje velikosti, pošten slovenski fant. žrli enanja s sloven?k-o mestno gospodično, staro 17—23 let, ki bi biia poštenega srca. prave ljubezni in ki bi bila pripravljena odi>o-fvvati v inozemstvo. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mladenič iz BelHje«. 33336-34 G. C.... Pozdrav Marija, Kot.nikova g. 33505-24 Štefanija 10 V pismu je označen_ moi pravi naslov. 335S7-24 Barcarola Su rojstni dan Ti želi adravje in veselje — Tvoja 33-344-24 Grafolog, hirosof K. Sadlncki v Ljubljani Cita: karakter, prošlost. sadašnojst 1 budučnost Prima svakodnevno: od 9. do 12. i od 2. do 7. Adresa: Ljubljana, hotel »Slon«. II. nadstr., soba br. 64. 33559-24 Dvignite pismo «r oglasnem oddelku Jutra «r "Ljnbljani pod šifro >štP-fani 10«. 33627-24 Solidna uradnica lepa in inteligentna z 330.000 Din gotovine želi poznanstva z akade-mično naobraženim gospodom. Le resne ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Sreča«. 33574-24 Vdova 30 let, se želi sesmaniti 7. gospodom, kateri se ne ozira na bogastvo. Ponudbe pod značko »Dragica« na ogl. oddelek »Jutra«. 33671-24 V Ljubljani tam v Tivoli se velik ringelšpil vrti, vsako nedeljo in praznik celi dan, pridi tja, kdor veselju si vdan. 33677-24 Solnčne pege ln druge nečistosti lica odpravi MEDEA krema. Drogerija Gregorič v Ljubljani. 33692-24 Gospodična samostojna, simpatična, želi kot inteligentna dama zaradi pomanjkanja priložnosti družbe z Izobraženim 50 — 55 let starim značajnlm ln resnim gospodom v dobri poziciji. Dopise pod šifro »Cenitev značaja« na ogl. oddelek »Jutra«. 33706-24 Vsled pomanjkanja znanstva Selita dopisovati dva mlada Slovenca v Franciji, dobro situirana. spoznati dve mladi gospodični, čedne zunanjosti in neomadeževa-rre preteklosti. Po možnosti poslati sliko, kate-rt se na željo tudi vrne. Dopise pod »Dva Slovenca, Mihec in Ja-kec« na oglasni oddelek »Jutra«. 33702-24 Muca Preje! oboje. Ne prihaja, pa ne morem pisati. Sladki mucek ljubim T«. — Buc. 33700-24 Preprosta gdč. stara 30 let, s 30.000 Din gotovine, čiste preteklosti, želi znanja z gospodom, ki dobro stalno službo ali kaj sličnega. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro *Pošten in simpatičen« 33747-24 Katera samostojna dama ali vdova, v starosti do 50 let, s premoženjem, obrtjo ali drugimi dohodki, žtjii resno znanje v svrho takojšnje ženitve t nižjim drž., vpokojencem. Keanonimne dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Vzajemnost 81«. 33066-23 Železničar z lepim posestvom, želi poročiti do 27 let staro gospodično, ki ima nekaj gotovine. Cenjene dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Lep dom«. 33309-23 Še letos bi poročil 27U-tni rokodelec z lastnim stanovanjem v oredmestju, samo trpeče, globoko čuteče in pametno žensko bitje, ki bi imela kakršnokoli zaposlenje v Ljubliani. Zaupne, obširne ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« Dod »Hoteti živeti« 31134-25 Gospodična stara 2-3 let. zdrava in poštena, z lastno opremo, žtli znanja s poštenim in zdravim gospodom srednjih let, državnim namn-ščencpm ali obrtnikom — radi ženitve. Pop:se. event. s sliko na podruž. »Jutra« V Mariboru pod šifro \\.?t-nira 19110«, 33167-23 Samostojen obrtnik želi znanja v svrho event. takojšnje ženitve z gospodično 18—26 let starosti. Ozira se na resne ponudbe z navedbo imovine, s sliko, katera se vrne. Dopise na ogl. odd. »Jutra« nod šilro »Iskrenost«. 33532-25 Lokomobik) znamke »Wolf«, 1 polno-jarmenik znamke »Estera« in obenem ves inventar, ki -•pada k parni žagi, po zelo ni ki ceni prodam. P« nudbe na podružnico Jutra v No*vem mestu pod zaafiko »Ugodna cena«. 331SŽ-29 Pisalni stroj prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33353-20 Singer Interlock skoro nerabljen, z mot-oi jem ter razne pletilne stroje zelo ugodno proda Šti-mec. Hrenova ulica št. 17/1 33638-29 »Couch« zofa je najmodernejša sedanje dobe. — Poleg elegance v kombiniranih oblikah je tudi zelo praktična in dvostransko uporabljiva. Iz deluje jih po lastnih in da nlh načrtih najsolidneje Kobilica Avgust, tapetnik in dekorater, Ljubljana — Dunajska cesta 23 (vbod Dvorakova ul. 3, dvorišče) 32387-30 Uniforme izdeluje Simo-n Klimanek. Ljubljana, Stlenburgova 6. 32-343-3(> Posteljne mreže izdeluje najceneje samo Alojz Andlovic. Komraske-ga ulica 34 (nasproti šole na Ledini). Sprejeni3 tudi vsa popravila. Takojšnja postrežba. 33270-30 Mlade pse prave volčje pasme (1 psiček, 3 psičke) pet tednov ftare ugodno prodam. Rodovnik na razpolago. Ponudbe na naslov: Alojzij Kramar, ?,elimlje, prvšta Ig Dolenjsko. 33436-27 Več srn mladih in starih odda. T«-man. Resi jeva cesta št. 30 33479-27 2 istrska braka prvovrstna, resasta, prvi S 3n drugi 4 leta star, oba odlikovana na razstavah in odlična za zajca, lisico ali srno, proda Janez Oman, nadlovec, Vrhnika št. 31. 33430-27 Katera preprosta gospodična, %do 24 let stara, ki ima veselje do plesa, ln želi poznanstva z gospodom, naj pošlje cenj. dopise pod »Iskreno prijateljstvo« na oglasni oddelek »Jutra«. 33749-24 Mlad obrtnik teli radi povečanja obrata poročiti pošteno gospodično t nekaj premoženja. TMpise na podružnico »Jutra« Maribor pod šifro »Inteligenten«. 33509-25 Mlad trgovec se želi poročiti vsled otvoritve podružnice z mladenko. najraje trgovsko naobraženo. Samo resne dopise s polnim naslovom je poslati na ogls. odd. »Jutra« pod »Tajnost«. 33540-25 Fest fant v dobri državni službi, čiste preteklosti, bi takoj poročil dekle istih lastnost) z nekaj imetja. Dopise s sliko. kt> tero se vrne, poslati na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Pošten fant«. — Tajnost zajamčena. 33533-25 Trg. in posestnik Ljubljani, star 28 let, želi poročiti dobro situira-no gospodično aH vdovo, s kapitalom 2^.000 Din. Le resne ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pot k slavi«. 30405-25 iJji Dobro vijolino poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra 33632-26 Dirkač 4Ietni, popolnoma zaupen, 16 visok, pokolenja Monte-kristo, za oddati. Naslov: W. K o II e r, Krčevina-Maribor, Šubičeva ul. 153 33068-27 Mladega psa čuvaja prodam na Ižanski cesti 75 (zraven 20). 33584-27 6 tednov stare psičke prave volčje pasme, prodam. Staničeva ulica 2 33569-27 »Sultan-kokoši« iz Afrike, krasne ptice, proda par po 400 Din. Import živali na Bledu. 33543-27 Zajce čistokrvne dunajske modrice poceni proda France Trtnik, Kodeljevo, baraka I 33653/27 Dieselov motor na surovo olje, 25 HP, znamke Dentz, ugodno pro-da tovarna testenin »Pe katete«, Ljubljana. 30175-29 Pletilne stroje 10/80 in 10/100 proda Pers-sons, Ljubljana, postni predal 307. 230-29 Razni stroji kakor naprava za ponikla-nje, razne stiskalnice, stružnica itd. ugodno naprodaj. Pojasnila daje Soklič, Maribor, Aleksandrova št. 43 33263-29 Skobelnik (Dictelhohelmaschiene) sko-r) nerabljen, poceni . naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33416-29 Bencin - motor »Langen Wolf«, stabilno ležeč, 6 ks., še malo rabljen, proda po ugodni ceni Jamšek Martin, Sevnica ob Savi št. 178. 33602-29 Mizarski stroji skoraj novi naprodaj z vso pripravo ia motorjem. Do pise na naslov: »Pintar«, poštno ležeče, Ljubljana. 33657-29 Vreče kupuje in prodaja Grebene Ljubljana, Dunajska f. št. 36. 33830-30 Foto Hudnik Celovška cesta štev. 43 — (tramvajska postaja), izvršuje slike za legitimacije takoj, kakor tudi vsa amaterska dela po najnižji ceni 33611-30 Prst humus) za vrtove, v vsaki množini dobavi gradbpno podjetje Anton M a v r i č. Ljubljana, Dunajska cesta 38 260-30 Kregar Josip, mestni tesarski mojster Ljubljana, Kodeljevo 19. tel. št. 2696, prevzame po danih kakor tudi po lastnih načrtih zgradbe lesenih hišic, razna ostrešja za vile, palače, stolpnih streh, kupol, cerkvena ostrešja, balkone, vrtne utice, razne industrijske stavbe, ladijska tla, razne lesene stropove, lesene stopnice in sploh vsa v to stroko spadajoča dela v Izvršitev solidno in po najnižjih cenah. Se priporoča. 33603-30 Opekarna »Emona« d -d. Ljubljana - Vič. Velika zaloga vsakovrstne opeke, zidak, votla opeka, oblikovna opeka za železobetonske strope. strešniki, zarezni in bobrovci, drenažne cevi. Na zahtevo postavljeno na stavbišče ali na kolodvor. Cene izredno nizke, za dobro kakovost blaga jamčimo. Razprodajo ima Ogrin Ivan, Ljubljana. Gruberjevo nabrežje 8. tel. 2426. kateri daje tudi vsa pojasnila. 33641-30 Nakup sadežev posebnega sadja in sadežev iz vseh banovin za novo trgovino, razstavo in borzo, »Vegetarija«, Maribor. Ponudbe sprejema »Marsta-n« Maribor, Koroška cesta 10. 334S9-34 1 vagon jabolk ranih, pozneje več vagonov zimskih jabolk. namizne in za prešo. dobavim. Soliden odjemalec naj javi ceno (ali se blago na drevju ogleda). Dopise na oglasni oddelek Jutra« pod »Podeželski trgovec«. 33518-34 informatike Informacije — Maribor nakup, prodaja posestev, trgovin, gostiln itd. Stanovanjske, gradbene in osebno zadeve. Vprašanja pos -pnvljara. kar »- zavedam, di sem. popolnima sam kriv. Ako bo še kdo nadalje obrekoval, naj nosi posledice sam. Franc Markelj, Javornik št. 93. 33519-31 Hotel Zlatna Kruna v Zagrebu naznanja, da je z današnjim dnem znižal cene hotelskih sob na 30—50 Din, dvoposteljne na 60—70 Din — vštevši postrežbo. 33298-31 Preklic! Podpisana izjavljava, da nisva plačnika za morebitne dolgove, ki bi jih napravil naiin sin. — Janez in Antonija Skopec, Dobrova pri Kozarjah. 33625-31 t \ r f a fr t 0 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eenah Čeme — juvelir Ljubljana, Wolfov» ulic* S. 77 Delnice Obrt. banke prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »40 delnic«. 33720-33 Srebrne krone staro zlato bi srebro kupuje Rafinerija dragih kovin, Ljubljana, diiska ulica 36, vbod te Vidovdan ske ceste. pri gostilni Mo 4i-o». 70 Nemške marke kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33570-3!) Stanovanje za 7 oseb, s kuhinjo, na razpolago s 1. avgustom pri Pekovcu, Stara Fužina, četrt ure oddaljeno od Boh. jezera, ponizki ceni. Poizve se pri A. Pavšek, Sv. Janez ob Boh. jezeru. 33537-38 Pljuča! Zdravniški zavod dr. rejnika za pljučne bolezni (Prlvat-Lungenanstaltl Scčo vn pošta Kogaška Slatina Zahtevajte prospekt! 33134-40 Pisarna na na'prometnejsem mestu v Mariboru se nahajajoča, z velikimi prostori, prevzema vsakovr>teje transakcije: organizacijo, razpošiljanje, podružnico itd. Cenj. ponudbe na Poštni predal 4, Maribor. 30984-37 Na ajdovo čebelno pašo na Mursko polje sprejme v velik zaklenjen čebelni paviljon roje iz Kranjske Mursa. Krapje pri Ljutomeru. 32773-37 Telefon 2059 Premog suha drva Pogačnik, Bohoričeva St. 6 Selitve v Ljubljani, na deželo, in obratno, prevoze vseh vrst blaga Vam oskrbi z izurjenim osobjem po zmerni ceni »Brzopromet«, a v topre vozniška družba, Miklošičeva c. štev. 4. — Telefon 21-82. 33639-37 Večjo količino za-sipnega materijala brezplačno odda Tobačna tovarna v Ljubljani. 33647-37 Ležalne stole 140, pe povzetju 130 Dia Spalne fotelje patent, divame, o-tomane, garniture, modroce, posteljne mreže, železne zložljiv« postelje in tapetniške «-delke nudi najceneje Rudolf Radovan tapetnik Mesfei trg štev. 13 Ženske 4" ■ga ne togujte ako vam izostane perioda! Ne imejte »tra-hn! Pišite nam samo in mi vam pošljem« od tisoč dam stalno z Veseljem in sigurnostjo uporabljani 178 Periodolin in tekom ene ure boste rešeni vseh skrbi in strahu! Nikako razočaranje — kot mnogi tisoči drugih dam, boste tudi vi zadovoljni. Overovljeno to tajam Seno neškodljivo nikdar odpovedujoče sredstvo za 90 Din, ta močne nature in v zastarelih slučajih močnejši pe riodolin ca 150 in 180 Din. Izključna razpošilja te v po taboratorijo W. H. OLXVIDT, Praga-Vršovice XIII. Ruska 12, V. Polt. pred. 12. HALO! HALO! Samo pri paro breoiikalnici J. BOC, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 6 se Vam zlika, očisti, pokrpa in obrne Vaša obleka! Na likanje se lahko počaka. Dopisnica zadostuje, pridemo po obleko na dom. — Istotam je prvovrstni modni atelje. Blago se lahko nabavi pri nas po najnižjih cenah. 9249 Okvirgi za slike in slike I Rauch, t« Prešernova ulica 4 206 CENIK ^ plač-no LJUBLJANA VII Celovška cesta 14 nasproti velesejma izvršuje vse poslovne tiskovine za trgovce, obrtnike in industrijo ceno in solidno. 9379 ZLATO v listih garantirano 23 karatno, za črkoslikarje, podobarje, Kamnoseke, knjigoveze audLrc v vsaki množini po najnižjih dnevnih cenah. A. JANEŽIČ LJUBLJANA Florjanska ulica )4. 209 A. KIFFMANN Maribor 136 specijalist samo boljših ur. 235 Pristni naravni malinovec dobite pri L0VR0 SEBENIK kuhanje sadnih sokov LJUBLJANA, Knezova ulica 28. 249 HotmI! fforottl NajnoveJ« slolinska pa-tetna železna zelo praktična sloiijiva postelja s tapeciranim madracom — praKtična z* vsaku hižu, hotele, za putujuče oso-be in nočne službe. Slane Dia 39*.—. Razpoši. ljam poštom in železni-com po povzetju^ Lesena elulintka patentna zelo praktična sloiijiva postela s tapeciranim madracom. — Stane Dl« 2M-- Poljska patentna posleta sloiijiva praktična za touriste. vojake in za ferijalne kolonije. Slane Dia 35«___ Licgestuhl prakličan za lezante m (edenie. Sta-"« Dia IU___ Po tem imam fisto to-hano perje kij po Dia 48.— čisto belo gosje kg po Dia 1M— jn čuti puh kj po Dia. 258___ L. BROZOVIČ. ZAGREB Biča 82. UL Oddaja v zakup vele« prodaje tobaka v Liti ji (DRAVSKA BANOVINA) Dne 17. avgusta 1931 leta se bo obdržala pri državnem monopolu v Beogradu druga ofertalna licitacija za oddajo v zakup pravice veleprodaje tobaka v Litiji do konca zakupne dobe 1930/33. Pogoji in podrobnejša pojasnila se dobe pri odelenju prodaje Uprave državnih monopola v Beogradu in pri Monopolskem inšpektoratu v Zagrebu. Iz urada Uprave državnih monopola 22203/31. leta. 9438 Naznanilo preselitve Cenj. občinstvu naznanjam, da sem preselil svojo mehanično delavnico iz Kolodvorske ulice 27 na Sv. Petra cesto št. 47 ter se nadalje priporoča EMIL KLOBCAVER, LJUBLJANA špecljalni mehanik 9432 os -j Bell zobje ¥ treh dneh! Čudovita antiseptična pena KOLTNOSA odpravi zoprne rumene madeže z zob in jih napravi v treh dneh za tri tone bolj bele. Ona odstrani rumenkasto prevleko, ki jih kvari in očisti zobe tako, da se blesteče-bela zobna sklenina pokaže brez poškodbe. Ona na mah ugonobi nevarne klice na ustnah, ki napadajo zobe in izzovejo gnitje zob. Po suhi ščetki razmažite en centimeter — uporabljajte točno tri dni zjutraj in zvečer — in tedaj boste ugotovili razliko. Novosti Šentjakobske knjižnice v Ljubljani '(Nadaljevanje.) Priobčuje knjižničar Matija Rode. Ostenso Marta-Griša Koritnik, Klic divjih gosi. Roman. 4758. Sibirjak D. N. M., Brata Gordejeva. Roman. 4759. Goričar J. ur., Bazovica 6. IX. 1930. Odmevi tržaškega procesa v inozemskem časopisju. 4760 r. Rothman G. Th.-Vl. Levstik, Sambo in Jo-ko. Vesela levja zgodba. 4761. Likovič Joža, Prodane duše. Roman. 4762. Tominec Ang. P., Osnovna načela krščanskega socializma. 4763 r. Zor Miroslav, Week-end. Tehnika življenja v prirodi. 4764 r. Orožen J., Opis češkoslovaške republike. 4765 r. Bolhar Alojzij, Materi. Zbirka deklamovank in črtic o materi za mladino. 4766. Nabor F.-R. Bednarik, Krona življenja. Povest iz prvih kršč. stol. 4767. Arko Mihael, Zgodovina Idrije. 4768 r. Mesar J.-Spinčič I., Stanovanje. 4769 r. VVagner R., Gremo v Korotan. 4770. Jeglič Ciril, Okrasne spenjavke za vrt in dom. 4771 r. Le\vis S., Osječaji i duša državotvornog Lowella Schmaltza. 1483 h. Wallace Edg., Zagonetna grofica. Roman. 1488 h. Michaelis Karin, Vjernost do groba. Roman. 1492 h. Jelušič Mirko, Cezar. Roman. 1493 h. Renn Lud., Rat. Roman. 1494 h. Tesniere L., Oton Joupantchitch. Poete slo-vene 1' homme et 1' oeuvre. 888 f. Adelon Sven, Die Flucht aus dem Kremi. Roman. 11984 n. Kesten H., Gliickliche Menschen. Roman. 11986 n. Bergengruen W., Der goldene Griffel. Roman. 11987 n. Ring Barbra, Klein Mette. Roman. 11991 n. Nicolson Harold, Die Verschworung der Di-plomaten. 11992 z. BuIow Bernhard, Denkwiirdigkeiten. I.-II: 11995-96 z. HI.-IV. 12067-68 z. Timmermans F., Die Delphine. Eine Ge-schichte. 11997 n. Kjellen R.-K. Haushofer, Die Grossmachte vor und nach dem Weltkriege. 11998 z. Michaelis K., Das Antlitz des Kindes. 11999 z. Ilf Ilja-Eugen Petrov, Zwolf Stiihle. Roman. 12002 n. Potnika za celo Jugoslavijo ali delno, za obisk avtomobilistov, sprejmemo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »BRANŽA STALNA«. 9401 LETOVIŠČ AR JEM! Lepo ugodnost Vam nudi boljša gostilna GREŠNIK v Devici Mariji v Puščavi, postaja S V. Lovrenc'ha Pohorju, za oddih. Izijorna hrana, dobra vina, zmerne cene. Idilični senčnati sprehodi, pohorski zrak. 9439-a Poslovodjo korespondenta, organizatorja in zmožnega prodajalca iščemo za Ljubljano. Ponudbe s podatki in zahtevki na oglasni oddelek »Jutra« pod »REFERENCE POGOJ«. 9402 Prvovrstni parni mlin v Slavoniji išče ZASTOPNIKA ki lahko da jamstvo. Ponudbe pod br. P-2270 na Interreklam d. d., Zagreb, Masarykova 28. 9415 Nemški vzgojevalni in počitniški dom za Vaše hčerke GRAZ, KLOSTERWIESGASSE 34 Prvovrstno poučevanje jezikov. Najboljše reference. Zmerne cene. 9392 CAS VKUHAVANJA SE JE PRIČEL! Dobra gospodinja uporablja najpopolnejše WECKove priprave za vku-havanje. Pri nakupu pazite na znamko. Tovarniška zaloga za Jugoslavijo: FRTJCTUS. Ljubljana, Krekov trg 10. Krajevni prodajalci: Celje: L Jagodlč, Maribor-: Carl Lotz ln Plnter & Lenard, Ptuj: P. Vogel, Brežice: V. Petan. Kranj: »Merkur«, Kočevje: P. Huber, Sevnica: A. Kastelic ln P. Šetina, Slovenjgradec X. Rojnik ln K. Rojnik. 227 Galsworthy John, Die Ersten und die Letz- ten. Novelle. 12003 n. Flake Otto, Montijo. Roman. 12004 n. Flaherty Liam, Herr Gilhooley. Roman. 12006 n. Bojer Johan, Volk am Meer. Roman. 12007 n. Mahatma Gandhi, Mein Leben. 12011 z. Reicke lise, Bertihmte Frauen der Weltge- schichte. 12012 z. Baumer Gertrud, Die Frau im neuen Le-bensraum. 12013 z. Sinn und Formen geistiger Fuhrung. 12014 z. Wolff Emmj, Frauengenerationen in Bil- dern. 12015 z. Holitscher Art., Es gesehieht in Berlin. Roman. 12026 n. Radio Izvleček iz programov Nedelja, 26. julija LJUBLJANA 9: Kmetijsko predavanje. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10.30: Versko predavanje. — 11: Koncert salonskega kvinteta. — 12: Napoved časa in poročila — 14: Prenos Levstikove proslave iz Velikih Lašč. — 15: Recitacije: »Materis. — 15.30: Plošče. — 16: Otroški kotiček. — 16.30: Koncert salonskega kvinteta. — 20: Klavirski koncert gdč. Lize Fuchs, koncertne pianistke z Dunaja. — 20.45: Samospevi g. Franca Deržaja. — 21.15: Koncert ci-traškega terceta »Vesna«. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Salonski kvintet. Ponedeljek, 27. julija LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18.30: Koncert salonskega kvinteta. — 19.30: Človek in klima. — 20: Slovenske narodne s harmoniko. — 21: Koncert salonskega kvinteta. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio-orkestra. — 19: Večerni koncert. — 20.30: Koncert Mozartove glasbe. — 21.15: Veseloigra. — 21.45: Poročila. — 22.05: Klavirski koncert. — 22.45: Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Lahka češka glasba. — 22.10: Prenašanje tujih postaj. — PRAGA 17.10: Plošče. — 19.05: Prenos koncerta iz Brna. — 20.30: Koncert na flavto. — 21: Koncert Zikovega godalnega kvarteta. — 22.15: Plošče. — BRNO 17: Plošče. — 19.10: Kabaretni program. — 20.30: Godba na balalajko. — 22.15: Jazz-band. — VARŠAVA 18: Koncert lahke glasbe. — 20.30: Orkestralen koncert. — 22.05: Humor. — DUNAJ 11.30: Lahka glasba na ploščah. — 16: Koncert lahke glasbe. — 20: Prenos iz Solnograda: koncert budimpeštanskih filharmonikov. — 22.10: Lahka godba orkestra. — BERLIN 19.30: Plesni večer. — 21.30: Glasbeni festival mednarodnega društva za moderno mu-ziko (prenos iz Londona). — 22.30: Koncert lahke glasbe. — KONIGSBERG 16: Lahka glasba orkestra. — 18.20: Kompozicijska ura E. Nicka. — 19.45: Orkestralen koncert Weberjeve glasbe. — 20.45: Dramski večer. — MtJHLACKER 16: Prenos orkestralnega koncerta. — 20.45: Koncert pevskega zbora in solistov: Brahmsove skladbe. — 21.15: Klavirski koncert. — 22.35: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.35: Vojaška godba. — 19.20: Koncert orkestra. — 20: Prenos filharmoničnega koncerta iz Solnograda. — Koncert ciganske kapele. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 21: Koncert lahke glasbe. Torek, 28. julija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18.30: Koncert salonskega kvinteta. — 19.30: Gradovi na Slovenskem. — 20: Gdč. Anta Kovačič: Pravljice za odrasle. — 20.30: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22.80: Napoved časa in poročila- BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio - orkestra. — 19: Večerni koncert. — 20: Narodne pesmi s ?premljeva-njem na kitaro. — 20.30: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22.30: Poročila. — 22.50: Lahka godba orkestra. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Pevski in klavirski koncert. — 22.40: Lahka večerna glasba. — PRAGA 17.10: Plošče- — 19.05: Narodne pesjui. — 19.:t0: Koncert na klarinet — 20.15: Violinski koncert. — 21.20: Prenos koncerta iz Londona. — BRNO 17: Plošče. _ 19.30: Sluhoigra. — 20.15: Prenos programa iz Prase. — VARŠAVA 18: Orkestralen koncert. — 19.20: Plošče. — 20.15: Prenos slavnostnega koncerta iz Londona. — 22.35: Lahka in plesna glasba. — DUNAJ 11-30: Koncert orkestra. — 15.50: Plošče. — 20: »Šlagerji« in pesmi. — 20.30: Schubert - Straussov večer. — 22.10: Jazz-barid. — BERLIN 18: Pevski koncert — 19.15: Lahka godba orkestra. — 2T).30: B. Shawov >Pygmalioni:. — KONIGSBERG-16: Narodne pesmi. — 16.30: Koncert lahke glasbe. — 19.25: Komorna glasba na pihala. — 20.30: Prenos programa z Dunaia. — 22.30: Novi plesi na ploščah- — 0.30: Nočni koncert. — M0HLACKER 16.30: Orkestralen koncert. — 19.45: Mednarodne vojaške pesmi iz svetovne vojne. — 20.30: Prenos programa z Dunaja. — 22.20: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 9.15: Vojaška o;odba. _ 17.25: Koncert lahke glasbe. — 20: Koncert ciganske kapele. — 21.15: Orkestralen in pevski koncert. — 21.45: Lahka glasba. — 23: Plošče. — RIM 17-30: Vokalen in instrumentalen koncert — 21: Mešan glasbeni program. Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli povodom nenadomestljive izgube našega nadvse ljubljenega, dobrega soproga, skrbnega očeta, starega očeta in tasta, gospoda Masneca Gabrijela ter za poklonjene krasne vence in cvetje se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, zadrugi obrtnikov, stanovskim kolegom, pevskemu društvu »Krakovo-Trnovo« za prelepo žalno petje, gospodu R. Kordeliču za pomoč v težkih dneh ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so v tako častnem številu spremili dragega r>qm pokojnika na njegovi zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 28. julija 1931 ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi v Trnovem. V Ljubljani, dne 25. julija 1931 Globoko žalujoči ostali. Harry Sinclair Drago: Seviljski pevec Nekaj metrov od 'nje, zraven godcev, je stal v svitu električne žarnico mladenič, tako lep, da ji je kar dih zastal, ko ga je pogledala. Prikupljivo se je klanjal občinstvu, ki ga je z obilnim ploskanjem poplačevalo za njegovo pesem. »Madre de Dios!« je zamr-lnrala Marija, »ali je na svetu kaj lepšega od njega?« IV. Golobica je prbnlla v svet. Marija je čutila, kako ji je jela kri hitreje plati po žilah. Dolgo je gledala neznanega mladeniča, misleč na to, da ga je v svojih sanjali zmerom videla tako lepega. Nepremično je sedela na veji stare platane in z željnimi očmi spremljala sleherno njegovo kretnjo. Videla je, kako si je Juan s svojimi dolgimi, nežnimi rokami pogladil črne lase, ki so mu v pramenih padali ma čelo. Ploskanje ni hotelo utihniti in Juan je z migom glave opozoril godce, da misli zapeti še eno pesem. Mariji je kar srce zamrlo od velike radosti. V daljavi je začula glas gonga, ki je klical sestre k počitku. In vedela je, da ne bo mogla več v samostan, ako se zakasni. Ali izkušnjava je bila prevelika. Ni se mogla odtrgati z mesta, kjer je bila. Očarana je poslušala glas mladeniča, ki je zanjo predstavljal življenje, srečo in rešitev. Glasba je postajala čedalje bolj divja, in Marija je videla, kako je Juan z glavo dal znamenje dekletu, ki je stalo za orkestrom. To dekle je bila Lola. Kakor kača se je previla med gostimi vrstami miz. Sleherna njena kretnja je mamila, vsaka je vabila na ljubezen in obetala radosti, o kakršnih ni Marija niti vedela, da obstoje. Godba je postala tišja in Loline kastanjete so ostro zašklepe-tale. Juan je udaril s petami in Lola mu j3 planila v naročje. Pevec je vrgel gitaro od sebe in začel 'se je razbrzdani ples dveh teles, ki sla sc privijali drugo k drugemu in se spet odmikali, a samo, da S3 spet objameta in zaplešeta v divjem ritmu. Marija se je izprva ustrašila tega divjega plesa, a kmalu se je privadila pogleda in jela s ko.ncem svojega čeveljčka spremljati vrtoglavi tempo kastanjet. Za mizo tik pod Marijinim skrivališčem je sedela dvojica. Žena je s koprnečim pogledom spremljala sleherno pevčevo kretnjo in se nazadnje s hrepenečim vzklikom obrnila k svojemu sosedu: »Oh, kak prečuden ljubimec je to!« * Odgovor njenega soseda je bil samo nerazumljivo mrmranje. Marija je kakor v sanjah slišala, da je gong prestal klicati. Prestrašeno se je ozrla proti vhodu v samostan, kjer sta se pravkar zadnji dve izmed službujočih sestra vzpenjali po stopnicah. Vse ostale, sestre, device in pripravnice, so bile že v samostanu. Marije se je polastil brezumen strah. Toliko da ni padla z drevesa v svojem upanju, da bo vendar še dohitela sestre. A bilo je prepozno. Ravno ko je hotela steči preko dvorišča, so s 3 težka železna vrata zaprla in ključ je zarožljal... Šele zdaj se je Marija zavedala svojega težkega položaja. Po zadnjem klicu gonga ni smelo nobeno dekle ostati zunaj. Potemtakem je bila prekršila najstrožjo prepoved. Niti sama .ni vedela, kakšna kazen jo Čaka za ta zločin, a jasno ji je bilo, da bo mati prednica neutegoma obvestila o tem njenega brata, morda pa tudi očeta Junipera. Marija se ni bila še nikoli v svojem življenju uprla. A to pot se je polna ogorčenja vprašala, kaj je prav za prav zakrivila, da jo bodo zdaj spodili iz samostana — zakaj o tem ni mogla dvomiti. Naslonila se je na platano in prvikrat v življenju vztrepetala od srda nad krivičnostio takih strogih odredb. S pogledom je iskala po parku kraja, kjer bi našla zavetje in uteho. Oči so ji obstale na kipu Matere božje Sedem žalosti. A nocoj je niti Marijina podoba ni mogla utolažiti. Razum se je upiral v njej zoper slepo vero, in vsa protislavja, ki jih prej niti opažala ni, so zdaj ustajala pred njo kot stvarna vprašanja. Obrnila se je proti kipu, ki je nem in hladen stal v večernem mraku, ter se jela pred njim obtoževati in obenem braniti. »Zakaj je Jezus Kristus umrl na križu, ako s svojo žrtvijo ni odrešil sveta? Mar je tolikšen greh, če so ljudje veseli im srečni?« A kmalu se je ta upor izpremenil v grenke solze. Delj nego uro je hodila po temnih drevoredih parka, ki se ji je zdel v svoji samot-nosti kar od sile strašen. V želji, da bi bila bliže pri ljudjeh in da bi ušla očitajočemu pogledu Matere božje, je Marija iznova splezala na platano. Videla je, da se je kavarna po malem praznila. Svojega pevca ni mogla najti z očmi, a godci so se pripravljali, da bi zaigrali zadnji komad. In tako je postala ulica Visokih zidov predmet njenega opazovanja. Videla je, kako so pod njo drdrali mimo težki vozovi, naloženi z zelenjavo. To so bili kmetje, ki so vozili svoj pridelek na seviljski trg. V dalji je slišala žvižganje parobrodne sirene; morda se je ladja prav ta trenutek odpravljala v daljne, neznane kraje. Dva redarja sta šla v živahnem razgovoru in mahaje z rokami preko ulice. Tik pod njeno vejo sta se stisnila ob zid, da bi se umaknila mezgom, obtovorjenim s suhim dračjem za kurjavo. Vse to je predstavljalo Mariji del življenja, katerega se je bila odrekla — življenja, ki jo je zdaj klicalo in mikalo z nepremagljivo močjo. V daljavi je videla črno postavo nočnega čuvaja, čigar petro-lejska svetiiljka je risala čudne sence na samostanski zid. »Pozdravljam te, Gospa, milosti polna! Dvanajst je ura in vse je v redu!« Marija se je zdrznila, ko je čuia, koliko je ura. Nikoli še ni bila tako dolgo bedela. A radovednost je bila tudi to pot močnejša od strahu. Tolikanj je hrepenela, da bi vsaj še enkrat videla svojega pevca! Kakor da bi bil Bog uslišal njeno željo, se je Juan res pokazal na odru, oči vidno z namenom, da odpoie še eno pesem. Marijino srce je jelo hitreje utripati. Z očmi je požirala sleherni njegov gib in se sklonila daleč preko obzidja, da bi ga t olje slišala. Kapelnik se je zaspano obrnil proti pevcu in ga vprašal, kaj naj igra. »Karkoli! Meni je vse eno,« je malomarno odvrnil pevec. Marija je že ob prvih zvokih spoznala melodijo, ki so jo ob času žetve peli pevci v njeni rodni vasi. In srce se ji je stisnilo od bolečine. Ta preprosta pesem je vplivala nanjo močneje od vseh balad, ki jih je prepeval Juan. Ko je pesem utihnila in so se jeli gostje razhajati, je Juan z roko pomignil Loli. Marija se je zdrznila, ko ju je videla, da skupaj odhajata iz kavarne. Pot ju je vodila ravno mimo platane, na kateri je ona sedela, tako da je jasno razločila vsako besedo, ki sta jo iz-pregovorila. »Ali si videla, kako so nocoj ponoreli od mojega petja?« je Juan vprašal svojo spremljevalko. American Kola NAJBOLJ ZDRAVA PIJAČA „Kandid" je izšel! Ali že poznate Volterja? Citajte! Izdala ^Tiskovna zadruga«. Z žalostnim srcem naznanjam da je moja dolgoletna prijateljica, gospa Marija iti Piti posestni ca v Rogaški Slatini v petek, dne 24. julija ob 16. uri Bogu vdana preminula. Pokojnico bom prepeljala v Ljubljano, ker bo pokopana pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 25. julija 1931. 9426 Terezija Novotny. Zakaj mučite svoje noge ? Zakaj mučite svoje živce ? Zakaj mučite svoja pljuča in srce? Namesto da vozite z navadnim kolesom in tako izrabljate Vašo telesno energijo kupite še danes motorno dvokolo NSU ker on čuva Vaše zdravje. Motorno dvokolo (bicikelj) NSU ni nikaka igrača, temveč zgolj prevozno sredstvo za vsakega. zastopnik: J. Goreč na si. Auerhammer dr££T Ljubljana, Miklošičeva c. 30 trgovina s kolesi, motornimi kolesi, šivalnimi stroji itd. o. X. 9422 Zahvala Za prisrčne izraze sočutja ob smrti nepozabnega sina oziroma brata VLADKA KODRIČA agronomu, pilotu, djaku naredniku in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo njegovemu kolegu djaku naredniku g. Ermencu za poslovilni govor v Zagrebu, djaku nared. Buško Vlahu, dr. J. Drnovšku, J. Gorjupu ter podnar. St. Trampušu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se njegovemu komandiru poroč. šmitu, podpor. Božiču, nared. P. Hernausu in St. Borovinšeku, djaku nared. M. Umeku in vsem gg. oficirjem in pod-oficirjem za veliko požrtvovalnost v Zagrebu in ker so pokojnika spremili do pre-ranega groba. Dalje se zahvaljujemo častiti duhovščini tu in v Zagrebu, sokol, društvom: Krško, Cerklje, Brežice, Kostanjevica, št. Jernej in Sv. Križ, gasil, društvu Sv. Križ za veliko udeležbo na njegovi zadnji poti. Gasilski godbi iz Kostanjevice, pevskima zboroma Brežice in Sv. Križ za ganljive žalostinke in vsem darovalcem številnih vencev in cvetja. 9414 ŽALUJOČI OSTALI. Samo kdor v mira izbira, kupi dobro! Ako hitite od prodajaln do prodajalne in si ogledujete blago, se vam lahko primeri,! da se odločite v stiski in naglici za nekaj,! za kar vam bo pozneje žal. ZATO IZBIRAJTE BLAGO DOMA! Tu imate časa dovolj, da si ogledate vzorcel komad za komadom po njihovi vrednosti^ nikdo vas ne more nagovarjati za nekaj, kar vam ni po okusu. ZAHTEVAJTE ZATO NAŠO KOLEKCIJO gradla in pod. za spodnje hlače in vi dobite kolekcijo v par dneh, seveda! brezplačno in neobvezno. Potem sedite,) izbirajte ono, kar najbolje odgovarja vašii postavi, vašemu okusu. Ker dobavljamo blago naravnost iz tovarne' in ga prodajamo naravnost vam, odpadejo: razne provizije, vi torej kupite pri naai boljšo kvaliteto za manj denarja. 2e več kot pol stoletja postrezamo odjemalce v splošno zadovoljnosL Največja trgovska te izvozna tvrdka: - Tagmb. / j Ako Se nimate našega glavnega kataloga,: zahtevajte ga! V nekoliko dneh ga imate! brezplačno v rokah. 6750i ^■MMHi^aHHHHBil Prostovoljna sodna dražba! Na predlog solastnikov se vrši v torek, dne 23. julija t. 1. ob 4. uri popoldne na licu mesta v Ljubljani, Lončarska steza štev. 2 prostovoljna sodna dražba posestva pod vlož. štev. 13 kat. obč. Poljansko predmestje, obstoječega iz hiše št. 2 in št. 4 dvorišča, obširnega slopja s tovarniškimi v Lončarski stezi, gopodarskega po-prostori za izdelo- vanje peči, vrta in dveh travniških parcel. Izklicna cena znaša 1,000.000 Din. Dražbeni pogoji »o interesentom na vpogled v pisarni podpisanega notarja. MATE HAFNER javni notar kot sodni komisar. 9324« LUTZ-"' PECI po izdatno znižanih cenah stalno na zalogi samo Ing. Guzelj Ljubljana Bel jaška ulica št. 4. LASTNA LIVARNA IN TOVARNA ZA »EMAJL« LUTZOVE PECI za galvanično ponikla-nje tn izdelavo emaj-liranih predmetov kakor: hišne Številke, občinske in uradne napise itd. Sprejmejo se zastopniki! Tel. 3252 Lutzove peč! 243 POZOR! Iznašel sem nov način kemičnega pranja tn barvanja vseh vrst oblek in primerno preuredil pralnico in barvalnico v svoji lastni hiši, zato sem v stanu izvrševati pranje ln barvanje po najnižjih cenah. ŠeVnbureova ulica 4 166 ANTON BO C, Ljubljana Ali ste že naročnik edine slovenske ilustrovane tedenske revije »Življenje in svet" ? Pristni rekord zadovoljijo vsakogar ker jih dičijo tri velike prednosti: Nizka Cena, s* jih lahko vsakdo nabavi, Neizrabljive, ker so izdelane iz najboljših sirovin ter je hoja z njimi Elastična in Elegantna. Poskusite in prepričajte se! 2926-3 Zahvala Za tople izraze sočutja ob bridki izgubi našega sina, brata in svaka, gospoda Gabrijelčič Mirka abs. ing. izrekamo vsem iskreno zahvalo zlasti pa onim, ki so mu v težki bolezni lajšali trpljenje, mu poklonili cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. 9437 Žalujoči rodbini: GARRIJELČIČ in DR. 2VO-KELJ. POSLANO! Ker se razširjajo govorice, da ne obratujem več, opozarjam vsakogar, ki bi raznašal neresnične vesti da ga bom zasledoval sodnijsko. Obenem naznanjam cenj. občinstvu in čč. duhovščini, da izvršujem svojo optičarsko, pasarsko in zlatarsko obrt v nezmanjšanem obsegu v moderni delavnici ter se za nadaljnja naročila priporočam. — Edini zavod za poniklanje in splošno galva-niziranje vseh kovin v Celju. — Naprava vseh predmetov v zlatu, srebru ali prosti kovini. Konrad Kager, paear> zlatar in optik, Celje, Gosposka ulica štev. 10. 9412 \ frCafholpša Kvaliteta t cene t (Prvovrstna prava dobite samo $»rt tvrdGi 9OS. (Pcic/llfc, Hfubfiana, Ger Je /Eolesa izdelek sloveče tovarne avtomobilov in koles „Adlerwerke" iz Frankfurta in ena ff edini xastopniG (Prvovrstna šcotesa Gritzner" tevaren xa Slovenijo Kameninaste CEVI t rseh dimenzijah m oblikah ima stalno v zalogi »MATERIAL" trg. dr. z o. z. LJUBLJANA, Dunajska c. 36 2 TELEFON 27—16. — BRZOJAV: MATERIJA L Najnovejše dvo-kolo z motorčkom, 1»4 K. Sm dvoko-llesa, šivalni stroji, otroški in Igračni vozički in posa- - — mezni deli najceneje. Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles tn otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovška e. 4» co m iN JESENSKI VELESEJEM NA LIPSKEM od 30. avgusta do 3* septembra 1931 Vzorčni sejem v 40 sejmskih palačah«' v notranjosti mesta. Sejem stavbnih, hišnih in pogonskih potrebščin v dvoranah 1, 2, 3, 4, 6, 11, 12, 19 in 20 razstavnega prostora. Pregledno in bogato urejena ponudba! Zahtevajte pojasnila in podrobnosti, kakor tudi ugodnosti in potne olajšave od VELESEJMSKEGA URADA NA LIPSKEM Neprijeten dah ust je zoprn. Zobje slabe barve kvarijo najlepši obraz. Obe hibi odstranite že pri enkratni vporabi krasno osvežujoče Chlorodont-paste. Ze pri kratki vporabi dobijo zobje krasen sijaj slonovine. Poskusite najprej z malo tubo po Din 8.— Velika tuba Din 13.— Dobite jo povsod. GOSTILNA STANITZ na Bregu pri Ptuju priredi v soboto, dne 1. avgusta t. 1. ob 19. (7. uri zvečer) v gostilniškem vrtu Radio-koncerf z zvočnimi ploščami (aparat Slord) Servirane bodo pečene piške in štruklji. Vstop prost. Ob neugodnem vremenu se prenese koncert na nedeljo 2. avgusta. Za obilen obisk se priporoča 8384 M. STANITZ, gostilničarka, (Poceni in dobro kupite ure, zlatnino in srebrnino pri svetovno znani tvrdki H.Suttnet Ljubljana, Prešernova ulica 4 Razpošilja se na vse kraje.. Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azije. Velika zaloga ur znamk, Glas-hutte, J. W. C. Schaffhausen Solvil, Ornega, Longines, Doxa, Omiko, Iko, Axo, itd. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik od H. SUTTNEK, LJUBLJANA 4, zastonj in poštnine prosto. Lepo posestvo v bližini Ljubljane ca. 7 ha — njive, travniki, gospodarska poslopja, posebno prikladno za letovišče, lastno kopališče, devet opremljenih sob. Vprašanja in ponudbe pod šifro »A. B. letovišče« na ogl. odd. »Jutra«. 940S MIHI Mil REME BOSE CENTIFOLIA, najideal-nejša francoska tuba krema. — Daj« motni, ijnbki in nežni tea. Z redovno n pora bo odstranimo vso nesnago, a obrat octane mJadoeten, »rež ta zategnit »»e do kasne starosti. P«, treboa je vtafcj moderni dami ka* podlog-a ta puder in Šminko ra veselice, plas in promenado. — Din 40. GOLD CREME originalna angl. radioaktivna mastna nočna krema, katera dovršeno prodira r rse enbe is tako tečno hrani in dnevno pomlaja obrat Z narav-IMWt frapantno bitroetjo odetranja vse gube in na-mreieDO kožo izpod oči in na slepoSitah, pa j« treba, da bo na vsaki toaletni mizi moderno dame. Din 4Ž. RDECILO nosu in obrar-a dela vsakega rrdeea. _ s preparatom proti rdeSiln nosa odpravimo rdeS- • lo- »a obrat postaneta lopet bela. _ Din 65. CENTIFOLIA, kozmeliški tavod, Zagreb, Jnrišičeva 8. Zahtevajte brezplačne ilustrirane cenik«! 804 GOSTILNA PRI »AMERIKANCU« LJUBLJANA, FLORJANSKA UL. 20 Pozor! Pozor! Pozor! Znižanje cen vinu! Vsled ugodnega nakupa sva znižala cene: Bizeljsko rdeče 10 Din, Turški vrh Mozler belo 10 Din, rdeče iz Gadove peči 14 Din, Zavričan, belo 16 Din, Zigmundov Sampon iz Jeruzalema 20 Din, Marinkov Bermet bel 36 Din. črno in belo pivo v vrčkih. Prvovrstna domača kuhinja, gorka in mrzla jedila po nizkih cenah. Tujske sobe od 15 Din naprej. Se vljudno priporočata 9373 MARIJA IN RUDOLF SKULJ Bolezen želodca, slabo prebavo in nepravilno prežvečenje urejuje FIGOL. FIGOL otvarja apetit, čisti in osvežuje kri, krepi telo. Priporoča se odraslim in otrokom. FIGOL se dobiva v vsaki lekarni, a po pošti ga razpošilja proizvajalec: Lekarna dr. Semelič, Du-brovnik 2/43. Tri steklenice s? poštnino 105 Din, osem steklenic-245 Din, 1 steklenica 40 Din. Izložbenega aranžerja samostojnega, s prakso v galanteriji in igračkah sprejme S. KČfrNIG, Zagreb, Ilica 20. 9386 H ^^SVJETSKE REKORDE U^RAK H 0RZI SVE ZRAKU,NA VODI I NA ZEMLJI. INDIAN"i AAATCHIESS"MOTOCIKU . MICHELIN »5UME.VARTA akumulatori. TEBIN" v n Tr1'"™'™1 A 11 ■■ __run n i it n nmr SAV AUTO PRIBOR Trstje i Mttrone Jos. R. Puh, Ljubljana 'll Tr T Gradaška ul. št. 22, tel. 25« katera EDINA izdeluje to blago najboljšega materijala in prodaja najceneje naročajte le pri domači tvornici, S7TIO E 150731. Dražbavelei^ Dne 1. avgusta 1931 ob 10. dopoldne as bo vršila pri okrajnem sodišču v Gornji Radgoni dražba veleposestva Chorinsky z grajščino vred. Grad sam je impozantna stavba, ki leži na vzvišenem vinorodnem griču nad trgom Gornja Radgona. Vsa poslopja se grupirajo okrog 2 velikih kanaliziramh dvorišč ter imajo poleg centralne kurjave inštalirano še električno razsvetljavo in rezervoar za mrzlo in toplo vodo; pod gradom pa so ogromne vinske kleti. V neposredni bližini gradu so lepi gospodarski in delavniški prostori ter tovarniško urejena klsivniCBi« H grajskemu posestvu spadajo tudi obsežni vinogradi z viničarijami in gozdovi v Črešnjevcih, Orehovcih in Zbigovcih ter dobro uspevajoča gostilna »pri Lovcu« pod gradom. Vsa posestva merijo skupno okrog 110 oralov. Veleposestvo se bo najprej dražbalo v 7 gospodarskih skupinah posamezno, kakor n. pr. vinogradna posestva v Zbigovcih, Orehovcih, črešnjevcih, grajščina s posestvom v Gornji Radgoni, grajska gostilna pri Lovcu v Gor. Radgoni, nadalje viničarija v Gor. Radgoni in obširen gozd na Orehovskem vrhu. Za slučaj, da se po dražbi posameznih skupin najde ugodnejši kupec za celotno veleposestvo, se izdražba isto kot enota. , Najmanjši ponudek znaša za posamezne gospodarske skupine od 15.101 do 486.622 Din, za celotno veleposestvo pa 878.429 Din. Natančnejša pojasnila daje pisarna: Dr. Boezio Lenart, odvetnik v Gornji Radgoni. Kal le BAKILA? BAKULA Je leseno pletivo 12X9 mm lesenih letvic, močno vezanih s pocinkano žico. To pletivo se pribija direktno na grede, tako da ni potrebna ne opažba iz desk in ne trstika. Z vporabo BAKULE prihranite na materi-jalu, na času in delu. BAKULA Je tudi najuspešnejše uporabljiva kot senčilo za vrtnarstvo itd. Zahtevajte prospekte! Tvornica za izdelovanje BAKULA Jos. R. PUH, Ljubljana Gradaška ulica 22 Telefon interurban 2513 Telegram BAKULA POPOLNA POPOLNA RAZPRODAJA MANUFAKTURNEGA BLAGA Radi opustitve trgovine se bode vse blago po zelo nizki ceni popolnoma razprodalo. Različno blago celo pod lastno ceno. JOSIP ŠLIBAR manufaktuma trgovina Ljubljana, Stari trg št. 21 Proda se v Gornjem gradu veliko kmečko posestvo obstoječe iz 8 ha 5 a 72 m njiv, 24 ha 78 a 49 m lepega neizsekanega gozda ter ostale zemlje, pašnikov, vrta, vse arondirano v skupni izmeri 38 ha 47 a 93 m. Parno žago z dvemi polnojarmeniki, krožnimi žagami ter stroji za izdelavo zabojev. Mlin na tri kamne skupno z žago samico. Dva rabljena tovorna avtomobila tipa ; Praga« 31 in »Fiat« 51. Okroglo 100 neokovanih samokolnic (karjol). Okroglo 20 m- trdega lesa kakor bukev, oreh, jasen ter lipa. — Ponudbe je poslati na Posojilnico v Gornjem gradu, ki da tudi podrobne informacije. 9369 Tvornica brezalkoholnih pijač Znamka zakonito zaščitena prvovrstni proizvod, kompletna z električnim pogonom, najmoderneje urejena, se proda. — Potreben kapital Din 200.000.—. Ponudbe na: »Triglav«, tvornica brezalkoholnih piča, Zagreb, Koturaška cesta št. 73. 9416 NAZNANILO Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvorila na Sv. Petra nasipu št. 65 v lastni hiši V 1 11 O t O Č Za obilen obisk se priporočam JOSIPINA DOLNIČAR. 9427 .Zahvala. Ob prebridki izgubi našega ljubljenega nepozabnega brata in strica, gospoda Antona Vfvota posestnika, gostilničarja in mesarja v Mežici nam je dolžnost, da se tem potom najprisrčnejše zahvalimo vsem prijateljem in znancem za poklonjene vence in šopke. Poleg tega pa se še najtopleje zahvaljujemo za lepe poslovilne govore, g. dekanu dr. Krulcu in Mežiškemu gasilnemu društvu enako tudi gasilnemu društvu v Laškem ter sploh vsem, ki so spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Mežica, dne 21. julija 1931. 9371 Žalujoča rodbina Vivot. I Oglasi v »Jutru" imajo siguren uspeh9 ZAHATSKA BANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE o. d, podružnico Ljubljana Telefon štev. 30—20. Centrala: BEOGRAD Daje menične in kredite v tekočem računu obrtnikom, vsem kreditnim zadrugam, ki posojujejo tudi obrtnikom, in lombardira državne vrednostne papirje. Dunajska cesta štev. 31 (Hiša Zidarjevih dedičev) Glavna podružnica: ZAGREB 234 Sprejema hranilne vloge z ali brez odpovedi. Otvarja tekoče in žiro račune. Izdaja kavcije in garancijska pisma. Račun poštne hranilnice štev. 14.003. Podružnica: Sarajevo Kupuje in prodaja devize in valute za račun obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuje vse ostale bančne posle. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi z LjubljanL