MarUforiStl Carla 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 120 Maribor, torek 27. maja 1930 fch«j« razun nedelj® in praznik«^ wak dan ob 16. ur RiSun ;PH p®**«, “•11-400 Velja maMŠM, pr^emž* * upre* alt po pol« 10 Din, dd»t«»IJ«n na dom pa 12 Din Tol«fon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglaai po tarifu Oglasa sprejema tudi oglasni oddslak .Jutra" v Ljubljani, Pralsrnova ulica It. 4 Francija in Mussolinijeve groinje ODMEVI ZADNJIH MUSSOLINIJEVIH GOVOROV NOSU. V FRANCOSKI JAV- Francija in Jugoslavija V Lyonu se je te dni vršila pod pokroviteljstvom društva »Poilus d Orient« in pod predsedstvom našega Pariškega poslanika dr. Spalajkovica slavnostna večerja, na kateri je bila zbrana najodličnejša lyonska družba. Ob tej priliki je bivši lyonski župan Eduard Herriot imel govor, ki je izzvenel v slavospev Jugoslaviji m francosko-jugoslovenskemu prijateljstvu. , „ , Uvodoma je Herriot povdaril, da glede vojnih zaslug ni dovoljno da-ho priznanje bivšim borcem s solunske fronte. In vendar je dejstvo, da je solunska ekspedicija igrala za zaključek vojne važno ulogo, in da je prvi Proboj fronte centralnih sil bil izvršen na solunski fronti. Povdaril je, da si je francoski vojak v jugoslovenskih krajih stekel globoke simpatije. »Ko Sem« — jeinadaljeval — »pred 20 leti obiskal kraje današnje Jugoslavije, se ie ravno začelo tam mogočno gibanje v smeri narodnega edinstva. Bilo je to Po ustanovitvi srbsko-hrvatske koalicije. Že takrat je bilo predvidevati Velike dogodke, ki so se pozneje odigrali v zgodovini ju^oslovenskega na roda. Prišla je vojna in pojavila se je iugoslovenska nacija. V današnji jugoslovenski državi se treba diviti napredku, ki je do danes dosežen. Je pa v njej še ogromnih neizrabljenih sil. Njen prvenstveno kme tijski značaj ji daje prednost v pogledu gospodarskega odpora. 56% te zemlje je pogozdene. Ta dežela je poklicana, da bo za Evropo velik vir ljudi in proizvodov. Na drugi strani pa so Jugosloveni narod, ki ne pusti, da bi se posegalo v njegovo neodvisnost. Na solunski fronti so osvetili Kosovo. Povsod v Jugoslaviji pa najdemo simpatije za Francijo, ki je lahko ponosna na to, da je bila vsikdar za neodvisnost Ju-goslovenov. Napoleon, ki ga često obsojajo, ki pa mu nihče ne more odrekati genijalnosti, se je zavedal, kako važna je bila ustvaritev Ilirije leta 1809. Francoski uplivi se močno poznajo v zgodovini Jugoslovenov, pa tudi Francozi so prinesli iz jugoslovenskih dežel mnogo dobrega in koristnega. Ti medsebojni uplivi so se se utrdili v borbi za skupno stvar. Posetil sem skromne vojaške grobove, kjer počivajo drug poleg drugega, ti junaki za svobodo. Edini okras na niih je trobojnica. ■ Naj bi to veliko delo skupne borbe tudi za naprej tvorilo plodno vez med slovanstvom in francoskim narodom. *Tancija ne more imeti hrabrejšega 'n zvestejšega zaveznika, nego je Jugoslavija.« Francoski listi poročajo o burnih Manifestacijah navzočih za Jugosla-,'io in bratske vezi med Francijo in Jugoslavijo. V svoji zahvali je naš Poslanik dr. Spalajkovič povdaril, da JUsd Jugoslavijo in Francijo ni nobena vprašanja, ki bi dalo povoda za e$Dorazumljcnja. Naša zemlia — je PARIZ, 27. maja. »Echo de Pariš« je objavil o zadnjih govorih italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija članek, ki je vzbudil v političnih krogih splošno pozornost. List niše, da Francija nikakor ne more iti mirno preko tega, ako Mussolini kar očito grozi Franciji. Posledice nepremišljenih govorov italijanskega diktatorja v Livornu, Florenci in Milanu so neizogibne. Francosko-italijan-ska pogajanja za rešitev raznih spornih vprašanj med obema državama, ki trajajo že dve leti, so sedaj odgo-dena na nedoločen čas. Nobenega smis la nima sporazum z vlado, ki je odločena, da vzame s silo to, kar ni mogla doseči s svojo diplomacijo. Za Francijo je velike važnosti, da italijanski narod neprestano rožlja z orožjem. Glavni razlog za Mussolinijeve izbruhe je londonska brodovna konferenca, na kateri je Francija odločno odklonila italijansko zahtevo po bro-dovnl pariteti med obema državama. Angleški ministrski predsednik Mac-'donald in angleški zunanji minister Henderson sta v veliki meri odgovorna za sedanji francosko-italijanski spor. Proces proti zagrebškim teroristom BEOGRAD, 27. maja. Na današnji razpravi je bil naknadno zaslišan še Avgust Cesarec, ki je izjavil, da je bila eksplozija na Zrinjevcu tako nedolžna, da se je ni nihče ustrašil. Nato so bili zaslišani grafologi glede pisma, ki so je zopet našli pri Prpiču in katero je po njihovem mnenju pisal obtoženi Hadžija. S tem je bilo dokazno postopanje zaključeno. Sodišče je odklonilo vse včerajšnje predloge braniteljev. K aferi Kutjepou GRADEC, 27. maja. Listi poročajo, da se bavi policija z zanimivo afero. Policija je prišla namreč čisto slučajno na to, da se je eden od onih, ki so odvedli generala Kutjepova iz Pariza, mudil v Gradcu in da najbrže še sedaj biva v Avstriji. Policijski direkciji je neki hotelir prijavil Alfonza Hettricha iz Stuttgarta, ki je napravil znatne dolgove in potem izginil brez sledu. Pri preiskavi je policija odprla aktovko, ki jo je Hettrich pozabil v hotelu. V njej je našla več listin in poslovilno pismo, v katerem pravi, da je že sit življenja in da pojde prostovoljno v smrt, ker ga neprestano zasledujejo radi soudeležbe pri od-vedbi generala Kutjepova. Graška policija je odredila obširne poizvedbe za skrivnostnim Hettrichom, vendar dosedaj brez uspeha. Dognala je le toliko, da ni izvršil samomora, ki ga je napovedal v poslovilnem pismu. nenadoma odpovedal motor in aparat je strmoglavil na tla. Princa so vsega polomljenega odpeljali takoj v bolnico, kjer ie kmalu nato umrl, dočim je dobila njegova soproga pri padcu samo lažje poškodbe. Princ Cantacuzene je bil vnet pristaš bivšega prestolonaslednika Karla in je Še v nedeljo metal nad Bukarešto letake, v katerih je zagovarjal interese bivšega ruinunskega prestolonaslednika. Smrtna nesreča princa Cantacuzene BUKAREST, 27. maja. Princ Mircea Cantacuzene se je snoči pri poizkusnem poletu z nekim majhnim letalom, katero je vodil sam, nad letališčem Baneasa smrtno ponesrečil. Princ Cantacuzene, strasten pilot, se je dvignil v zrak skupno s svojo soprogo. V višini 200 m je Italijanski princ pred sodiščem RIM, 27. maja. Danes se je pričela tu razprava proti princu Giuseppe di San Severino ter njegovi soprogi radi goljufije. Proces vzbuja veliko pozornost med občinstvom, ker pripadata oba obtoženca najvišji italijanski aristokraciji. Princ je živel zadnje čase silno razkošno in se je bavil tudi s kupčijami, pri čemer je izvršil več sleparij ter ponaredil tudi več menic. Tudi finski gospodarski krogi nas posetijo BEOGRAD, 27. maja. Kakor poroča zastopnik finske izvozniške družbe v Beogradu, bodo v najkrajšem času obiskali našo državo ugledni gospodarski predstavniki iz Finske, da spoznajo našo zemljo in naše gospodarske ustanove. Obiskali bodo tudi ljubljanski velesejem. Finskim gostom se pripravlja časten sprejem, pri katerem bo sodelovala po zastopstvu tudi vlada. Pogozdouanje naše držaue BEOGRAD, 27. maja. Ministrstvo za šume je dovršilo načrte za pogozdovanje južnih krajev in dela so po večini že v teku. Po tem programu bo tekom 20 let cela vardarska banovina pogozdena. Delajo se tudi načrti za pogozdenje ostalih delov države in tudi ta dela se bodo v najkrajšem času pričela. Beograjsko okrožje je že celo pogozdeno. dejal — se zaveda svoje dolžnosti, Prožeta edino z mislijo na svojo neodvisnost, je raje šla v prognanstvo, nego v neprijateljsko podaništvo. Naša deca obožuje Francijo, dasi ni — kakor mi starejši — preživela težkih časov strašne vojne. čut hvaležnosti v nas ne bo nikdar zamrl. Delovanje Francije na mednarodnem po-prišču je obeleženo s poštenjem in is- krenostjo, zato mora njeno stališče končno tudi zmagati. Naša dolžnost je, da radi solidarnosti v Evropi povsod sledimo naporom Francije. Ta manifestacija solidarnosti Francije in Jugoslavije je najlepši odgovor na Mussolinijeve patetične fraze s katerimi je metal krog sebe minole dni na svojem potovanj^ po Italiji. Najboljša jed ie nepopolna, ako Vam po njej manj* ka Mocca-kava. Ako zavžliete po iedl skodelico kave in pokadite cigareto, imate prijeten mir in se iznebite neprijetnega občutka sitosti. Ako je Mocca-kava pripravljena iz pristne zrnate kave, spada že iz zdravstve. nih ozirov k vsakemu obedu. JULIO MEINL, uvoz kave, Maribor Gosposka ulica 7. Ustanovljeno 1862. XII Mladi zločine!. Včeraj so stali po vrsti pred senatom trojice okrožnega sodišča, 24-letni Rupert F i ž o 1 n i k, rojen v Gamlitzu v Avstriji, 181etni delavec Franc Jerovšekiz Stranic in 261etni hlapec Viktor J e r o t iz Varaždina. Vsi radi tatvin, vsi že pred-kaznovani radi tatvin in drugih deliktov. Prvi je začetkom marca prišel v Krčevino in — pod pretvezo, da išče službe, hodil po stanovanjih. Pri tej priliki je 11. marca iz stanovanja Tom šetovih v Srnčevi ulici, ki je bilo odprto in prazno, vzel zimsko suknjo, srebrno cigaretno dozo, nekaj zlatnine in drugih stvari, vsega skupaj za krog 2000 Din. Vse je razprodal neznanim osebam. Dobil je poldrugo leto robije, izgubi častne pravice za 5 let, izrečeno pa je bilo tudi pridržanje po prestani kazni. — Drugi, Franc Jerovšek, je še bolj tatinski vajenec. Nekemu Petelnu v Sv. Lovrencu na Pohorju je izmaknil denarnico z 12.50 Din in še neke drobnarije. Prisodili so mu dva meseca zapora. - Bolj prefrigan je tretji, Viktor Je-rot iz Varaždina, ki je raztegnil svoje »delovanje« na večji okoliš: v Lobnici pri Rušah je vstopil 10. marca tl. v službo Drag. Kobija in že takoj pr- vi dan drugemu uslužbencu iz sobe izmaknil suknjo, srajco, spodnje hlače in dokumente. 27. marca se je pojavil v Rušah in mizarju Erhartiču ukradel z voza verigo, 31. marca pa že v Kapli, kjer je Vincencu Rihtarju vzel otroške hlače. Sedaj bo 14 mesecev v roblji premišljal o nadalj-nih pustolovščinah — ali pa se morda poboljšal. Pogreša se. Izginilo je dne 24. trn. z doma 211etuo živčnobolno dekle, dobro razvito. Na sebi ima rjavkasti plašč, modro-belo kari-rano obleko in rjave sandale s sivimi nogavicami. Komur je kaj znano, naj ja- vi to na Pobrežje pri Mariboru, Nasipna ulica 8. stran i* Aiarii)orbKi v t C ir. W M i K .*-«* il il ii o i Li* J Dr. Fr. Mišic: Pred »Turikim zidom K »v Na tako majhnem prostoru, pa toliko zanimivih spominov na najrazličnejše dobe človeškega razvoja, toliko krasnih pokrajinskih slik v rodovitni dolini in na gozdnatem gorskem pobožju in pa tako simpatičen, podjeten in zaveden narod, ki biva tod! Vse to si mora ogledati in vsaj za trenutek v bežnem hitenju in vrvenju časa se vanj zamisliti in poglobiti, kdor vsega tega še ni videl. To, kar leži za njim, je moralo biti nekoč prava trdnjava, pravi grad, močnejši in trdnejši, kakor je bil oni na mariborski Piramidi- Na tem gradišču o nekdanjem gradu, ni več sledu in ne kamna, ki bi še mogel govoriti o nekdanji slavi, o nekdanjih bojih. Zamišljena kapelica sv. Ane in cvetoči vinogradi idilično nadaljujejo zgodovino preteklih burnejših časov. »Turški zid« pa še stoji, četudi ne več v onih'dimenzijah, v katerih so ga zgradili oni, ki so se za njim branili. Če se sprehajaš tod v zgodni spomladi, ko še grmovje in nizko drevje, ki ga obdaja, nc zeleni, ga hitro opaziš. Še pred sto leti je bil popolnoma ohranjen, tri sežnje visok in en seženj širok in je imel dve vrsti lin in lukenj za streljanje. Kar ga je sedaj še videti, jasno kaže veliko njegovo nekdanjo važnost. Od tam, kjer Arlnov vrh strmo pada proti Dravski dolini, sega tik tja do reke same, tako da na prostor za njim nihče ni mogel, ker straži neprodorna Falska peč na četrti strani hrbet njegovih branilcev in vseh onih, ki so se semkaj zatekli- Gorje pa jc bilo za one, ki sc iz izpraznjenih vasi od Dravskega polja, pa do semkaj niso mogli pravočasno rešiti pred turškim ognjem in mečem za ta obrambni zid. Kajti pred njim so turška konjska kopita in turška krvoločnost pobila in uničili vse, človeško življenje in rodovitno polje, in rdeči plameni so srkali kakor strupeni gadi v hiše in cerkve in jih s svojim vročim objemom rušili v prah in pepel. To je bilo in so ne povrne več. . .Naš »Turški zid« pa se še vedno vleče izpod Arlnovega vznožja, začenši pri železniškem tiru, doli do deroče Drave, porušen samo na onem mestu, kjer vodi pot iz Lobnice skozi ta zamišljeni kotiček preko izpodsekane Falske peči v Falo in v bližnjo Puščavo- Če hočeš prav pregledati vso lepoto in krasoto pokrajine, ki leži pred tem »Turškim zidom« razprostrta, moraš s poti, ki pelje na Smolnik, mimogrede stopiti na Brodnarjevo gradišče. Pod sabo imaš čarobno Skrinjico, ki hrani v sebi dragocenosti in zanimivosti iz človeške zgodovine, ki obsega najmanj tritisoč let- Rodovi in plemena naj-.različnejših imen, jezikov, šeg in navad, ki so to zemljo kopali in obdelovali in v boju z njo, v boju z zvermi in razboriti-mi sosedi padali in umirali, vsi so v to škrinjico položili in shranili svoje spomine, da jih po tolikih stoletjih vsakdo strmeč občuduje, Iliri, Keltje, Rimljani, Slovani. Pesem, koje prvi akordi, za nas komaj slišni in razumljivi, so doneli preko svetlobe umikajočih se voda in skozi temo dolinskih pragozdov, se že sto in stoletja glasi včasi milo in včasi mogočno; vsi .10 radi poslušamo in dobro razumemo; saj nam sega k srcu, saj je slovanska pesem. Pred »Turškim zidom« leže slovenske Ruše, najlepša, najljubkejša in najdragocenejša slika v nizu vseh onih, ki jih je kedaj na tem pozorišču gledala zgodovina; slika, vredna slave vseh preteklih časov. Naslonjena na vinorodno vznožje košatega Pohorja, gleda vas iz njegovega zatišja in iz širokih debri dveh gorskih potočkov mimo starodavne, častitljive romarske cerkve na rodovitno polje, na borove gozdove, na hmelj-ske nasade Dravske doline. Onstran reke se dviga pošumljeni Janžev vrh z rdečimi vinogradi nad Selnico. Kot obmejni in obrambni zid — višji in mogočnejši od turškega — pa se vleče Kozjak od Boča tja do sv. Križa in sv. Vrbarra. Kakor da bi se tako boljše in varnejše počutile, se stiskajo hiše, med njimi tudi nekaj vilam podobnih, na ozkem prostoru med cerkvijo in Pohorjem. Toliko jih je, da se skoro mora druga držati druge kakor v mestu; vendar pa je še ostalo dosti prostora za lep vaški trg pred cerkvijo, kjer počiva sv. družina Jožef, Marija in Jezušček v hladni senci dveh slovanskih lip. Tu morebiti so nekdaj predniki naših Rušanov prirejali pred tisoč- in tisočglavo množico romarjev svoje igre tudi v slovenskem jeziku; igre, po katerih bi, če bi se ohranile, lahko postale Ruše za naš jugoslovanski svet to, kar je za nemško-katoliški Oberam-mergau. Štiri hiše še sedaj obdajajo cerkev. Če hodiš pobožno-zamišljen po zeleni trati med cerkvijo in njimi, se ti zdi, da še vidiš one učene može, ki so tu učili mladino za višje poklice, še predno je bila v Mariboru gimnazija- Toda v tako romantično razmišljanje kmalu posvetijo rdeči ognji bližnje tovarne za dušik. Gospodarska podjetnost Rušanov samih, njihova narodna zavest in.njihova ljubezen do zelenega Pohorja odgovarja lepoti in krasoti vse pokrajine pred »Turškim zidom«. Toliko tovarn nima nobena druga slovenska vas; ob času, ko je tu bilo treba, menda tudi nobena druga hi pokazala pred durmi »nemškega« mesta toliko narodne samozavesti in narodnega ponosa- Prvi razgledni stolp na Pohorju, onega na Zigartovem vrhu, prvo planinsko postojanko na njem so postavili oni in nihče drug. »Sokolski dom«, ki ga otvorijo 29. trn-, očiten izraz njihovega narodno-kulturnega čutenja, odgovarja prestižu naših Ruš in preteklosti pokrajine pred »Turškim zidom«. »Turški zid« propada, slovanske Ruše rastejo. mariborsko gledališča REPERTOAR. Torek, 27. maja. Zaprto-Sreda, 28. maja ob 20. uri »Pravljica o rajski ptici«. Premijera, ab. A-Ptujsko gledališče. Pondeljek, 2. junija ob 20. uri »Pravljica o rajski ptici«. Gostovanje mariborskega gledališča. Celjsko gledališče. Sreda, 4. junija ob 20. uri »Pravljica o rajski ptici«. Gostovanje mariborskega gledališča. Iz gledališča: Zanimiva krstna predstava slovenske novitete sc bo vršila v sredo, 28. maja v mariborskem gledališču. Vpri-zori sc drama priznanega mariborskega pisatelja dr. M. Žnuderla »Pravljica o rajski ptici«. Drama je pisana efektno in se odlikuje po globoki in dramatični vsebini. Režira g. V. Skrbinšek. — V četrtek, 29. t. m. se vprizori moderna opereta »Adieu Mimi« pri znižanih cenah in menda zadnjič v sezoni. — Gospa Štefa Dra-gutinovičeva, odlična članica gledališča bo slavila v četrtek, 5. iunija 35- letnico svojega uspešnega oderskega delovanja. Ob tej priliki bo nastopila kot perica Wolfovka v komediji nemškega dramatika Hauptmanna »Bobrov kožuh«, ki jo režira g. J. Kovič. Prvi cerkveni koncert pevskega zbora Glasbene Matice v Mariboru bo dne 4. junija. Kakor že javljeno, se bo pela Grečaninova »Liturgija domestica«. Petje pri službi božji ima namen, da povzdigne dulia k Bogu in to nalogo je krasno rešil Grečanin ravno v tem cerkvenem delu. Biti je moral globoko religioznega duha. Posamezni deli te krasne staroslovanske maše zvene zdaj tako mehko in prisrčno, zdaj zopet mogočno in veličastno, da sc počutiš ob tej muziki čisto drugačnega: boljšega, ponižnejšega, majhnega in zopet srečnega pri svojem Bogu. Enodnevni tečaj o zelenem precepljanju šmarnice se bo vršil v pondeljek, dne 23. junija na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk jc teoretičen in praktičen ter traja od S.