Ameriška Domovina NO. 47 AM4HftfCAM IN ftPtMT common in languao« ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 8, 1960 SLOVCNIAN HORNIH« N«WSRAP«A mmm rnsam. ŠTEV. LIX — VOL. LIX. Sovjetska partija bo imela kongres 1.1961 Komuninistična partija v ZSSR se pripravlja na kongres, ki ga napovedujejo za pomlad 1961. MOSKVA, ZSSR. — Cas kongresa Komunistične partij e ZSSR sicer še ni objavljen, imenovanih pa je bilo že nekaj komisij, ki naj kongres priprav-vijo. Zato sodijo, da bo kongres verjetno nekje spomladi v Prihodnjem ■ letu. Da bo potekal tako, kot si je to zamislil Hruščev, je več kot razumljivo. Cilji domače in zunanje politike partije bodo v glavnem ostati nespremenjeni, v podrobnostih Pa bi program odražal malo bolj resnično razpoloženje ljudskih množic. Ako ljudje niso kazno-vani, ko imenujejo Hruščeva “Nikolaja Kukuruznika,” je razumljivo, da jih ne čaka kazen, č'e se pritožujejo zaradi prepočasnega zboljšavanja življenskih pogojev. Tako računajo, da bo Partija, ki bo seveda ohranila še Vedno monopol na vso oblast in vodstvo v deželi, popustila ljudskim zahtevam v pogledu izbolj. ®anja življenske ravni. Pokrajinske organizacije partije bodo dobile več samostojno-sti> pa tudi več odgovornosti. Hruščey je že pokazal, da hoče °d svojih ožjih sodelavcev uspe-liov. če ti izostanejo in se ose-oo, ki jih je postavil na odločilne Položaje ne izkažejo sposobne, J'h brez nadaljnega iiadorriesti z drugimi. V tem oziru je precej spremembe na nekdanje čase, ko Jo bila vedno na prvem mestu Partijska zanesljivost. -----o------ ^aša strateška obramba tJtia najmočnejšo radio-telefonsko postajo OMAHA, Neb. — Blizu Omako ima sedež glavni štab naše strateške komande. Glavno orožje komande so veliki bombniki, ki letijo na tisoče milj daleč in ahk0 prenašajo ne samo atomske bombe, ampak tudi rakete tla srednje daljave. Takih bombnikov ima naša strateška obrambi okoli 2,000, to se pravi, dejan-sk° jih je 6,000, kajti vsak bomb-bik ima po dve rezervi. Ker bodo bombniki v slučaju Potrebe nosili tudi atomsko oro-He, jih je treba imeti stalno pod ontrolo, ne samo takrat, ko po-(ivajo na vojaških letališčih, am-J^k tudi takrat, ko so na poletih. odstvo strateške komunikacij-S e službe je zato naročilo za g avni štab posebno radio-tele- Novi grobovi Frank Lipold Po dolgi bolezni je preminul v Metropolitan General Hospi-lal Frank Lipold, star 68 let, stanujoč na 1001 14. 71 St. Tukaj zapušča soprogo Frances, roj. Butala, doma iz Petrove vasi pri Črnomlju, otroke Franka ml., Lucy Glavač, Albina, Ann Fratianne in Anthonya, vnuke, brata Lucasa ter več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Va-račah na Primorskem, kjer zapušča sestre redovnico s. Mario Priscino in Antonio Polli in več drugih sorodnikov. Tukaj je bival 50 let. Zaposlen je bil pri Marquette Metal Prod. Co., dokler ni šel pred 8 leti v pokoj. Bil je član Društva Ilirska vila št. 173 ABZ in Društva Sv. Nikola št. H HBZ. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 9:15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na Kalvarijo. Obiskovanje nocoj od do 10. in jutri od 2. do 10. Dorothy Marie Strniša Po enodnevni hudo nalezljivi aolezni meningitis je preminula v Euchd Glenville bolnici 17 let stara Dorothy Marie Strniša s 797 E. 156 St. Tukaj zapušča starše Freda st. in Josephine, roj. Pike, brata Freda ml. in Gregorya, sestro Joan, stare starše ter veliko drugih sorodnikov. Rojena je bila v Cleve-andu in je pohajala v Villa Angela Academy, kjer je bila odlična učenka. Bila je članica Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ. ari katerem je bila predsednica cadetk. Zaradi nalezljivosti bo-ezni je prepovedan javni pogreb. Ta bo danes iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. Pogrebna sv. maša bo pozneje v cerkvi Marije Vnebo-vzete. Pokopana bo na Kalvariji. Ludwig Kovačič Ludwig Kovačič, katerega smrt smo javili včeraj, je imel gostilno na 20160 Lindberg Avr. Rojen je bil v vasi Slmerje v fari Prem, kjer je zapustil sesiri Marijo Pibrovec in Ivano Urh. Pokojni je dalj časa bolehal. Zapustil je ženo Mary, roj. Urh, hčere Mildred Kastelic, Christine Jank in Mary Krocker, sina Edwarda in 11 vnukov. Pokojni je bil član Drušitva Za- Orisko omrežje, ki veže orr>bnike na letališčih in ^tih vse v po- naravnost s telefonsko cen-Lilo v Omahi. Na ta način, gla-štab lahko da bombniku tu 1 tekom poleta nova navodila. ■ .slijo, da je tako popolnoma * ljučeno, da bi kdo mogel po ^previdnosti ali zanikrnosti nabili bombnikom, naj mečejo 0tnske bombe. Pri štabu nairireč stalno so registrirani vsi j^eti strateških bombnikov, ta-0 štab zmerai ve. kateri ^ - --cu zmeraj ve, itaieri ambniki so v zraku in kateri na Ietališčih. 5^0 WAVE Vremensk prerok pravi: Helno oblačno in hladno. Naj 'sia temperatura 23. Amerika pripomogla komunistom do zmage “Prožna in gibčna” politika Washingtona je predvidevala tudi oborožitev kitajskih komunistov z ameriškim orožjem. WASHINGTON, D. C. — O nobenem sporu se pri nas toliko ne govori kot o vprašanju, kdo je odgovoren za napačno povojno politiko na Kitajskem. Nekaj jasnoti daje sedaj dokument o “ugotovitvi poliUke,” ki ga je napisalo državno tajništvo v februarju 1. 1945, torej v času, ko še svetovna vojna ni bila končana. Državno tajništvo stoji v tem dokumentu na stališču, da je tre. ba na Kitajskem voditi “prožno in gibčno’’ politiko in da ni ravno treba, da bi se Kitajska zopet združila in obnovila pod čankaj-škovim vodstvom. Ako bi prišlo do vojnih operacij proti Japonski na kitajski zemlji, tedaj morajo biti ameriški poveljniki pripravljeni dati orožje tudi komunistom, kajti “treba je pomagati vsakemu Kitajcu, ki se hoče boriti proti Japoncem.’’ To stališče je torej precej podobno stališču, ki so ga zavezniki zavzeli v začetku bojev v Jugoslaviji. Bilo bi torej več kot čudno, ako ne bi Amerika dočakala na Kitajskem istih posledic, kot jih je v Jugoslaviji. Kar je pri tem najbolj zanimivo, je sledeča podrobnost: Stališče našega državnega tajništva V Clevelandu bilo lani tretjino manj zločinov CLEVELAND, O. — Po podatkih, ki jih je zbrala policija, je bilo lani na področju mesta med mladostniki za okoli eno tretjino minj zločinov kot v 1. 1958. Policija sodi. da je vzrok temu sodelovanje mestnega oddelka za razvedrilo, socialnih ustanov in — policije. V Clevelandu ni nobenih tolp mladostnih razgrajačev in tolovajev. INDIJA IN KITAJSKA SE ŽE BLIŽATA SPORAZUMU? Iz Clevelanda in okolice Besede in dejanja Trdijo, da sta se Indija in Kitajska za kulisami že lz bolnišnice— , ’ !• *•. • Louis Godec skoro sporazumeli o ureditvi meje m da bo do- Louis Godec z 20755 North-. , _ 1 . . . vine Ave., Euclid, se je vrnil iz govor potrjen ob priložnosti Cu-Enlajevega obl- bolnišnice v Warrensville in si ska v New Delhiju sredi aprila. - Nehru še ved- zahvaljuje za obiske in pozdrave. no zavlačuje sporazum s Pakistanom. NEW DELHI, Ind. — Spor o mejah med Indijo in Kitajsko, ki je grozil spomladi preiti v nove oborožene spopade visoko pod Himalajo, se baje naglo bliža svojemu kraju. Zanesljivi viri trdijo, da sta se Indija in Kitajska na tajnih razgovorih že v načelu sporazumeli. Tako bodo Kitajci ohranili večji del zasedenega področja v Ladaku v Kašmirju z vojaško cesto, ki vodi iz Tibeta v Sinkiang, priznali bo-Komunistični uporniki v Ju- do pa staro mejo v vsem ostalem delu. Ko bo prišel v apri- ccn’ Charity bolnišnice in se za-žnem Vietnamu nadaljuje- iu predsednik kitajske vlade Ču-Enlaj v New Delhi na hvaljuje za obiske m pozdrave, jo z napadi na vladne po- uradne'razgovore, mu bo treba sporazum le še podpisati. j Seja— Da bi potolažil indijsko javno - --- — 1 Društvo Danica št. 11 SDZ mnenje, ki je odločno proti vsa- rjr __ J • _ ____jima nocoj ob 7:30 sejo v navad- Mrs. Ana Smrke z 1057 E. 68 St. se je vrnila iz St. Luke’s bolnišnice in se zahvaljuje za oois-ke, cvetlice in druga darila ter pozdrave. Obiski na domu so dobrodošli. Mrs. Jennie Novak s 3705 E. 108 St. se je vrnila iz St. Vin- stojanke in more svoje nasprotnike. SAIGON, Juž. Viet. — Poleti kemu popuščanju, ne bo Indija 1954 so se v švicarski Ženevi domenili o končanju vojne v Indo-kinb Dogovor so podpisali poleg Sovjetov tudi zastopniki rdeče Kitajske. Nekdanja francoska Indokina je postala svobod- formalno odstopila Ladaka Kitajski, ampak bo to ozemlje le dejansko pustila v njeni oblasti. ! Nehru je tekom spora ponovno ■ zagotavljal javnost, da ne bo po- j pustil in da se ne bo pogajal s ' Zadnje vesti 1 na. Iz nje so nastale neodvis- j Peipingom, dokler ta ne umakne ne države Laos, Kambodža, Sev. j svojih čet z indijskih tal. Pred in Juž. Vietnam. Komunisti so lenim mesecem je pristal na raz-dobili Sev. Vietnam in obljubili ■ govore, sedaj pa izgleda tudi mir. Svoje obljube niso držali ';že na mejne “popravke” v korist ne v Laosu ne v Vietnamu. V i Kitajcem. Jutri ob 7:30 ima Društvo sv. a- Ane št. 4 SDZ redno sejo v nase vadnih prostorih. ne Rojstni dan— Laosu je prišlo pj-eteklo jesen do tako obsežnih bojev, da so morali poseči vmes celo Združeni narodi. Boji v Juž. Vietnamu so drugačnega značaja. ‘ Komunisti vodijo proti zako- Spor s Pakistanom v ospredju Zahodne sile so upale, da bo spor z rdečo Kitajsko zaradi meje pripravil Indijo do ureditve sporov s sosednjim Pakistanom. niti vladi malo gverilsko “parti- |Da bi sporazum olajšale, so te zansko” vojno. Iz skrivališč v |predložile Indiji in Pakistanu' "f8*; džunglah udarjajo nenadno na skupno ureditev področja reke CLLVLLAND, O. Dauos zju- nib pi'ostorih. PARIZ, Fr. — Predsednik De! Nocoj ob sedmih ima Podr. Gaulle je izjavit sinoči, da ho št. 10 SzZ sejo v Slov domu na v slučaju da sc Alžirci odio,- Holmes Ave. čijo za neodvisnost, Alžirija razdeljena v francoski in rabsko-berberski det. Ker uporniki nočejo pogajati, ostane Franciji nič drugega, j Jutri praznuje Joseph Novak kot da upor stre z vojaško si- s 8549 E. 81 St. svoj /3. rojstni, lo, je dejal De Gaulle. !e nedavno važnosti za obe deželi zlasti gle- Stopinjo pod ničlo, kar je za Johna Pirih ob 2. obletnici srm dokumentu so mu povedali šele ^ Uspel°’ da 80 se utlhc,tapili v gla-1 de uporabe vode, in jima ponu- S. marec najn-žja temperatura ti. lunisti Kako so ea!Vn* s^'an ne^e§a P°lka severo- dile preko 400 milijonov dolar-dobili, o tem v državnem tajni- zahodn<> od Saigona in Pol°žili jev pomoči za izvedbo načrta, ki kitajski komunisti. štvu molčijo. tam dve bombi. Nato so se tiho bi v celoti stal okoli bilijon do- 1 PodlttOrskl Vlllkdll S8 odplazili in počakali, da sta bom- larjev. Pakistan in Indija sta 1 . . . .. . bi eksplodirali. Tedaj so z vso se v načelu dogovorili glede iz- P0r3j3 })r6u A£[3Qirj6!Tl silo napadli postojanko od vedbe tega načrta, nista pa rešili treh strani, pobili 34 vojakov in najvažnejšega vprašanja — pri-s sabo velike množine padnosti Kašmirja, dežele na odnesli če bi mogli iz njih ugotoviti, kam se je obrnilo rzapoloženje volivcev. j Na republikanski strani kandidira samo Nixon, na demo-|kratski ima Kennedy samo po [imenu tekmeca. Nixon in Ken- ,. ,, lfQ o-itDt r. nedy sta se teudila, da bi spra-vedm sosedje št. 158 SNPJ. Po- ., , .. . J . ________ (Vila na volišče cim vec ljudi. Več kot današnje primarne volitve v New Hampshire bodo povedale one v Wisconsinu 5. aprila. Tam se borita ža zaupanje volivcev na demokratski ! strani sen. Humphrey m sen. WASHINGTON, D.C. — Nocoj Kennedy, ob sedmih bo predsednik Primarne volitve v New Hampshire pazno slede WASHINGTON D C V or°z,'a in streliva ter drugih vo- vznožju Himalaje, od katere so , , v i jaških potrebščin, strankarskih krogih z zanima- pretekli teden so komunisti_ njem pričakujejo izide Primat- čni gverilci obkolili kočo v džun-nih volitev v New Hampshire, jglj zahodno od Saigona, zgrabili v njej sedem kmetov, jim od- greb bo v četrtek zj. ob 9:15 iz Grdinoveg^ pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Pavla na Chardon ob desetih, nato na All Souls pokopališče Eisenhower poročal preko radia in televizije o svoji poti po Latinski Ameriki. Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se niste držali prometnih predpisov. sekali glave in jih nataknili na kole poleg koče. Obglavili so dalje tudi pet uradnikov, ki so jih zajeli, in pobili s kladivi tri mladeniče. Povprečno pade v bojih s komunističnimi partizani okoli 10 oseb na dan. Ta “mala” vojna se vleče že šest let kljub vsem komunističnim obljubam in zagotavljanju o “mirnem sožitju.” WASHINGTON, D.C. — Debata v Senatu o civilnih pravicah se nadaljuje. Doslej se še ni posrečilo streti upora južnja-kov proti zakonskemu predlogu, ki jamči volivno pravico črncem. v vremenski zgodovini mesta.] V četrtek ob 6:30 bo v ceikvi ------o------ j sv. Lovrenca sv. maša za poi: j Ignaca Godec o b 7. obleta c i 1 smrti. | Jutri ob sedmih bo v cerkvi Mr rije Vedne pomoči na Neff Rd. sv. maša za pok. Mary Mohar ob 1. obletnici smrti. V bolnišnici-— Mrs. Ben Hrouda, preje por. Fritz, roj. Rose Grmovšek, z 881 AGADIR, Mar. - Nekaj milj od mesta se poraja na morskem dnu nov vulkan. Morje v oko lic vre in kipi, iz morja se čaje ( močno pokanje. Med tem so po-’ Kitajci odtrgali preko 10,000 kv. Kašmir si lastita obe državi in sebnc lupine nasule pieko .u jyforitj-ord Rd., Cleveland Hgts, zaracPi njega celo vojsko- |sevm. mtsta desinfekcijska sred- zadel sredi tekle!?a mcseca sta se ________» o-_____-______ , vali. Vsaka ima zaseden en del stva in Preprečila nevarnost na-dežele. Združeni narodi so pred- stanka epidemij, ložili, naj o pripadnosti odloči Maroški kralj Mohamed je ob-Ijudsko glasoyanje. Pakistan je ‘skM begunce iz porušenega mena to pristal, Indija pa je pred- jsta in obljubil sto milijonov do- log odklonila in pred dvemi leti terjev za njegovo obnovo. V ru- y četrtek ^ 8;15 iz M;i. po svojih četah zasedeni del šenivah je se vedno na stotine, Kašmirja enostavno vključila v če ne na tisoče mrtvih. kap in je v Huron Rd. bolnišnici. soba 435. Zdravje se ji počasi vrača. Pogreb— Pogreb pok. Katarine Scbt- svoje ozemlje. Nehruju se po vsem sodeč spor s Pakistanom zdi še vedno važnejši od spora z rdečo Kitajsko. Do te hoče biti še vedno popustljiv, med tem ko do svoje- I ry Svetek pogreb, zavoda v cerkev Marije Vrebovzete c h devetih. Žah)s4)iia vesi— MiAMl, Fla. — Komaj 17 let' Mirko Stupnik s 6513 stari Dennis Whitney je tekom ^haefer Ave. Je dobil sporočim, 19 dni na poti iz Kalifornije do da mu Jp 2L feb' l,mrla v D(> Fantin umoril šest oseb ga lastnega indijskega soseda ne I Floride usmrtil s strelom v gla- brePolil1 na Dolenjskem 76 id kaže preveč strpnosti in razumevanja. — April in maj sta na Filipinih običajno najlepša meseca. Volivna kampanja se že pozna v naši zunanji politiki vo šest oseb, sedmo pa težko ranil. ! Ko so ga prijeli, je dejal, da jih je mislil ‘“postreliti še ksk ducat.” j LONDON, Vel. Brit. — Angle- do takrat imela pogugma, da se bo letošnjo spomlad zmeraj ži že vedo iz skušnje, da v naši vzame odločno stališče v raz- bolj uveljavljal De Gaulle. Kar zunanji politiki nastane zastoj pravah z Rusi. Mislijo, da vo- mumanjkamoči.mujodajenje-visako četrto leto, ko imamo pred-, livna kampanja že sedaj vpliva gova tesna povezanost z nemškim sedniške volitve. Na to so pri- na Eisenhowerja, ki že po svo- kanclerjem Adenauerjem. Povr-pravljeni tudi letos, toda sedaj jem značaju rad odklada vsako hu sta še oba skupaj nepopust-so povrhu še nekoliko zaskrblje- odločitev do zadnjega trenutka. Ijiva napram Moskvi, kar angle- Ze lani so predlagali sestanek na vrhovih najkasneje do konca februarja, da se tako izognejo političnemu vplivu volivne kam. panje. Njihovega nasveta ni) Radi tega zapadni zavezniki še ško vlado še posebno jezi. danes nimajo ne programa, kaj naj počnejo na sestanku na vrho- Anglija je tudi zaskrbljena, da Eisenhower ne bo hotel na-vih, in tudi ne nobenega skupne- praviti našsestanku na vrhovih ga stališča do perečih, vprašanj! nobenih koncesij, saj se še tistih mednarodne politike. Razgo-! otepa, ki jm je lani dal njegov nihče poslušal in sestanek se bo vori med zavezniki visijo v zra- vršil ravno sredi kampanje za konvencije obeh strank. V Londonu se bojijo, da Amerika ne bo ku, iz Washingtona ne more nihče dobiti kako vodilno idejo. V Londonu Se zato bojijo, da državni tajnik Herter na konferenci zunanjih ministrov. Eisenhower se bo bal, da napravi kako koncesijo, ker bo s tem osla- 1 bil volivne izglede republikanske stranke. Demokratje bi seveda vsako njeggovo koncesijo ravzpili kot “kapitulacijo” pred komunizmim, ako bi tudi v resnici ne bila, republikanska stranka bi pa koncesije morala zagovarjati, kar že samo po sebi ni nobeno prijetno politično delo. Da bo zaskrbljenost v Londonu še večja, so se ravno sedaj raznesle govorice po Washing-tonu, da Eisenhower sploh ne bo hotel iti v Rusijo, ako bo Hruščev uganjal preveliko propagando na sestanku na vrhovih, pri tem pa nič popuščal. Nova kampanja proti jetiki! '.L. jwi ^ stara mama. Zapustila je štiri sinove, tri hčere in šest vnukov. Filmski igralci stavkajo HOLLYWOOD, Calif.—Film ski igralci in igralke so začeli včeraj stavkati, k?r jim filmske družbe ne marajo placet i WASHINGTON DC ___________ Fe- °dškodnine za prodajo starih !ii- deralna služba za’javno zdravje mov- za katerih izdelav0 iso. in Protituberkulozna liga pri- Plačani že ' Pre<3’ telev.ziji. pravljata za letošnjo spomlad Skupno stavka okoli 14.000 cla-veliko kampanjo proti jetiki, ki nov 'n članic organizacije tiln -se baje da sedaj zaustaviti že z igralcev, zdravili. V deželi imamo sicer sa- Od znanih igralcev sta se oa-mo še 250,000 slučajev jetike, je izjavila proti strajku Glen toda kampanja je potrebna, ker Ford in John Wayne. Filmske je še mnogo neodkrite jetike. družbe zavračajo zahtevo z Lokalne zdra\stvene organiza- razlogom, da so bili igralci za cije bodo dobile poziv, naj vsaka izdelavo v omenjenih filmih že na svojem področju organizirajo plačani in nimajo pravice, da bi odkrivanje neaktivne jetike, da za eno samo delo zahtevali dve se ta opasna bolezen tekom tega nagradi. Igralci odgovarjajo, da in bodočega desetletja zopet ne bodo zaradi navijanja filmov na razpase po vsej deželi. j televiziji izgubili delo. Ameriška teofmwm — 1 \ » • »/!<-% V — 6117 St Clair Are. — HEndenoa 1-0628 — Cleveland 8, Oklo National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: jZa Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto ” SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4 00 for 8 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 47 Tues., March 8, 1960 Ike in Hruščev sta potovala ping. Z vdorom v Tibet je rdeča Kitajska prekrižala komunistični svetovni taktiki vse račune. Odbila je od sebe politično javnost v južni Aziji. Da bi ta cilj dosegla v polnem obsegu, so komunistične čete zasedle tudi nekaj indijskega obmejnega ozemlja in iz Burme iztisnile “popravo” meje, seveda v kitajsko korist. Nazadnje se je spustila še v gospodarske prepire z Indonezijo, ker so kitajski trgovci v Indoneziji vse preveč očitho igrali vlogo pete kolone za Pei-ping. Azijski narodi so upali, da bodo Hruščeva mogli preprositi, naj vendar ukroti kitajske tovariše. Hruščev ni mogel dati v tem oziru nobene obvezne izjave, radi česar je menda prišlo do ostrega nastopa med Hruščevim in Nehrujem. Pri tem je Hruščev zaigral svoj vpliv na južno Azijo. Tam vsi vedo, da v Peipingu pomeni samo toliko, kolikor gre tovarišu Mau v račun. V Peipingu ga poslušajo samo takrat, kadar imajo od tega kaj koristi, niso taki kot evropski sateliti. Ako pa v rdečem Peipingu dajo tako malo na Hruščeva, zakaj naj bi dala nanj več nevtralna Azija? Hruščev jo je povrhu še grozno zavozil s svojim obnašanjem, ki je bilo podobno obnašanju neotesanega ruskega mužika iz carskih časov, kadar je bil slabe volje. Hruščev se ne zaveda, da je azijska inteligenca sicer revna, toda da neizmerno veliko na svojo kulturo. Z njo je treba govoriti drugače kot s tovariši v Rusiji. Hruščev se zna premalo obvladani, da ne bi že med potjo pokazal, da je bil nad izletom v Azijo zelo razočaran. Dobro bi bilo, ako bi to spoznanje vplivalo tudi na njegovo zunanjo politiko. Nobena stvar ni tako lepo pokazala, kako zelo so se spremenili odnosi med državami, kot ravno potovanja predsednika Eisenhowerja in Hruščeva. Včasih so zveze med državami urejevali zunanji ministri in poslaniki ter veleposlaniki. Ako se je podal na pot zunanji minister, je bil to že mednaroden dogodek plrvega razreda. Da bi šel na pot državni poglavar, to je bila prava izjema. Nemški cesar Viljem je na primer obiskal cesarja Franca Jožefa samo ob CO-letnici njegovega vladanja in o tem je govorila svetovna javnost cele mesece. In vendar sta bila soseda! Danes je vse to postalo drugače. Poslaniki so postali pravi poštarji za prenašanje diplomatskih not in protestov, zunanji ministri pa sodelavci državnih poglavarjev, ki potujejo neprenehoma sem ter tja po vsem svetu. Eisenhower je bil na primer zadnjih 8 mesecev parkrat v Evropi, potem v južni in južnovzhodni Aziji, sedaj pa v južni Ameriki. Hruščev je bil v Peipingu, sedaj je potoval po južnovzhodni Aziji, kolikokrat je med tem tudi obredel svoje satelite, zato se nihče ni veliko brigal. Takih potovanj še ni konec, vrstila se bodo tja do srede poletja, ko bo Eisenhower šel na Rusko. Od takrat naprej bomo imeli mir med poletnimi počitnicami, vsaj upajmo! Moramo pa takoj tukaj pripomniti, da stari skušeni diplo-matje kar zmajujejo z glavami. Zgodilo se je ravno to, kar so že dolgo napovedovali; laka potovanja in taki obiski nimajo sploh nobenega pravega diplomatično-ipolitičnega smisla več, ker ..avadno ne urejajo prav ničesar. So postala prilika za propagando, ki jo morajo vršiti državni poglavarji, kot da bi kdo drugi ne mogel opravljati takih poslov! Lahko se sprašujemo, ali smo jih za ta namen volili? Ta uvod tudi pove, kaj naj mislimo o sedanjih potovanjih Eisenhoweirra in Hruščeva. Obe poti sta bili namenjeni propagandi, kar se je na njih govorilo, delalo in sklenilo, vse je služilo propagandi. V tem pogledu ni nobene razlike med potjo, ki jo je opravil Eisenhower, in potjo, ki jo je opravil Hruščev. Razlika je le v tem, da je imel Eisenhower neprimerno več uspeha s svojo potjo, kot ga je imel Hruščev. S svojim obiskom je utrdil vezi med Brazilijo, Argentino, Čilsko republiko in Urugvajem na eni strani in našo deželo na drugi. V njegovih govorih nismo mogli odkrjti nobenih političnih novotarij. Še celo novo razlago doktrine Monroe je povzel po znanem stališču pokojnega državnega tajnika Dullesa. • Kar je obljubil svojim gostiteljem pomoči in podpor, to že dolgo ni bila nobena tajnost. Kar je važno, pridobil je zase in za nas simpatije v javnosti vsake države, k;er se je pokazal. Nikjer ni bilo takih neljubih prizorov kot ob priliki potovanja podptredsednika Nixona. Resnici na ljubo moramo dodati, da je to deloma tudi zasluga zadrege, ki se v njej nahaja Hruščev. Hruščev bi bil že rad naročil svojim tovarišem in sopotnikom po južni Ameriki, naj poskrbijo za škandale ob priliki slovesnih sprejemov v čast Eisenhow-erju, toda mu ni kazalo, da bi se spustil na to taktiko. Ve namreč, da bi mu vse to plačal Eisenhower na sestanku na vrhovih. Počemu 'Jorej razbuirjati Eisenhowerja in Ameriko radi komunističnih ciljev v južni Ameriki, ko Hruščev vendar želi doseči na sestanku na vrhovih vse kaj več. Ei-senhowerju je torej tudi to njegovo potovanje pokazalo, da je rojen pod srečno zvezdo. Potovanje tovariša Hruščeva je sicer potekalo na zunaj po programu, toda v resnici je bolj podobno ponesrečeni propagandi. Hruščev je obiskal Indijo in Indonezijo bolj na hitro roko, pa še Burmo in Afganistan. Cilj njegovega potovanja je bil, da ubije izredno dober vtis, ki ga je na azijske države napravilo predbožično potovanje predsednika Eisenhowerja. Cilja ni dosegel, to trdijo vsi, ki so ga spremljali in imajo trezno sodbo. Kamor je prišel, ni bil tako sprejet kot na primer 1. 1955. Da se mu je pot obnesla tako slabo, je deloma kriv sam, deloma pa njegovi tovariši iz Peipinga.. Sam je na potovanju prodajal znane sVoje “udarne” misli: mirno sožitje, popolna razorožitev, nesebičen značaj komunistične pomoči, boj kolonijalnemu imperijalizmu, prepoved atomskega orožja. Vse to je pomešal z napadi na kapitaliste, češ, da so vsa njihova dejanja samo preračunana sebičnost, celo takrat, kadar delijo podpore! Azijski državniki so se pri tem na tihem muzali in računali, koliko so že dobili od Amerike in koliko bodo še, Hruščevu tudi ni dosti pomagalo, da je podpisal, odnosno dal podpisati par pogodb o kreditih in podporah. Čeprav so v pogodbah navedeni zneski, ki gredo v stotine milijonov, se kar skrijejo, ako jih primerjaš z ameriškimi. Zato naj bi bila komunistična podpora res samo “odkritosrčna in čista dobrodelnost brez vsake sebične primesi.” Le kdo mu je v'Aziji verjel? Odgovor je dobil Hruščev med azijskimi političnimi novicami. Skoraj vsaka azijska država se pripravlja, da bo šla v kratkem tudi po pomoč v Washington. Hruščevu je na drugi strani pokvaril vse račune Pei- j BESEDA IZ NARODA j » * * n»m »i >n > i > > i t+r Obisk v narodnem hramu Clevleand, O. — Zadadnjič me je po dolgem času- zanesla pot v narodni hram na Senklerju. Neki star rojak, s katerim se poznava že dolga leta, me je spravil tja. Ustavila sva se ob bari in $e zapletla naglo v razgovor z drugimi gosti. Beseda se je vr-tila največ o Sloveniji, Jugoslaviji in razmerah tam preko. Nekateri so trdili, da je dežela v zadnjih letih precej napredovala in da je tam sedaj življenje do neke mere znosno, drugi, ki so tudi bili zadnja leta tam na obisku, so opozarjali na razmere v sosednjih Avstriji, Italiji in Nemčiji, ,ki s0 v vojni prav tako utrpele veliko škode in uničenja, Pa so se vendar veliko hitrejše opomogle. Razlika med življenjem v eni izmed ter treh držav in Jugoslaviji je vidna, na prvi pogled,” je zatrjeval nekdo, ki si je Slovenijo lansko leto več mesecev ogledoval. Navajal je povprečni zaslužek delavca — okoli 15,000 dinarjev na mesec in cene za hrano in obleko. S temi številkami je “dokazal,” da bi morali biti ljudje v Titovi deželi vse splošno lačni, žejni in napol goli in bosi. “Čudno je vendar to,” je pravil, “da so vendar na splošno še nekam oblečeni in ne iz-gleda, da bi bili ravno lačni.” Najbolj ga je iznenadilo, da so gostilne vedno polne, pa naj bo to zjutraj, opoldne ali ponoči, v delavnik ali nedeljo! “Le kje ti ljudje jemljejo denar? Ali ga delajo ali morajo pa krasti?” je vedno znova zatrjeval. Sosed ob bari, ki je bil tudi nedavno, onstran mirja, se je zasmejal: ‘“Denarja ne delajo, vsaj navadni ljudje ne, kradejo pa vsi, od najvišjih do najnižjih!” V uradih, trgovinah, pri obrtniku, skratka povsod, kjer želiš kako uslugo, je treba “mazati,” je pravil tretji. Čez čas smo se vsedli k mizi, na kateri je bila “Prosveta.” Vzel sem j0 v roke in jo začel pregledavati. Ustavil sem se ob “Razgledu po domovini.” Star socialist, ki je sedel poleg mene, me jc z nasmeškom pogledal, in zamahnil z roko: “Se ne izplača brati. Ta jim je pošteno nasedel! Bil sem sam tam. šel sem med ljudi, ki niso z vlado in pravili so mi o partizanih in komunistih stvari, da so mi šli kar lasje pokoncu. Govore o Urhu, molče pa o Kočevskem Rogu in 6 množičnih grobovih v okolici Trbovelj in Zagorja, kjer leži preko 10,000 pobitih domobrancev in drugih nasprotnikov komunizma, ki so prišli v roke ti-tovcem že po končani državljanski vojni, že potem, ko so si v deželi utrdili oblast. Zakaj člani Ciril-Mt todovega društva jrafo-liških duhovnikov v Sloveniji ne pišejo nič o teh strahotnih zlo- činskih umorih, ko jim je toliko za čisto resnico?” Zaničljivo je zategnil usta, napravil požirek iz čaše in obmolknil. Začel sem listati po časopisih, ki so ležali na mizi. Z začudenjem sem se ustavil ob pisanju nekega A. Veharja: “Tukajšnji časopisi so polnili cele kolone o angleški kraljici in pričakovanem rojstvu . . . čilo vek bi mislil, da se bo rodil kakšen odrešenik sveta . . . toda pričakovali so rojstva navadne kraljevske pijavke . . . Danes pa je vse na nogah, če se pričakuje rojstvo v kraljevski golazni ... Na tone črnila so porabili o tej nestrpnosti, dasi so časopisi dobro vedeli, da se bo rodil zajedalec namesto odrešenika, da bo s tem še en sesalec več na tem puklja-stem svetu, ki se je že naprej klanjal pijavkam na angleškem dvoru. . .” Človek, ki piše takole, si je že dal sam svoje spričevalo, toda uredniki, ki take stvari objablja-jo v svojo in svojega naroda sramoto! Neka Mary Jenko piše, kako je njen oče doma v Sloveniji, ko je bila še majhna, navijal njej in njenemu bratu ušesa, če nista znala v nedeljo, ko sta se vrnila iz Cerkve, povedati, kaj je župnik pridigal. Kasneje je njen brat baje delal isto s svojimi otroci . . . John Slanovec iz Barbertona se pritožuje nad “doktarji v črnih haljah” in s črno čepico na glavah, ki bolnike po bolnicah “mikastijo” o verskhi zadevah in menda pričakujejo, da bi jih spravili v nebesa . . . Mož je po sedmih dneh zapustil bolnišnico in se zdravi doma brez teh kovačev . . . Pravi, da je zdravnik v beli halji boljši od onega v črni, ki spominja bolnika, da je morebiti že na koncu življenja. Takih in podobnih stvari je bilo še dosti, pa sem porinil liste vstran, ker se mi je vse skupaj zagabilo. Vprašal sem se: Mar smo res še tako zaostali v srčni kulturi, v navadni oliki? Mar ti ljudje res nimajo nič drugega pisati in svojim bralcem nič pametnejšega povedati? ž.alost mi je legla ob tej misli na srce, žalost zaradi zapeljanih ljudi. Dobri slovenski ljudje so ob prihodu v to deželo padli v roke sovražnikom vere, ljudem, ki niso poznali kulture, ne ljubezni do bližnjega, ampak samo so\'raštvo. S tem sovraštvom so jih krmili in jih krmijo že nad pol stoletja. Komur je to edina hrana, res ne more biti drugačen! Vreden je usmiljenja in pomilovanja, krivda in obsodba pa pada na one, ki so preproste slovenske ljudi v tej deželi svobode, človekoljubja in strpnosti zastrupljali s sovraštvom! Prijatelj me je vprašal, če bom “še enega” in me tako prebu. dil iz razmišljanja. Odgovoril sem, da ne. Ker je on še želel ostati v druščini, sem se dvignil sam in počasi odšel. Misli se mi kar niso mogle odtrgati od žalostne usode dela našega naroda v tej deželi. Namesto, da bi na široko odprli okna in vrata svojih domov, namesto da bi se v ameriški svobodi navzeli širine, verske, stanovske in narodne strpnosti, so se zaprli vase in tuh. tajo, kako bi mogli prizadeti svojega rojaka, ki je od njih drugačne misli . . . Imamo bratska društva, imamo vsakovrstne druge organizacije, toda pravega bratstva in razumevanja je med nami dosti manj, kot bi človek sodil, če pogleda površno tukajšnji slovenski svet! John Bore. K sodobnim svetovnim problemom j Arcola, Sašk. — Pošiljam naročnino za leto 1960 in se naj-lepše zahvaljujem za redno pošiljanje lista, katerega vedno z veseljem preberem. Ne vem, kako bi živela v tej dolgi zimi, če ne bi imela slovenskega časopisa. Dobivam tudi Ave Marijo. Božjo besedo in Mohorjeve knjige. S tem si lajšam domotožje. Želim, da bi bila sleherna slovenska družina naročena na te lepe liste. Hvala lepa za Vaš trud in Bog Vas živi! Ostanem tudi v bodoče Vaša zvesta naročnica. Pozdravljam vse Slovence v Ameriki in Kanadi, ki čitajo Ameriško Domovino. Anica Cetinski * Kane, Pa. — Cenjeni! Tukaj Vam pošiljam naročnino za celo leto. Z Ameriško Domovino sem zelo zadovoljen, ker piše po pravici in pošteno ter se ne prilizuje Titu, kakor to delajo nekateri slovenski listi. Ti bi najrajši dali Titu tudi Ameriko, pa vendar sami nočejo ostati v njegovem raju. Rajši grejo večkrat tja. Jaz se popolnoma strinjam z g. Vičičem, da je pametno in lepo pogledati tudi po naši domovini Ameriki. Saj sem bil tudi v Jugoslaviji po vojni, pa nisem še nikoli in nikjer videl toliko revščine, kot tam. Pred par leti sva bila z ženo tudi na Aljaski. Peljala sva se z avtom in ker se po poti nisva dosti mudila, sva prišla v enem tednu tja. Kdor ima veselje v naravi, je to res nekaj lepega, ceste so lepe, povsod se dobi prenočišče in vsa oskrba. Ko to pišem, smo tu pri nas prav dobro založeni s snegom, toda ceste so čiste, saj traktorji kar naprej sneg odmetavajo. Poročila o smrti kardinala Stepinca so prinesli tudi naš’, tukajšnji časopisi. Pisali so z velikim spoštovanjem do njega. Lepe pozdrave vsem v uredništvu in čitateljem Ameriške Domovine! Andrej Zuzek * Val D’Or, Que. — Piilagam $14 za naročnino Ameriške Domovine. Ako bi bilo mogoče, Vas prosim, da bi tiskali prihodnjo povest kot podlistek, da bi bilo mogoče izrezati in napraviti knjigo. Pričujoče povesti so zelo lepe, obe polni trpljenja in junaštva za vero, zelo primerni za današnji čas, ko se bije gigantski boj med dobrim in slabim. Še eno željo imam: Včasih priobčite v slike podobe, ki ne spadajo v katoliški list, kar sern že enkrat prej omenil, na primer “rock in roli” ples. Želel bi, da bi priobčili slike, ki bi vzbudile navdušenje za vse, kar je lepega in plemenitega. Imamo edini katoliški dnevnik in ta mora biti, čeprav skromen v obsegu, pa bogat po vsebini. Bog Vas živi! John Bancic Ko se vedno bolj bliža sestanek na vrhu, skušata obe strani, v kateri razpada današnji svet, utrditi svoje položaje. Vodnik zahodnega demokratičnega sveta predsednik Združenih držav Eisenhower je obiskal Latinsko Ameriko, da utrdi vpliv Wa-shingtona na zahodni polobli, predno sede za mizo k Vazgovo-rom z vodniki Vzhoda. Nikita Hruščev, predsednik sovjetske vlade in vodnik komunističnega sveta, je bil na obisku v južni Aziji, ki bi jo rad ohranil vsaj v nevtralnosti, če jo že ne more zaradi nasilnih ukrepov rdeče Kitajske tesneje povezati s svojim blokom. Napori za utrjevanje položajev so mednarodno napetost zopet nekam zategnili. Ostre besede Hruščeva v pogledu berlinskega vprašanja in nič manj odločen odgovor od Zahoda utegnejo spraviti v nevarnost sam sestanek na vrhu Predsednik Eisenhower je še jeseni izjavil, da pod pritiskom groženj na tak sestanek ne pojde. Dodal je še, da pojde na tak sestanek z zavestjo moči in trdnosti, ker so Združene države v vojaškem pogledu še vedno prva sila na svetu. * Razgovori o končanju preskušanja atomskega orožja v Ženevi so obstali, čeprav obe strani v načelu nista več daleč narazen. Spor je v glavnem če o številu nadzornih poti v komunistične dežele na leto in vprašanje prepovedi tudi malih a-tomskih poskusov globoko pod zemljo. Sovjeti bi radi preglede na svojem ozemlju čim bolj omejili po številu, kar pa zahodni sili zavračata, češ da hi polem, ko bi bilo to število izkoriščeno, lahko Sovjetija delala, kar bi se ji zljubilo, ne da bi imele zahodne sile pravico zahtevat; preiskavo. Sovjeti zahtevajo popolno prepoved vsakega preskušanja a~ tomskega orožja, velikega koc malega, med tern ko bi ameriško vojaštvo rado preskusilo in izpolnilo še nekatere prav male vrste. Za to bi bili preskusi po J zemljo čisto na mestu. Iz gleda, da se bo moralo tej nameri odpovedati. —• Prebivalstvo mehiške prestolnice narašča nekako za 3 odstotke na leto. ločeno mirovno pogodbo, če ne bo o nemškem vprašanju dosežen sporazum na sestanku na vrhu v maju. Dodal je, da bodo v tem slučaju vse pravice zahodnih sil do Zah. Berlina in poti tja zapadle, ker da leži Berlin na suverenih tleh Vzhod. Nemčije. V Washingtonu so hoteli pokazati, da se Zah. Berlinu ne mislijo odpovedati in so zato predložili Angliji in Franciji, naj bi uvedli skupno visoke polete v Zhh. Berlin in iz njega, katere so Sovjeti lani spomladi grozili nasilno ustaviti, da so jih Ame-rikanci ne pregovarjanje Londona sami opustili, ne da bi se odpovedali pravici do njih. London je tudi lokrat pritisnil na Washington, češ da bi bik: to preveč tvegano in nekako izzivanje Sovjetije. Načrt je zaenkrat obvisel v zraku, Zahod pa je na svojem ugledu utrpel škodo. * Zahodno-nemška vlada se boji, da Združene države niso odločene braniti Zahodni Berlin z vsemi silami in v vsakih okoliščinah. Tako se je kancler A-densuer odločil zneva za pot v Washington, da prepriča Eisenhowerja, da Zah. Berlina svobodni svet ne sme pustiti na cedilu, če noče izgubiti šp zadnje vere v svojo moč in obrambo pravične stvari ter svobode. Adenauer utegne pripričati o tem Eisenhowerja, s tem pa še vedno ni rečeno, da bo prepričal tudi ameriško javno mnenje, ki mu nekateri prišepetavajo, da se Združenim državam ne “izplača” zaradi Zah. Berlina tvegati atomsko vojno. Te besede zvene nekam podobno kot vprašanja poleti 1939, ko je Hitler grozil Poljski — “Za Gdarr-K. naj gremo v smrt?” Pri tem je šlo prav toliko za Francijo kot za Poljsko, le da je bila ta pvvu na udaru! * Vznemirjenje zaradi nemškega poskusa pridobiti si vojaška oporišča na Španskem se je v svobodnem svetu poleglo. Poslanik Združenih držav je pretekli petek izjavil v Bonnu, da Amerika nima nič pi oti nemškim bazam v Španiji, če se s tem načrtom, strinjajo tudi ostale članice NATO. Tudi francoska vlada je priznala potrebo nemških oporišč izven nemških tal. Od' ločno se je izjavil za to tudi angleški zunanji minister. V kolikor je nejevolja še ostala, se o-brača največ proti nemškemu postopku. Članice NATO se pritožujejo' ker Nemčija ni načrts najprej stavila na dnevni red pri NATO, pa se šele nato obrnila na Španijo, namesto da je storila obratno. Komunistični tabor je še vedno glasen. Moskva je v Bonnu zaradi poskusa ustvariti vojaška oporišča v Španiji uradno protestirala. Vse časopisje v komunističnih državah je sredi ostre gonje proti Zah. Nemčiji in njenemu kanclerju Adenauerju, ki ga dolže, da pripravlja novo vojno. >!• Predsednik Francije De Gaulle je bil koncem tedna v Alžiriji) voditelja. Zahodne sile se niso kjer je francosko vojaštvo zago-še niti prav zedinile za stališče, lovil, da bo Francija v Alžiriji ki ga naj zavzamejo. Na kon-'ostala, v kaki obliki, to pa da ferenci, ki se bo prav tako vrši- zavisi od samih Alžircev. To zala v Ženevi kot ona o končanju -gotovilo je nekako omejilo De- Med tem ko se razgovori o končanju preskušanja atomskega orožja ne premaknejo z mrtve točke, se obe strani pripravljata na razgovore o razorožitvi, ki so napovedani za 15. marec. Sovjetska zveza in ostale štiri zastopnice komunističnega bloka se v vprašanju razorožitve postavljajo na stališče, ki ga je označil pred Združenimi narodi preteklo jesen predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev. Zahodne sile ta predlog odklanjajo kot nestvaren in se zavzemajo za postopno razorožitev tako v pogledu atomskega kot običajnega orožja m na postopno omejitev števila in obsega oboroženih sil obeh taborov. Za razgovore same je izgleda komunistični svet boljše pripravljen, ker je trdnejše povezan in ima v Moskvi odločnega preskušanja atmoskega orožja, bosta svobodni demokratični in komunistični svet imela enako število zastopnikov, vsak po pet. * V zadnjih tednih je berlinsko vprašanje spet prišlo v ospredje pozornosti sveta in diplomatov. Hruščev je tekom svojega obiska v Indoneziji zagrozil znova, da bo Sovjetska zveza podpisala z Vzhodno Nemčijo Gaullovo ponudbo od lanskega septembra, da si Alžirija Ishko potom ljudskega glasovanja sama izbere svojo bodočnost, ko bo dežela enkrat zopet pom urjena. * Predsednik kitajske vlade Cu-Enlaj je sklenil iti v aprilu v New Delhi na razgovore z Nehrujem o ureditvi indijsko-kitaj-ske meje. KMEK1SKA D0H07T7S, JL /Iiieri^k/i Domovih /Ir 11/1' ERI C/% Ul— HO IVI E AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER •ez Veseloi Iz slovenskega Toronta Wlgra na pustno nedeljo samo na tej podružnici. Kje so a Pustno nedeljo, 28. februar- še ostale podružnice, med kate- 02- °- K. P. društvo Baraga, rimi je najslabša v Osredku . . p0st0rna nJegov dramatski odsek, — Poprosite lahko v mojem tr 0 na oder veseloigro v imenu! ejanjih “Navaden človek.” j Tako je pisal gospod župnik. je i edija “Navaden človek” i Rad bi popravil razpadajoče cer-gr . 0 srbskega književnika . kve. Upajmo, da se mu bo ta že-0n ,1SavaNušica (1864 — 1936). Hja izpolnila, saj je spet nekaj dd,>e,V SVoJih delih obravnaval novih darovalcev. IUZabn0 .. o „u: i: Droi n° ^*vljenje v Srbiji na S“mu..19-2»' pi- piSe crtlce', pripovedke, poto-gled’ ®naib°lj se je proslavil kot človek?1 pisatelJ- “Navaden Paibni v.®^3'V vrsto njegovih no or S!h del' v katerih je sijaj-Kr VrSt° tiP0v sv°je dobe. ka vsebina: Pesnik Žarko vlad^aovič napiše pesem proti Šest *' ^aradi tega je obsojen na 2aPomeSeCeV zaP°ra- Da bi se ^°me' 1Z0®nd’ b°ne zbežati pre-teiju vin išče pomoči pri prija-dj Var uaanu Milečevicu. Zara-šoir... ,n°sti Pa prevzame ime so- Bllo Kaika Mia«-•^ičiv • 1 Vse v redu> da se gazda Tako ln MiIečevič ne bi poznala. vmes Pa nfstaneJo zmešnjave; 2a ljubezen in prepir cjar °nske može. Končno ven-sjn f°Stane jasno, kdo je komu k0l^u .° ie k°mu oče in kdo je čin,, , Zena da je tudi navaden DVek vreden ljubezni. sl0v ° ie iz srbščine prevedel K nski pisatelj Fran Govekar. se,r 0^edljo je režiral g. O. Mau-igral . ai3l°Pali so sami mladi Cl- Občinstvu so pripravili °bilo smeha, kot hedpi' se Za pustno ščine^0 S^°dobk da oko^l* d0„ov niso dopuščale, da bi bil ga d n vsestranski uspeh, kot e 0 brez dvoma zasluži. >. Vid Por. Go,;* J1U nad Cerknico Pad pP°d zuPnik pri Sv. Vidu Sem ei^nico je pisal takole: Ko Pje ^revdblnsklm prišel na seda-Vjdy8 Užbeno mesto k Svetemu PraviSem Se ^akoj zavzel za po-kobg ° podružne cerkve sv. Ja-da So je skrajni čas za to, da n ne bo delala še večja ško-dovif lepi in kulturno zgo-°p0z S.^ eerkvici. Na to so me tUd^ soseščani, pred-sil0 s Pa oba ključarja. Za prvo dili ,.°Si nekaj denarja izposo-bo^jJ'p'30^ smo pa zaupali v z dej levidnost in smo pričeli nevsp0*111 Inneli smo tudi neke Bogu cnostl pa smo jih hvala nika ^lebrodlH- Na streho zvo-Pločcfm0 dali popolnoma novo ko lno- k °* Nek, Darovali so po $5: Tony Fer-kul, Lojze Dolenc, Jože Šparovec, Ana Zalar iz 'Clevelanda. Po $4: Č. g. Janez Kopač C. M., Frank Demšar, Janez Senica, Ivan Prežel j. Po $3: Vladimir Vovko, Rudi Šircelj, Alojz Gruntar. Po $2. A. Purkart iz Chicago, Frank Ferkul, Franc Ahlin, Me-Phen Tony, Andrej Kačičnik, Henrik Zirenfeld, Jože Obreza, Pavle Košir, Jože Gorjup, Tone Ponikvar, Ivan Marn, Janez Stanovnik, Ciril Preželj, Frank Godec, Viktor Zakrajšek. Po $1: Neimenovani, Jože Mihevc, Nace Dimnik, Lojze Klemenčič, Jože Ovčjak, Frank Pajk, Frank Grašič, John Plat-nar. Vsem darovalcem Bog plačaj! Ce bi pa še kdo hotel kaj prispe, vati, naj pošlje na sledeča naslova: Slovenska pisarna 618, Manning Ave., Toronto 4, Ont. ali pa Jože Zalar, 542 Old Weston Rd. Toronto, Ont. ar je stalo zelo veli-aj “Amerikancev,” ki Smo .. -“aj “Amerikancev,” Se j b enako poprosili kot Vas, Velik 0dzvalo> Popravila so še vSa st' S3^ vp^e P° prenovitvi še ti 2 nre^a’ k* jo bo treba prekri-hiku °V0 p^°^evlno- Line v zvo-skoraSO s*abe> vrata (dvojne) so bašt6J Pr?perela- Lahko bi Vam ^1 še dolgo vrsto popravil \ 3, Ohio. Ko se bližamo cilju Toronto, Ont. — Sedaj, ko se bliža pomlad in upamo, da bomo po Veliki noči začeli z zidanjem cerkve in cerkvene dvorane, so nam darovi dobrotnikov vedno bolj zaželjeni. Prošnja v zadnji številki Božje besede glede najnujnejših liturgičnih predmetov je imela zelo dober odmev. Skoraj vse, za kar smo prosili, smo že prejeli. Tudi imena teh darovalcev objavljamo na tem mestu z ostalimi darovalci. Tudi darove, ki jjh je nabral g. Franc Kamin v Clevelandu, objavljamo skupaj z ostalimi darovalci, da bodo videli, kako vestn0 nam pošilja vse, kar nabere: $215.00 g. Anton Zajc, London, Ont.; za monštranco; $120.00 g. Janez Kastelic, Toronto, Ont.; za pet mašnih plaščev; $30.00 neimenovana, Toronto, Ont.: za kadilnico in čolniček; $25.00 g. Janez Cvetko, Toronto, Ont.; $20.00 g. Franc Sleme, Cleveland 3, Ohio; $10.00 g. Janez Hočevar, Toronto, Ont.; po $5.00: ga. Mary čekada, Cleveland, Ohio, ga. Ana Kamin, Cleveland 3, Ohio; po $2.00: g. Jakob Zalar, Toronto, Ont., g. Vidko Sleme, Cleveland 3, O., ga. Mary Krulc, Cleveland 3, O., gdč. Mary Per, Cleveland 3, O.; $1.00 ga. Rose Krall, Cleveland Poleg teh dobrotnikov, ki so nam svoje prispevke že darovali,1 so nam nekateri obljubili še sledeče darove za novo cerkev: družina g. Alojzija Petriča iz Toronto 14 bo kupila lep nov ci-borij; družina Cvetkota Oselija bo dala narediti lep bel plašč, v katerega bo vtkana Brezmadežna s čudodelno svetinjo, slovenskim sestram v Avstriji; družina g. Franca Jana iz Toronta bo pa kupila za novo cerkev pluvijal. Vsem dobrotnikom najlepša hvala. Spominjamo se jih redno v svojih molitvah, zlasti vsako nedeljo pri skupni slovenski službi božji. Arhitekt Peter Dimitroff nam je pred kratkim predložil svoje prve osnutke za novo cerkev. Cerkveni odbor jih je odobril, le nekaj praktičnih navodil smo dali g. arhitektu z željo, da bi jih upošteval. Zamislil si je cerkev tako, da bo vse osredotočeno na glavni, oltar. Cerkev bo v modernem stilu, ki se je začel uveljavljati zadnja leta. Čeprav bo cerkev po arhitektonski zgradbi nekaj novega, bo vendar gotovo ugajala tudi preprostim. Seveda bodo pa načrti arhitektu prav zato nekoliko več časa vzeli, ker utira nova pota. Dvorano bomo zidali ločeno od cerkve, ker je zemljišče dovolj veliko in zlasti, da prireditve v dvorani ne bodo motile bogoslužnih opravil v cerkvi. Vse delo priporočamo rojakom v molitev. Bolniki naj bi darovali svoje trpljenje v ta namen. Hvaležno bomo pa sprejeli tudi vsak dar, saj bomo sedaj denarja potrebovali, ko bomo začeli z gradnjo cerkve. Cerkveni odbor za gradbeni sklad Brekzmadežne s čudodelno svetinjo. Kjer je volja, je tudi pot Montreal, Que. — Da to drži, smo zadnjo predpostno nedeljo ponovno dokazali v Montrealu z uprizoritvijo spevoigre “Kovačev študent*’ v dvorani cerkve St. Louis de France. To Vodopivčevo delo je kratko in še precej znano, vsaj malo starejšim ljudem. Možno ga je postaviti na oder r0*d votno je bila drevesnica dobro Gillsu je nastopil tedaj kot kan- I urejena. Skrb za njo je imela Kaj se godi v Oltawi Poskus spraviti takoj iv razpravo parlamenta predlog za podelitev volivne pravice okoli 50,000 do 60,000 Indijancem, je bil na temelju formalne pogreške zavrnjen. J. L. Witbeck iz Toronta pojde v okviru talkozVdnega Colombo načrta za pol leta v Pakistan pomagat organizirati delavnico za popravljanje avtomobilov in avtomobilskid delov. * Za skupno televizijsko anteno je potrebno dovoljenje, v kolikor ni ta stanovalcem na razpolago brezplačno. V vsej Kanadi je doslej izdanih kaki 200 dovoljenj za take antene. Za dovoljenje je treba plačati $25 na leto. * Kanadska Mlajša trgovinska zbornica je ugotovila, da je do štiri petine prebivalstva dežele za samostojno kanadsko zastavo brez kakršnekoli zveze z angleško. To svojo ugotovitev je posredovala predsedniku vlade Diefenbakerju. didat sam predsednik osrednje zadruga Sečovlje, že zveze. ^ , v. drugo leto so drevesnico začeli Levičarji bi na vsak način ra- . . , I zanemarjati. Drevesca bi modi dobili organizacijo znova pou; v. , u rali presaditi na večje razdalje, svojo oblast. Ker imajo za sabo1 r J še močno skupino, povzročajo kar se pa m zf dll°- ^ se vedno nove spore in težave. Gills po3avl1 na sadikah rak; Ce bi se je napovedal, da bo prišlo še do bib tak°j lotili d®lai bi bili drenovih hujših spopadov, predno vesnico lahko rešili. Mesto tega bo nastopil mir. t so se začeli prepirati, kdo je za njo odgovoren. Vsa reč je prišla pred sodišče, ki je končno odločilo, da je treba vse posekati in sežgati. Sedaj se prepirajo dalje o tem, kdo naj drevesa poseka ih sežge. Pri tem je najmanj skupno poldrug milijon dinarjev škode na — narodnem premoženju. V Strugah 70 otrok brez pouka V Strugah pri Dobrepolju imajo lepo šolo, udobno stanovanje za učitelja, pa nobene učne moči. Kdo je odgovoren, da je v tem šolskem okolišu 70 otrok brez pouka? — Tako sprašuje ljubljansko “Delo.” — Domačini so poskušali na vse načine učitelja ali učiteljico dobiti, toda “višji” se za to ne morejo odločiti ... HELP WANTED MALE MENJAVA STRAŽE — Pred Buckinghamsko palačo v Londdnu, uradnim bivališčem angleških kraljev, se menja straža.. Zadnja dva stražarja hitita, da se uvrstita v korakajočo skupino, . v ■ ............. ■ . • . Po uradnih podatkih zvezne vlade se je povprečni dohodek kanadskih farmarjev lani v primeri z letom 1958 znižal za sedem odstotkov. * Priporočilo kraljeve komisije za šolstvo in vzgojo za vladno pomoč privatnim šolam je naletelo med protestanti v Manitobi na ostro nasprotje. Večina privatnih šol v tej pokrajini je katoliških in bi torej katoličani dobili podpore iz javnih sredstev. Vodniki Združene cerkve so se dvignili proti temu predlogu in povzročili v vsej pokrajini ostre debate. * Sklad pomoči potrebnim v Springhillu, N. S., kjer so zaradi težke nesreče 1. 1958 zaprli tamkajšnji premogovnik, je začel naglo kopneti, ne da bi se vsem delavcem posrečilo najti novo zaposlitev. Preostala sredstva bodo porabljena v naslednjih devetih mesecih. Kaj se bo zgodilo po tem času z onimi, ki bodo še vedno brez posla, je odprto vprašanje. * Trdijo, da bodo v tekočem letu uporabili za nove vloge v industrijo in druga podjetja v deželi za okoli štiri odstotke več kot lam, ko je bilo v ta namen porabljenega 8.77 bilijonov dolarjev. * Kanada bo v naslednjih 10 letih prispevala 22 milijonov za ureditev porečja Inda v Pakistanu in Indiji, ki naj posreduje mir med tema sprtnima državama. Celoten načrt prekopov, jezov in namakalnih naprav bo stal blizu bilijon dolarjev. Od tega bosta Pakistan in Indija dobila 410 milijonov od prijateljskih narodov Zahoda. * Večji izvoz in manjši uvoz sta v zadnjih treh mesecih dosegla presežek v kanadski zunanji trgovini. V januarju je ta presežek dosegel 25 milijonov. ❖ Globokovodna pot po reki sv. Lovrenca bo odprta prometu s 15. aprilom, če bodo le vremenske prilike dovoljevale. ❖ Predsednik vlade Alberte Man ning je mnenja, da bi trenutno ne kazalo v večji meri začenjati z izkoriščanjem oljnih škriljavcev ob Athabasci za pridobivanje petroleja, ker so trgi že tako prenatrpani. sJj Kanadski Rdeči križ je v resnih finančnih težavah, ker se mu že od 1. 1953 ne posreči doseči j postavljenih ciljev tekom nabi-'ralnih kampanj. US) •3Ay au.^ed ^ louadng uaaA\jaq £180-1 HO is n a oo9i OO TOOL aNiHOvw TiaNina •spjauoq jaipo aubui PUB SUIAIJ JO JSOO iOtUlJJOAO ‘3JBA /.[.moi| poof) 'pajinbo.1 aouauadxs doqs qoC ‘AjauigoBiu (Bioads Jsajp suaNQisaa DIEMAKERS Job shop experience required. Good hourly rate, overtime, cost of living and many other benefits. 1st and 2nd shift BUNELL MACHINE & TOOL CO. 1601 E. 2.5 St. CH 1-0343 between Superior & Payne Ave. (51)' MALI OGLASI Spalne sobe Oddajo sc spalne sobe za enega ali dva moška, blizu E. 93 St. in Union Ave. Kličite Dl 1-1930. (48) Sobe se odda Dve opremljeni sobi in porč se odda na 1069 E. 72 St. zgoraj. Kličite RE 1-7051. (49) Kestavrant naprodaj Lakewood, “counter” in postrežba v jedilni sobi. Sedežev čez 100. Obstoja 25 let. Debel dohodek $1200 tedensko. Čisti dohodek $15,000 letno. Nič ob nedeljah. 17419 Detroit Ave. LA 1-9727. Lastnik odide v Evropo. (51) V EVROPI VEDNO POTREBUJEJO NAŠA ZDRAVILA! Mi jih pripravimo in razpošljemo kamor želite! NAROČITE! MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-00:U HANDEL - MAZZETTI i -■mnffimsimmmmfammmmmmi Junakinja iz Štajra Okoli zlate monstrance, v kateri ren novic in je premišljeval o je v malem zlatem polumesecu svoji nepokorščini nasproti vi-blestela bela sveta hostija, se je kariju Karlu ali o kakem dru-vil venec belih rož, zlatosvilna-jgem prestopku. Dve ječi sta bito ozadje je bilo tudi okinčano z b v stolpu, ena spodaj, dru^a zlatimi zvezdami. ! zgoraj v drugem nadstropju, in V polmraku so klečali pred j v tej je čakaI pater Albert, da božjim grobom molilci in molil-j ga odpeljejo v Pasavo. Medtem, ke, kmetje in ubožci iz Garste-^ko so Sp0Cjaj bratje častili sveti na; celo dva katoliška vojaka pasijon, je sedel izmed Henrikovih strelcev sta |Allbert visoko gori v stolpu cb prišla semkaj molit in sta upog-|prastari) ^ in . nila svoja krepka kolena pred,mo]il brevir Vellkega petka. i Kamenite stene so bile zeleno-(plesnive; s stropa je kapala vo-j da na revno slamnato posteljo, i Nad streho so v razdrapani stol-1 povi strehi gnnezdili čuki, sove, Bogom v presvetem Zakramen tu. Samo luteranski stotnik je stal po konci z rokami na hrbtu,1 saj ne veruje v Njega, čegar prestol je Štefana tako lepo o krasila, že izza otroških let so. ga učili, da je papeško češčenje 'vrane in kavke;na tleh je iz raz-presvetega Rešnjega Telesa ma- P°^^n raslla dolga in kocasta likovanje in bogokletstvo . . . j S0*33- Albert je sedel pod mrt-Ne veruje v Zakrament, veruje vaško glavo, ki se je pusto reža-pa v Štefano. Njena podoba je 32 dolbine v zidu poleg sta-vtisnjena v njegovo srce, njene rega °d rje razjedenega železne-trpke besede, ki jih je ravnokar : ga križa, na katerem je visel slišal od nje, mu zvenijo po uše- i zlomljeni Krist na levi križevi sih. Ona je natrgala bele rože, rami. čijo srce; obupal bi bil, da ni pri-j samostanskih dimnikov sem va-šel s kelihom k njemu angel z Oljske gore, da ga pokrepča. Ta mili, pravi angel ima obraz de vice, ki se je ž njim borila za sveto Cerkev, ki je ž njim trpela muke, device, ki je, o tem je uverjen, ona svetnica, katero je prerokoval umirajoči opat; “svetnico” jo je imenoval v zadnjem izdihu . . . Ona bo zmagala .. . rešila bo Štajer . . . Ako tudi ti strohniš v ječi, ona bo še enkrat dvignila sveto zastavo, s katero je razdrobila krivovercev meč, in z njeno zastavo bo zmaga . . . Leseni ropotci so ropotali v cerkvi in naznanjali konec pro- V kamenitem, od gobe pora-stlem okvirju sta tičali dve kakor roka debeli železni palici in sta tvorili križ, da je bilo skozi odprtino pod križevo ramo in nad njo mogoče pomoliti samo roko. Menih je naslonil svoje čelo .. KADAR STE PREHLAJENI! .. pridite k nam! Imamo izborno domače zdravilo proti KAŠLJU in prehladu! NE ČAKAJTE, ampak pridite takoj, ko se prehlad pojavi! MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Naročila spreiemamo in razpošiljamo tudi po pošti! na mrzli železni križ in je z očmi, ki so ga pekle in bolele, zrl na pomladansko pokrajino. (Dalje prihodnjič.) ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd. IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio ona je vezla v tenčico sedem zvezd. Zamišljen stoji tu krivoverec pred Najsvetejšim in njegovo od ljubezni ranjeno srce ne preklinja . . . Ljudje v cerkvi se pohujšujejo da, ne upogne kolen. Razburjeno šepetajo. Ko je z globokim zdihom zapustil božji grob, so mu začudeno in nejevoljno sledile oči gar-stenskih vernikov. V samotnem, mirnem dostojanstvu je kraljevala sveta ho- Strašen je bil ta kraj, kamor je štajerskega apostola spravila vroča gorečnost za Boga; pač niso pogani bolj trdo ravnali s Petrom, ko je bil ujet v Rimu in v Filipih, kakor je z Albertom ravnal njegov sladki, nasproti svojim sovražnikom take miroljubni predstojnik. Toda vse to ni bolelo Alberta, ko j v, cesije Velikega petka; tedaj je zaprl Albert svoj od vlažnega zraka plesnivi brevir ter ga je položil na prostor pod polomi je-, nim Kristom. Nato ga je vzel s stene, položil ga je na tla, je ' pokleknil in ga je počastil, po-. ljubil njegove rjaste ude in ga jo rosil s solzami. Še nikdar mu ves čas njegovega jetništva ni bilo tako hudo, da je pregnan iz svetišča, odločen od svojih bratov kakor danes na Veliki petek, ko Cerkev kot žalujoča nevesta slavi svojega Jezusa z najgenljivejšimi pesmimi, z najplemenitejšimi obredi, z najčudovitejšimi tožbami; danes, ko vse ljudstvo hiti v cerkev, in nihče ne ostane doma, tudi naj-mlačnejši kristjan ne, iker je sveta nevesta tako čudovita videti v svoji žalujoči lepoti — samo on je pregnan izpred njenega obličja —, samo on. Pretresljivo so v cerkvi zad-1 njikrat zaropotali ropotci, sveti obredi so bili končani. Mlajši bratje so umili oltarje z vinom in vodo. Pred petimi leti je on v Zambahu isto vršil, pred e-nim letom pa je pri pasijonu pel Krista ... To so bili lepi časi. Vstane, oči so mu vse vroče, od prelitih solz, po kamenitih j stopnicah gre k oknu, ki je bi-j lo podobno veliki strelni lini in j je bilo vse sajasto in smolnato-1 črno od dima, ki ga je veter od > OBLAK FURNITURE CO. 6612 ST. CLAIR AVE. HE 1-2978 t POHIŠTVO IN POPOLNA OPREMA ZA DOM Z vsakim nakupom dobite zelene Eagle znamke Odprto dnevno do 8. ure zvečer razen v sredo do 1. pop. Mullally Funeral Home ZRAČEVALNl SISTEM AMBULANTNA POSLUGA POGREBI OD $200.00 NAPREJ 365 East 156th Street KEnmore 1-941) Petinšestdeset let nudi KSK.I Ijubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St. 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene KRANJSKO KATOLIŠKA m SLOVENSKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $12,500,000.00 Število certifikatov: 47,900 Ce hoče? dobrn sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — AVB AFELY ANTING S • 13 Eait 185th Itraat 35000 Euclid Avenua 6235 St. Cloir Avunu« Cleveland, Ohio KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kier se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprelema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $500.00 do $15,000.00. K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutril STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, III. Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil. )glasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime. Ogled je popolnoma neobvezen! AMERIŠKA DOMOVINA Cleveland 3, Ohio F BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE IN LJUBLJENE MATERE MARY GERM ki jo je Bog poklical k večnemu počitku 8. marca 1956 Leta štiri Vas že zemlja krije, Vaše truplo v grobu spi, ni za nas miru, pokoja, odkar Vas več med nami ni. Kakor ovce brez pastirja, čutimo zdaj osamljenost. Vsi želimo k Vam priti v nebeško veselost. Vrh višave bivate jasne, kjer težav ni, ne skrbi, sonce sreče ne ugasne, lepša zarja Vam svetli. Žalujoči otroci: , VERA, hči RUDQLPH, MAXIMILIAN in ALPHONSE, sinovi Cleveland, Ohio, 8. marca 1960. V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE MAME, STARE MAME IN TAŠČE Mary Mohar ki je zatisnila svoje blage oči dne 8. marca 1959. • Kje si, naša draga mati, več ne sliši Tvoj se glas. Oj, kako je pusto, prazno, odkar si zapustila nas. Vrh višave bivaš jasne, kjer ni težav in ne skrbi, kjer sonce sreče ne ugasne, kjer lepša zarja ne blesti! Tvoji žalujoči: JERRY, sin; FLORENCE, snaha; JERRY, Jr., vnuk Cleveland, Ohio, 8. marca 1960. r""™ —...........................r | ' v r V''', 'j / ,4 j«' ■ ' AV.V.V.SVIv". •, • .........'■ ......................... - ____MESTO NA VODI — Slika nam kaze del naselja na Kaspiškem jezeru, kjer izkoriščajo Rusi podvodna ležišča petroleja. Naselje je okoli 60 milj od Bakuja. Hiše so postavljene na jeklenih mostiščih, posamezna naselja pa povezana med sabo s cestami. V ozadju so vi dni črpalni stolpi.