VT (ili - » llBlflifMlf I9LUA fttrtto^ A. I. Najveiji Velja, n ne teto.......... $6.00 Za pol let*............... 3.60 Za Hew York celo leto .. 7.00 Za inozemstvo celo leto.T.. 7.00 GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki The Largest Slovenian Daily la the United States. Issued every day except Sunday* and legal Holidays. MT 76,000 Beaders. "PS 1 TELEFON: 2876 COETLANDT. Entered as Second Class Hatter, September 21, 1903, at the Post Offioe at New York, N. Y„ nad« the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 COBTLANDT. NO. 155. — ftTEV. 155. NEW YOBK, FRIDAY, JULY 2, 1920. — PETES, 2. JULIJA, 1920. VOLUME XXVIIZ. — LETNIK XXVUL USPEHI KONVENCIJE A. F. OF LABOR. Tme AMEBI&KE DELAVSKE FEDERACIJE JE ISTOVETNO Z IMENOM 8AMUEL 30MPERS. — PROTI IZKLJUČITVI ZA MORCEV. — GOVORNIKI 80 GOVORILI VEČJIDEL V SVOJEM IMENU. RAZLIKA MED ANGL. IN AMER. DELAVSTVOM. Poroča Arbtur Gleason. Washington, D. f\. 1. julija. — Konvencija A. F. of L. ni bila lič drugega kot Samuel (iompers. Ta sedemdeset let stari mož je še vedno voditelj s pomnijo svojih naravnih darov. Kadar ga ni bilo v dvorani, je konvencija izgubila svoj značaj. On je zelo premeten in mojstrski načeli k. Po mnenju delegatov je vpriroril obupen boj proti napadu na organizirano delo. čeprav je bil napad razširjen na eelo deželo. Open shop, sodišče v Kansasu, Eseli-Cummings železniška postava, vso to je ojačilo njegovo stališče in ugotovljena stvar je bila, da bo izvoljen zopet predsednikom. S seboj vred pa je po-vedel k zmapi tudi verne služabnike svojega eentralnega stroja. Slabe strani Gompersa sr bile pozabljene vspričo simpatij za njegovo dolgoletno karijero i:i premostilo se je vse težkoče Vspričo žalosti, katere je bil deležen v svojem privatnem življenju. Vsled tepa je konvencija nanovo izvolila moža in njegove omejitve. S tem pa še ni rečeno, da je požrla svojo politiko. Ni mogla še i adalje omalovaževat: kolektivne sile železničarjev v federaciji in izven nje. Z veliko večino glasov je sprejela princip Plumbovega načrta za vladno lastninstvo ter demokratično obratovanje železnic proti volji Gompersa. Konvencija je tudi porazila stroj, ko je zahtevala odločilno akcijo proti izključitvi crneev od strani ene izmed narodnih organizacij. Zmagala je tudi v zahtevi, naj se poročilo izvrševalnega odbora razpošlje pred letnim sestankom, da bodo delegati lahko vedeli, z& kaj naj glasujejo. Nadalje je konvencija zmagala v svoji zahtevi, naj se skliče konferenco unij za produkcijo in razdelitev živil, s čemur se bo brez dvoma ustvarilo nov department v federaciji. Na kratko rečeno lahko ustvarjajo delegati politiko če hočejo in vrste članov federacije lahko kontrolirajo delegate, če so posamezni člani dosti ogorčeni proti počenjanju sedanjih glavarjev federacije. American Federation of Labor je prav tako reprezentativna ameriška naprava kot tie republikanska stranka. (Ta je pa res reprezentativna !) Kar se Je zgodilo z delavskimi organizacijami, se je zgodilo s skupinami državljanov vsepovsod. Delegati so večinoma lUačani uradniki različnih unij. Držali so svoje urade pet, deset ali petnjast let. Težko bi hilo najti pol ducata delegatov v eeli konvenciji, ki bi bili pripravlejni vrniti se nazaj v rov ali v tvornico. Nnsa ameriška politika obstaja iz velike večine, ki ne posveča politiki nikake pozornosti ter notranje skupine, ki ve, kaj hoče. Ta notranja nk^pinah o<"e ostati v uradu do konca svojega življenja ter te centralizira v stro, ki daje izraza volji oseb v tej skupini. Konvencija nikakor ne predstavlja v splošnem mnenja mase delavcev. Ko je John Lewis, predsednik 1'nited Mine Workers, glasoval proti resoluciji, tikajoči se priznanja sovjetske vlade v Rusiji, je več kot gotovo, da je dal izraza svojemu osebnemu prepričanju, ne pa onemu večine premogarjev. Ko je Lewis glasoval za nomini-lanca v izvrševalni svet ter proti možu, katerega bi železničarji radi videli v uradu, je zopet plasoval koi političen uradnik, ne pa kot in-duKtrijalni delavc. Lahko se re^e, da bi delavci lahko izvolili drugačne delegate in da bi moral izvrševali!i odbor napeti drugačne strune, če bi se delavci v resnici brigali za to. Ce bi kaka krajevna unija kaj takega storila, bi seveda takoj izgubila svoj carter. Centralni mednarodni u-ladniki federacije bi odslovili eno unijo za drugo. Več milijonov ljudi more le v redkih slučajih dati izraza svoji volji v doslednem in utcmeljenem predlopn. Razlika med angleškim in ameriškim delavstvom ne obstaja v značaju splošne mase delavstva. Povprečen ameriški delavec je inteligenten, prijateljski in pripravljen na spravo. Ivi o je tudi angleški, a on ima nekako petdeset voditeljev, ki predstavljajo vse vrste in barve misli ter imajo ideje in moč, da jih prestavijo v dejstvo. Angleški način je oditi naprej a pred^tražami ter imganjati omahljivee z bičem ter konsotidirati postojanko na novi t o-* k i. ki je daleč pred staro pozicijo. Dogodki sami po*ebi bodo zahtevali neprestano menjavanje v politiki American Federation of Labor. 0e bo angleška izkušnja le v mali meri uplivala l.a politiko ameriške-federacije, bo vključevala politika slednje direktno politično reprezetacijo v kongresu in ob-č i nagih zastopih, ustvarjenje industrijalnih mesto strokovnih unij ter organiziranje neizurjenih in napol izurjenih delavcev v takih industrijah kot je naprimer jeklarska. Plačani agitatorji ne morejo pojasniti nemira med delavci. Delavci zahtevajo nov status. Ko bodo postali dosti odločni, se bo American Federation of Labor pomaknila naprej z njimi vred. Konvencija v Montrealu je videla pričetek tega gibanja. DEMOKRATIČNA KONVENCIJA. BLOKA PROTI NOMINACIJI McADOO, NISO MOGLI VSTANOVI TI. — ADMXNISTRACTJSKE SILE NA DELU. — DANES SE BO VRŠILO GLASOVANJE. — DEBATA ZA PLOTFORMO. — SPO PADI GLEDE IRSKEGA VPRAŠANJA IN PROHIBICIJE SOCIJALISTIČNI OTROCI PAKADIKAJO V BERLINU. VES SVET NAJ BO SUH, PRAVI LIGA. TURKI PODIJO GRKE ZA SEBOJ. POLJSKA ARMADA SE NAGLO UMIKA. V Ameriki ne more biti prohibici- Čete Kemal paše so zmagale pri je, dokler bodo druge države trgovale z žganjem. Ravnateljski svet protisalonske Lipe v New Yorku je na svoji letni konferenci med raznimi drugimi odloki sprejel tudi tale odlok: — Mi smo nadalje spoznali, da nc bo v Združenih državah tolike časa mogoče uvesti prohibici-je, dokler bodo drugi narodi trgovali s pijačo. Mi vsledtega odobravamo stremeljenjc narodne organizacije, ki namerava po celem svetu razširiti prohibicijsko propagando ter ji tempotom obljubljamo svojo podporo. Včeraj so konferirali tudi člani uradniškega štaba Anti-salonske Lieg. Vseh skupaj jih je bilo petdeset. Sestavili so natančne načrte potom katerih bodo okušali preprečiti izvolitev vsakega kandidata zr kako odgovorno mesto v Združenih državah, ki ni posebno naklonjen suhaškemu gibanju. Predsednikom newyorske lige je bil izvoljen Rev. dr. Davis James Burrell. Pergami. — Grki 4o baje izgubili nad deset tisoč mož. Carigrad, Turčija, 1. julija. — Vse mesto je navdušeno, ker so turški nacijonalisti premagali Grke pri Pergami. Čete Kemal paše so prodrle do Panderme, ki leži šestdeset milj jugozapadno od Carigrada. V roke jim je padlo več tisoč jetnikov. V vseh poročilih, ki prihajajo iz Poljske in Rusije, se glasi, da se Poljaki umikajo. Varšava, Poljska. 1. julija. — Poljske čete na boljševiški fronti so izpraznile Mozir in Kalenko-viez. soglasno z oficijelnim poročilom, katerega je poslal glavni stan poljskega armadnega stana. Pravijo, da so to storili vsled tejra, da skrčijo fronto, ki jc baje Srn Francisco, Oai.. 1. julija. — Celo noč so se posvetovali delegati, da ustvarijo kombinacijo za poraz W. McAdoo, Te konference so b:Ie brezuspešne, kajti ni se jim posrečilo dogovoriti se glede kandidata in edini uspeh je bil, da jc postal še bolj trden njih sklep, da ustrajajo na svojem stališču, če ne drugače, pa vsaj z blokom nasprotnih glasov. Da uničijo delovanje teh č?t, so administracijske sile iskale *a-kozvanega črnega konja, ki bi mogel uničiti kombinacijo ter prodreti pri končnem glasovanju. Pravijo, da je podpredsednik Marshall načelnik kombinacije proti McAdoo-a. Tomaž Taggard, načel-rik delegacije iz Inditne, se ni udeležil tozadevnih konferenc. Upanja na glasovanja še tekom današnjega dne so bila precej velika, ko so se zbrali delegati k četrti dnevni seji. Oster boj glede deklaracije, tikajoče se Lige narodov, o kateri hočepo Wilsonovi pristaši, da jo sprejem konvencija tako kot jo jc predložil predsednik, je tako zelo zavlekel delo programskega odbora, da je malo upanja, da bo prišlo do glasovanja pred jutrišnjim dnem. Programski odbor je bil zaposljen do zgodnje jutranje ure z planko glede Lige ter se zatem razstal za par ur do desetih zjutraj, ko so se seje zopet pričele. Člani odbora so izrazili upanje, da bodo zamogli še tekom današnjega dne predložiti konvenciji svoje poročilo, a ker je pričakovati ostrih spopadov glede irskega vprašanja in prohibicije, je malo vrjetno, da bo mogoče dovesti do prvega glasovanja pred jutrišnjim dnem. Glasovanje glede predsedniške nominacije se bo vršilo šele tedaj, ko bo sprejeta platforma. Velika odkritosrčnost je vladala pri debati v odboru za platformo, katere debate so se uledežili senator Glass, W. Brvan ter senatorji Walsh, Pominerenne in podpredsednik Marshall. Grki že dva dni niso izdali no- predolga. FRANCOSKI PREDSEDNIK SE JE VRNIL V PARIZ. TURŠKA DELEGACIJA ODGOVORILA ENTENTI, bdločen protest proti odstopitvi Tradje in S mirne. — Priznanje norih držav. Parit, Francija, 20. junija. I Turška delegacija je odgovorila zaveznikom Izjavila je, da Turčija jni odgovorna za vojno ter pri-lala nove države — Poljsko, Četo in Jugoslavijo ter ne lost Armenske. Nadalje je Franciji protektorat nad in Maroko, neodvisno«! Mesopotamije in Palestine, se odpoveduje vsem svo-do Libijskega otoč- Odločno pa protestira proti pri-klopitvi Vzhodne Tracije in Smir-ne k Grški, češ, da je to čisto turško ozemlje ter da bi bili v tem slučaju Turki oddaljeni komaj za kanonski strel od Carigrada. Poleg tega ima pa tudi Grška iiborno armado in mornarico, do-čim o kaki turški armadi in mornarici ni niti govora. BRZI PARNIK "REGINA" (Llyod Sabaudo proga) odpluje ▼ Genovo dno 17. JnHja. Cena do Trata vitevži vojni davek $«.50, do Ljubljane vitevži vojni davek 986.60. Kdor ieH s tem parnikou nd*b-no in bno potovati, aaj nam takoj Pariz, Francija, 30. junija. — Predsednik Dcschanel se jc vrnil ■J danes zjutraj iz Normandije v Pariz, kjer je počival več tednov. Pričakovati je, da se bo posvetoval predsednik z ministrskim pred sednikom Millerandom glede konference v Spa. nakar se bo najbrž v teku par dni vrnil na deželo. Par dni pozneje pa se bo zopet vrnil za stalno v Pariz. Zdravstveno stanje predsednika Deselianel se smatra za zelo zadovoljivo. .PETT1SOČ URADNIKOV IZGUBILO DELO. henejsa uradnejra poročila, pa tudi turškim listom ni dovoljeno objavljati vesti, ki so Grkom sovražne. Sultan se je posvetoval s presto lonaslednikom in ta je pozval Visoko Porto, naj pri zaveznikih protestira proti cenzuri. Ravnatelj zaveniške cenzure je odvrnil, da nacijonalisti niso v zvezi s Cari- Kovjetne čete v sektorju Bo-brujsk so se zbrale pod kritjem artilerijskega ognja. V bližini Ki-čina so Poljaki porazili močan oddelek nasprotnikov ter zajeli pri tem štiri topove in večje število strojnih pušk. Zapadno od Zvijabla so boljše-viške kavalerijske čete generala Pudenija prodrle poljsko fronto gradom ter da vsledtega niso po- in poljska infanterija se je mo- CENA MESU SE REDNO VIŠA. Prodajalci na drobno nočejo več kupovati boljših kosov govedine. Tudi drugo meso dražje. ročila. ki pridejo tja prav posebne zanesljiva. , Nacionalistična zmaga je bila 4 Brusi ter drugih mestih Male Azije objavljena potom posebnih plakatov. Plakati naznanjajo, da je padlo najmanj desettisoč Grkov ter da jih je skoraj ravnotoliko vjetih. V Carigradu sicer smatrajo te številke pretirane, vendar je poročilo o nacionalistični zmasri najbrže resnično, ker Grki trdovratno molče. V Carigradu rekrutirajo Grki ljudi vseh narodnosti, vključno Turke. Posedaj je že precej Armencev vstopilo v njihovo armado. — rala umakniti, čeprav se še redno vrše številni boji s sovražnikom, ki prodira. V okolici Zepjetovska je bilo v boju devet divizij kavkaške ka-valerije, ko so poljske čete zavrnile napad sovjetnih čet v oni o-kolici. Cene govejega mesa boljše kakovosti so v zadnjem času skoraj nevrjetno poskočile. Veliko prodajalcev v. New Yorku je prenehale kupovati goveje meso; izjavili so, da ne morejo prodajati stekov in govejega mesa za cene kot jih zahtevajo velekilavničarji. Neki zastopnik mestnega de-partmenta za trge je izjavil, da ho prišla cena steku na dolar za funt. Veliko tvrdk je v svojih prodajalnah oglasilo, naj občinstvo ne kupuje več govejega mesa ČUDNA ZAPUŠČINA. Washington, D. C., 1. ulija. — Pettisoč uslužbencev zvezne vlade, ki so bili v glavnem zaposleni v vojnem departmentu, so stavili včeraj, ko je poteklo fiskalno leto, z zveznega plačilnega seznama. Pred vojno je imela zvezna vlada zaposljenih 40,000 uradnikov, med vojno pa stotisoč. To število hočejo polagoma skrčiti na 65,000. KOLIKO JE NEMČIJA DOLŽNA? Borisu, Nemčija, 03. jonija. — Finančni minister Wirth je izjavil danes pred proračunskim odsekom ▼ državnem zboru, da znala dolg Nemčije 250,000,000,000 DENARNE POŠILJATVE V ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po eeli Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi Včeraj smo računali za pošilja-tve italjanskih lir po sledečih cenah: 50 lir 100 lir 300 lir 500 lir 1000 lir $ 3.70 $ 6.80 $20.40 $32.00 $6100 Vrednost denarju -sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Mi računamo po eeni istega dne. ko nam poslani denar dospe v roke. Denar nam jo podali najbolj po Providence, R. T., 29. junija. — Občinski svet je danes soglasno odklonil zapuščino v znesku 10 tisoč dolarjev, koje interesi naj bi soglasno z zadnjo voljo grofa Pao-la Bajotti iz Turina pripadali neki mladi ženski v Providence, kt bi bila stara dvajset let, hčerka navadnih ljudi ter po svojem obnašanju ter družinskih zadevah njabolj usposobljena dobiti ta denar. Župan Gainer je izjavil, da je v mestu več kot sto takih deklic in da je popolnoma nemogoče odločiti se za pravo in to prav posebno raditega, ker bi bila najbolj vredna preveč ponižna, da bi se oglasila. ČIKAŠKI LIST SE JE PODRAŽIL. krmil. Nadalje je navedel pomanj kanje poljedelskih delavcev ter urejene razmere na železnici. Prodajalci mesa na drobno so v resnici izgubili -v zadnjem času dosti denarja, ker sc računali svojim odjemalcem, v upanju, da jih ne izgube, stare cene za goveje meso. USTAfil NA HAITI PORAŽENI. Kingston, Jamaica, 30. junija. Soglasno s potniki, ki so dospeli semkaj iz Por^-au-Prince na Haiti, so navalili banditi na glavno mesto republike. Zažgali so vč poslopij v mestu, a mornariške čete v Združenih državah so napravile zopet red potem ko so ubile voditelja cele ikspedicije. Glasi se, da vodijo gotove ose- ter naj tako "prisili velekapitaliste be v inozemstvu gibanje, kojega k znižanju cen. t namen je strmoglavi jen je pred- ~ . ..... . . sednika republike Haiti. Oni, ki Cena boljših kosov govejega' . ,. . . . TT . . , , ... ° , \ , simpatiziraio z ust asi na Haiti, pa mesa je tekom zadnjih treh ted-l , . * w . » * . .... . , . se boje stroge cujecnosti a meri- nov poskočna za petnajst centov j , , . ... . . , , . _ . skih cet, ki se nahajajo na otoku, pri funtu, kar pomenja, da se je f zvišala za celih 70 odstotkov. Okrajni zastopnik veleklavni-čarja Swift & Čo. je navedel veliko vzrokov za to velikansko po-draženje cen govejega mesa. Rekel je, da manjka živine, ker se živinoreja še ni opomogla od velikih pošiljatev v inozemstvo. V ENEM ME8E0U 62 ŽRTEV. Tekom meseca junija so avtomobili povzročili v mestu New Yorku dvainšestdeset smrtnih slučajev. Lansko leto v istem mesecu jih Na drugi strani pa tudi manjka'je bilo sedeminpetdeset. Chicago, 111., 28. junija. — Prihodnji teden bodo začeli prodajati tukajšnji Hearstov dnevnik "Herald" and "Examiner" po tri cente iztis. Dosedaj je v4jal dva centa. NEMČIJA JE IZROČILA ZEP-PEUNA. London, Anglija, 1. julija. — Danes so Nemci izročili Angliji Domestic Portal Money Order, ali Isvoj naivcci« vodilni balon Zeppe-pa Hew York Draft. linovega sistema L-71. Zgrajen je _ _ j bil leta 1918 z namenom, da bom- T*rdk» Frank Sakser, ibardini New York. Balon je 300 n Oortlandt St, Vow York M. .T čevljev dalj« od onih balojiov, ki _ ao bombardirali London, • | Premisliti dobro, komu boste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke, Sedaj živimo v času negotovosti in zlorabe, vsak skuša postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Bazni agent je in zakot* ni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju. V teh Saših se stavijo v denarnem prometa nepričakovane za« p reke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malini neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljn« be, je veliko vprašan je. Naše denarne poiiljatve se zadnji čas po novi zvezi in na novi način primerno sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zane* Ijiro izplačujejo. Včeraj smo računali za pošiljatve jugoslovanskih kron po sle4 dečih cenah: 300 kron .... $4.95 1,000 kron .... $ 16.00 400 krgn .... $6.60 6.000 kron .____. $ 80.00 600 kron----$855 10,000 kron____$158.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepri^ kovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene prej. IG računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dospel ▼ roke. « Denar nam jo poslati najbolj po Domestio Money Order, ali p« Mow York Bank Draft. Tvrdka Frank Sakter, 82 Oortiandt 81, New York, N. Y, fsx >V>> X:: ~ UiusUfiift im m __ GLAS NARODA, 2. JUL. 1920 \ \ " GLAS NAHODA (SLO VC Nt AN DAILY} Own«d and Published by SLOVEHIC PUBLISHING COMPANY ^ FftANK IAKIER. Pr«*ld*nt (a corporation) LOUIS BENEDIK, Treasurer Plača of Bual naaa of th« Corporation and Addreaaoa of Above Off Icier«: <2 Cortlandt Street. Borough of Manhattan, New York City. N. Y. "Glas Naroda" Izhaja vsak dan izvzemil nedelj In praznikov. Za celo lotu volja Ust za Ameriko In Canado Za pol leta la iotrt leta Za New York za celo leto za pol leta 13.50 Za Inozemstvo za celo leto 17.00 •4-00 $7.00 Dopisi GLAS NARODA (Voice et the People) Issued every day except Sundays and Holidays Subscription yearly M.00 Advertisement en agreement Dopisi brez podpisa in oeebno*tl *e ne prlobfujejo. Denar naj se blagovoli poiiljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da. nam tudi preji-nje blvalift^e naznani, da hitreje najdemo naslovnika. GLAS N A ft O O A Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York. N. Y. Telephone: Cortlandt 287« Cene ob konca Državljanske vojne. Cen*1 so pri«*ele padati, ko se je končala Državljanska vojna. Zakaj pa sn se vzdržale na svoji višini in še celo poskočile koncem bvetovne vojne? To jo povsem naravno vprašanje. Odgovor pa je mogoče najti v veliko vrčjem pritisku, kateremu je l>il izpostavljen svetovni indu-strijalni in finančni položaj v letih, ki so ravnokar potekla. Prvo veliko padanje een leta 1865 je bilo pripisovati pr^priea-i'ju od strani trgovce\ in industrijalcev, da se bliža konec vojne. To pa j»* bil le manj pomemben faktor v splošnem položaju. Resnica je, da so bile severne države v stanu še nadalje vršiti svoje trgovske odnošaje z ostalim svetom in da ni bil sever v veliki meri odvisen od juga z oziroin na proizvode, z izjemo bombaža. V easu, ko se je vojna dejanski vršila, je bil sever v stanu zgraditi svoje Izdelovalne industrije ter povečati obseg svoje trgovine v številnih ozirih. Kljub padanju denarne vrednosti, ki se je vršilo skozi vojno in več let pozneje, je bila prosperiteta med narodom velika in splošno je prevladovalo čustvo, da se bližajo dobri časi. Industrija se je z«>io širila v severnih državah takoj po zaključku Državljanske vojne. Iznajdba strojev, s katerimi se je prihranilo ro«"no delo in katere -e je uporabljalo v delavnicah in na polju, je povečala produkcijo "er obrnila delavske sile v drugo smer. V splošnem je bil glavni znak let, ki so sledila Državljanski voj ni, razširjenje trgovine in industrije. Otvorjenje srednjega zapada je hitro napredovalo in obširna ozemlje bogatili dežela je pričelo proizvajati več živil kot pa jih je potrebovala dežela. Tudi jug je rudil zadosti polja za trgovska in indnstrijalna podjetja in čeprav se se nekatera slednjih izjalovila, vendar ni bila ustavljena prosperiteta severa. Ekspanzija, ki se je konečna razvila na nenormalen način, se je nahajala v spremstvu najbolj divje vrste špekulaeij in pojavila se je reakcija, ki se je končala s finančno paniko leta 1873. Ta panika pa >i imela nobeno?« materijalnega učinka na cene živil in drugih potr»:#"-*in in začasna stagnacija je bila ustavljena leta 1878, ko se je > • ričelo izplačevanje v gotovem denarju. Naraščanje een i- kom vojne je sorazmerno odgovarjalo povečanju množine papirnatega denarja, ki se je nahajala v prometu, prav kot je naraščanje tekom svetovne vojne odgovarjalo povečanju bančnih kreditov. Kot z.» .-ečeno, se je država polagoma prilagodila svoji valuti po Državljanski vojni. Danes pa stoji pred veliko večjo ralgo, da se namreč piilagodi svojim bančnim kreditom. Po Državljanski vojni smo namreč imeli le eno samo deželo, koje produkcijske sile so bile le malo oslabljene, dočim je danes celi svet ubog ter razorganiiran vsled dolgih let uničevanja. (v bodo visoke »ene trajale še naprej, _ kar enostavno pome-nja, da se vrednost dolarja neprestano menjava, — ali če bosta povišana produkcija obrnem z varčnostjo dovedlo do povišanja vrednosti dolarja, — to so vprašanja, glede katerih si izvedenci na tem polju ostro nasprotujejo. Osemurno delo. Misel o osemurnein delavniku je stara že >koro 300 let. Prvi je to misel sprožil škof Amos Comenskv leta 1632. V osemnajstem sto letju je propagiral slo\eei francoski mislec Helvetius in za njim veliki nemški filozof Kant. V devetnajstem stoletju ga je uvedel nemško švicarski državnik in pisatelj Henrik Zsehokko v neki vasi v Švici kot delavni čas za tamošnj« delavno ljudstvo ki je delalo po geslu: vsi za enega, eden za vse. To je torej predzgorrovina boja za osemurno delo. Nato je pričelo dekustvo vsega organiziranega sveta nizprosen boj za uvedbo ose m urne ga delavnika, ker je uvidelo in spoznalo za delavce tnko škodljivo izkoriščanje mas. Leta 1866 se je izrekel splošni ameriški kongre« v Baltimoru prvič za zakonito u \ cd bo osemurnika. Enak sklep je napravil tudi mednarodni kongres internaeijoriale v Ženevi. Dvajset let potem, leta ^888, je postavil Mneriški delavski kongres prvi maj za dan propagande *a izvedbo tsemurnega delavnega časa v celi Ameriki, leto pozneje, leta 1889, pa je sklenil socijalislični kongres v Parizu, da velja prvi maj kot dan propagande za osemurno delo za vse države sveta. V dne od 6. do 12. avgusta leta 1893 je mednarodni soeijalistični kongres v Cu-rihu sprejel resolucijo, ki se je razširila po vsem svetu, kjer se je nahajalo organizirano delavstvo. In pričele so se obširne propagande za uresničenje te delavske zahteve, ki smo jo mi šele ob preobratu izvojevali, in to po večini v vseh evropskih in izvenevropskih državah. Irska bo imela dva seituLa, a če ne bo zadovoljna, dobi lahko se našega za nameček. # * * Gibanje za povratek na farme bi lahko imelo velik uspeh, če b; vrnili na farme vsi oni, ki pozivajo na to. * * * Povsem odveč je reri, da bo Mr. Brvan govoril v San Francisco. ostuje izjaviti, da se bo nahajal tam. ■ • • • Nadaljni dokaz, da ni svet nič drugega-kot teater, je vsebovan v dejstvu, da ima naš denar skoro isto nakupno silo kot ga imajo tankovci, Jtatere se izmenjava na odru. • o * Pritožba vzbuja ponavadi več zaničevanja kot pa simpatije. # « * Zvutks imajo le stalo prijateljic. ljubezen jim veliko bolj ugaja. Moxham, Johnstown, Pa. V št. 148. z dne 24. junija je izšel v Vašem listu dopis iz te naselbine, v katerem neki podpisani "opazovalec iz Moxhama" zliva svojo modrost. Ker bi čitatelji, ki ne poznajo tukajšnjih razmer, skoro smatrali tega dopisnika za naprednega in zavednega človeka, sem sklenil opisati početje in zagrizenost par tukajšnjih klovnov in sahrbtnih razdiralcev vsake koristne ideje in napredka. Pred enim letom so v tej naselbini prenovili društveni dom, ki je bil prej lastnina društva Triglav št. 82 SNPJ. Ker je pa bilo popravilo in povečanje doma v zvezi z velikimi stroški, je društvu Triglav pozvalo še ostala društva, to je društvo Pomočnik št. 2 SDPZ., Slovensko Godbo ter pevsko društvo Jugoslavija, da pristopijo kot solastniki tega doma pod pogojem, da vsako teh društev prispeva sorazmerno denarno pomoč, in pod pogojem, da bo ta dom njih skupna lastnina pod skupnim čarterjem ter da bodo društva v njem enakopravna. Vse'to se je v resnici zgodilo, vendar dom bi bil brez dvoma propadel ali pa vsaj prešel pod tujo oblast, da ni Slovensko Hranilno in Posojilno Društvo iz Conemaugh priskočilo na pomoč ter dom s tem rešilo, da je posodilo $3000, ko je bila že skrajna sila. Tako je ostal doni v slovenskih rokah. Gospod do danes ni vpisal kot delničar. Ker pa število delničarjev polagoma vseeno raste, je gospod opazovalec začel s svojo zdražbo pri posameznih, osebah. Pozabil je zapisati, zakaj naj se jih ven vrže. Naj bi vendar povedal vzrok. Zadruga je inkorporirana po zakonu države Pennsylvania© in zakon vse take organizacije varuje s tem, da precej hudo kaznuje pro-tiagitatorje, ki delajo namenoma proti istim. Vedi, da se lahko s svojim vmešavanjem vjameš. za kar se boš bridko kesal. Mi bomo odslej pazili na vsak tvoj korak in kakorh'itro zasledimo, da nam kdo dela zapreke, bomo ž njim sodnijsko postopali. Kar se tiče gospodičen pevk, ti svetujem, da rabiš nekoliko lepših izrazov o njih. One so požrtvovalne in zaslužijo vse priznanje kot narodno zavedne Slovenke, ki jim jih je le malo para. Drži svoje umazane roke in izraze proč od njih, ker drugače se boš temeljito opekel. Rojaki v Moxhanm, naš namen je, da delujemo roko v roki, na ta način postanemo nekoliko bolj močni. To je priporočljivo v vseh ozirih, bodisi radi doma ali bodoče zadruge. V domu imamo štiri društva, ki lastujejo dom, dva podporna, eno pevsko in godbo. Vseh teh društev je dolžnost delovati, da se bodo dolgovi doma zmanjšali, zato je tudi potrebno. Peter Zgaga Cene so začele padati. Neka punca je tožila bogatega bankirja za tridesettisoč dolarjev, geš, da ji je ukradel srce, sodišče ji je pa prisodilo le en tisočak. • * • Posi v domovino stanejo zana-prej deset doiarjev. Da, vedno več stane ostati v tej deželi in vedno več stane zapustiti to deželo. • • • — Strašno, mojega moža po cele dni ni doma. — To se že prenaša, toda jaz sem reviea. Moj je pa vedno do- opazo valeč, to je tisto društvo, j da se da vsakemu društvu prili-proti kateremu si vedno imel do- ka, da nekaj napravi. Pevsko dru- sti govoriti. Tudi posamezni rojaki so prispevali vsaki po svoji moči s tem, da so kupovali domove bonde ter tako dom rešili. Go-sfHxl opazovalec, koliko si jih ti kupil ? Ko se je doin uredil, so se omenjena društva nastanila v domu kot solastniki ter je šlo še dosti dobro, ker vsako teh društev je skušalo na najboljši način slu-šiti domu. Ker pa ima pevsko društvo Jugoslavija brezdvom.no najboljše moči, so se iste črpale o priliki veselic za razne predstave na odru kot igralske moči. — Pred enim mesecem pa si je zaželelo pevsko društvo Jugoslavija prirediti koncert z igro "V Ljubljano jo dajmo'', z namenom, da si o pomore nekoliko svojo lagajno, da bo za moglo redno plačevati stalne mesečne izdatke, to je pla čo za pevovodjo in druge potreb ščine, kar društvo potrebuje. Naenkrat je vstal opazovalec ter široko povedal navzočim peveem in pevkam, da nimajo nič bisnesa na odru in da je to oder " Dramatičnega kluba", to je kluba, o katerem ni nobeden vedel, da sploh eksistira še kakšna peta skupina. Cela zadeva se je sporočila direk-toriju doma. Ta "self made" di rektorij je soglasno sklenil, da ako hoče pevsko društvo prirediti igro, naj plača za vsako vajo po $1.00 ter ako igro vprizori, pa nadaljnih $15.00 za porabo odra. Iz tega je umevno, da je ta "self made" direktorij vrgel poleno pevskemu društvu pod noge z na menoni ga uničiti, pa naj si bo na eden ali drug nax'in. To početje par zagrizencev je rodilo zlasti pri pevkah odločen odpor in posledica je, da "punce" (koi jih integilentni "opazovalec" naziva) niso hotele v njegov klub vstopiti. Sedaj pa naenkrat joka, da bo šel dom rakom žvižgat, in skoro je to verjetno. Tudi namiga va, da naj bi se gotovim rojakom pokazala vrata. Kaj ne, to bi bilo lepo, in opazovalec bi sedel v domu kot kralj ter ukazoval! Ampak vedi, da kdor drugim jamo koplje, sam v njo pade. Pazi, da ne padeš! Tvoj namen si ti ue bo nikdar posrečil, ampak "Jugoslavija" bo postala še bolj čvrsta in močna, pa tudi če bi imela iti na tvoj ukaz oropana iz doma. Dopisnik omenja, da "smo" vstanovili zadrugo in da je prostor že zarentan. Da bo šla stvar bolj uspešno naprej, svetuje v dopisu, da naj se par ljudi, ki so isto vstanovili, vrže iz zadruge. Da se je zadruga vstanovila, oziroma da se vstanovlja, je res, ampak ne po dopisnikovi zaslugi, ker on še do danes ni njen Član, dasi omenja v dopisu, da "smo" vstanovili. Iz gotovih virov vemo, da sta da sta opazovalec in njegov prijatelj, oba pristna oboževalca blažene nemščine, pridno pri rojakih protiagitirala ter ljudi odbijala s tem, da sta jim pripovedovala, da z zadrugo sploh nič ne^bo in sta na ta način agil-nemu odboru za zadrugo marsikaterega rojaka oOirla, da »C & štvo naj goji petje, igre, dekla-macije, vodi naj knjižnico itd. Ob veselicah, pa n«jj bodo iste za dom ali za kako posamezno društvo,, naj sodeluje. Istotako naj služi godba. Podporna društva naj prisostvujejo prireditvam s svojim članstvom in uspeli bo gotov. Direktorje naj vsako društvo izvoli iz svoje sredine zmožne in pametne člane, da bodo vodili pravilno račune in vzdrževali hišni red. Ta odbor naj se ukvarja kot je tu gori omenjeno, ne pa kozlov streljati in "klubov" vstanavljati kar na svojo pest. Navada pri domovih je, da odbor izdaja tri-, šestmesečne in celoletne račune na svitlo. Pri nas tega ni bilo še nikjer poročano, odkar dom obstoji. Opazovalec naj s svojim "self made" klubom odjadra, (»dkoder je prišel ter naj se poboljša, da zopet postane dober član človeške družbe. Mir bo zopet med nami. Obenem mu svetujem, da mojo osebo pusti pri miru kot sem jaz njega in vsakega drugega, ker povoda ni za to. Ravno jaz sem se najmanje vmešaval v domove zadeve, a ker se me hoče s silo pritegniti v ta vrtine, sem bil pri-moran napisati teh par vrstic. Konsumna zadruga do danes dne 28. junija 1920 še nima najetih prostorov in ni še gotovo, ako jih dobimo. Opazovalčevo poročilo ne odgovarja resnici. Ko bo ta zadeva urejena, se bo sklicala skupna seja vseh delničarjev, na kateri bo podano obširnejše poročilo in storjeni razni ukrepi za nadaljni razvoj. Da pa bo to težko delo, ki ga ima odbor ravno sedaj vršiti, je potrebno, da pridete s pametnimi in premišljenimi na sveti ter na ta način vzpodbudite odbor k nadaljnemu delovanju, ne pa kot svetuje "opazovalec iz Moxhama", da se jih ven pome-če. Ako pa želite, da se voli drugi odbor, sem jaz za svojo osebo tudi za toin vesel bom naslednika, ako bo imel kaj več uspeha kot sem ga imel jaz. "Opazovalec" mora pa postati delničar, predno IV) imel besedo. Streljanje izza plota je delo strahopetca in kdor ima široko vest, se podpiše s polnim imenom kot se podpišem jaz. Pa brez zamere! Andrew Vidrich, tajnik Moxham Slovenian Cooperative Association. Dodatek. — V kolikor mi je znano, bo pevski zbor "Jugoslavija" napravil svoj piknik na prijaznem prostoru na Hogback na prostorih Mr. John Kuken bergerja v nedeljo 18. julija. Že sedaj opozarjam rojake na izvan-rednost tega izleta, ker na to prireditev bosta povabljena še dva pevska zbora. Zbori bodo skupno nastopili ter zapeli nekaj pesmi. Poleg tega bo še mnogo druge zabave. Oglas bo priobčen v Gl. Nar. Pierce, W. Va. Delavske razmere v tukajšnji okolici so zelo slabe izza stavke lanskega leu, Yeled aeaav«4aih V japonskem parlamentu so našli bombo. Torej je modema kultura prodrla tudi na Japonsko? Da, sedaj so težki, težki časi. Če greš dandanes kaj kupit, moraš v košari nest i denar, tisto kar kupiš, pa lahko v denarnici prinese š. — # . * Pomanjkanje premoga. To je pereče in žareče vprašanje. # • • Poljaki hočejo izprazniti vzhodno Galicijo. Da, seveda, najbrže bodo toliko prijazni. • » * Nova revolucija v Mehiki! Saj sem že pred nedavnim časom rekel, da bodo tam kmalo zavladale normalne razmere. • * • Vsak človek ima vsak dan eno misel in ta je, da ni nič predobrega zanj. # * • Točen odgovor. Profesorica na najvišji dekliški šoli pravi odrasli deklici, ki je zakrivila neko nerodnost: — Gospodična, vi ste prava te-lica. — Hvala vam, — odvrne ona naglo, — za vaše materinsko sva rilo. * * * — Gospod zdravnik, ali je moja žena res nevarno bolna? — Da. jako nevarno. — Hvala Bogu, da vas nisem brez po+rebe klical. • * • Iz nekega romana. ......a prostor je bil tako o- zek, da sta morala Janko in Mari ca leči, dočim je moral eden stati. • * • Pri pijančevanju je človek v pričetim otožen, pozneje pa ne ve, kaj dela. Pri ženitvi pa človek v začetku ne ve, kaj dela, pozneje pa postane otožen. # • • Za zabelo pa še to: Po treh dneh je prišel zdravnik k ženi in jo vprašal: — Kako se kaj počut i vas mož? — Hvala lepa, precej bolje, — je odvrnila. — Samo s tistimi ži valicami je bil križ. Tri je s težavo žive požrl, ostale sem mu pa morala speči. — Kakšne živalice? — No, tiste pijavke, ki ste mu jih zapisali. razmer na železnicah ni menda nobena delavska stroka tako prizadeta kot smo ravno premogarji. Ker je dela malo, preostaja do volj časa za zabavo, če bi je kaj bilo. Pierce je namreč navadna kompanijska naselbina, ki zelo malo nudi v ta namen. Okolica je posekan gozd, najboljši pašnik za koze in potikanja po tem grmov jii je Človek kmalu sit. V razvedrilo smo si pripravili male vrtove, da je vsaj nekoliko izpremembe med enoličnostjo pustih kompanijskih stavb. Tudi to veselje te kmalu mine, ko nekega jutra zapaziš, da ti je hudobna roka pokvarila najlepše med tvojimi nasadi. Berem vse vprek! Čtivo o kr ščanski ljubezni, razprave o Marksovih naukih, kakor tudi trditve učenjakov, da je človek postal iz opice. Naj bo pa prvo dvoje že kakor hoče, zadnja trditev ne more biti resnična. Ljudje se namreč preveč razlikujemo po naravi, dulju in po dejanju. Meni se. zdi najbolj vrj«tna trditev o-nih, ki govore, da je le gotov del ljudi postal iz opice. Trdim pa še Sugoaluuattska; Ustanovljena 1. 1898 Katnl. ditbmtn Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Predsednik: MIHAEL B0VANSk.GREG0H ^ PORBNTA* Poz JJfc Bit Bos 251« Conemaugb, p*. Diamond, Wsali. Podpredsed.: LOUIS BALANT. Bos 108, Pear Avenue, Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISH LE R, By, Minnesota. Blagajnik: G BO. U BROZICH, Hy, Minnesota. Blagajnik neizplačanih smrtnln: LOUIS OOSTELLO, Sallda, Gola TiImibI ZdravnBL Dr. JOS. V. GBAHEK, 843 B. Oblo Street, N. S, Pittsburgh, Pa. LEONARD BLABODBBC. . PpK 48* Ely, Minnesota. JOHN RUPNIK, S. B. Bo* 24, Bzpočfc Pa. i JOHN PLAUTZ Jr., 482-7tli Oa» * lome t, Mich. JOHN MOVERN, «24-2nd AHL, Dulstifc Minnesota. MATT. POGOBBLO, T W. Madlsoa Si« Chicago, HL JOHN OOužn, Ely, Minnesota. ANTHONY MOTZ, 0641 Avenos M. So. Chicago, HL IVAN VAROGA, 512« Natrona Alley, •Pittsburgh, Pa. RUDOLF PERDAN, 002« fSL CTlH Avenue, Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEO, 4104 Washington St., Denver, Colo. GREGOR HREŠČAK, 407 s 8th At*« Johnstown, Pa. Jednotino glasilo! "GLAS NARODA* Vse stvari tikajoče se uradnih sader kakor tudi denarne pofiUJater naj ss potilJaJo na glavnega tajnik«. Vse pritožbe naj se pošiljajo na predse&i ulka porotnega odbora. Proftnje sa sprejem novih članov ln sploh vsa adrav* olika jsprMSerala se naj poilljajo na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom aa obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" lestvici. V blagajni ima okrog 8300,000. (trlstotisoC dolarjev). Bolniških podpor, od* ikodnin, ln posmrtnln Je Izplavala £e na<2 poldrugi mlljon dolarjev. Jednota iteje okrog B tisoč tednih članov (ice > in okrog 3 tisoč otrok v Mladinskem oddelku. DroStva Jednote se nahajajo po raznih slovenskih naselbinah. Tam, kjer Jih As nI, priporočamo vstanovltev novih. Kdor želi postati daa naj ss zgissi pri tajniku Milnega društva J S K J. Za vstanovltev novih drnStev se pa obrnit« na glavnega tajnika. Novo dnidtvo se lahko vsanovl s 8 člani aH BtnlnaL Venizelosov ekspoze, , Min. predsednik Ven! zrl os je imel v grrški zbornici dolcr ^over, v katerem je razlajral mirovno pogodbo z Turčijo, ki je za vedno poražena.. Grška se razteza sedaj njo, ker so njeni potomci v dolgih tisočletjih še tako dobro ohranili ta svojstva. Kako pa pri vas love kršilce suhe postave! Pri nas je tak dogodek praznik prve vrste. Vse skupaj prileti, kar lejze inu gre. Kako veselje pa tudi vlada ob tej priliki. Vsa sreča nam sije raz , t-, , , , , ... , , _ ( iu no lkov 0toka da ne znamo prikrivati svoje za- ImljrCR in Tenedos Kta pri(,cljpna visti m škodoželjnosti pri nobeni'Grgu Dokekanez ie sicer pride' prihki. Saj tO Sta dve lepi člove-' ]Italiji, toda v sporazumu Z ski lastnosti, ki razodevata l»h - TtaIiio bo Yodila vse otoU(. memto srce m velik razum. Zali- la»„ Roda, ki bo odstopil ta. hog pa v ekonomskem oziru nista ko j, ko vrnejo An gl-J, otok Ciper priporočljivi, ker povzročata, da^min.o s svoi n /Jcdjcm tvori njiju lastnik postane kaj rad suh'avtonomno državo ki ostane sicer kot trlica. Dejstvo pa je, da čme-'p0,l turško suveriniteto, toda Tnr-reo suhec več potrebuje za vzdr- čija preda vso svojo oblast nad zevanje svojih kosti kot dobro- Sinirno Grški. .Sultanovo suvere-volen debeluh za svoj trebuh, niteto bo oznanjevala turška za-Vsekakor premisleka vredno ob stava, obešena na kraju, ki ga bo~ tej draginji. |d odoločili zavezniki- Grška bo Skoda tudi, da nimamo bande, vzdrževala s svojim vojaštvom da bi ob kaki taki priliki pove-'red v Smimi in zaledju. Smirna čali slavnost. Imeli smo jo, pa je bo imela svoj parlament. Turčija premelodijozno igrala za naša je dobila v Smirni iste pravice ka_ kosmata ušesa. .Ali hi želeli take,|kor Bolgarska v Dedeagaču. Po kot jo je čul neki tukajšnji rojak. I petih letih ima smimski parla-"Kaj bo ta banda", je, pri po ve- ment pravico zahtevati združitev doval. "Taka banda. kot sem jo z Grško. Turčija ima sedaj okoli jaz slišal v Zagrebu! Ko je zasvi-iH milijonov prebivalcev, od kate-rala, so kar šipe letele raz oknajrih je 2,300.000 nemusliraanov. in ko je tambor udaril na boben, j Turči ja ni več evropska Kila, če-je kar kamenje poskakovalo po prav ima svojo vlado v Carigradu, cesti.Vidite, tako godbo potre- * ^ ho Turčija spoštovala mirovno bujemo mi tukaj, pa da bi namiP°ff°dbo, ji ostane Carigrad, dnr leteče steklo prirezalo prt*dolge PJl vsebuje mirovna pogodba jezike in da bi nam včasih zaigra- j klavzulo, da se lahko izvršijo la tako močno, da bi kamenje o d-;-sprememba z oziroin na Carigrad, skočilo po naših trdih buticah. I posebno če Turčija ne bi spošto-Morda bi se pri kom vzbudilo |vala narodnostnih in verskih pra-vendar nekoliko več razuma. j™5 manjšin. Turčija sme imrti le Opazovalec. vojakov na zapadni obali B<>- spora. Venizelos je končal svoj go-Greenwood, Wis. jvor: Mirovna pogadba še ni pod" Rad p rime m Vaš list v roke t«-r pisana, toda bo. kakor so bile pod-pregledam novice po širnem sve |pLsane mirovne pogodbe z Ncmei- tu in dopise iz slovenskih farmer-1 jo, Avstrijo in Bolgarijo, kajti skih naselbin. ,zavezniki imajo moe in voljo, da Jaz sem se priselil sem pml zahtevajo od Turčije podpis. Po tremi meseci iz Sheboygana. Wis. j številu prebivalcev smo eden naj-Tukaj je prijazen kraj. Letina!manjših narodov na svetu, toda kaže dobro, dežja je dovolj, daj kar je vedno odlikovalo nas narod nam prav lepo zaliva, da vse lepo [je njegov duh. in njegova kultu-uspeva. Berem po listih, da imajo(ra. — po nekod malo dežja; tukaj se nimamo kaj pritožiti, ker vse lepo raste. Frank Rajk. R. R. 2. Kaj pravi ruski boljševiški finančni minister? Pettit, poročevalec "Pettit Pa" risiena", je dobil ruskega boljše-viskega finančnega ministra, baš ko se je vrnil iz mesta z ovojem raznih jedil pod pazduho. Prosil ga je za razgovor. Minister se je ustavil in rekel na kratko: Denar mora izginiti. Upam, da prihodnjo zimo milijon rubljev ne bo vreden niti ene kopejke. To je vse, kar vam imam povedati. Nato je izgi-posebej, da je morala biti ta pr-nil s svojimi jedili. — P.oljševiki votna opica zelo hudobna z malo[pravijo, da ima biti delo plačano rwvitimi možgani » Jute »atenkumi t* živila. usa BESI ssa DSSS ESS Pol ure na dan Vzemite v roke angleško knji gc ali časopis in angleškoslovenski besednjak (sestavil dr. F. J. Kern)\ Vsako neznano besedo dobite v be* sednjaku z izgovarjavo napisano s slovenskimi črkami in točnimi slovenskimi izrazi. Deljate to po ure vsak dan; v par mesecih bo ste lahko citali in razumeli angleško knjigo. Dobro je ime pri rokah še kako slovnico, ve dar je besednjak glavna pomoč neznane angleške besede. Angl ško-clovenski besednjak lahk naročite na sledeči naslov: Dr. F. J. Kern, 6202 St. Clair Avenn Cleveland, Ofcio. — Cena 5 dol jev s poštnino vred. 7 ■'-'T --— 1 11 - 111 —— Morilna zadeva ElwelL KI well ima dosti predhodnikov, kojih skrivnosti ni bilo nikdar mogoče numešiti. (Konec.) Molinrux jc obrnil po jrojfin oproiČenjn prirej pozornosti kot U? je bil v resniei človek, ki je imel nekaj posebno mirnega na s^hi. Mine. Crevette, neko pusto- f, pinatclj gledaliških iger, ki se po-1 lovko, so videli v njegovi družbi čsjo s kriminalci. Igro The Man v Eden gledišču nekega večera v Inside, v kateri se peča potrebo'januarju 1SSG. Naslednjega jutra reform ter bolj člnve#k»'ga pos-tn pi, so jo našli s prerezanim frrlom panja s zločinci, je sprejel Ilavid na tleh njenopa stanovanja na Belanco ter jo vprizoril v Crite-|Rue <'aiimart in. r»on gledifc-u leta 1908. Moli-| Osumili so Prada, a tega ni Ki-neux-a se je oglašalo kot človeka,jlc mogoče najti. Celo zadevo so ki je iivct v smrtni hiši Sing Singajdali v akte kot nadaljni neuspeh •kozi dvajset mesecev. Koncem detektivov. drugega dejanja je moral Belasco tic otler, kjer se je zahvalil v imenu avtorja, ki ni bil navzoč. I j«-1« 1914 je bil Molirieux izro- Približno eno leto pozneje pa je pribežal iz pariškepra hotela elo-vek, katerejra je zasledoval natakar. Begunec je nosil majhno že- te« v Kmir* Park State Hospital J lezno škatljo, katero je bil ukra-iu« Long Islan radi blaznosti in1 del. Ko je zapazil policijo, je pri-tsm je umrl pred tremi leti. j čel streljati s pištolo in sledila je Počenši z Manhattan Well Mi- bitka, ki se je končala s tem, da story pa prav do najnovejšega ca- pa upeli ter utaknili v zapor, ha, do modertiepa slučaja Elwella, Zpolj iz naključja sta se nahajali je bil edinolt* zadnji, ki ni takoj,dve prejšnji ljubici Prada v isti pri razkritju umora pokazal niti jt či in on je zapazil, da sta nosili najmaiifega znaka kakega moti-jnekit, katerega je ukradel on vs. Slučaj Molineux a, namreč j Mme. Crevette potem, ko jo je u-*mrt Mr*. Adams, je jasno poka- moril. Njegova razburjenost ga je zal, da je skušal zastrupijevalec i/dala in tako je prišla stvar na uničiti boarib rja iz t»*veteželjno- jtlan. Bil je spoznan krivim, »ti. Preiskava je pokazala, da je To navajanje nepojasnjenih imel kak ljubosumni mo/ki ali kaka ljuboKumiia ženska kako pritožbo z ozirom na ljubimsko zadevo boarderja. V tem oziru sta zadeva Klwella in oua Moliurux-a najbolj ozki paraleli v kriminalni zgodovini New Yorka. V slučaju Flwella pa je bil slednji tako Iju- zločinov nas spominja na dve so-razmerno moderni zadevi, ki sta vznemirili celo deželo. Prvo je obstajala v tem, da je na skrivnosten način izginila Doroteja Arnold, lepa hčerka nekega bogatega im-porterja parfumov. Droga zadeva pii se je tikala umora Elize Siegel, biinee kot profe-i jonalni igralec settlement d-'lavke. o kateri se je ii vsaka teh stvari je lahko vzbu- domnevalo, da jo jc umoril Kita-dila morilne motive. j« e, katerega je ljubila. Obe zade- Moderni Sherlock Holm osi v j \ i sta se završili pred desetimi le-NV* Yorku >o se od pričetka na ti ter sta danes še prav taka skriv-gihali k mnenju, da je Eluella u-Jnost kot sta bili takrat, bila kaka ljubosumna ženska, ne i Doroteja Arnold jc zapustila CT /en»ka večnega trikota, tem-1 dom svojih starišev na iztočni 79. ena i z številnih zvezd na lju-Vesti dne 12. decembra 1910. Nje-brntskem obzorju igralca. Več kot rs* gibanja takrat naprej sc je en teden je potekel pr»:enska. O tem zadnjem ključu bi rok»"l Sherlock Holmes ♦ -— Watson, vi nimate prav. /etisKa bi ne mogln nikdar izstreliti tako velike pištole, s tako natančnostjo. Hazventega pa ženska le redkokedaj nosi tako orožje v svoji torbici. Morilec ni bila ženska. Težko je reči, kako bi Hawk-shaw, Lecoq ali pa Lupin rešili ta najbolj skrivnostni in najbolj moderni zločin v New Yorku. Kuerhach nam pripoveduje o limoni not orir nega oderuha, po imenu Ruppreehta v Monakoveni, katerega je podrla na tla neka nevidna roka, ko je hotel vstopiti v neko majhno kovaruo v bližini svojega stanovanja. Predno j«' umrl, je zakričal: — Schmidt, Žagar, — ter večkrat ponovil, da je bilo orožje sekira. Oblasti so našle števil ne Sehmitte, ki so bili vsi Žagarji. Trije so bili izbrani za podrobno zaslišanje, a ostali so bili odpuščeni. Eden postal histeričen, ko ko mu pokazali truplo in na njegovi sekiri je bilo opaziti zr.ake posušene krvi. Ostala dva pa »4ta povsem mirno gledala na truplo in odpuščena sta bila kot ncdiilžna. Schmitt, proti kateremu m, bili dokazi tako močni, pa je z lahkota dokazal svoj neovrgljivi alibi! in oblasti so ga morale izpu- toy stitf. Pri razpravi glede možnega moliva pravi Griffiths, slavni an-gleiki kriminolog: Umor Ruppreehta je ostalj*1'«* ohlasti nikdar pojasnile. nkriWnost. Edino možno pojasnilo 'slučaji so bili naslednji: T "krrtrn ceste, a od tedaj naprej je ni ni-kdo več videl. Vsi listi V ' **enih držav so pomagali pri isk nju in isto velja tudi glede vseh inozemskih listov. — Kaj m- je zgodilo z Do vpraševali listi. Možje kot William Flynu, bivši načelnik Tajne službe Združenih držav : Sir Henry, načelnik znanega Scotland Yarda v Londonu in driuji znani kriminologi so iskali odgovor na to vprašanje, a ga niso nikdar našli. Truplo Elize Sie^d so našli v nekem kovčegu. Zaljubila se je v ntkega amerikaniziranega Kitaj-ea. dočim je bila zaposlena s settlement delom v kitajskem mestnem delu. To je bilo vse, kar je policija izvedela. Nobenega dokaza ni bilo mogoče najti, da se stavi Orijentalca na zatožno klop. Seveda je bilo dosti teorije in sicer številne. Ena teh je je bila, da je neki drugi Kitajec, ki se je zaljubil v lepo deklico, izvršil umor iz ljubosumnosti. Tega človeka pa niso nikdar našli. Kronika skrivnostnih in nepojasnjenih umorov jc bila pomnožena za nadaljni slučaj Če bi hotel človek.pisati o vseh nepojasnjenih skrivnostnih umorili v New Yorku, bi moral napol niti cele knjige ter se pečati s špekulacijami, ki nikomur ne koristijo. Treba je le vzeti eno leto in v ta namen vzamemo leto 1915 Tekom tega leta se je završilo v New Yorku osem umorov, katerih Ti skega zraka. To je resnica! Ta mlada zemlja osveži in poživi človeka. Podaljšali smo svoje bivanje v' Pragi za en dan. ker snio hoteli pogledati nekoliko po mestu in se posloviti od prijateljev. Popoldne smo bili povabljeni na predavanje v Masary kovi "Akademiji dela". "Akademija dela" je moderna češka ustanova, morda edina te vrste. Ustanovljena je bila z zakonom l dne januarja 1920. Zakon je bil sprejet enoglasno. Namen "Akademije dela" je, organizirati tehniko, to je organizirati vse delo tako, da se pospeši produkcija. Vse iznajdbe in po poskuse na ciničnem polju skuša *'Akade ja dela" čim preje uveljaviti; :• biti hoče bogastvo zemlje a ii. ravne sile, da ž njo povzdigne 1 i^ostanje republike; istotako hoče sposobnost naroda organizirati tako, da se pospeši razvoj industrije itd. "Akademija dela'' nosi ime prezidenta Ma-sarvka, ki je daroval 1 miljon kron. da more razviti svoje delo. Poseben statut jo deli v več skupin; v teh skupinah so strokovnjaki. ki preiskujejo posamezne stroke tehnike in skušajo porabiti, kaj se jim zdi važno za teh nični napredek (1. prirodoslovna in zdravniška, 2. poljedelska in gozdarska, stavbna tehnika, 4. strojna tehnika, 5. kemija, 6. narodno gospodarstvo in in socijali zem). Posebna skupina ima nalogo propagirati misel "Akademije dela" v masi z raznimi predavanji, da se tako najširše vrste zavedajo dolžnosti do skupne domovine. Ta skupina je priredila predavanj«- v biografu "Svetozar". Prav zadovoljni smo bili, da smo si ga ogledali. Naj omenim, da je. naslov ''Akademija dela" (dasi izgleda zelo moderno) vzet iz časov pred :WH) leti, ko je Komensky prišel v London (1. 1641.) in je pred angleškim parlamentom predlagal, da naj se osnuje "Akademija dela", ki premaga vojno in ustvari človeštvu raj na zemlji. Na podlagi svoje pansofije je Komensky |>odal načrt, kaka sreča bi bila za vse, ko bi znanstveniki n učenjaki odločevali v državah n bi sc države ravnale po njih modrih nasvetih. Angleški parlament je imel takrat svoje države in ni mogel izpolniti načrtov tega velikega Ce-la, ki je do leta 1670. taval po JC, da ga je umoril neki človek, ki S« bil jezen nanj, kak človek, mu ni hotel posoditi denar-pa kak dolžnik, ki ni mogel in ki je mislil, da se bo na najlafje iznebil svojih nadaljnem slučaju pa se Jfe morilec sam izdal. Prado, neki J^ocvani Amerikanec v Pari tat velik tobjek Umor Bernarda Baffa, neod visnega trgovca s kokošmi, kate rega sta ustrelila dva najeta morilca. Umor Rufus Dunhama, prodajalca pohištva na obroke, kojega razkosano truplo so nafii v Gra vesend Bay. Umor Otona Zinn in dveh uslužbencev, ki so bili ustreljeni v sa-fcnii &m m tretji Avenue. kako čita pismo legionarjem, kjer govori tisočem izseljencem o Franciji, kjer se ipogaja z diplomati, — nazadnje se vozi domov kot predsednik republike — osvo-oditejj naroda, kovač svoje in narodove usode. Nato je sledilo predavanje člana "Akademije dela" o organizaciji produkcije v Ameriki. Dva amerikanska filma sta nam kazala ameriške tovarne, njih delo in stroje, spretnost, iznajdljivost, ki pospešuje. Tisoči rok se gibajo med ogromnimi stroji, človek in stroj sta tu združena, da pospešujeta blagostanje. Med vojno so izvršili v 27 dneh ladjo, ki je vozila med Ameriko in Evropo. Organizacija dela! Videli smo farmo, kjer je opravljal "traktor" delo sejalca, že-njic, oračev in mlatilcev. Videli smo vzgojo mladine, ki se navaja na samostojno delo. V delu je rešitev, v organizaciji dela je napredek. Masary k ova "Akademija dela" je bila vzor "Jugoslovanski obnovi". Bilo bi želeti, da bi se ta ideja pri nas širila s predavanji in filmi, kakor se to godi na Češkem. Drugi dan smo se vozili v Pl-•zenj. Po znanih lepih krajih ob Vltavi in ob Berounki. mimo Karlovega Tyua in Rokvean smo se pripeljali v svetovno znano plzen-sko mesto. Vlak nas je p^tegiiil takoj za eno postajo naprej, v Skodovo tovarno. Tam nas je pozdravil župan Pik in velika množica delavcev, kajti PIzcnj je mesto tovaren. Skodove tovarne smo spoznali posebno med vojno, saj so izdelovale one strašne možnarje, ki jih Nemci niso mogli dovolj prehvaliti. Tudi sedaj se še izdelujejo podobne stvari, kajti ne pozabimo, da imajo Nemci in Madžari še dovolj municijskih tovaren. A v glavnem so se te tovarne izpre menile in namesto uničevalnih to pov izdelujejo — gospodarske stroje, lokomotive itd. Dve uri smo hodili od oddelka do oddelka in gledali, kako se izdelujejo stroji tudi za našo državo (Jugoslavijo). Besede Komenskega, da je treba puške in meče izpreme-niti v motike in lopate, se tu uresničujejo. Pred tovarno so nas čakali vozovi, ki so nas peljali v mesto in bilo je prijetno odzdravljati meščanom, ki so trumoma stali po ulicah in so nas pozdravljali z o-ken in balkonov, koder smo se vo- E v ropi in povsod razglašal nazo- žili. rc o novem življenju, ki jih komaj danes skušamo uresničiti. Saj slej niti njegovega Aolskega programa nismo izpolnili v celoti. Zato je smatral čehoslovaški parlament za svojo dolžnost uresničiti načrt velikega bojevnika za f-eško svobodo in je ustanovil 'Akademijo dela". Predavanja se je vdeležil tudi pi-ezident Masary k, ker se je prvič kazal film. ki je bil nekak življenjepis prezidenta Masarvka. Videli smo priprosto hišo v južnem moravskem mestecu Hodoni-nu, ki je bila njegov rojstni dom; videli smo slike njegovega očeta, ki je bil kočijaž na gradu in do- Umor John Hildebrandta, izdelovalca smodk, katerega je neznan morilec pretepel ter ustrelil na njegovem domu na peti Avenue. Umor Gerhardta Meister, prodajalca čevljev, ki je bil umorjen v svoji prodajalni na Flatbush Avenue v Brooklynu. Umor Mrs. Julije Heilner v Brooklynu. Umor Charles-a Murray, štiri leta starega dečka, katerega je u-moril v veži domače hiše očividno kak degeneriranec. Umor Leonore Cohn, stare pet let, katero je zadavil neki razuz danec v veži domače hiše na tretji Avenue. Vsi ti umori so ostali nepojofc-njeni, _ Po obedu v "Mestni besedi" kjer nam je igrala godba in pel slavni plzenski pevski zbor "Smetana", smo odšli v štiri največje pivovarne, ki so pridobile plzenj-skemu pivu svetovno ime. Zvečer smo imeli večerjo v "Meščanskem pivovaru", in predsednik indu-strijcev nam je rekel nekaj prisrčnih besedi o naših skupnih gospodarskih razmerah. Ob 9. zvečer smo se odpeljali na kolodvor, kjer nas je čakal naš posebni vlak. Bili smo že v vozovih, ko nam je firma Kovačev poslala še za vsakega buteljko vina, hlebec dobregtf kruha in šunke na pot. Tako smo odhajali proti domu in smo ugibali, ali dobimo zvezo z-vlakom na Dunaju. Naša skrb je bila nepotrebna, kajti poseben češki vlak nas je pripeljal prav do Maribora in je odpeljal srbske goste celo v Beograd. Večjo gostoljubnost si je težko pred stavi jati 1 Vrnili smo se srečni in zadovoljni z vsem, kar smo videli in doživeli. Videli smo, da se v čeho slovaški republiki dela in organizira, da se razvija novo življenje in da je v nji mnogo iskrenega .prijateljstva za nas. Narod si želi z nami *zvez, ki bi okrepile obe mladi državi v njenih začetkih. V bodoče bi mogli razvijati Kvoje sile vzporedno v skupno korist o- Kako lahko se ta beseda sprego vori, a kako težko je to ogromno število pojmiti in še težje je milijarde svote plačevati, kar sedaj bridko občutimo. Milijarda je okroglo število, ki znači tisoč milijonov in ki se s številkami zapiše: 1.000,000.000 Malokdo ve, koliko množino kakih predmetov, n. pr. kron, pomeni ena milijarda. En tucat, t. j. 12 ljudi, ovac, krav ali konj itd., si lahko vsakdo predstavlja. Vsakdo ve, koliko je deset (10), koliko je U00) ali tisoč (1000) kron. Tudi več tisoč si jc lahko predstavljati. Miljon (1,000,000), t. j. tisoč tisočev kron pa je za navadnega človeka, ki ni vojni dobičkar, že precej veliko število, ki ga je že težje pojmiti. Kaj šele eno milijardo, ki šteje tisoč milijonov? V laže razumevanje ogromnega števila ene miljarde naj navedemo nekaj primer. Železniška proga obstoji iz dveh tirov; vsak tir je sestavljen iz dveh parov tračnic (šin). 2500 kilometrov (km) tračnic da 1250 km železniške proge. Južna železnica od Trsta do Dunaja je nekaj manj kakor 500 km dolga in ima dve progi, t. j. torej štiri tire, tedaj 2000 kni tračnic. Na vsakem kolodvoru je seveda po tri, deset ir. tudi več prog za premikanje vlakov ter za postavljanje vagonov in lokomotiv. Če prištejemo zraven še nekatere krajše stranske proge, lahko trdimo, da ima Južna železnica od Trsta do Dunaja napmanj 1250 km dvojnotir-ne proge, na katero je položenih 2500 km tračnic (šin). Na vsak centimeter (cm) tračnice gredo, ena poleg druge položene, štiri vžigalice (žveplenkc), nr. en meter torej 400, na en km 4.000,000 (štiri milijoni), in na vse tračnice, katerih dolžina znaša približno in okroglo 1250 km, pa ravno ena milijarda. Če torej obložiš vse tračnice Južne železnice od Trsta do Dunaja, vštevši vse kolodvorske in nekatere stranske proge, z vžigalicami, eno poleg druge jih moraš imeti ravno eno milijardo. Sedaj si lahko predstavljaš, koliko je ena milijarda. Misli si mesto vžigalic krone,, pa te mora groza obiti. V eni škatljici je 65 vžigalic. Sto škatlic vžigalic da en velik zavoj. 50 velikih zavojev gre v en zaboj (kišto\. V en vagon se naloži 75 zabojev, ki vsebujejo 24,475,000 vžigalic. Če bi hotel vse tiaČnice Južne železnice ml Trsta do Dunaja obložiti z vžigalicami, bi jih moral imeti 41 vagonov. V enem kilogramu prosa je 45 tisoč zrn, zato tehta ena milijarda prosenih zrn 22,222 kg ali 222 mete-rs ki h stotov (q). S to množino, ki predstavlja skoraj 300 vreč prosa, se more posejati 050 ha njiv ali sveta za 6500 mernikov posetve. Če bi naše največje ob čine posejale vse svoje njive samo s prosom, bi bila malokatera v stanu celo milijardo prosenih zrn posejati. Naši nesposobni državniki in njih brezvestni ter bedasti pomagači so pa na stotine milijard kron posejati,,ki so jih nanj ali več s silo in z zvijačo iz naših žepov zvabili. Ti državniki bivše Avstro-Ogrske, ki so povzročili grozno svetovno vojno, so v pokritje vojnih stroškov natis n:li za 60 milijard ničvrednih bankovcev in so iz prebivalstva izsilili preko 100 milijard vojnega posojila. S temi ogromnimi svota m: bi se dala kupiti vsa bivša Av stro-Ogrska z vso zemljo, z vse mi hišami, tvornicami i. dr. Električno pihalo Če sedite na pravi strani električnega pihala boste pogrešali veliko neugodnosti soparnih poletnih dni. Boljše je pa, če ga naročite, predno dejanski nastopijo vroči dnevi, če ga ho čete zagotovo dobiti. Vse vrste pihal so na ra zpolago pri The New \x>rk Edison Company %At Ytmr Strvict CJ«ner»I Offices: Irving Place and 15th Street District Offices where Electrical Appliances of all kinds are on display *o Norfolk Sc corner Hester St Hsst 8bth Sc bet Lexington 3rd Are 414 Broadway near Canal St 1$ East 125th St near 5th Ave 10 Irving Place corner 15th St 36» Eait 149th St near Courtlandt Are 124 We«t 4 2d St bet B" way &* 6th Are 555 Tremont Avecorner Monterey Are Krvava demonstracija v Gradca. Radi visokih cen jajc in češenj, ki so jih vzdrževali trgovci na tr-gu, je 7. junija prišlo do najener-gičnejših protestnih demonstracij, in nato posušenim, torej suliim pe-st*em. Površino peska zopet malo potlačimo, jo porosimo nekoliko z mlačno vodo in pokrijemo še za •J cm na debelo s sekljanim, drobnim, čistim in vlažnim maliom, ki hrani vlago in onemogoči, da bi se pesek izsušil in se na njem napravila skorja. Zabojček postavimo potem na zmerno topel kraj na ki so jih priredile ženske. Preteple so več trgovcev in branjevk, ki Nekatera semena izkalc že v so navzlic znatnim množinam bla- dveh dneh' (lnipa eh narodov, ki jo je zgodovina npodarsko delo. iu ugodil IT«H1i T akugno deto, Odnas bo odvisno, ali bomo znali porabiti to zvezo v svojo korist Podal sem samo nekaj spominov: prinesli smo s seboj obširne in temeljite referate o naših skupnih vprašanjih. Na podlagi teh podatkov in načrtov bo treba vršiti naše skupno kulturno in go- Preizkušnja kalivosti semena je zelo priporočljiva in tako enostavna, da jo vsak gospodar lahko sam izvede. Posebno sedaj, ko smo primorani, da kupimo vsako seme, ki se nam ponuja, je priporočljivo, da se poprej prepričamo, ali bo res tudi kalilo in ali je kaj vredno oziroma ako slabo kali, da go potem gosteje se jemo. Vzamemo 10 cm visok, 30 cm širok in 40 do 60 cm dolg zabojček in ga napolnimo^ poprej .poparjenim, nato iztisnjenim, a še gor-kim in vlažnim drobnim mahom, ki smo ga nagrabili med travo na k&kem bregu in ga popolnoma trave očistili. Mah se dobro po tlači, tako da tvori kake 3 cm pod robom zabojčka ravno površino. Nato si preskrbimo nekaj čistega, belega £eska (najbolši je svtž; če j« blaten, ga izperemo v vodi). Pesek poparimo z vrelo vodo. da zatremo razne v njem se nahajajoče kali (glivice, seme itd.) Za prst na dbelo pokrijemo vravnan mah v zabojčku s peskom, nato ga s škatljieo od šibic poravnamo in nekoliko potlačimo ter razdelimo na gredičke v velikosti škatlice. Če je seme drobno, se naredijo gredice toliko ožje. Na vsak tak NAZNANILO IN SVARILO. Cenjenim rojakom naznanjam, da je moja žena MARIJA J KRAM pobegnila dne 21. junija, ko sein bil jaz na delu, z ničvredne že m RUDOLFOM (T.SNIKOM. Ona je doma iz Gorenjih Fužin na Dolenjskem. rojena Globokar; on je doma pa i/. Polč na Notranjskem, ima precej velike brke pod nosom in se mu ne ljubi nič delat. Pobrala sta mi ves denar okoli 11 st»» dolarjev in s seboj sta mi vzela tn
  • rekel nadaljni dvorjan, ki ni bil tako miren. — ali ste prepričani, da so poročila pristna? . . ..... _ O, da, - je odvrnila kraljica, - kajti oni, ki mi jih "f? _ ??? mi je zastavil svojo *ilavo. Sploh pa ga smatram za prijatelja. — O, če je prijatelj, potem je to nekaj drugega, — je rekel dvorjan ter se priklonil. (ionpa de Lam bal > j<* bila par korakov oddaljena. Približala se je ter vprašala Marijo Antoni jet o. — Kaj ne, to je novi zdravnik kralja? — Gilbert, — je odvrnila kraljica nepremišljeno, kajti ni ji prišlo na inisel, da je zadal s tem hud udarec nekemu, ki se je nahajal ob njeni strani. — Gilbert, — je vzkliknila Andree, kot da jo Je pičila kača — Gilbert prijatelj vašega veličanstva? Andree se je obrnila. S plamtečirui očmi ter bolestno skrčenimi rokami je niob'e dolgila kraljico. — Pomislite vendar____— je rekla kraljica obotavlja je. — Madama, madama! — je vzkliknila Andree z izrazom največjega očitanja. Smrtna tišina je zavladala po tem skrvnostnem dogodku. Sredi tega molka je bilo čuti korake na tleh sosednje :;ol>e. — Gospod de t'hirnv, — je lekla poluglasno kraljica,, kot da hoče opomniti Andr?«-, naj se ojunači. Charny je čul in Charny je videl, a resnični dogodek mu je ostal teman. Zapazil je bledico Andree ter zadrego kraljice. Ni se spodobilo, da bi prijel kraljico za besedo. Andree pa je bila njegova žena in imel je pravico vprašati jo. Približal se ji je torej ter vprašal z izrazom prijateljskega so-i Čutja: — Kaj pa je, madama t Andree se je nekoliko ojunačila ter odgovorila: — Nič, gospod grof. — Videti je bilo kot da dvomite o udanosti gospoda Gilberta. Ali imate kak vzrok za to? Andree je molčaU. — Govorite, madama, — je rekel Charny. Ker pa je Andree še vedno molčala, je nadaljeval: — O, govorite medama, kajti ta obzirnost bi bila tukaj obsojanja vredna. Gre namrtč za dobrobit našega gospodarja. — Jaz ne vem, gospod, v katerem oziru pravite to, — je rekla Andrea. — Vi ste rekli in jaz sem čul, madama in sploh se sklicujtm na prineesinjo, — pri tem je poklonil proti gospej de Lambatle, — vi ste rekli in vzkliknili: — Ta človek, ta človek vaš prijatelj.... — Res je, vi ste to rekla, moja draga, — je rekla princesinja Lam H« lic prostodušno. Nato pa se je približala Andree ter rekla: — l>a, vi veste nekaj. Gospod de Charny ima prav. — Imejte usmiljenje, madama, imejte usmiljenje. — je šepeta-( la Andree s tako tihim glasom, da jo je slišala le princesinja. I>e Lamballe se je odstranila. Ko je kraljica zapazila, da se ne sme še dalje obotavljati, ne da bi postalo sumljivo, je rekla: — K j, bdo je malega pomena. Gospa grofica je dala izraza nedoločnem« strahu Rekla je, da je le težko vrjeti, da bi bil revo-iucijonar iz Amerike, prijatelj Lafayette-a, tudi naš prijatelj. — Da, — je rekla Andree zelo nedoločno. Treba pa je bilo več kot to, da se prepriča Charny-ja. Velika zadreg«, katero je zapazil pri svojem prihodu, ga j« spravila na sled skri masti. V»led t«;ga je tistrajal. — Madama. — j? rekel, — meni se zdi, da bi bila vaša dolžnost natančno in ja>no izraziti se, ne pa dajati izraga nedoločnim strahovom. PRES. WIL NOORDAM 10. julija. — Havr« 13. julija. — Havr« 13. julija. — Trat 14. julija. — Havr« 17. julija. — Genoa 17. julija. — Cherbourg 1*. julija. — Havr« 21. Julija. — Boulogne S«. julija. — Cherbourg 27. julija. — Trat 4. avg. — Boulogne 7. avg. — Cherbourg 10. avg. — Boulogne 14. avg. — Cherbourg Glede cen za vozne tiatke In vsa drugo pojasnila, obrnite se na tvrdko FRANK SAKSER 82 Cortlandt St. New York BOBEN, doma iz Lipja, Hinje. Pred 11. leti je bivala v Jolietu, III., kjer sva bila poročena pred 25. leti. Cenjene rojake prosim, če kdo ve, kje se nahaja, ali če je umrla, da mi naznani proti nagradi $10.00, katere dobi oni, kdor mi naznani, kje živi (naslov), ali če je mrtva. Tozadevna poročila na-' slovite: "Radoznat", co Fr J Sakser, 6104 St. cW, Avenue, I18"»««« »EBERALC TMNSATUNTIQUi Cleveland, Ohio. (28-^-7)^ J|^QSLAVUQ PRFKO HAVRE French Line ..........................3. julij« ...............10. julija ........................13. julija ..........................17. julija PROŠNJA. Rojake v Sheldonu, "Wis., prosim, da bi mi kateri poročal o smrti mojega brata FRANKA HABJANIČA. Kakor sem čital v Glasu Naroda, se je usmrtil dne, 1. junija in zapustil enega otro-j k a. Zato, rojaki, vas prosim, da mi kateri piše. za kar se že vna-J prej zahvaljujem. — Louis Hab-janič, Ferrier Run No. 4, Indiana, Pa. (1-2—7) Suho Grozdje baportiimno is itarega kraja 22 centov funt. Boksa 50 funtov $11.00 Posebna cene na veliko. BALKAN IMPORTING CO 51-53 Cherry Strut Maw York. H. Y. Z naročilom pošljite $3. ▼ naprej Hitri earnlkl a fttlriml In dvema vijakoma Poaabnl zastopnik Jugoslovanske vlad« bc pričakal potnik« ob prihodu naiih par nlkov v Havru t«r Jih točno o O prem II kamor ao namenjeni. Parnlkl Francoeke črte eo transporttral tekom vojne na tisoče čehoslovstklh vo Jakov bre* vse mernike. Za llfksrte In cmnm vprsisjts v DRU2BINI PISARNI, 19 State St„ PLY. C. •N pa pri lokalnih ag«ntlh. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Rojakom naznanjamo, da potuje po državi Ohio nai rojak GKORGK WALETICH, ki je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda in izdajati Kako? — je rekla kraljiea preeej trdo. — Ali se zopet vra- pravoveljevna potrdila. T-ate k temu f — OproNtite mi, madama,^ je odvrnil Charny, — to se godi v interesu.... J— Vaše neeimumosti, kaj ne? O, gospod Charny, — je dostavila kraljh-a ironično, — izreeite to odkritosrčno. Vi ste ljubosumni. — Ljubosumen, — je vzkliknil grof ter zardel, — ljubosumen na koga* To vpraaam vaše veličan&tvo. — Oe i vidno na svojo ženo, — je rekl# kraljie^trp*o. — Madama. -v je zaje«al Charnv, popolnoma pobit radi tega izzivanja. — Ti je povsem naravno, — je rekla Marija Antonijeta suhoparne. — To je pri grofiei gotovo napora vredno, Charnv je vrgel na kraljico pogled, ki naj bi jo opozoril, da je •la predaleč. Ti napori pa so Kli zaman in previdnost je izginila. Kadar je pri t«\i ranjeni levinji bolečina vtisnila.svoj žgoči pečat, ni te ženske zadrževala nobena stvar. — l)a. jaz razumem, da ste ljubosumni, gospod de Charny, ljubosumni in nemirni. To je običajno stanje vsake duše, ki ljubi in je v sled tega euječa. — Madama, — ponovil Charny. — Tako me polni, — je nadaljevala kraljiea, — v tej uri isto čustvo kot vas, gospod grof. Ljubosumna in nemirna sem obenem. Kralj je v Parizu in jaz ne živim več. — Madama, — Je rekel Charny, ki ni ničesar razumel o tem viharju, ki je bil vedno bolj poln bliskov in grmenja, — vi ste ravnokar dobili poročila or I kralja. Ta poročila so bila dobra ter bi vas morala vsled te^-a pomiriti. —• Ali ste bili vi pomirjeni, ko sva vas jaz in grofica preje ob-v est ili T . ____________prihodnji*.) __■ _ Prosimo rojake, da mu gredo na roke in ga priporočamo. Za naklonjenost se vam 2e vnaprej zahvaljujemo. TToravriiitvn Glas Naenda Cosulich črta Direktno potovanje ▼ Dubrovnik (Gravosa) in Trst. BELVEDERE ...... 13. juti i* PRES. WILSON____27. julija Potom listkov. Izdanih za vs« kraja v Jugoslav!JI In Srbiji Raskuftne ugodnosti prvega, dragega tn tretjega rasreda Potniki tretjega razreda dobivaj« brezplačno vin«. PHELPS BROTHERS & CO. Paa««near Department 4 We* Street New let \ OBJAVA. V Lusk, Pa., je dobil rojak John Remic, ^33 let star. ločitev od 31 let stare Ivanke. V prošnji za ločitev je/omenil, da je Ivanka pobegnila z John Oblakom. John Remic se je preselil v Dolmont, Pa. Nuga-Tone GRADI MOČNE. TRAJNE ŽIVCE. BOGA. TO RDEČO KRI. KREPKE MOŽKE IN ŽENSKE. Vsak ud. Vinka delavnost telesa od vi si od močne živčne sil« za zdravo življenje in delovanje. Nuga-Tone je močan v fosfatih za živce in v železu za kri. Sestavljen je iz oemerih, dragocenih, zdravje povračujočih zdravil, katera so priporočali in predpisovali slavni zdravniki. Nupa-Tone pomiri in ojafi žlvljensko silo ter je čudovito zdravilo za slabe, nervozne potrte možke in ženske. V jetra in črevesje vrača mvo Življenje, pomaga le-ijicam. Izžene strupene snovi, od pomore plinom in izpehavanju. slabi sapi in pokritemu jeziku. Da vam čudoviti tek. dobro prebavo, trpežne živce in zdravo oživljajoče spanje. Nuga-Tone prodajajo sedaj vsi dobri lekarnarji. Absolutna garancija za popolno ta rlovolj nos t ali se vam pa vrne denar. Še danes si preskrbite steklenico 1»reži te to ter nesite v va#o lekarno. DRUGGISTS: Vou can get Nuga-Tone from your jobber or direct from National Laboratory. 537 So. Dearborn St., Chicago. Absolutely guaranteed to give entire satisfaction or money refunded. Retail price SI. TOSS I'.wl issssai Zdravim samo moške. adravalk. SpucJeM* adravljeaja mof 2utrqdjaiji km ■tortam 600, kt ga Js proteeog dr. Ehrliefc. Akt ▼ grla. a« vaza tqpaiaj mM* fcsatsh, prkttta ta tastu na beat hrt. nikakor a| Ca kaj ta, kajti ta feoiaMB ss Hfr aeee naprej. Vso Mofisvanjs la Kaaala m leprKanJe vode alitrla po aaj-noveJSI metodi ln v kolikor wm-toče kratkem flsea. ■nate, ds nimate veB ne tekajte, temve« pridite vrnil vam bom moflko Kilo oadrsrlas t It operacije. BoleOne bet prihajajo botoSae v Slovenski sdrarnik« in trisn. paienje prt la ostale bolečine te vrete edr&vlm e največjo gotovostjo. trganje. tsleHas. stekline. Utaj, ttrefOs ki nastanejo vsled aeClato krvi. oedravlm i da al treba letati. Ureter are: V ponedeljek, poldne. V torek. Četrtek ln Mtoto Ue S> popoldne. Po potd ne delnjcat. Pridite oseba« Ne povabita tmm la ttoviia- Dr. KOLER 638 PENN AVE, la petek od t. sfatraj do S. pa ed t. esatraj da I, aila. V a«U I I 10YD SABAUDO 3 State Street New York Prihodnje odplutje Iz New Yorka parnik na dva Vijaka "REGINA »'ITALIA** 17. julija. Izdajajo se direktni vozni listki d« vseh glavnih mest v Jugoslaviji. Brezplačno vino vsem potnikom tretjega razreda. Doctor Moy — le ril an-tube. beijaet. krajev na etrpoest, padavica ter artee. Jetrne, ledi-; 9 Novice iz vseh delov sveta, dopisi iz slovenskih naselbin, novice iz starega kraja, članki politični, gospodarski, izvirna poročila iz starega kraja, črtice, povesti, roman, šaljivo satirična kolona Peter Zgaga vsak dan razven nedelj in praznikov« STANE: Za vse leto - $6.00 1 za pol leta $3.50 I 28 mesto New York za vse leto $7.00 Najmodernejše vrejena TISKARNA Vabila, okrožnice, plakati, koverte, pisemski papir itd. Točno in po najnižjih cenah. Slovenic Publishing Company, 12 Cortlandt Street. New York City. : | I ;j ! j li