teto r. Ljubljana, tofik 10. Junija 1919. Štev. 121. VEČERIH LIST NEODVISEN DNEVNIK ■¥■ posamezna številka 16 vinarjev. Cene po pošti: za celo leto K 40'— za polleta K 20’—« za četrt leta K 10'^r za 1 mesec K 3‘50 Zb Ljubljano mesečno 3 S. Uredništvo In upravn. Kopitarjeva ulica št. 6. Uredn. telefon šiev.50. Premirje na Koroškem. Nemci se branijo. — Pogajanja med Belgradom in Dunajem. Ljubljanski dopisni _ urad poroča dne 9. junija iz poluradnega vira; Potem, ko se je bilo dne 7. junija t. 1. po-ooldne premirje med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Nemško Avstrijo prav-noveljavno sklenilo in so ga bili za podpis, legitimirani nemški delegate podpisali ter se le bil o tem sestavil in podpisal protokol, sta obe strani izdali povelje za ustavitev sovražnosti ter sta ga izvedli. Nekaj ur pozneje, ko naj bi se izvršil podpis za ratifikacijsko postopanje običajnih nadaljnih izdanj te pogodbe, je nemško-av-strijska delegacija izjavila, da teh ne more podpisati. Za tri dni trajajočih pogajajnj, ki so sc vršila v Kranju, preaen je bila pogodba definitivno gotova, so se nemško-avstrijski dele-gatje zopet in zopet sklicevali na neki koncem maja v Parizu po ententi izdan sklep, ki da je pozval obe stranki, naj izpraznita celovško kotlino. Na ta sklep so se nemško-avstrij- ski delegati iznova sklicevali po podpisu pogodbe, trdeč, da so se motili glede daleko-sežnosti, zakaj Nemška Avstrija po zmislu tega baje izdanega sklepa nikakor ne more ničesar več odrediti glede celovške kotline. Nato so izjavili jugoslovanski delegatje, da se je pogodba izgotovila pravnoveljavno in konč-noveljavno m da se bo, ker dela nemško-av-strijska delegacija uvedbi ratifikacijskega postopanja tezkoče, izročila vladi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, da jo shrani in izvede ratifikacijo. Na podlagi teh, s svojeročnimi podpisi nemško-avstrijske delegacije ugotovljenih dejstev, se Jugoslovani v polni meri drže te pogodbe za premirje. LDU Dunaj, 8. junija, (ČTU) Dunajski korespondenčni urad dementira poluradno poročilo ljubljanskega dopisnega urada o premirju med kraljevino Srbov, Hrvatov in Srbov ter Nemško Avstrijo in trdi, da pogodba za premirje še ni podpisana. Koroški in štajerski Nemci protestirajo. LDU Dunaj, 8. junija. (ČTU) V včerajšnji eji nemško-avstrijske narodne skupščine je poslanec dr. Jurij Gimpl (župnik dr. Gimpl je bil izvoljen za srednjo in spodnjo Štajersko) protestiral zoper mejno črto, kakršno je za štajersko določila mirovna konferenca, in je trdil, da bi taka meja pomenjala gospodarsko smrt vse dežele. Koroški poslanec Filip Grossbauer je izjavil v imenu vseh koroških strank, da dejstvo, da so se obrambnega boja navdušeno udeleževali tudi koroški Slovenci, Protesti zoper namene mirovne konference. dokazuje, da hočeta obe narodnosti v deželi tudi v bodoče živeti v mirni skupnosti. (Op. ured.: To varalno pesem pojo Nemci že od nekdaj I) Nam naloženi mirovni pogoji pa, je izjavljal govornik, so nasilna ločitev obeh narodnosti in onemogočajo vsako gospodarsko skupnost. Zoper takšno nasilje protestiramo z vso odločnostjo in zahtevamo popolno svobodno, vseh uplivov prosto ljudsko glasovanje. Ljubljanski dopisni urad poroča i dne 9. junija: Predsedništvu deželne vlade prihajajo iz vseh večjih krajev Slovenije brzojavna poročila o protestnih zborovanjih in sejah, kjer se z ogorčenjem zavrača namera pariške mirovne konference, okrniti jugoslovansko zemljo ter tujcem izročiti stotisoče jugoslovanskega prebivalstva. Zakon o delavskem zavarovanju. LDU Bclgrad, 8. junija. Minister za soci-,alno politiko pripravlja zakon o delavskem zavarovanju v naši državi. Zakon predvideva osemurni delavni čas, zgradbo svetlih delav- nic, delavskih stanovanj, bolnišnic in druge potrebe delavskega razreda. Narodnemu predstavništvu bo predložen zakonski načrt še v tekočem zasedanju. Pobratenje Čehoslovakov in Rumunov. LDU Sibinj, 9. junija. (RDU Dada.) Ur-6on Jarnik je tukaj predaval o delovanju za pobratenje Čehoslovakov in Rumunov. Navzoči so bili tudi ministri. Ko je Jarnik govo- ril o čehoslovaških in rumunskih odnošajih, so mu živahno ploskali In neprestano vskli-kali: > Živela Cehoslovaškak Jarnik je govoril o zgodovinskih, političnih in kulturnih od- uosajih med Čehoslovaško in Rumunijo. -< Urban Jarnik in njegov sin sta se daues odpeljala v Ura dal Mare, kjer bosta istotnko predavala. • 5 Meje na Koroškem. (Dopis s Koroškega.) Poročila s Koroške so zelo skromna, gle-. de inej Rovršna. Poročajte, kaj je z velikima slovenskima občinama južno in vzhodno Be-: ljaka. Štebenj pri Bekštajnu in Vernberkoin s 6000 prebivalci, po veliki veJini zelo zavednimi Slovenci. Tu so prelepe župnije Brnca, Štebenj, Loče, Marija na Žili, Skočidol, Strmec in Lipa. Ali bodo že naše? Če bo šla meja severno Jepe na Zgornje Vogliče v občini Kostanje, bo menda vsa ta krasna ■/.ein-I Ija z divnim baškim jezerom vred izgubljena. Ali se ne da doseči? Nemcem bo vendar v. prvi vrsti za zvezo med Beljakom in Trbižem, in ne potrebujejo tako daljne okolice. Če bi drugače ne Slo, ali se ne da ta slovenska zemlja zamenjati za kako nemško občino na severu celovškega okrajnega glavarstva ? Ia sicer. Ali bodeta Podkoren in Kranjska gora italijanska, da naj bi Sla meja severno njijufl Okrajno glavarstvo Št. Vid dela na jug veliko • zagozde v slovensko zemljo. Tako južno Mostiča (Brilckl), kjer je ves južni del občine Mostič, to je južni del župnije St. Janž in eela! župnija Št. Lipš pri Rajneku še slovenska zemlja. Ravno tako dela ia občina veliko zagozdo na vzhod in seže črez po večini slovensko župnijo Št. Urh v čisto slovensko župnijo Djekše. Tukaj se mora doseči, da ne bo meja med okrajnimi glavarstvi državna meja, ker, bi na ta način izgubili na 2000 Slovencev po nepotrebnem. Tudi vsi tl kraji gravitirajo na jug proti Velikovcu, in je čisto pravično in naravno, da pripadajo nam. Merodajni faktorji naj pazijo in se potra-dijo, da se tukaj doseže naravna in pravična meja. Nekateri smatrajo za veliko pridobitev in zadoščenje, da dobimo Celovec z Gosposvetskim poljem. Odkrito rečeno, nobeden zaveden koroški Slovenec ni slutil, da nam bo mirovna konferenca tako zelo prikrajšala naš® pravice. Mislim tu na vse slovensko ozemlje od Šmohorja na Zilji do Beljaka z okolico. Io je hud udarec, in izgubimo, ne računavši Beljaka, 25.000 do 30.000 Slovencev, ali še več, ker mi ni popolnoma znan načrt meje južno in vzhodno Beljaka. Po italijanski zasedbi smo slutili nesrečo v ziljski in kanalski dolini, da bomo pa oropani za naše kraje od Vrat do Beljaka, na to nihče ni mislil. To je luido. Solun na razpolago Jugoslaviji. m Belgrad, 10. junija. (Izvirno.) Dosegel --'"v* 'Sl vinsko ministrstvo, ker se nam daje pristanišče na razpolago samo zaradi trgovskih od- nošajev . Načela mirovne konference ostanejo neizpremenjena. LDU Pariz, 8. junija, (ČTU} »Dailv Mail« | ki ga zavzemata WiIson in Clemenceau, na-aatrjujc, da ostanejo vsled pravnega stališča, čela mirovne pogodbe neizpremenjena. Protesti na Hrvatskem. m Zagreb, 10. junija. Včeraj so bili v številnih krajih Hrvatske in Slavonije veliki protestni shodi, na katerih se je povdarjalo, da od naših zahtev ne smemo odnehati, in sc pozivalo naše delegate na mirovni konferenci, naj odklonijo podpis mirovne pogodbe, ako se »c izpolnijo naše narodne zanteve. O dobro Uspelih shodih poročajo predvsem iz Krapine, Petrinja, Karlovca in Siska, m Sarajevo, 10. junija. Emigranti iz Dal-jaacijc so imeli včeraj protestni shod, na katerem so izjavili, da hočejo vztrajati do poslednjega diha v borbi za končno osvobojenjc »asih krajev in proti italijanski pohlepnosti, Priznanje kraljevine SHS. LDU Belgrad, 7, junija. Francoski poslank vicomte de Fotnev je izročil kraljevski fladi noto francoske vlade, s katero priznava .. francoska republika kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Francoska vlada izraža v 1*1 noti zlasti zadovoljstvo, da so se izpolnile aspiracije Srbov, Hrvatov in Slovencev kot (czultat vojne, ki sta jo vodili obe državi Iratefco ramo ob rami. * Finančni minister v Ljubljani. LDU Belgrad, 8. junija. Finančni miui-eter odpotuje tekoči teden v Zagreb in Ljubljano, da se pouči o gotovih vprašaujlh svojega resorta. Ministra spremljajo glavni ravnatelji vseh oddelkov finančnega ministrstva. Ameriška trgovina z Jugoslavijo. f m Belgrad, 10. junija. (Izvirno.) Nas po »lanik v Washingtonu je sporočil trgov&ki tboruici v Belgvadu, da odpošlje ameriška kovinska družba v Newyorku svoje delegate v Srbijo, da se pouče o našem trgu z ozirom na kovinsko industrijo in da stopijo v zvezo z na-limi industrijskimi krogi. Delegati so že na jpotu. Ustava razširjena na staro Srbijo. LDU Belgrad, 7, junija. Ministrski svet je , »kleni), da se razširi ustava takoj tudi na Stalo Srbijo, Uspeh novačenja. Belgrad, 8. junija. Kakor poročajo iz posameznih okrožij, je odziv vojaških novincev odličen. K novačenju samo oboleli novinci niso došli. Nova italijanska uasilstva. L1)U Split, 8. junija. (DDU) V Starem-gradu so izvršili Italijani nove aretacije. Zaprli so nadalje poštnega uradnika Grega, duhovnika Vrankoviča, bogoslovca Tadiča, uradnike Zanimoviča, Ivana Hiviera, Pavla Petroviča, Dinka Politea, Jakoba Akiča, učitelja Skorpa, trgovca Bervaldija, Niko Pavičica, Jurija Tarbuskova, Anko Perišič, Vinka Vidovič. Povodom aretacije sodnega oficijanata Pa-vičiča se je odpela puška nekemu arditu ter mu izbila oko. V mestu vlada velik terorizem. Priznanje poljske republike. LDU Ljou, 8. junija. (Brezžično). Iz Stockholma se poroča: Uradni odlok objavlja, da je skenila švedska vlada, priznati Poljsko kot neodvisno državo. Istočasno poročajo iz Varšave, da je poljsko ministrstvo za zunanje posle prejelo obvestilo od Španske vlade, da priznava Poljsko kot suvereno državo. Boji na Slovaškem. LDU Bratislava, 7, junija. (ČTU) Danes je dospelo 700 Sokolov, ki pojdejo na slovaško fronto. LDU Praga. 7. junija. (ČTU) Vesti, ki jih prinašajo nemški listi 9 splošni mobilizaciji na Čehoslovaškem, so izmišljene. Tudi meja ni nikjer zaprta, le kontrola potnih listov je poostrena, LDU Praga, 7, junija. Rektorji visokih šol pozivljeio dijaštvo k vstopu v orožno in sanitetno službo. LDU Praga, 7. junija. Čehoslovaški tiskovni urad doznava s pristojnega mesta, da je enlenta pozvala mažarsko sovjetsko vlado, da ustavi tekom 24 ur vse sovražnosti proti Čehoslovaški. Ententa je odločena izsiliti izpolnitev svoje zahteve z vsemi sredstvi. LDU Praga, 7. junija, (ČTU] Včeraj so Madjari ponovili svoje napade na vsi fronti; Zlasti srdito so napadali vzhodno od reke Sa-io (Slana), pri Ersekujvaru (Novih Zamkih), Novi banji in Ščavnici. Košiče smo izpraznili. Nemška Avstrija protestira. LDU Curih, 6. junija. (ČTU) Dr, Reriner je izjavil zastopniku lista »Neues Ziiricher /.eilting«, da bo nemško-avstrijska delegacija v svojih protiprcdlogih protestirala, da ententa istoveti Nemško Avstrijo z habsburško monarhijo. ' , . LDU Dunaj, 7. junija, (ČTU) »Reichspost« prinaša poziv na kristjane vsega sveta, naj protestirajo proti mirovnim pogojem, nalože-«ii» Nemški Avstriji. LDU Nauen, 7. junija. (Brezžično), Kakor se poroča nemško-avstrijskemu glavnemu odseku, avstrijska vlada na mirovne pogoje, ki so ji bili izročeni v St. Germainu, zbog njili pomanjkljivosti ne odgovori v celoti« )' LDU Nauen, 7. junija. (Brezžično)'. Ve-lenemška zveza nemško-avstrijske narodne skupščine je priredila v soglasju z vsemi dunajskimi nacionalnimi strankami ljudsko zborovanje, da protestira proti mirovnim pogojem in se izjavi za zvezo z Nemčijo. Zborovanje se je dvorilo z izjavo vseučiliškega dijaštva. Ko je bilo zborovanje končano, se je naotila množica pred mestno hišo. Tu je nastopilo več govornikov proti pogibeljnemu miru in je večinoma zahtevalo, da se nemško-avštrijski delegati takoj odpokličejo iz St. Germaina. Vsi govorniki so se izjavili za zedinjeno Veliko Nemčijo, nakar je bila sprejeta resolucija, da pomenjajo pogoji, ki jih je stavila ententa Nemčiji in Nemški Avstriji, velikansko ljudsko prevaro, in da jih morajo nemški in nemško-avstrijski zastopniki brezpogojno odkloniti. Brockdorf se ne vrne več. LDU Pariz, 8, junija, IČTUj Glasom časni-ških poročil se predsednik nemške delegacij« grof Brockdorff-Rantzau ne bo več vrnil ^ Versailes. Nadomestoval ga bo nemški državni tajnik Matija Erzberger, ki bo podpisa' mir. Generalna stavka v Berlinu. LDU Nauen, 7. junija. (Brezžično.) Generalna stavka v Berlinu se po dosedanjih poročilih baje ne izvaja popolnoma. Zlasti v manjših podjetjih se tuintrim dela, dočini v večjih podjetjih stoji vse delo od petka opoldne oziroma že od petka zjutraj. Prometna sredstva so večjidel odpovedala. Eeleklrična železnica je ukinila vožnjo v petek ob treh popoldne, nadzemna in podzemna železnica pa proti večeru. Obrat se vrši na mestnih in predmestnih železnicah. Listi v soboto dopoldne večinoma niso mogli iziti. Stavka se je proklamirala do šeste ure in je tedaj pričakovati, da začno občila z obratovanjem že v soboto večer. Vojna odškodnina Nemčije. LDU Pariz, 8. junija, (ČTU) »Matin« poroča: Svet četvorice je sprejel poročilo francoskega ministra za opremo Loucherja, v katerem le,ta konstatira, da višine vojne odškodnine, ki so jo naložili Nemčiji, ni mogoče določiti vnaprej, posebno ne odškodnine za nepremičnine, Rumunske izgube. LDU Sibini, 7, junija. (ČTU) Rumunski dopisni urad »Dacia« poroča: Glasom bukare-ških poročil zna&ajo rumunske vojne izgube 449,360 mož. Iz pokrajine. k Žrtev nemškega barbarstva. Koroški begunec župnik Peter Serajnik iz Št. Vida v Podjuni leži v ljubljanski deželni bolnici št. 7 na smrt bolan. Pred nekaj leti mu je vse-pogorelo, pa ustvaril si je bil z razumnim Kmetijstvom in marljivostjo lepo gospodarstvo. Ko se je pa zdaj vrnil z begunstva in je videl na lastne oči strašne posledice divjanja nemških vojaških tolp, ki so mu vse'bile raznesle in razbile, se mu je zmešalo. Prepeljali so ga semkaj, -r- Ravnokar ie gospela vest, da n; omenjeni gospod umrl. Kdaj,bo pogrebi ee bo Že objavilo. N, v m. p.t ‘ »Všfonrf dne ifo-fratffr-IftlflL Stran 3. . ■ -■■—? k Iz Celovca. »Marburger Zeitung« poroča iz Celovca 7. t. m.: Včeraj dopoldne je prišlo približno 3.00 jugoslovanskih jezdecev v 'uolranji okraj Celovca, ki pa niso zasedli uradnih poslopij. V mestu vlada n)ir in red. Jugoslovanski častniki so se podali v deželno fcišo, kjer razpravljajo z vladnimi uradniki, ki to tam ostali. k Toča. Iz Stične: Grozna toča, kakoršne »c pomnijo najstarejši ljudje, se je vsula v petek, dne 6. junija od pol 7, uri zvečer na Stilno in okolico ter padala več kot pol ure. Še danes so polja pokrita s točo kot s snegom po simi. Vse je uničeno. Ubogi kmeti k Oti urite v telefonske centrale z iavno ; govorilnico pri poštnem uradu Vrhnika. Pri poštnem uradu Vrhnika se je otvorila dne 4. ’ junija t. 1. telefonska centrala z javno govorilnico v vodu št. T 26 za krajevni in medkra-' jevni telefonski promet. k Podpore književnikom. Ministrstvo prosvete je določilo 100.000 dinarjev kredita za pomoč rodbinam književnikov. Iz te vsote se bodo dajale Štipendije za izobrazbo dece umrlih književnikov. k Celibat učiteljic odpravljen. Ministrski svet je odobril zakonski načrt, po katerem se aa vse kraljestvo odpravlja prepoved, da se učiteljice, dokler so v službi, ne smejo mo-iiti. k 9 letnega dečka povozil avtomobil. 24. maja popoldne se je 9 letni posestnikov sinček iz Trojan, Miha Prašnikar, igral na glavni cesti, ki vodi skozi Trojane. V smeri iz Ljubljane je pridirjal luksusni avtomobil, v katerem sta sedela 2 gospoda in gospa. Avtomobil je povozil fantiča in ga na mestu usmrtil. Vodnik se ni brigal za nesrečo, temveč vozil naprej. Brezsrčni šofer se do sedaj še ni »ogel izslediti. ; Iz Ljubljane. 1 J Za hčer« in »Amnestija«. Funtkova • ,nodejanka »Za hčer« spominja po svoji snovi, (Ja je nastala že daleč prej in skoraj ni več •animiva; osebe, ki nastopijo, so že skoraj dovršene, nekaj duševnega boja se izvrši samo } očetu, v hčeri zelo malo, mačeha, ki dokumentira svojo zlobo s kričanjem, je od prve do »adnje besede ena in ista. Igralci so igrali, ftakor je bilo zapisano. Nučič se je držal v primerni višini; Bukšekova in posebno Juvanova ne moreta biti hvaležni za take vloge. Z ~ * Amnestijo je drugo; z njo smo bili zadovoljni ko z rnalokatero igro te sezone; enodejanka je po svoji pestrosti zelo zanimiva. Nučicča »mo občudovali. Njegova maska in njegova : igra v posameznih, v kratkem presledku si sledečih vlogah, je pričala, da imamo pred seboj umetnika, velikih zmožnosti. Rokarjevo *mo ko gluhonemo hčer občudovali. Vse druge }, so bile srednje. 1 Nedeljska predstava j Prodane neveste« *ai» je nudila precej novosti. Tako na primer ; • M bilo nič oznanjeno, da ne sodelujeta g. Za-t >bey in gdč. Klimentovn. Vlogo Kecala je pel , g- Rumpel, sedaj dokaj boljše, posebno igra je bila primernejša. Tudi vlogo Colombine je ■ ■prevzela druga plesalka, katere ime nam žal ;t' ite ni znano. Pri predstavi so bili v vladni loži in v dveh parternih ložah navzoči člani tukajšnje eiilentne komisije z angleškim pol-kov ni kom. Čudno je bilo videti, da so nedeli-'' *ki obiskovalci privlekli, s seboj v parter tudi otroke, ki pač ne spadajo v opero. Saj opeva vendar ni »kaSperl-teater« ali cirkus. Veliko »Skrčenje je povzročilo vedno javkauje in klepetanje; vsak drug parterni obiskovalec 3» imel enega otroka na kolenih, oziroma so sedele po 3 osebe na dveh sedežih. Tudi med petjem so prihajali s hrupom in motili predstavo. Biljeterji niso prav nič ukrenili, čeprav je že od pamtiveka na vratih napis, da je vstop med igro prepovedan. I Iz gledališke pisarne. V četrtek 12, t. m, gostuje gospodična Renata pl. Miletič, hčerka pisatelja in prvega intendanta novega hrvatskega zemaljskega kazališta v Zagrebu, v dramskem gledališču v igri »Pelikan« nastopi v vlogi »hčerke«. 1 Glasbena Matica. V sredo, dne 11. t. m., ob 20. uri skupna skušnja. Vsi brez izjeme. — Važno! Odbor. 1 Predavanje za. starše. Na I. mestni deški šoli na Ledini bo v petek, dne 13. junija 1019 ob šestih zvečer, v telovadnici »roditeljski večer«. Predaval bo mestni šolski zdravnik g. dr. Mavrici j Rus. »Kako je treba staršem v prvi vrsti skrbeti za duševno in telesno zdravje otrok.« Starši, njih namestniki, šolska oblaslva, učitelji, vzgojitelji in vsi prijatelji mladine se tem potom vljudno vabijo k temu važnemu predavanju. Po končanem predavanju bo razgovor staršev z učiteljstvom o napredku in vedenju učencev. 1 »»Preki sod. V razglasu o prekem sodu, ki ga je izdal mestni magistrat dne 3. junija t. 1., je po prvem odstavku, glasom katerega bi se imele civilne osebe glede nekaterih kaznjivih dejanj podrediti podsodnosti vojaških sodišč, pomotoma izostal stavek: »Dan, ko stopi to povelje v veljavo, odredil bom naknadno z drugim mojim poveljem.« Civilne osebe so torej slej ko prej podrejene podsodnosti civilnih sodišč. Razglas mestnega magistrata glede prekega soda za vojne obveznike pa je seveda v polnem obseg« veljaven.«« 1 Med nemškimi ujetniki se nahaja v Ljubljani tudi zloglasni nadporočnik bivše avstrijske armade, Raunmiillcr, na katerega imajo slovenski in češki vojaki, ki so bili v Judenburgu, bridke spomine in z zobmi škripljejo, ko čuejjo njegovo ime. In sedaj mora biti ta oholi nemški tiran pokoren navadnemu slovenskemu prostaku! Kako se svet preobrača! Drugi nemški ujetniki pa pravijo, da so z ujetništvom prav zadovoljni, češ, tu imamo vsaj redno jed {er dobimo kruha in cigarete, kar nam je bilo v Nemški Avstriji španska vas. 1 Utopljeno deklico, staro 7 let, je našel 7. t. m. sluga Čelešnik Florijan v Ljubljani tik prostora ljublj. športnega kluba. Dognalo se je, da je deklica hčerka Frančiške Ciglarič, stanujoča v Mali čolnarski ulici št. 13. Domneva se, da je deklica padla mogoče pri igranju, v Mali graben, kjer je utonila in jo je voda odnesla v Ljubljanico. Prenesli so jo v mrtvašnico k sv. Krištofu. 1 10,000 viržink in 1000 zavitkov tobaka zaplenjeno, Te dni je zaplenila policija invalidu I, V. 10.000 viržink in 1000 zavitkov tobaka, ki jih je imenovani nameraval prodati na Hrvaško, Zaplenejeno blago se je oddalo finančnemu ravnateljstvu, I Poskusen samomor in umor, V četrtek popoldne je skočil mitniški paznik Z. V, v samomorilnem namenu v Ljubljanico in potegnil s seboj v vodo tudi 7 letnega sinčka Ivana, če tudi se je na vse načine branil in kričal. Na breg Ljubljanice dospelim osebam se je posrečilo, potegniti otroka iz vode, nakar je tudi oče iz plitve Ljubljanice zlezel na breg, kjer pa je potegnil iz žepa nož in tekel za enim njegovih rešilcev, ki pa je ubežal, Z. T,. jako vinjen, fe bil aretiran in odpeljan v zapore, dež, sodišča. Vzrok poizkušenega samomora in umora je družinski prepir, I Vlomil je v nedeljo zjutraj še pred 7. uro v Kolmanovo skladišče vojak Senčar Josip, doma iz Aržič pri Litiji, Zalotila sta ga nad-stražnik Prunk in .stražnik Hribar ravno, ko je hotel nahrbtnik s 77 krožniki, ki si jih je v skladišču nabasal, odnesti. Oddali so ga vojaškemu sodišču. 1 Išče sc lastnica ukradene obleke. Pred ne dolgim časom je prodajal« neka ciganka po bičali skoraj novo žensko krilo in jopic«] temnorjave barve z rjavimi črtami in pikcami) Obleko je policija zaplenila, toda tatici se je posrečilo pobegniti. Lastnica si obleko lahko ogleda na policijskem ravnateljstvu, urad za najdene predmete. ' ---------------------------------------------- Po svetu. s Trije modrijani. Proces, ki se sedaj vfi ši zaradi ponaredb Rodinovih del, je odkril marsikatero zanimivo podrobnost o življenpj in načinu dela velikega umetnika in njegovih pomočnikov ter o tem, kako je vladalo v ate{ ljeju vedno veselo razpoloženje mnogoštevil-' nih delavcev, učencev in pomočnikov. Pripovedujejo, kako je prišel nekoč v atelje n el j fotograf z željo, da napravi nekoliko slik. Kd je zagledal golo marmornato skalo, ki je bflfi samo nekoliko izdelana, se je fotograf silno začudil: kakšno delo je to? Kako se imenuje?! »Modrijan!« mu je odgovoril nek Rodino^ učenec. Fotograf je hotel sliko že fotografi* rati, ko ga je neki dijak opozoril, da ta ni od Rodina, ampak od Boudellea. Siromašni 1& tograf je pogledal na vse strani in zagledal, kako je nekje iz marmorja gledala neka no.*! ga. »Kako sijajno! Kako se to imenuje ?< je vprašal fotograf. »Modrijan,« sla mu odgovej rila dva naenkrat. Ko je pa hotel kip fotograf firati, so mu povedali, da ta kip ni od Rodina, ampak od Desboisa. »A to tu?« je vprašal trdoglavi fotograf. -Tudi modrijan,« sai mu odgovorili, >toda od Despiana.« Sedaj žela se je fotograf spomnil, da se ga želi in je šel, ne da bi kaj opravil. s »Tommy«. Priljubljeno ime za anglešEc) ga vojaka je »Tommy Atkins«, tako kot prj nas »Janez«. Od kodi prihaja to ime, pa le malokateii angleški vojak. Novi vojaki sc/ seveda prisegali zvestobo, kar pa se je zgo"-i dilo na ta način, da so izpolnili listek, na katerem je bila tiskana prisega, s svojim im€^ nom. Da pa tak mlad človek ni kaj pogrešil v svoji nervoznost, so mu predložili tak ?i-; stek že izpoir.jer za vr.orcc, na katerem je fefl lo zapisano tole. ».Taz, Tomas Atkins, oblja^ bi ni svečano ?n pifsezam, da bom njegovemai Veličanstvu zvecln služil.« »V pravem vzorčili pa je manjkalo to ime iu rekrut ga je izpolnil] s svojim imenom. Mnogi tekniti pa so se tako'-poglobili v vzorec, da so zapisali mes^g SSff? jega imena kar >Thomas Atkinsc s Ognjeniki. Ogujeniško bluvanje na of<5*| ku Javi je popolnoma uničilo 20 vasi v brega!-' skem okrožju, zelo poškodovanih pa je 6 vasi/ Mrtvih je (15.000 ljudi. s Šale. Državni poslanec: »Povejte Bal1 vendar gospod župan, kaj pa govore ljudje yi vaši občini o meni?« Zupan: »Eh, kaj bi jim! pravil . . .« Državni poslanec: »Prosim, po;-j vejte mi brez ovinkov in čisto odkritosrčno./; Župan: »Ce že hočejo . . . Ljudje pravijo: de-; set let je že poslanec, pa ne enkrat še ul mi-0 nister postal. Da, in potem pravijo: naš ptf-i slanec mora biti že bolj neumen kakor so dni-: gi, ker, če še zase nič ne doseže, kaj bo šelej za nas!« — »Ata, kaj pa je Jud?« >Hm, Jud; je človek, ki pravi, da Je dvakrat dve pet.c sin kaj je Žid?« »Hm, Zid je pa človek, kr računa, da je dvakrat dve pet, pa tega ne p«;^ ve.« — »Milostlva, prišla sem, če bi kaj pri-? gpevali za božičnico revnim otrokom.< »Cudl nol 2e dvajset let dajem za le dreke. Kaj se: zmerom niso zrastli?f ... s Opojna pijača mate. Mate ima izvan-redno zgodovino. Mate je bila pijača paragu-ajskih Indijancev v času, ko so jih našli Španci. Prvi, ki eo kultivirali rastlino, so bili misijonar ji-jezuiti in do pred enim stoletjem je bila pijača znana kot jezuitski čaj. Kultiviranje tega čaja je bilo sprva omejeno na Pa-raguay, a se je pozneje razširilo na južno Brazilijo, kjer proizvajajo sedaj glavno množino le rastline. Mate je bil znan pred enim stoletjem v Angliji ter je dejanski skoro izpodrinil čaj s trga. Uvažali so ga v velikih množinah ter je že pričel pridobivati zase Angleže, — najbolj strasnl narod v Evropi, kar se Uče zavživanja čaja. Pozneje pa so začeli krožiti pamfleti, ki so izjavili, da je mate bolj škodljiv zdravju kot pa čaj. To je imelo za posledico, da je bil mate kmalu poražen na trgu. Od onega časa je bilo zavživanje mate omejeno na Južno Ameriko. Tudi Napoleon se je zanimal za mate. Njegovo pozornost so ,vzbudila poročila francoskih raziskovalcev v južni Ameriki, ki so izjavljala, da so domači 'delavci nad vse vstrajni raditega, ker pijejo mate. Napoleon je baje pričel s poskusi pri svojih četah. Mate je pristno ameriška pijača in rastlina, in čeprav zanemarjena in skoro pozabljena, je upravičena do skoro istega mesta v ameriški literaturi kot indijanska rastlina, vsemogočni tobak. s Obramba bivšega cesarja Viljema. Bivši cesar Viljem rad govori o svojih spominih, ki jih sestavlja sam za slučaj, da bo pozvan na odgovor. »Cri de Pariš« prinaša nekatere podrobnosti. Sklicuje se na Boga za svojo nedolžnost in objavlja razne priče. On da ni hotel in da niti slutil ni, kaj se je dogodilo. Vsa nesreča da leži v tem, ker je bil pozvan prepozno v Berlin od Bethmanna. Njegovi ministri so mu naznanili že gotovo dejstvo; Viljem pravi: »Oni so me ves čas varali.« Način obrambe vseh teh ljudi je jednak, vse hočejo zvaliti edino na Bethmanna. s Smešnicc. Gospa: »Kaj? Klavir si mi kupil? Saj vendar veš, da ne znam igrati!« — Mož: »Nič ne de. Saj imaš kuhinjo tudi, pa ne znaš kuhati.« — Trgovec: »Kaj? Vi hočete ostati, ko se oženite raje v prodajalni,« Agent: >Da.< Trgovec: »Dobro. Toda stavim, da me boste prosili že v štirih tednih, da vas pošljem zopet na potovanje.« — Ona: >Ona: »No, če bi bila jaz Vaša žena, bi Vam že davno nasula strupa v kavo. On: »In če bi bil jaz tVaš mož, bi ga bil z veseljem izpil.« Tudi pri zobobolu pokaže Fellerjev blagodejni „El8a-fluid“, kako zna olajšati bolečine. 2 njim se vtira boleče lice, se dene z majhnim koščkom vate v votli zob In v uho, ki je na strani bolečine, ter se zaveže s suhim robcem, jnakar bolečine kmalu ponehajo. 0 dvojnatih -ali 2 specialni steklenici tega tudi sicer mnogovrstno porabnega domačega sredstva pošlje kamorkoli za 24 K lekarnar E. V. Feller, Stu-bica, Elsatrg St. 245 (Hrvatska). Omot in poštnina se računa posebej, ali najceneje. Cim več skupno naroči, tem več prihrani na po5t-jntai._______________________________ (ee) mm - podgane stenice-Ščurki tn vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja 'najbolje preizkuSena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim milim K S'—, za podgane In miil K 5‘—j osobito ostra pasta za podgane K 6'—; za ičurke 5 K; posebno ivočn« tinktura za stenice 6 K; uničevalec moljev K 3'—; pralek proti mrčesom B' in 6 K; tinktura proti ulem pri ljudeh 3 K; mašilo za nii pri živini 3 K; pralek za uii ▼ obleki . (n perilu K 3*—; tinktura za bolhe pri pseb K 3'—j tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) K 3*—( pralek proti mravljam 3 K' PoSilja po povzetju Zavod za eksport IH« Jiinker, Zagreb 116, Petrlnjska ulica 3, Jaroslav. Zgodovinski roman. Ruski spisal J. Šmidt-Melin; preložil Al. Benkovič. (Dalje.) Jaroslav se je smehljal, ginjen od pobožnega zaupanja mlade junakinje, ter shranil sliko v naprsnem žepu sivega vojaškega plašča. »Hvala tik je rekel. »Tu na mojem srcu bo vedno prostor za tvoje darilo.* »Z manjšo bolestjo bom čakala ločitve od tebe, ko bom v.edela, da smrt od sovražne roke ne bo imela nobene oblasti čez tebel« je odgovorila podajajoč mu roko in z bolestnim obličjem zroč vanj. Nevede je Jaroslav ujel njeno roko ter jo privil k sebi, takoj pa jo je zopet izpustil. »Jutri moramo zgodaj oditi, zato lahko noč!« je rekel ter uaklonivši se odšel. Drugo jutro so potniki obenem zapustili mesto, a kmalu so se morali ločiti. Jaroslav je sedel v lahko trojko, docim se je težka kočija gospe Gribojedove le stežka mogla gibati po slabi cesti. Stopil je torej z voza ter se še enkrat približal damama. Mlademu vojaku je na čelu, sicer jasnem, ležala temna senca in ustnice so se mu tresle kot človeku, ki mu razburjenost zapira sapo. S kratkimi besedami se je poslovil. »Bog te ohrani, Natalija!« je rekel, ter deklici pritisnil poljub na belo čelo. »Bog te ohrani! Spominjaj se v vseh prilikah življenja, da sem ti jaz prijatelj in brat!« Podal ji je roko in oua jo je prijela tako krepko, kakor bi je ne hotela več izpustiti. Njegova lahka trojka ga je hitro odnesla damam izpred oči. Nagibajoč se daleč ven iz kočije, je Natalija brez sape poslušala polagoma izzvenevajoče zvončke. — V mladih prsih je vstajalo čuvstvo neizrečene puščobe in popolne osamelosti. Smejoče se njive, jasne poljane, vse se ji je zdelo temno; priroda, ves svet je zanjo postal puščava. Plakala ni, ker je bila prežalostna. Zadnje čase je bilo dete dozorelo in ljubezen ji je v globočinah srca zapustila prve korenine. V. Pariška junijska revolucija leta 1830., ki je pretresla polovico sveta, je vse misli razburila več ali manj. Na Poljskem je vplivala kakor električna iskra ter bila povod uporu dne 29. novembra 1830. leta. Ta revolucija je tem bolj iznenadila Evropo, ker je bil car Nikolaj priznal poljsko ustavo, ki je ostala nedotaknjena. Odstranjeno so bile samo napake v tiskovnih stvareh. Od carja nameščeni veliki knez Konštan-tin pa si ni mogel pridobiti ljubezni Poljakov, ki so bili najbolj razdraženi zaradi tega, ker niso imeli besede pri javnih poslih. — Prvi povod k vstaji je bil napad na poljske vojne šole, na ruske kasarne in med*29. in 80. novembrom se je pričel krvavi boj. Za zbirališče mladih poljskih narodnjakov je bilo določeno mesto okrog sohe Jana So-bieskega. Na razburjene vznesene misli je mogočno vplival pogled na spomenik, ki je bil ovenčan od melanholičnih vrb, stal na mirnem, samotnem kraju. Pripravljeni za najsmelejša dejanja, življenje žrtvovati za milo domovino, so si šiloma osvojili vhod v grad in sobe velikega kneza, iz katerih pa je bil pred nekaj minutami služabnik rešil Konštantina po tajnih stopnicah. Hlopicki, od rojakov spoštovan, previden mož in zato pripadajoč mirnejši stranki, je prvi prevzel diktaturo. Ko pa se s carjem pri-6el pogajati Poljakom v prospeh in je skušal deželi zagotoviti mir in neodvisnost brez p£0 livanja krvi, ga je pričela črniti fanatiČM stranka. Zato se je v žalosti med zaslepljenost/* rojakov sam odrekel najvišji časti; uvidel da bodo pričenjajoči se boji Poljski vzeli ^ zadnjo senco samostojnosti. V prvih vrstah so nastopili vojskovodje’* knez Cartorski, Njembjevski, Marovski, Barzij kovski in Lelevel. Car je 9. decembra dobil prvo poročilo o uporu. Ko je drugi dan o te® poročal častnikom, so ti s solzami v očeli carju obljubili neomajano zvestobo. * Od baltiškega morja do kirgizkih step s* je razglasilo povelje za oborožeuje, vojni inar< šal Djebič je postal poveljnik. Dne 5. februarja so Rusi s 150.000 možurf na petih krajih prestopili poljske meje. Krvava bitka pri G roli e ve m, ki jo uepr«V trgoma divjala 19 .in 20. februarja, ter s® 25. februarja iznova pričela, je ostala ueodlo* j čena. Djebič, čigar vojska je imela nevet' jetne izgube, je jasno videl svoj nevarui p«' ložaj med razburjenim, fanatičnim prebival' stvom. Ko pa je prišlo na pomoč dvajset ti' soč ruskih gard, so bili Poljaki prisiljeni umakniti se. Dne 26. maja je Djebič Poljake pri Ostro* lenki prisilil k bitki, v kateri so s težavo ušli popolnemu uničenju. Moralne posledice teg® poraza so odločili nadaljni potek revolucij0* Izginilo je zaupanje med vojaštvom in prebi' valstvom in nič ni moglo omejiti rastoče 06' edinosti. Pomanjkanje denarja in kuga st* pospešila nesrečni konec poljskega vprašanja* Po smrti Djebičevi je na njegovo mesto stopil mož, čigar ime se bode za vse čase sve* tilo v ruski zgodovini, kateri je hitro zmago* goval nad sovražniki ter nikdar ni odstopil od bistro zasnovanih načrtov — PaškeviČ Eri' vanski je sklenil z zavzetjem Varšave naprS' viti konec vstaji. — Čedalje bolj še" je bu' žal mestu in dan za dnevom se je krčilo up®' nje v ugoden izid. Po mnogih premenah v poljskem povelj' ništvu ga je nazadnje prevzel petinsedemdeset' letni starec — Molahovski. Poljska vojska je v tem času štela sedetf' deset tisoč mož. Z ravno tako močno vojsko je bil Paškevič nekoliko ur oddaljen od Var* šave. Pogajanja s Poljaki so bila brezuspešni zato se je takoj pričel naskok na bližnje polj' ske utrdbe, kjer se je vnel boj za življenje 1<* smrt. Utrdbe so padle in vriskajo je sovrafr nilt prodiral proti mestnim utrdbam. Rusko topništvo je razdejalo del utrdb. Ta hip je iz prednjih vrst planila visoka, mogočni postava prostega vojaka. V rokah je vikle* prapor umirajočega tovariša ter klical: »Z* menoj, kdor je junaški Rus!« Ta vzgled je ojunačil celo vojkso. Tisti, so poprej omahovali, so drli za junakom, katerem je vsakdo spoznal Jaroslava, od vse® spoštovanega tovariša, vzor vojaške hrabro# Sprejelo jih je silno streljanje, ki jih K na stotine podrlo na tla, a Rusi so napadal' vedno iznova. Tako so potekle ure. Kjer je bil boj naj* hujši, nevarnost največja, tam je bilo vide# postavo Jaroslavovo, ki je segala preko vaa* drugih. (Dalje.) izdajatelj konsorcil »Večernega lista«. Odgovorni urednik Viktor CenčiC. Tiska Jugoslovanska tiskalna v Ljubljani,