P'o?tnlno nlafane v -?o»ovinl Leto XX., št. 255 LJubljana, nedelja 29. oktobra I939 Cena 2 Din jpfovnišrvo <-iuDliana. Knatl|evc 5 - leietor. stev 3122. 3123 3124, 3126 i 126 (nsero»n> adaeteki Ljubljano. Selen-ourgovo ui - Tel 3492 in 2492 Podružnico V\anbor Graiski trg št. /. leietor ši /455 3odružnicc Cehe Kocenova ulico 2. leietor 51 190 Računi ari ooši ;ek zavodih: Ljubljano št II 34i Prapo čislo 78.180, VVier. ki 105 241 izhaio vsak dan razen ponedeljka. Naročnino znaša mesečno 25 din Za inozemstvo 40 din. Uredništvo 1 ijubl|ana. Knaflievo ulica 5. teleton 3122 3123. 3124. 3125 3126, Maribor, 3ro|ski trg štev 1 telefon štev 2455; Celje, Strossmayerieva ulica štev. | telefon štev 65 Rokopisi se ne vračajo HMO^HH pomoč Pomen ukin t ve prepovedi izvoz & arož I ^ v vo.na w&ed®havitelšica Angine m Framde, aniis in Framiii — ZežHiene države bodo postale sedal zalagala zlasiš z voinimi letali vseh vrst Washington, 28 okt. s. Ameriški senat je snoei pozno zvečer s 63 proti 30 glaso-vcm sprejel v končnem glasovanju zakonski predlog za spremembo sedanjega nevtralnostnega zakona v obliki, kakor ga Je predlagala viada, z nekaterimi senatnimi dodatki. Predlog pride sedaj zopet pred reprezentančno zbornico, v kateri oa je istotako zagotovljena zanesljiva večina. Pred končnim glasovanjem sta bila dva predloga opozicije odklonjena Opozicijski senator Nye je predlagal slično spremembo nevtralnostnega zakona kakor jo je določal vladni predlog, toda v taki obliki da bi prepoved izvoza orožja ostala v veljavi Njegov predlog ie bil odklonien s 67 proti 22 glasovom S tem se je sena* v načelu že izrazil za odpravo preooved" izvoza orožia in je bilo po tem glasovanju jasno, da bo vlada za svoj nrediog dobila veliko večino. S še večio večino je bi! odklonjen predlo? onoricije. da naj se r prepovedi izvoza orožia izvede ljudsko glasovanje. Ta predlog je dobil samo 17 gl.! sov. medtem ko je bilo 73 sla sov proti Najvažnejše zakonskp odredbe ki bodo stopile v veljavo z ukinitvijo prepovedi izvoza orožja in municije iz Zedinjenih dr"av so naslednje: 1) dopusta se p-odajtt orožja in municije vrifkujočim se državam proti plačilu v gotovini; 2) prepoveduje se prevoz orožja in milni« 5,f s v luke vojskujočih se strank a!i luke nevtralnih držav z ameriškimi I dj^mi; 3) z gotovimi izjemami je prepovedano prevažati potnike in blago amerišim ladjam v vojskujoče se države; 4) pošiljanje vojr.ih p t ebščm vojskujočim se državam sc dovoljuje samo v toliko, v kolikor eo te potrebe namenjen«* vladam teh držav, prepoveduje p?, se pošiljanje vojnesra materiala privatnim trgovskim podjetjem; 5) prepoveduje se izbnih vrednostnih papirjev vojskujočih se držav v Zedinjenih državah. Ker ie predstavniški dom že slasoval c zakonskem načrtu o ukinitvi preDov^di izvoda orožja o priliki zadnjega zasedanja, se bo pristojni odbor bavil samo z dodatki v senatu soreietega načrta Takoi ko bo odbor končal svoje delo. se bo začela razprava v pienumu. Ob voščeni krogi tr-cI"jo da zakon o nevtralnosti izglasovan že v petek. Odmev v Pariz, 28. okt. br. Rooseveltov uspeh v senatu so sprejeli tukajšnji politični krogi 7. izrednim zadovoljstvom. Načelno ugotavljajo. da je Roosevelt dosegel v senatu dobro dvotretjinsko večino, kar je za državo z emokratskim sistemom nekaj 2e'o redkega. posebno če gre za tako dalekosežr.e odločitve, kakišno je pomenila baš sprememba nevtralnostnega zakona. Poleg tega je ta Rooseveltova zmaga v senatu v prvi vrsti v prid zapadnima zaveznicama, katerih materialni in moralni položaj se bo sedaj v odnosu do Nemčije in Rusije še boij o j''čil Računati je, da bo Amerika že v drugi polovici novembra pričela dobavljati Veliki B itaniji in Franciji letala in vojni material. Zakon je sicer osnovan na načelu »plačaj in odpelji«, toda v praksi bo dejansko služil le zapadnima velesilama, da bosta lahko sproti plačali vsako naročilo Francija in Anglija obv'adata tudi vsa pota do Amerike, tako da o kakšnih Ameriških dobavah Nemčiji ne more biti govora, V ostalem je bila to tudi intencija Roosevelta samega, ki je že ponovno izrazil svoje simpatije do drugih demokratskih držav. Moralno bo novi nevtralnostmi zakon odločno vplival tudi na male nevtralne države. ki jih Amerika, kakor je pokazal primer nordijskih držav, prav tako odločno podpira. Ze "in jene države same bodo v političnem pogledu imele od tega zakona to korist da se bo njih dejanski prestiž oja-čil tudi v krogu ostalih malih amerPkih držav, ki so doslej vedno smatra:e Zed:-niene države za predstavnika hegemonistič-Eih načel na ameriškem kontinentu. V praksi se bodo že v drugi polovici novembra pričele dobave 6000 letal in ?00O podmorniških lovcev, ki sta jih Franci "«n Anglija že naročili in jih sedaj cela vrsta ameriških tovarn in ladjedelnic gra"i s poi-no paro. A to fe le program dotav za prvo potrebo. Te dobave na i dokončno afirmiralo angleško in francosko premoč nad sov. ražnikom. če bo vojna tra^a dalje časi, se bosta Velika Britanija in Francija še v vse drugačni meri posHižili ogromnega industrijskega s'stema Zedinjenih držav. Zlate rrzsrve Francoske banke znašajo r.ad 97 nrliiard frarkov, Angleške banke pa nad 260 milijonov funtov. Poleg tega ie treba upoštevati ?e zlate rezerve britanskih dom;n;onov, Avstral:je. Nove Ze'andije, Južne Afrike in Kanade, ki so prav tako v vojnem stanju z N°mčijo. In končao je trf-ba. račurati še s tem tehnično pomoč, a na drugi strani >stali v tesnih trgovinskih oanošajih tudi z drugimi državami, kako' je to dokazal že njihov poslednji specialni trgovinski sporazum z Veliko Britanijo. Prva Berlin, 28 okt. AA (DNB). Današnji nemški list: prinašajo samo kratke komentarje o glasovanju v ameriškem senatu »Hamburger Fremderibiatt« pravi med drugim Rezultat glasovanja v ameriškem senatu ie dosti zgovoren pojav V naši državi smo tak rezultat pričakovali Zakon pride prihodnji teden ored reprezentančni dom Rezultat glasovanja v ameriškem senatu po ameriških kakor tudi po enodušnih angleških komentarjih ni treba tolmačiti kot izraz neke želje ameriškega naroda da zarjuste nevtralnost Nasprotno je predsednik Roosevelt precej spretno znal prepričati večino narodnih predstavnikov da ta sklep ne samo da r ' na škodo ameriške nevtralnosti temveč nasprotno celo nevtralnost niačuje. Velllco zadovoljstvo v Kanadi Ottavva, 28. oktobra AA. (Reuter). Kanadska javnost je sprejela izid glasovanja v ameriškem senatu z največjim zadovoljstvom. Prvi komentarji nag>ašajo da bo Kanada takoj naročila v Ameriki veliko števiio letal. Bruselj, 28. okt. A A. (Havas). Glasovanje v ameriškem senatu preds'avlja po mnenju tukajšnjih krogov najpomembnejši dogodek od začetka sovražnosti. Ne glede na materialne posledice bo igralo to glasovanje največjo vlogo pri grupiranju političnih sil v Ameriki. Razen tega predstavlja to glasovanje oseben uspeh predsednika Roosevelta. Tudi zavezniki se bodo čutili ojaeen& tako materialno kakor moralno. Kratka Massalinljeva • <* JLLa a S^J "4 šži «3* Rim. 28. okt. br. Po vsej Italiji je bila danes proslavljena 17 obletnica pohoda na Rim. V Rimu je bilo dopoldne veliko mani-festacijsko zborovanje na Beneškem trgu Ob 10 45 se je pojavil na balkonu Beneške pslače tudi Mussolini, ki je podal naslednjo kratko izjavo- »Obletnica, ki io fašisti zmerom bolj svečano praznujemo je našla nas vse od Alp do moria strnjene močne in odločne kakor še nikoli ri-^ndanes ne zahteva fašizem kakor v ostrih in krvavih dneh pred pohodom nič drusresra kakor privilegij, da srrarli in korak? ob vsaki priliki z narodom in za narod.« Rim, 28. okt s. List zunanjega ministra Ciana »Telegrafo« piše danes: Mir. ki sa uživa Italija kljub viharju, v ka*prem se nahaia vsa ostala Evropa je potrdilo vseh misli, upanj in pričakovan' italijanskega naroda N?č pa ne bo v Evropi odločeno brez Mussolinijeve Italije. Italija ne pusti. da bi na nim? odločitve vp'iva!a ka-te^koli trfa diplomami ia in ne ho dopustila. da M fo katpr?»fli tuja ideologija pregovorila k intervenciji. ** _ * <51 % [ • i -v .<1% f> r» if ^ fl ^ Angleški listi © zmožnosti ohorožeTalste m ezt&le vojne industrije v Zedmjenih državah London, 28 okt. v. Nocojšnji (isti prinašajo že prva razmotiivanja o tem. kaj m koliko vojnega materiala bodo lahko Zedinjene države dobavljale Angliji in Franeiji, ko bo stopij v veljavo zakon o ukinjenju izvozne prepovedi. Listi računajo, da bo v tem pogledu pomen Zedinjenih držav v sedanji vojni še vse večji, kakor je bil v leuh 1914 — 1918. V prvi po-lov.ci svetovne vojne so dobavljale Zedinjene države zapadnima velesilama razmeroma majhne količine orožja n vojnega materiala. Prva ameriška letala so se pojavila na zapadni fronti takrat ?eie poleti 191S, prvi v Zedinjenih državah '.zdelani težki topovi pa so se oglasili na zapadu celo šele jeseni 1918, torej tik preu koncem vojne. Tankov ameriškega izdelka je bilo ob sklenitvi premirja aa vsej zapadni fronti vsega skupaj 18. Danes so po informacijah angleških listov razmere bistveno drugačne. Ameriška oboroževalna industrija se je po vojni special zirala na nekatere vrste ofenzivnega orožja, ki so baje edinstvene na svetu. Ameriški lahki in srednli tanki veljajo kot vzor za s!"čne izdelke vseh dru-g h oboroževalnih industrij Enako slovi ameriška letaj?;ka industrija za prvo na svetu. K njej so hodili v šolo Angleži, Francozi, Nemci m Rusi. Ameriška letalska industrija pro zvaja najmočnejše letalske motorje in letala z največjo brzino. Prvovrstni so danes ameriški '.ovski aparati, dvomotorni srednji bombniki in pa ameriški hidroavioni. Ameriške tovarne izdelajo baje že sedaj po 3000 letal na mesec in bodo to štev lo lahko že do pomladi dvignile na 5000 mesečno. Za izdelavo vojnega materiala je v Zedinjenih državah na razpolago 12.000 tovarn. Po podati-.iii 1 stov lahko proizvajajo mesečno do 8000 strojnih pušk, 2000 topov vseh kalibiov. 2000 tankov, 200 0U0 penotn h pušk, 30 mil jenov gianat in mm m 800 milijonov patron za puške m stioj-n;ce. Ukmjenje izvozne prepovedi ve'ja za vse vejujoče se dizave, torej v enaki meri za Nemčijo kakor za Anglijo in Fran-o.jo. Za izvoz pa sta postavljena dva važna pogoja: orožje in material je treba takoj plačati in odpeljati ga mora kupujoča država z lastnimi ladjami; ameriške iadje orožja n voinega materiala re smejo prevažati Praktično bosta zato :meli korist od ukinjenja prepovedi samo obe zapadni zaveznici. Anglija pokupila skoro ves baker v Ameriki Otiaiva, 28. oktobra. AA. (Reuter). An-g'eško ministrstvo za p-esKibo je sklenilo s kanadskimi in drugmu ameriškimi podjetji pogodbo o nabavi 220 m 'ijonov kilogramov elektrolitičnega bakta Ta količma se bo dobavila v obrokih v toku enega leta. Nakuplieni b^ker predstavila 80% celokupne proizvodnje bakra ameriškega kontinenta. Po nizozemskih poročilih Je prevažanje nemških čet na zapadno bojišče končano Pariz- 28. okt. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je davi izdalo naslednje 107. vojno poročilo: Mirna noč, v splošnem na vsej fronti. Nemško vojno poročilo Berlin, 28 okt. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo davi naslednje vojno poročilo: Na zapadu je bilo na področju med Mozelo in Feltervvaldom nekoliko živahnejše topniško streljanje kakor prejšnje dni. Krajevni napad sovražnih izvidniških čet na meji zapadno od VVarndtskega gozda je bil odbit. Hitler pojde te dni na fronto Pariz, 28. okt. br. Kakor poročajo iz Amsterdama, namerava kancelar Hitler prihodnji teden priti na zapadno fronto. Nemške priprave za velike vojaška operacije so zaključene. Iz vzhodnih predelov Nemčije in iz Poliske so končani ogromni prevozi čet z vlaki. Velike nemške avtomobilske ceste, ki so bile zgrajene v prvi vrsti baš v vojaške namene, tokrat še niso videle vojaških transportov, ker v Nemčiji močno štedijo bencin in druga gonilna sredstva. V »Petit Parisien« poroča Charles Mau-rice, da so francoska letala včeraj izrabila nekaj trenutkov lepega vremena ter izvršila v naglici nekaj izvidniških poletov nad Siegfriedovo črto in zaledje. Prodrla so do 90 km globoko v Porenje. Berlin, 28 okt. z. Vse razpoloženje vladnih krogov priča, da se Nemčija v resnici pripravlja na nove velike odločitve. Tudi tisk je danes pričel že razpravljati o velikih torbah, ki se bodo sedaj začele na zapadu. A tudi na drugi strani so priprave za uspešno defenzivo dovršene. Francoski vojaški krogi naglašajo. da bo Francija v Posaarju prešla popolnoma v defenzivo, ker ji tako taktiko narekuje njen obči vojaški program. Polsžaj sa sevsrnl švicarski meji Bern, 28. okt. z. švicarska brzojavna agencija je objavila uradni komuivke, ki zanika vesti iz angleških ic francoskih vi- rov po katerih naj bi bilo vzdolž severne švicarske meje koncentriranih J 2 nemških divizij. Položaj na severni švicarski meji nikakor ni nevaren. Kad Firth oŠ Forthom sestreljeno nemško letalo London, 28. okt. s. Letalsko ministrstvo javlja: Danes dopoldne se je nad Firth of Forthom pojavilo nemško izvidniško letalo in je bil zato dan letalski alarm, ki je trajal pol ure. Angleška borbena letala so se dvignila in so zapletla v borbo s sovražnim letalom, ter ga pri neki vasi pri mestu Dalkelth sestreIMn. Izmed štirih članov posadke sta dva mrtva, eden je ranjen, pilot pa je ostal nepoškodovan. Letalo ni metalo bomb. O današnji letalski borbi nad Firth of Forthom poročajo opazovalci: Nenadoma se je pojavilo izpod oblakov v veliki višini nemško letalo. Slišati je bilo streljanje protiletalskih topov Ko so se dvignila angleška borbena letala, se je spustilo nemško letalo zelo nizko in je letelo le nekaj metrov nad hišami preko več mest in vasi. Angleška letala so ga ves čas obstreljevala in nemško letalo je odgovarjalo s streli iz strojnic. Borba je bila prav ogorčena. Končno je moralo nemško letalo pristati. Pilot pa še ni opustil borbe, hotel je letalo poplaviti ter ga je zopet pognal v tek. Letalo je drselo po zemlji pol milje, nato pa se je končno zaletelo v neki zid in se razbilo. Streli iz strojnic so v nekaterih mestih padali v hiše in na ulice, vendar niso nikogar ranili. Alarm na Orknejih London, 28 okt s. Na Orknejskem otočju je bil danes letalski alarm. Neko nemško letalo je letelo v maihni višini nad otočjem, pa so ga angleška letala pregnala. Razvaline neznanega letala na Danskem London, 28. okt. s. Pri danskem otoku Bornholm so danes našli razbitine neznanega letala, najbrže nemškega. Angleški paleti nad Nemčijo London, 28. okt. e. Vojni dopisnik »Daily Heralda« javlja, da angleška letala vsak dan in vsako noč prelete nemško ozemlje in vrše izvidniške akcije. Dosedaj so preletela že več milijonov kilometrov. Zanimivo je. da so se le redkokdaj spustila v borbo z nemškimi letali. London, 28. okt. s. Letalsko mmistrstvo javlja: Angleška letala so v pretekli noči izvedla nov izvidniški polet nad južno Nemčijo. Vsa letala so se nepoškodovana vrnila. na morju SosežaKfi rezultat nemških ukrepov prati blokadi Velika nemška podmornica potopljena Zajeto moštvo dveh nemških trgovskih ladij Berlin, 28. okt. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo davi naslednje poročno c trgovinski vojni: V trgovinski vojni so bili na Severnem in na \ zhodnem morju ter na Atlantskem oceanu doseženi nadaljnji uspehi. Od 13. do 25. oktobra je bilo potopljenih po vesteh, ki so bile potrjene od naših pomorskih vojnih sil, Z£ ladij (109.370 ton), po vesteh tujega tiska pa še nadaljnje tri ladje (12.603 ton), skupno torej 25 ladij (121.976 ton). Tako so se dvignile vse sovražnikove izgube od pričetka vojne na 115 ladij (475 000 ton) registrskih ton. Ker pri tem seznamu vsi nepotrjeni podatki niso bili vpoštevani, je treba računati s tem, da je bilo dejansko potopljenih še znatno več ladij. Kljub tem uspehom pomorskih vojnih sil v trgovinski vojni so bile naše i/gube zelo ma jhne. Računati je treba doslej z izgubo treh podmornic, ker se že dolgo niso vrnile v domače luke. Francozi potopili veliko nemško podmornico Pariz, 28. okt br Francoska vojna mornarica je, kakor poroča francosko mornariško nrnistrstvo, potopila včeraj veliko nemško podmornico. Francoski ribiči so v resnici davi našli na obali trupla nemškega podmorniškpga oficirja ter treh mornarjev, ki jih je morje naplavilo na obrežje. Pozneje so našli še dve trupli nemških mornarjev. Vsa trupla so prepeljali v neko francosko pristanišče, kjer bodo svečano pokopana. Posledice vojne v nevtralnih državah Moskva, 28. okt. mp. Posledice vojne se močno poznajo tudi v nevtralnih državah. V Stockholmu je zaradi omejitve porabe bencina padel avtomobilski promet za 50%. Na švedskem so se dvignile cene živil za 30%, za surovo maslo in sladkor pa celo za 60%. Na Norveškem je veliko pomanjkanje premoga, kar se zlasti opaža pri železnici, ki je morala promet delno skrčiti. Tudi na Danskem se poznajo posledice pomanjkanja bencina in premoga. Cestni promet se je zmanjšal za 10, železniški pa za 25%. Prebivalstvo je zlasti prizadeto zaradi pomanjkanja kave in sladkorja. Glede konzumiranja kave je bila Danska prej na prvem mestu na svetu. Tudi na Holandskem in v Švici so znižali privatnikom porabo premoga. V Švici bodo od 1. novembra dalje vpeljali nakaznice za živila. V Belgiji so pekarne odprte samo tri dni v tednu. Močno je nazadoval tudi pomorski promet. Iz Anversa je lani v septembru odplulo 1025 ladij, letos v istem mesecu pa le 825. Zaradi povečanih vojaških izdatkov je morala Belgija zvišati nekatere davke in znižati podpore brezposelnim. Tudi vse ostale nevtralne države imajo zaradi oboroževanja in delne mobilizacije velike izdatke. Kje sta nemški križ^rki „&eutsch1and" in »Admiral Scheer" London, 28 oktobra. AA. »Daily Tele-graph« piše, da se nemški križarki »Deutschland« in »Admiral Scheer« nahajata v južnem delu Atlantskega oceana, v bližini rta Horn, ter nista mogli povzročiti doslej znatnejše škode angleški mornarici. Potopili sta vsega skupaj dve angleški trgovinski ladji. Nemški križarki bosta mogoče sedaj poskušali spraviti nemške trgovinske ladje, ki se nahajajo v južnoameriških lukah nazaj v Nemčijo. Mogoče bodo poskušale te ladje potovati čez Tihi ocean ter se ustaviti v tajnih nemških oporiščih ob azijski in afriški obali. Angleške pomorske oblasti so že organizirale lov na omenjene nemške ladje. London, 28. okt. s. Neka angleška oborožena trgovska ladja, ki je sedaj v rabi kot pomožna križarka, je včeraj v neki škotski luki izkrcala 80 mož posadk dveh nemških trgovskih ladij, ki jih je angleška mornarica te dni zaplenila. Velika množica občinstva je bila prisotna pri izkrcanju. Vseh 80 nemških mornarjev je bilo odvedenih v koncentracijsko taborišče v notranjosti Anglije. Pogajanja med Anglijo in Rusijo zaradi blokade London, 28. oktobra. AA. (Reuter) Listi se še nadalje bavijo s sovjetsko-angleškim sporom glede blokade. »Daily Mail« da ni izključeno, da se bodo v tej zadevi začela neposredna pogajanja med Anglijo in Rusijo v Moskvi, kamor bi odpotoval poseben angleški delegat. „City of Flint" še vedno v Murmansku Washington, 28. okt. s. Nemeka vlada je danes oficielno obvestila ameriške vlado, da se ladja »City of Flint« še nahaja v Murmansku. Nova slovaška vlada Bratislava, 28. okt. br. (Havas). Danes je bila sestavljena nova slovaška vlada pod predsedstvom dr. Tuke. Durčanski je prevzel zunanje in notranje ministrstvo. V drugih resorih napram prejšnji vladi ni izprememb. Demonstracije v Pragi New Yor«, 28. okt. s. Danes so bile v Pragi večje demonstracije in spopadi s polie jo, zlasti na Vaclavskih namestih pred hotelom šroubek. Okoli 800 oseb je bilo aretiranih. Pariz, 28. okt s. šef protokola zunanjega ministrstva polj.*^; vlade je danes po-setil češkoslovaškega poslanika Osuskega in mu izrazil čestitke k češkoslovaškemu narodnemu prazniku 28. oktobra. Osuski je sprejel tudi zastopstva vseh češkoslovaških društev v Franciji. Danes valitve v Švici Bern, 28. okt. AA. V Švici bodo jutri skupščinske vol.tve. V več kantonih so se stranke sporazumele in bodo brez volitev obdržale svoje dosedanje mandate. Na ta način bo približno četrtina narodnih poslancev ohranila svoje mandate za pri-hodno zakonodajno dobo. V tukajšnjih po-litičnh krogih menijo, da bodo volitve prinesle precejšnje pomirjenje v narodni skupščini, Angleško-ruska trgovinska pogajanja London, 28. okt. s. Trgovinski minister Stanley in ruski poslanik Majski vodita preliminarne razgovore glede sklenitve nadaljnjih trgovinskih sporazumov med Anglijo in Rusijo na isti osnovi, ki jo je imel že nedavno sklenjeni sporazum Doslej še niso bili doseženi konkretni rezultati, vendar se pogajanja nadaljujejo. Obsedno La Paz, 28. vsej državi je ker so ugotovili revolucija pod General Bilbao za predsednika sojen na izgon roti stanje v Boliviji oktobra AA (Havas). V proglašeno obsedno stanje, da bi morala danes nastati vodstvom generala Bilbaa. je eden izmed kandidatov republike. Snoči je bil ob-zaradi sodelovanja pri za- Finska proučn]e mske pradlege Francoski listi napovedujejo, da bodo Rusi predložili tuili MaJžarcin svoje zahteve Helsinki, 28 okt. s Včeraj .je proučeval ruske predloge ožji ministrski svet, danes pa jih bo pi-Giičil še celotni ministrski svet. Potem pridejo predlogi še pred po?ehno komisijo, ki bo sestavljena iz zur.an.fepc-litirnesra in pol"t'črepa odbora parlamenta. Stockholm, 28 okt z. Politični krogi opozarjalo v zvez: z riicko-fnskimi poea-janii, da sta Stockholm in Helsinki v staln:H diplomatskih stikih Tudi ta okoliščina bo vpl:vala na nadalinii razvoj moskovskih po?s4anj Stockhoiirrki pol^fč-ni kro°i kežeio spHčo te?a nek konstanten optimizem. V Hels:nk:h n-so enakega mnenja, a nriznavaio. da bi mo^el ta optimizem. čeprav nima popo^oma realnih osnov, pomirjevalo vplivat: na a^mos^e-rc. v kateri =e bodo no^ai^nia naHalie-vala. V pirrjrio nopoion*-na stvarno na po'0'al si ne d^aio n*k«k'h iluzij, da b; se roo-u- nH-r^-nj z Rusijo v danem primeru še poslabšati. Varnostmi »ta?©**! v sevsr^ih -rž^vah Helsinki, ?8. oktobra. A A (Štefani) Oblasti v H°!sjnk'h Stcrkholmu :n Oslu so izdale več ukrepov za izselitev prebivalstva v premeru nevarnosti Istočasno je bil določen tudi kontingent nr°h:val-stva ki bo izseHeno Tz vsake okolice bo izseljenih 150.000 prebivalcev. Litovske čsts v Vitim Kovno, 28 oktobra AA. (Štefani) Litovske čete so danes dopoldne vkorakale v v Vilno. Madžarska ? Pariz. 28 okt. z. Parišik listi danes vveč član k h razpravljajo o nadaljnjem razvoju ruske zunanje politike ter prihajajo do nasledniih zanimivih zaključkov: 1 Rusija odklanja v svojih pogajanjih s so- I sodnimi državami sleherno posredovanje. 2 Rusija odklanja pogajanja z vsakim blokom aii zvezo držav, ampak se heče vedno pogajati le s poedino državo. 3. Rusija ne daje nikakih garancij za novi položaj posamezni držav nego sc morajo te za-devs Hiti le z njenimi nevtralncstnimi izjavami. Po mneniu francosk:h listov bo po spo-raz'imti s Finsko prišla na vrsto Madžarska. Kakšne zahteve bo postavila ruska vlada je težko reč: Malo je verietno da bodo Rus; zahtevali še oni del Ukrajine, ki ie po ram?du Češkoslovaške pripadel Madžarom Mo^da se bo nova uredtev rusko-mad"ar5kib odnošajev izražala v prvi vrsti na gospodarskem področju. v B1alist$k& Moskva 28. okt. s. Danes ob 11. se ie v Bja'istoku v gledališču sesta'o v nedeljo izvoljeno narodno predstavništvo Zanadne Be'orusije. \Ta dnevnem redu zasedanja ie sklep o priključitvi Zapadne B?'orusije k Rusiji, nadalje razlastite^ zemljišč, bank n večjih industrijskih podjetij. v bivši poljski Ukrajini Moskva. 28. oktobra. AA Novo izvoljena narodna skupščina, ki ziseda v Lvovu, je sog'asno sklenila, da se v zapadni Ukrajini uvede sovjetski režim. V terek ek mm® »6 latsva o psloSaju ImlE Moskva. 28 oktobra AA (Reuter). Na seji vrhovnega sveta Sovjetske unije ki je sklican za 31 t m. bo emo. da si bo nova Kjoseivanova vlada še bolj prizadevala, da nadaljuje dosedanjo zunanjo politiko ml ioljubnosti in sporazumevanja s sosedi. Vatikanski organ o balkansltih probleiu h Rim, 28. oktobra, b. Vatikanski oi^ui Osservatore Romano« se v daljšem članku peča s sedanjim položajem na Balkanu ter piše med drugim: Načrt za novo organizacijo balkanskih držav se doslej še ni konkretiziral v pozitivnih načrtih. Za sedaj so na vrsti bolj ugibanja kakor pa razprave o dejstvih Nobenega dvoma pa ni, da mora Balkan v sedanjem položaju varovati skupne interese in da se v tem lahko najde primerna osnova za tesnejše sodelovanje. Rešitev bolgarske vladne krize ne vzbuja nobene domneve o spremembi dosedanje bolgarske zunanje politike. Mirno rešitev novejšega bolgarsko-rumun-skega obmejnega spora pa lahko smatramo za znak, da obstoje v Bolgariji namere za tesnejše sodelovanje tudi z Rumunijo. Ako pa naj balkanske države najdejo skupno osnovo za reorganizacijo njihove politike morajo rešiti razne probleme, med katerimi so najvažnejši naslednji: 1. odnosa jI balkanskih držav z Italijo, s katero je združena Albanija; 2. odnošaji med državami, ki pripadajo Balkanski zvezi (Jugoslavija, Rumunija, Turčija in Grčiia). ter onimi, ki ji ne pripada'o (Bolgarija); S. odn"S->ii med državami, ki eta jim Anglija in Francija garantirali (Rumunija Grčija, Turčija), ter onimi, ki ne uživajo nobenih jamstev (Jugoslavija, Bolgarija): 4. splošni odnošaji med sistemom Balkanske zveze, sistemu angleške francoskih jam stev Grčiji in Rumuniji ter najnovejšim sistemom ankarskega pakta med Turčijo. Anglijo in Francijo; 5. odnošaji balkanski držav do Nemčije in Rusije. Razprave o teli vprašanjih »o že v teki in opaziti je že viden napredek v smeri novim oblikam balkanske organizacije. Pasveti romunskih p s- slairkov z Gs i^-ipna« Bukarešta, 28. okt s. Zunanji minister ■ Gafcncu je ime! danes konferenco z rumun j skinu pos'an:ki v Beogradu. Ankari Sofiji j in Atenah. Bukarešta, 28. okt. s. Rumunski poslaniki v balkanskih ciržavah so imel sinoči štiriurno konferenco s kraljam Karc-lom. Italijan sM rei^r/k pri KJoseSvanovu New York, 28 okt. s. Ital-janski pos'anik v Sofiji je imel snoči večino konferenco z ministrskim predsednikom in zunaniim ministrom Kjoseivanovom. Izg':da da je sporoči! željo italijanske vlade, naj se bolgarska politika ne nasloni izključno na eno velesilo. IS tet mve Turčije Ankara, 28 okt. br. lutri bodo v Turčiji svečano praznovali 16. obletnico turike re- j pubMke. Pri prezidontu IsruCu Immiju bo I velik diplomatski sprejem kateremu bo sle- i dila vojaška parada Sprejema se bodo ude- ; ležili vsi v Ankari akreditirani diplomati, j Izostal bo le ncm"ki- poslan k von Papen, ki se še ni vrnil iz Berlina v Turčijo. Franclfa ratificirala anksrsM pakt Pariz. 28. oktobra AA. (Reuter). Službeni list je objavil uredbo z zakon~ko močjo, s katero se ratif cira britansko-francosko-turški sporazum. sttiiifosssv kreditov za Isaiišiviisio Uredba o prenosu postavk -z državnega proračuna na kansvk: Hrvatsko — F^jvizarij s!o 1. aprila 1949. Zagreb, 28. ckt. o. Na predlog ministrskega sveta je bila na podlagi uredbe o banovini Hrvatski danes podpisana uredba o prenosu kreditov iz državnega proračuna na banovino Hrvatsko. Na banovino se z uredbo prenašajo iz dižavnega proračuna odgovarjajoči krediti za drugo polovico proračunskega leta 1339-40 v skupni vse ti 251.1CC.S18 din. Razen tega se dovoljuje banovini Hrvatski za isto polletje iz obratnega kapitala glavne državne biarrajne za izpcpclnilev nezadostnih kred:(ov naknadni kredit v višini 12,572.000 din. Za zarpne potrebe se dovoljuje banu Hrvatske znecek dveh milijonov dinarjev, iz proračuna izrednih kred'tov SJ^O-fOO din, za organizacijske stroške ban=ke oblasti v Zagrebu pa kredit do 25 milijonov din. vse na račun obratnega kspitala glavne državne blagajne Krediti iz državnega proračuna za leto 1939'40 se bodo zmanjšali za vsoto kreditov, ki bodo prenešeni na banovino Hrvatsko. kar se bo izkazalo v zaključnem računu. Na banovino Hrvatsko prenršoni krediti predstavljajo proračun izdatkov banovine Hrvatske za prenešene nosle po uredbi o banovini Hrvatski ln veljajo do konoa marca leta 1940. Zaključne račune o teh Izdatkih bo sestavila banovina Hrvatska no svojih predpisih Hrvatski ban lahko odobrava virmane med posameznimi partijami. Vse v tej uredbi določene zneske bo stavljal hrvatskemu banu na razpolago finančni minister. Zato pa bo na drugi strani država pobirala vse dosedanje davke in druge državne dohodke. To stanje bo ostalo zaenkrat do konca proračunskega leta, to je do 31. marca 1910. Do takrat banovina Hrvatska ne bo imela drugih lastnih dohodkov razen onih, ki sta jih že doslej imeli savska in primorska banovina. Poleg tega bo odpadel na banovino Hrvatsko še primeren de! dohodkov in izdatkov iz proračunov onih banovin, ki so odstopile Hrvatski dele svojega dosedanjega ozemlja. Vsa pooblastila finančnega značaja, ki jih imajo posamezni mmistp po predpisih finančnih in drugih zakonov se prenašajo na bana Hrvatske, v kolikor se tičejo poslov iz pristojnosti banovine Hrvatske. Ban ima popolno naredbodajne pravico tudi za neuporabljene kredite, ki so bil: otvorjeni ali pa načeti pred uveljavijenjem te uredbe v bivši savski in primorsk- banovini za posle, prenešene v pristojnost banovine Hrvatske. Iz državnega proračuna preneseni krediti, ki so bili določeni osebno za bana bivše savske in primorske banovine, pi ipadajo v celoti banu Hrvatske. V globalnih vsotah prenešene kredite za osebne izdatke bo ban Hrvatske razporedil v lastni pristojnosti. lepi kzilzzmzg t®fcst3Mh isev Rusija piivcSsfa v skllearSe EJN Ženeva, 28. oktobra AA. (Havas). Po- ! močnik komisarja za zunanje zadeve Po- ! temkin je obvestil D\ o pr-«nnku sovjet ske vlade, da se skupščina DN v Ženevi skMče za 4 december. Letonski zunanji minister Munters je pri-iavil Dru"tvu narodov pakt o vzajemni pomoči med Letonsko in Rus io. Poljski protest proti Ukrepam nemške vlatJe Pariz, 28. oktobra AA (Havas) Poljska vlada je naročila vsem svojim poslanikom, naj vložijo protest pri vseh vladah, pri ka terih so akreditirani, pruti uvedbi novih oblasti od strani Nemčije v zasedenih poljskih krajih. 3S smrtnih žrtev eksplczje v rss LcndOn, 28. okt. s V nekem lucmikuna škotskem je pr šlo danes do eksplozije 34 rudarjev je biJo a koj mrtvih pozneje pa je umrl še. 'eden Izmed težko -anje-nih. števiio žrtev §e to najbrž še povečalo. In trgGvzev pzjim Zagreb, 28. okt. o. Na konferenci zastopnikov gospodarskih zbornic, tekstilne industrije in trgovcev s tekstilnim blagom o ureditvi kreditov in dobavnih pogojih v tekstilni stroki Ki je bila 27. in 28. oktobra v Zagrebu, so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Terjatve v poslih, sklenjenih do 1. septembra . 1939. se morajo načelno reševati po pogodbenih pogojih. Z onimi terjatvami. ki jih dolžniki ne bi mogli izvršiti po tem načelu, bodo dolžniki postopali do skrajne meje ustrežljivosti na podlagi individualnih sporazumov med upniki in dolžniki. Zveza tekstilne industrije bo priporočila svojim članom, kakor tudi vsem ostalim tekstilnim industrijcem v državi, naj postopajo v tem smislu. Prav tako bo priporočila, naj se trgovcem, ki ne morejo, da v pogodbenem roku izpolnijo svoje obveznosti po fakturah, izdanih do 1. septembra, omogočijo plačila v treh obrokih, t. j. v 30, 60 ali 90 dneh, po poteku roka na podlagi akcepta. Za terjatve katerih pogodbeni roki so potekli pred 1. oktobrom 1939., se bodo dovolili trije plačilni roki- 1. novembra in 1. decembra leta 1939. ter 1. januarja leta 1940. na podlagi akcepta. 2 Zaključki dogovorieni do 1. septembra 'eta 19313 =e imaio i?\ . 5'ti pc pogodbenih pogojih. V kolikor je kupec zahte- val izvršitev in dobavitelj zaključka ni ; izvršil, se .tigovec, ki ne reflektira več na ' dotično blago, ker je sezona že potekla, ! ne more prisiliti k prevzemu. Zveza tekstilnih industrijcev bo priporočila svojim članom, kakor tudi vsem ostalim tekstilnim industrijcem, naj tako postopajo. 3. Za nove posle se priznava potreba, da se sklepajo na podlagi pogojev, ki jih narekuje kreditna sposobnost kupca in prodajna zmožnost prodajalca. Pri tem se ; bo po možnosti in razmeram primerno j ugotovil plačilni rok do 30 dni s skontom, oziroma do 90 dni na podlagi akcepta. 4. Zveza tekstilne industrije v Beogradu se napreša, naj v roku 60 dni po sporazumu z gospodarskimi zbornicami izda nove tiskovine za naročila in zaključke za tekstilno industrijo ter priporoči svoiim članom in vsem tekstilnim industrijcem, da jih uporabijo. 5. Glede tožb. ki so jih posamezna podjetja zaradi plačila terjatev vložila uroti posameznim trgovcem, bo zveza tekstilnih industrijcev priporočila svoiim članom in ostalim tekstilnim industrijcem. naj te tožbe začasno ustavijo, da bo tožencu omogečeno Dlač lo do tem dogoveru. V or:-moru. če toženec ne bo izpolnil v orvem roku določenega p^čHa, se bo sodno po- | stopanje nadaljevalo. zveza i Beograd. 28 okt. p. Nem"ko poslanstvo objavlja, da so vesti po katei h poštni in telefonski promet z Nem i jo n> normalen, brez stvarne podlage Bile sc sicer dva dneva ovire v telefonskem prometu, toda poštni promet s pismi in paket je posloval norma'no, ker ni bHo nobenega razloga za kak zastoj. (Iz Ljubljane še tud; snoči ni bilo mogoče dobiti telefonske z\eze s kraji v Nemčiji. Poštna zveza, kolikor smo se nvgli informirati res n. v celoti prekinjena, vendar pa v petek in včeraj ni norma! no funkcionirala Op. ur.) w : v Z.^tsSu Zagreb, 28 okt o D ,-noMne je bila v pi- \ carn'' bana k >nrercivca ki so ji prisostvovali dr Maček dr Ši-tej. dr. Šuba?ič m dr Krb-k, in nn kateri so rarprav'ia'i o f;nan čn:h zadevah Na konfeienci so bili ?,pre jeti tudi važn> sklepi WVde prehrane oasiv nih krajev, za kar so bili zah'ovan> p »treb ni krediti. Finančni rmn:ster dr Šutej je med konferenco po te'efonu govoril z ministrstvom v Beogradu ter izda! potrebna navod''a Ob koncu je ^"nferenci prisostvoval tudi dr Krnjevič. Af i T Tj i tfc i J iVi. irf za S27203 mej) Za^.eb 28. okt o V Beograd je odpo-.ji/ala delegacija zveze leg:o-'a:j3v za osvobojenje severnih kraisv. V delegaciji so predsednik združenja borcev za osvo-boj^ nje M dj muiia. Prekmurja, Staj rske in Koroške podpolkovnik Stevan Sertič, predsednik Zveze Ma'strovih borcev v Mariboru Julij Guštin ter pred einik Le-giie koroških borcev v Ljubljani polkovnik Viktor Andrejka Delrgaciia bo elede na objavo kraljevega uka^a v »Vojnem listu« o ustanovitvi sponvnske kolaine za borre nri osvobojen ju severnih krajev leta 1918'19 izrcč;la v voinem m:nTstrc;+vu v Beogradu načri pra^ iirvka za p->drii->va-nje te kolnine ter n^črt ur^db? o u«ndno-st'h za nosila nove koliioe r>-i~gacija se bo nv-dila v Beogradu več dni. Zveza hrvatskih mest Zagreb. 28 okt. o. Na pobudo konrsarja zagreb'ke mestne uprave Starčev iča bo ustanovljena posebna zveza 27 mesi banovine Hrvatske. BeOgra-l, 28. ckt p. Pren. cieni so: finančni sveln k pri zagrebški direkciji Dobi i vo j Lukič k dravski direkciji, višja tajnica pri savski finančni d rekciji Milena Berič v kemični laboratorij pri glavni carinarnic v Ljubljani, finančni svetnik v kemičnem laboratoriju glavne carinarnice v Ljubljani Milenko Kušič k beograjski finanfni direke ji, višji finančni tajn'k Svetislav Mačič v Ljubljani k zetski direkciji, pristav p;i drav.-ki f nančni direkciji Danica P ' vlč v kemični laboratorij na Su.šaku. Zag^etais ssmsr v R^sgnilsi Beograd, 28. okt p. .Na bregu Dunava ob Pančevskem mos+u so našli truplo pomorskega kapitana v pokoju Josipa Čepica Doslej so ugotovili, da so ga nedavno videli z neko žensko v gostilni »Lovački rop« v Balkanski ulic. od koder je odšel kmalu po polnoči. Policija sedaj išče to žensko Nadalje so ugotovili, da je Čepic stanoval pri nekem železničarju, ki pa se doslej še ni javil oblastem, zakadi česar sumijo, da je bil morda tudi on udeležen pri umoru Domnevajo, da je bil Čepic umorjen v svojem stanovanju nakar so njegovo truplo odnesli in vrgli v Dunav. Svatavska vožnja v smrt Za^ren. 28 okt o. V okolici Djakovase je pripetila huda nesreča pri svatbi kmeta Ivana Gaioviča Avtobus s svati se je prevrnil v orepad ter sta se . nevesta in njena priča ubili, dočim je bilo 12 ljudi hudo ranjenih. Nesreča v beograjskem Beograd, 28. okt. p. V Narodnem gledališču se je pripet la snoči med predstavo huda nesreča. Med 2. dejanjem opere »M.tve cči« so deske na odru popustile ter je osem igralcev in statistov padlo skozi odprtino v suteren več metrov globoko. Zaradi nagle interver ije med občinstvom ni nastala panika. Pri nezgodi se je poškodovalo več igralcev ld so jih prepe" ali v bolni "nico. Najhu/še poškodbe je dobila igralka gdč. Terezija Veličko-va. DepaJfiiEni tečaj za babice Beograd, 28. okt. AA. Minister ^.a socialno politiko in narodno zdravje dr. Bu-disavljevič je podpisal prav Inik o dopolnilnih babiških tečajih za učenke, ki so dovršile babiško šolo. Po pravilniku tra; ja tečaj 6 mesecev -n morejo vanj stopiti bab ce, ki so prebile najmanj 4 leta v praktičnem delu in poleže sprejemni izpit ia predmetov, ki so potrebni babicam in so j jih poslušale v baiški šoli. Na tečaju se bo poleg teoretičnih predmetov glavna pozornost posvetila praktičnemu delu in pripravi za porod ter sodelovanju pri operacijah. Po položenem izpitu bodo dobile babice d plcrr.o, da so usposobljene za babl-ški poklic. Ta pravilnik hoče izučiti babice, da bi jih mogli uporabljati po ki ni-kah in porodniških oddelkih kot vodilne bab'ce po drugi strani pa bi se usposobile za babice zlasti tiste, ki delajo po vaseh. Sestre, ki se bavi jo tudi z babiškim pozivom, ne bodo smele delat, pri poslih za pobijanje nalezljivih bolezni. Nov ruski posl^^ik v Budimpešti Moskva, 27. oktobra. AA. Za novega sovjetskega poslanika v Budimpešti je imenovan Saronov. TO V2BV glic 'AHtTUr .m "T ' 'h' : nturUt pre * " sedui f^ ujjne cenzure v Anjiiji lost Maši kraji in ljudje Slovenski delavci v Linzu 1 V Linzu in neposredni okolici je zaposlenih z nase Dolenjske okrog 50 delavcev Linz, 24. oktobra. Tu nas je kakih 50 delavcev iz Sodra-ške doline na Dolenjskem. Največ nas je zidarjev, a tudi rešetarji in drugi so tu. Kad bi vam popisal, kako tu živimo in delamo. Ko smo prišli v Linz, smo se morali vsi javiti na policiji. Vsak je moral dati dve fotografij i, potem pa so nas popisali od pet do glave in še za dva rodova nazaj. Bili pa so zelo vljudni in so pri popisovanju vsakemu ponudili stol. Tam smo morali založiti potne liste in delavske knjižice. Dobili smo za nje potrdila, katera nam jih sedaj nadomeščajo, dokler živimo v Nemčiji. S temi potrdili smo šli na delavski urad, kjer je uradnik vsakemu napisal na listek firmo, pri kateri bo delaL Pri delu naši ljudje lahko vzdržijo, ker so vajeni trdega in težkega dela. Zato jih tudi imajo povsod radi. V Linzu in v okolici je cela vrsta delavskih taborišč, pravijo, da jih je kakih petdeset. V tem taborišču, kjer sem jaz je 17 barak. Vsaka ima 6 sob, v vsaki so-bi pa je 18 postelj. Postelje so železne in razporejene tako, kakor pravijo, da so postelje v železniških spalnih vagonih, kjer pa se še nisem vozil. Še dosti udobne so, železne z mrežami. Kuhinja je velika, svetla in prav snažna ter zelo moderna. Obednica je cela dvorana, saj je v njej Tiad 50 miz. Za hrano se tu še ne moremo pritoževati. V kantini dobimo še vse brez karte, tudi slanino in klobase. Pivo velja 2.a delavce 35 pfenigov, zunaj po gostilnah pa je po 41 pfenigov. Mi računamo kar okroglo 10 pfenigov za dinar, marko za kovača. Na določene dneve zbirajo za Rdeči križ ali kako drugo stvar. Ko daš nabiralcu 20 pfenigov, ti obesi na gumb li- Zagorje, 28. oktobra Sokolsko društvo v Zagorju je imelo preteklo nedeljo svojo letno skupščino, ki je bila po pravici dobro obiskana — saj je zagorski Sokol stopil i njo v 50. leto svojega obstanka. Starosta br. Kolenc je v nagovoru prečital vdanostno brzojavko visokemu starešini Nj. Vel. kralju Petru II., kateremu je članstvo priredilo navdušene ovacije. Pozdravna brzojavka je bila poslana tudi br. Engelbertu Ganglu. Starosta je pozdravil še odposlanca župe br. Pahorja in se spomnil nedavno umr!;h bratov Matije Pelka in Franeita Bleiweisa, katerima so prisotni zaklicali trikrat »Slava!« Nato je slavil delo neustrašnih mož, ki so pred 50 leti ustanovili Sokola v kraju, kjer se je v vseh odločilnih krogih šopirilo nemštvo. Razen brata Naroda, ki so ga zborovalci iskreno pozdravili na častnem mestu v svoji sre- Viktor Pirnat: Enaindvajsetič se nam vrača dan, ko je Jugosloven otresel s sebe verige suženjstva in svobodno zadihal v osvobojeni domovini. Po morju nam je prišla svoboda, na dan 31. oktobra 1918. se je rodila iz bisernih pen sinjega Jadrana. Na vseh ladjah in po vseh pristaniščih vzdolž vzhodne jadranske obale so zaplapolale po dolgih stoletjih spet naše barve, je zaoril tisočeri vzklik sreče v naši mili govorici. Zato je ta spominski dan dan slave naše kraljevske mornarice in »Jadranski dan« našega edinega pomorsko-obrambnega narodnega društva »Jadranske straže«. Dejanski in umski čuvarji Jadrana bodo slavili praznik jugoslovenskega morja te dni in proslavljala ga bo z njimi vsa širna pomorska Jugoslavija. Le pičia noč vožnje loči nas Slovence od kršnih jadranskih obal, letalo nas je prineslo doli v kratki pol uri. Približalo se nam je morje, ni nas pa še dovolj zbližalo. Se vedno pogrešamo najkrajše zveze, ki moledujemo zanje že dve desetletji. Sosedje smo, pa v mnogočem še tujci, zato ni čuda, da jih je med nami še toliko, ki morja še niikdar niso videli. In vendar, kateri Jugosloven še ni zahrepenel po onih neskončnih blestečih poljanah, ki že polnih trinajst sto let objemljejo kršno naše Primorje ter poljubljajo s srebrnimi svojimi penami tisoč njegovih otokov? To je obljubljena dežela jugoslovanska, ki se koplje v zlatem soncu tudi sedaj, ko tuli krog naših domov mrzla burja in se kaže po gorah sneg. Ogrejmo se v žaru njenega stek s Hitlerjevo ali kako drugo sliko, potem pa te puste drugi nabiralci na miru. Ob nedeljah se dobimo rojaki iz vseh tukajšnjih taborišč. Posvetujemo se o najrazličnejših stvareh, največ o tem, kako bi denar poslali domov. To je namreč najtežje, ker z našo državo še ni urejeno. Slovaki, Madžari in Italijani lahko iz Lin-za pošiljajo do 60 mark na mesec, seveda če jih toliko prihranijo. Zdaj hodimo od urada do urada, največ pa na devizni urad, da bi lahko pošiljali denar tudi mL Dve prošnji so nam že odbili, obljubili pa so nam, da nam bodo zdaj kmalu dali dovoljenje vsaj za nekaj denarja, da ga bomo poslali domov. Plačo dobivamo vsakih 14 dni. Na prvi pogled se zdi v primeri s plačami pri nas doma še dosti velika, toda tudi odtegljaji so zelo veliki. Kar se je začela vojna, moramo plačevati še poseben vojni mezdni davek od zaslužka. Nekateri naši fantje so jo takrat, ko se je vojna začela, kar hitro pobrali proti domu. Ker so slišali, da z denarjem ne smejo čez mejo, so si nakupili najrazličnejše stvari. Pri tem so po večini slabo izšli, ker so morali potem na meji plačati še jugoslovansko carino. Tako je eden od njih kupil za 100 mark kolo, plačal je potem voznino iz Linza do meje, na Jesenicah pa je plačal še čez 400 din carine. Tako ga je veljalo kolo skoraj 2000 din, doma bi ga dobil za polovico ceneje. Res bi bilo potrebno, da bi se oni, ki imajo o tem govoriti tam doli pri nas, malo bolj pobrigali, da bi tudi Slovenci lahko pošiljali svoje prihranke domov, saj smo vendar skoro vsi šli samo zato ven, da bi pomagali svojim na domu. Ivan Cvar di, so vsi ustanovitelji že pomrli — slava jim! Sokolsko društvo s ponosom gleda na vsa velika dela, ki so bila izvršena doslej, prav tako pa bodo uspešno končana tudi vsa dela, kar jih je zamišljenih v okviru Petrove petletke. Na koncu se je starosta zahvalil tudi vsem članom, ki so odšli iz Zagorja, za njihovo delo in pomoč. Sledila so poročila tajnika, blagajnika, načelnika, prosvetarja, matrikarja, gospodarja in revizorjev. Društvo se je udeležilo obrambnega zbora v Hrastniku ter okrožnih in drugih nastopov v raznih krajih. Javni nastop v Zagorju in na Lokah je v vsakem pogledu dobro uspel. Prav zadovo-voljivo je bilo poročilo o blagajni, ki izkazuje izdaten prebitek. V eni sami zadevi se je blagajnik pritožil: precejšen je zaostanek na članarini. Načelnik je odkrito pograjal nekatere nedostatke. Zanimivo je bilo poročilo prosvetarja, ki je navedel vse i n l. Š5 iBBšigs^^3Š3E3B55S555 sonca in pohitimo v duhu na juga sončni vrt, kjer se razkošne rože valov dotikajo, in mehko jih božaje se jim dobrikajo. (Dragotin Kette) Sedimo v večerni vlak. Potegne nas čez Zagreb, Karlovac in Ogulin ter preko Go-spiča in Knina. Jutro nas najde med samim kršem. Pokrajina kot zakleta. Sivo, umazano skalovje, le redek je vmes brinjev grm, zvit, usušen, tu pa tam kosmat žavbelj, morda še osat, to je vse. Nobene hiše, nobenega človeka, nobene ptice, nikakega glasu, le zdihovanje lokomotive moti enakomerno ropotanje koles. Še nebo je svinčeno. Pa ne za dolgo. Doli v smeri naše poti postaja nekam svetleje, prijazneje. Mi pa hitimo dalje. Odpremo okno .Smokva. Po-malem zelenje. Krivi borovci. Vse odeto nekam v meglo. Sonca še ni na nebo. Drčimo skozi vinograde. Zavore skrip-Ijejo. Ozračje je polno ocona, pomešanega z duhovi rožmarina, oleandra in mirte. Opaja nas ta vzduh, ki se nam zdi pomešan "s soljo. Pod nami pa megla, nepro-dirna megla. Tak je vhod v carstvo sonca, v carstvo veselja, tak je vhod v naše Primorje in ob njegovo mehko zibel Jadran. Srce vztrepeče — Vzhajajoče sonce je predrlo goste meele, ki se love, trgajo in izgubljajo, pod njihovim prosojnim pajčo-lanom pa se nam odkriva nov svet, poln prelestnih barv, poln sočnega zelenja, ob- pomembne dogodke iz delovanja v preteklem polstoletju. Gradivo, ki ga je zbral, bo društvo izdalo v posebni brošuri. Matri-kar je navedel, da šteje društvo 248 članov, 88 naraščaja in 169 dece. Vsa sokolska družina šteje torej 505 članov, kar je za Zagorje vsekakor premalo. Zastopnik nadzornega odbora je predlagal razrešni-co, ki je bila soglasno sprejeta. Na koncu je spregovoril nekaj vzpodbudnih besed še župni odposlanec br. Pahor in društvu obenem čestital k lepemu napredku, ki se kaže v spoštovanja vredni dograditvi doma v Zagorju m o novem Sokolskem domu na Lokah. Nato je bila izvoljena v glavnem stara uprava z delavnim starosto br. Kol&ncem na čelu. Občni zbor je članstvo zaključilo s pesmijo »Hej Slovani!« Novi upravi želimo v jubilejnem letu kar najlepših uspehov. Hkratu sporočamo javnosti, da bo društvo prihodnje leto pred Sokolskim domom odkrilo spomenik velikemu zaščitniku Sokola, Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. | Bine Bevc Ljubljana. 28. oktobra Danes dopoldne je bil v bolnišnici rešen hudega trpljenja g. Albin Bevc, višji arhivar ljubljanske univerze. Mnogo prezgodaj je moral umreti. Na letošnji božični dan bi bil star komaj 45 let. Žalostna vest bo marsikoga hudo pretresla in potr-la, saj je bil Bine Bevc plemenit človek v najčistejšem pomenu besede. Cenili so ga vsi profesorji, spoštovali so ga študentje in mnogo iskrenih prijateljev je imel v ožji in sira domovini Lepo, dragoceno življenje je uničila za-vratna bolezen — rak. Še ves krepak in izredno delaven je Bine Bevc že lani občutil bolečine v zgornji čeljusti, nevarnosti pa se je jel zavedati šele letos pomladi in podal se je v Zagreb na kliniko, kjer je sredi maja prestal težko operacijo, ki pa ni mogla ustaviti uničevalnega dela zavratne bolezni. Hude bolečine je junaški in plemeniti mož stoično prenašaL Bine Bevc je bil velik prijatelj prirode, ves zavzet za pravico in resnico ter v tem in v svoji dobrotljivosti vedno pripravljen na vsako žrtev. Pred leti je mnogo svojega prostega časa žrtvoval za delo v organizaciji rezervnih oficirjev in pri najrazličnejših dobrodelnih akcijah. Tudi »Jutro« ga je štelo med svoje sotrudnike. Nekdaj je pisal vojaško posvetovalnico. Bil je tako dobrosrčen, da se mu je kar videlo, kako čaka, da bi ga kdo poprosil za kako uslugo. Nikdar ne bo pozabljen, ostal bo v lepem in častnem spominu. Binetov pogreb bo v ponedeljek 30. t. m. ob 16. izpred mrtvašnice bolnišnice. Gorenjska v belem plašču Radovljica, 28. oktobra Sneg, ki se nam je že skozi nekaj dni ponujal in nas tudi strašil že z nižjih hribov, je zdaj pobelil vso Gorenjsko. V petek zjutraj je bilo krasno solnčno jutro. Preden pa je moglo solnce pregreti čez noč ohlajene doline, se je privlekla po savski dolini gosta megla. Ko se je zdanilo, so bile vse planine, Triglav in Karavanke, čiste brez megle, na nebu pa čista modrina brez oblakov. Megla, ki jo je prignal od Save sever, se je okoli 8. zjutraj dvignila in zatemnila solnce. Videti je bilo, da ne bo nič hudega. Toda solnce ni moglo predreti goste megle. Megla je zatemnila nebo m objela planine. Okoli poldneva je pričelo nalahno snežiti. Snežinke, ki jih je prignal severozapad, so se jele gostiti in okoli dveh popoldne je snežilo kakor v najhujši zimi. Kljub temu, da so bila tla mokra, se je sneg jel kopičiti. Proti večeru je bilo povsod po dolini kakih 5 cm snega. Ko se je stemnilo, je sneg nekoliko ponehaval. Ker je na nekaterem sadnem drevju, posebno na mladem, še precej listja, je prvi sneg, ki se je močno oprijemal drevja, naredil že precejšnjo škodo. Pa tudi električno razsvetljavo je prvi sneg precej motil. Kljub temu, da so že v preteklem poletju odstranili vejevje ob električnem vodu, je vendar sneg pritisnil nekaj vej na žice in tako je bil električni tok v petek zvečer nekajkrat prekinjen. Kakor Je bilo že v petek omenjeno v »Jutru«, so bili kmetje v radovljiškem sre- robljajočega srebrno ravan, ki se leskeče v jutranji zarji. O Adrija, kako naj te objame, kako te naj poljubi pogled moj! (Kette) 2e se" zmagoslavno spenja sonce, žgoče dalmatinsko sonce, modro se leskeče morje, nežno božano od lahnih jutranjih sapic. Galebi se pode nad mehkimi valčki, zaletavajo se v jutranjo kopel ter veselo krče ko razposajeni otroci. Tod zakrpano jadro, tam ribiško selo, povsod pa pisane hišice in bele vile med bujnim zelenjem. In sonce blešči na jasnem primorskem nebu, temnomodrem in žarečem. da že skoro pripeka razgreti zrak. Barka polna se-ljakov radostnih obrazov, žarečih v jutranjem soncu, smehljajočih in veselih, zdrkne mimo. — Vlak veselo zažvižga. Odzdravi mu sirena malega parnika, ki pristaja ob poljudskem samostanu. Na levi stara Salona, na desni pisani Kaštelj, pred nami pa Split in dalje morje, morje, morje--- O drago morje, tako te ljubim da vse lepote rad bi zate dal! (A Šantič) Modro morje, zelen ozek pas rastlinstva, srebrnosivo razbeljeno skalovje, sinje nebo: to so barve našega Primorja. Vročina, suša, divji vihar pozimi, to so njegove sile. Pridnost, skromnost, prisrčnost in veselje — to je primorsko naše ljudstvo. Primorje, dežela rajskih lepot in neču-venih radosti: narava ti je dala skalovje, prgišče prsti in sonce, vse drugo je delo čvrstega in žilavega rodu. Vinogradi, polja, vrtovi, vse je delo človeštva, postavljeno s tisočletnim naporom znojnih človeških teles, junaško branjeno leto za letom proti vročini, suši in bori. zu zelo zadržani pri svojem delu v jeseni. Zdaj pa so resno v skrbeh, kaj bo s ste-ljo. Boje se, da bi se uresničil pregovor; »Ce je sveta Uršlja lepa. dobe steljo tudi leni. Ce je pa sveta Uršlja grda, je ne dobe niti pridni*. In letos je bila pri nas grda. Večini kmetov je sneg zapadel tudi repo in korenje. Deloma zaradi tega. ker so čakali, da se še nekoliko odebeli. Upajo pa, da sneg zaenkrat ne bo zapadel tako debelo, da bi ne bilo mogoče rešiti jesenskih pridelkov in da tudi zemlja ne bo po-mrznila. Precej v skrbeh so sadjarji. Poleg škode, ki jo je povzročil prvi sneg s tem, da je bil polomil nekaj mladega drevja, se boje, da bodo v primeru, ako sneg hitro ne skopni, napadli nezavarovano mlado drevje zajci. Kakor drugo poljsko delo ni bilo mogoče izvršiti pravočasno zaradi neprestanega dežja, tako so ostali nezavarovani tudi sadovnjaki. Vendar pa upajo kmetje in sadjarji, da se bo uresničilo staro pravilo, da pred Vsemi sveti zapadli sneg nima obstanka. Bolj nevaren je pač sneg sv. Martina, ki rad obleži do spomladi. Pa naj bo, kakor že hoče! Eno drži. da letos prav za prav nismo imeli jeseni. Stopili smo iz poletja v zimo. Saj v prirodi, kjer je listje na gozdnem drevju takoj, ko se je prebarvalo, po večini tudi že odpadlo, je videti tako. —s. Po snegu povodenj v dravinjski dolini — Poljčane, 28. oktobra Medtem ko smo zabeležili, da je na Bo>-ču in bližnjih manjših vrhovih zapadel prvi sneg, smo dobili danes navsezgodaj zjutraj poplavo. Po včerajšnjem jasnem jutru se je zvečer vsul dež in je vlivalo nato skozi vso noč kakor iz škafa. Zjutraj so bile njive in travniki pod vodo. Iz svojih strug je stopila Brežniea s pritoki in na nekaterih mestih tudi Dravinja. tako da je vsa dolina podobna jezeru. Ker je nebo še vedno grozeče oblačno in vode še vedno naraščajo, kaže, da bo voda nastopila še više. Že zdaj je napravila mnogo škode Po nekod je vdrla v kleti. Odnesla bo mlado žito z njiv in otavič.. Nekateri še niso mogli spraviti korenja in repe in upravičeno tarnajo nad škodo — kar jim ni pozeblo, bo zdaj odnesla voda. Na nekaterih mestih je voda prestopila tudi prehode cest ter je tako močno oviran promet. Ker prav zdaj tukaj nalagajo jabolka, bodo imeli trgovci zaradi nastale povodnji škodo. Če bo še deževalo dalje, bo voda v kratkem tako narasla, da bo Dravinjska dolina povsem odrezana od prometa. Mnogo otrok danes zaradi vode ni moglo v šolo. Voda ogroža tudi tukajšnjo električno centralo in je bil zjutraj tok prekinjen. Ker se povodenj v naši dolini ob vsakem že manjšem deževju ponavlja in je škoda vselej občutna, zato je klic po regulaciji, ki se ponavlja od leta do leta, več kakor nujen. Ivan Senlca — 6o letnik Veletrgovec in posestnik v Šoštanju g. Ivan Senica je čil in krepak dočakal 60. leto. Doma iz Celja je po končani meščanski šoli in trgovskih študijah vstopil v prakso v trgovini Zanier v ŠL Pavlu pri Preboldu. S svojo neizmerno pridnostjo in sposobnostjo se je kmalu osamosvojil. L. 1902 je že imel lastno trgovino v Skalah, štiri leta pozneje pa se je preselil v šeštanj. Njegovo Nasip za nasipom, zid za zidom je bilo treba postaviti, nagrabiti vkup zemljo, na-vleči vodo, razbiti ko cement trdo prst — danes pa se košati žlahtna tria bohodno ko v obljubljeni deželi v tisoč in tisoč legah. Oljčni gaji pokrivajo pobočja. Skoro vsakemu deblu je pripravljal kmet zemljo v potu svojega obraza. Zeleni smokva. mandljevec. cvete limona, pomaranča, rožič, datljeva palma. Mirta, rožmarin — prelestno cveto in duhte vrtovi na jugu našega Primerja: vse ustvarjeno s trdim delom. Na mnogih krajih sega opojno cvetje doli do bobneče se penečih valov, ljubkuje se z njimi ter pošilja daljne pozdrave... Raztresena med vrtovi in vinogradi leže mala mesteca, rumena, rujava in pisana. Vsa so stara, preperela, polna prigod in polna lepot. Iliri, Rimljani, Obri, Slovani — kdo ni bil tu?! Vsako mesto, vsak otok ima svojo zgodovino. Turški vodnjaki in spomeniki tu in tam v Ercegnovem, operutničeni beneški lev ponekod. Razvaline rimske Salone pri Splitu. Mesto, večje od Pompejev, poldrugo tisočletje zasuto pod naplavinami. Danes se pasejo ovce nad palačami. Amfiteater, tempel, kopališča, deloma odkopana nam pripuščajo domnevo, kaj vse krije zemlja. Razvaline Dioklecijanove palače v Splitu! Nad tri tisoč ljudi biva danes v njenem starem ozidju. Mestece Trogir ob koncu Kaštelanskega zaliva. Male Benetke, skoro nedotaknjene: prekrasna stolnica, posvetovalnica, ozke palače. Kje najdete svetišče enako stolnici v ši-beniku? Njeni portali so pravi dragulii. Najdemo tudi mesta, ki so mrtva, kojih v Šoštanju, nekaj časa tudi podžupan in je bil njegov glas zlasti pri reševanju gospodarskih vprašanj skoraj vedno odločujoč. Požrtvovalno deluje slavljenec pri vseh nacionalnih organizacijah in ga bo šoštanj-ski Sokol vedno prišteval med svoje največje dobrotnike. Uglednemu slavljencu veljajo tudi naše iskrene čestitke! St&vo ravnatelja Ludevita Vagaje Novo mesto, 28. oktobra Od nas se je v sredo zvečer poslovil vzorni šolnik, predčasno upokojeni ravnatelj gimnazije g. Ludevit Vagaja, ki je bii k nam premeščen iz Murske Sobote. Že v kratki dobi je na zavodu uvedel vzoren red ter dvignil zavod na zavidno višino. Sv«?..... £______< v........... ' *_____ Vso skrb je posvetil nacionalni vzgoji mladine. Kakor dijaki in njih starši, tako je tudi vsa naša javnost znala ceniti njegovo uspešno in požrtvovalno delovanje. Zelo aktivno se je udejstvoval tudi pri Sokolu. Tako častna in uspešna, kakor so bila njegova službena leta pri nas, je bilo tudi vse njegovo službovanje, odkar je svoje prvo mesto nastopil l. 1910 v Ljubljani. Pred svetovno vojno je bil profesor v Kranju, a ko je bil poslan na fronto, se je kmalu uvrstil med kladivarje Jugoslavije — vojne dobro-voljce. Po demobilizaciji se je vrnil v Ljubljano, potem pa je služboval še v Celju in v Murski Soboti, od koder je bil pred 7 leti premeščen k nam. Svojemu zaslužnemu delavcu je priredil Sokol v svojem domu lep in iskren poslovilni večer, ki je imel številno udeležbo zastopnikov vseh slojev. V slovo so odhajajočemu ravnatelju izrekli mnogi govorniki tople besede, ki so iskreno izražale priznanje in zahvalo za njegovo požrtvovalno delovanje in vrline. Pri zlati žili, bolečinah v križu, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju želodca, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljejo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro pre-neso tudi pri večkratni porabL Ogl. reg. S. bi. 50474/35. ogrodje pa še stoji: Perast v Boki Kotor-ski. Benečanske palače, pol razpadle, z rožami prerasle. Kdo pozna te zaklade?! Sušak, Jugoslavije najnovejša vrata v širni daljni svet. Crikvenica, kopališče svetovnega slovesa, in bližnje ljubko Selce in gosposki Novi. Otok Krk, otok slovenskih letoviščarjev. Senj. staro uskoško gnezdo cb vznožju skalnega Velebita in proslulo po svoji burji. Prve palme na zelenem Ra-bu. Preko z mihovilsko trdnjavo, mrtvo stražo onstran preliva leečega izgubljenega koščka domovine. Biograd, kraljevsko mesto. Veličastni slapovi Krke pri starodavnem Skradinu. Šibenik, trdi morski oreh. Divulje, gnezdo jadranskih sokolov. Split, rimski, beneški, jugoslovenski. Split, srce Dalmacije, pljuča našega Primorja z dvema hikama, in ladjedelnico, z divnim Marjanom, sprehajališčem brez primere, Split z bogatimi muzeji, ki dokazujejo tisočletno slovanstvo našega Primorja. In bližnji Vranjic, ribiško selo v Solinskem zalivu, vas;ca sredi vode, naše druge Benetke. Klis, trdnjava, turška, uskoška. Sinj in njegova slovita alka. In zunaj na morju: otok Brač, pisana blazina pred splitskimi vrati, Hvar, otoško mesto, jugoslovanski Madeira. Vis, spomenik naše domovinske ljubezni. Modra jama na Biševu, svetovno čudo. ki daleč prekaša Capri. Korčula z znamenitimi kamnolomi, Mljet z morskim očesom, bisernim jezercem sredi temnih borovcev. Trsteno z edinstvenim subtropskim rastlinjem v stoletnem pol zdivjanem parku grofa Gučetiča (Gozze). Dubrovnik, morska trdnjava s krasnimi cerkvami in samostani, napolnjen z dragocenostmi do roba. Dubrovnik, slavne zgodovine kraj. Dubrovnik in njegov Gun- Del v Linzu in okolici zaposlenih slovenskih delavcev na enem svojih nedeljskih sestankov, o katerih govori naš članek Jubilejna skupščina zagorskega Sokola Društvo je stopilo v teto svojega požrtvovalnega, plodnega dela Jf n » \mm nasaga mmm življenje je bilo en sam delovni dan in uspehi niso izostali, o čemer priča najbolj zgovorno veletrgovina, ki jo vodi danes. G. Senica na je tudi značajen narodnjak m je moral zaradi svoje nacionalne zvestobe pretrpeti dosti udarcev. V poklicnem in narodnem delu ga zvesto podpira živ- j ljenjska družica ga. Ivanka, ki uživa sloves > velike dobrotnice revežev G. Senica je kot ' dolgoletni član trgovskega gremija s svoji- ; mi bogatimi izkušnjami izdatno pomagal in še pomaga pri delu za povzdigo trgovstva. Bil je tudi dolga leta član občinske uprave Praktični učiteljski izpiti na drž. učiteljski šoli v Ljubljani. V dneh od 19. do 27. t. m. so se vršili na drž. učiteljski šoli v Ljubljani praktični učiteljski izpiti. Izpit so napravili učiteljski kandidati (—inje): Ferlež Štefanija, Ternik Marija, Bertoncelj Ivan, Gaberc Jožef, Gerkman Stanislav, Glavnik Ljudmila, Gorjanc Am-tonija, Jarec Ernestina, Kovač Pavla s. Felicija, Porenta Marija, Narobe Ljudmila, Šemrov Ana, Zajec Jožefa, Žnidar Vin-cencij; Gunčar Josipina, Kocbek Janko, Lah, Marija, Race Jožefa, Samsa Gabrijela, Sawicki Cirila, in štibler Gizela. Gospodarstvo Gospodarsko finančni problem slovenske banovine Dopis iz vrst slovenskih gospodarstvenikov O vprašanju bodoče organizacije banovine Slovenije se je v zadnjih tednih pričela v nekaterih listih kampanja, kakršne bi se morali izogibati vsaj v taki, za vse Slovence življenjsko važni stvari. Od bodoče ureditve slovenske banovine v držav-nopravnem in finančnem pogledu bo v marsičem odvisen napredek naše ožje domovine in njen gospodarski razvoj. Le koristiti more stvari, če se to vprašanje s temeljito razpravo in resno polemiko razsvetli z vseh strani brez kakršnihkoli političnih računov. Zlasti ne gre kar naprej obsoditi vsakogar, ki gleda stvar v drugačni luči, za »sovražnika slovenske samouprave* ali nasprotnika slovenske banovine. Kdor objektivno zasleduje potek dogodkov. mora vedeti, da v Sloveniji sploh ni nasprotnikov slovenske samoi t' r * ' sovražnikov slovenske banovine. i ' »> i V r p r"? V • t S i \ 1 ' i . ' i * * ^ * v r , ^ t !r i' 1 »" v «•» V. ' J V ' t - . A , * 3 ,* - i Usodne važnosti je že vprašanje, ali naj se organizacija slovenske banovine izvede takoj in brez ozira na organizacijo ostalih banovin, ali pa skupaj in istočasno. Kdor dane« pri nas svari pred preveliko naglico, ta riskira, da ga proglasijo za izdajalca. Slovenska JRZ pro^l^ša. da je treba »brez odlaganja« rešiti problem naše banovine in da ie »vse v redu«. Če je tako. potem prosimo, da se javnosti tudi Dove, kako je stvar zamejena. Dokler se to ne zgodi, pa morajo biti dovoljene neke stvarne pripombe. Odločilno je finančno vprašanje Na organizacijo banovine Slovenije ne smemo gledati zgoij s stališča upravne ureditve. Mnogo važnejša in usodnejša so finančna in gospodarska vprašanja, ki so s tem v zvezi. Vsak prenos kompetenc prinaša banovini, ki prevzema te kompe-tence. obremenitev z večjimi ali manjšimi izdatki. Zato se morajo vzporedno s prenosom kompetenc prenesti na banovine tudi določeni državni dohodki. Ravno ta prenos ustrezajočega dela dosedanjih državnih dohodkov na banovine pa je docela nemogoč na način, kakor je sedaj urejeno financiranje naših banovin. Sistem financiranja banovin iz skupnih fondov, ki so ga uvedli v zadnjih letih, je prinesel ravno Sloveniji največjo škodo, saj ima za posledico, da plačuje dravska banovina v te skupne banovinske fonde ikoro 40 milijonov din, iz fondov pa dobi le 12 in pol milijona, tako da v resnici prispeva ogromen znesek za financiranje ostalih banovin Brez zadovoljive rešitve vprašanja banovinskih financ ne moremo in tudi ne smemo organizirati slovenske samouprave, sicer se nam lahko zgodi, da nam bodo za prenešene kompetence prepustili zopet dohodke po kakšnem famoz-nem ključu, ki bi naši banovini prinesel mnogo manj kakor bi nam pripadalo, ali pa, da nam država prepusti za kritje prenešenih izdatkov take davke, katerih donos je v Sloveniji zelo slab. V tej zvezi naj navedemo le primer aemljarine, katere donos predstavlja v Sloveniji samo 1 osmino celotnega donosa neposrednih davkov, v dunavski banovini pa 6 osmin. Če bi država v zvezi s prenosom kompetenc na banovine prepustila banovinam donos zemljarine, tedaj bi bil to za Slovenijo pravi debakel, dunavska banovina pa ne bi vedela kam z denarjem. Tudi če bi država prepustila banovinam ves osnovni državni davek, na katerega s Gospodarsko slogo«, ki ima nalogo reševati vsa kmečka gospodarska vprašanja. Dr. Krnjevič je mnenja, da »daje že sam naslov tega udruženja smisel, ki ni v skladu s temeljnimi načeli HSS. ker stoji ta na stališču, da hrvatsko seljaštvo ni stan, nego narod.« Po mnenju dr. Krnjeviča je zato članstvo v »Težaškem staleškem uclruženju« nezdružljivo s članstvom v vrstah HSS. Krajevna organizacija HSS v Splitu je sedaj sklenila, da se morajo vsi njeni člani, ki. so včlanjeni v Težaškem udruženiu v 14 dneh odločiti za članstvo v tej ali oni organizaciji. Težaško udruženje je podobna stanovska organizacija kakor pri nas n, pr. Kmečka zveza. Reforma italifaiislfe civilne zakonodaje Poročali smo že o reformi italijanske civilne zakonodaje na področju osebnega prava (Prva knjiga reformiranega civilnega zakonika je že stopila v veljavo). Sedaj poročajo italijanski listi, da je komisija za reformo italijanskih zakonikov izvršila tudi že reformo zapuščinskega in daritvenega prava. Novo knjigo je itali-j janski pravosodni minister že predložil ! Mussoliniju. Te dni jo bo podpisal tudi J kralj, nakar bo 28. oktobra tega leta, ob j 17. obletnici fašističnega pohoda na Rim, objavljena. * Naš vojaški ataše v Rimu Beograd, 28. sept. p. Službeni »Vojni list« objavlja ukaz, s katerim je imenovan za našega vojaškega atašeja pri poslaništvu v Rimu generalštabni polkovnik Velimir Ranoševič. ditelj iz utemeljenih in stvarnih razlogov še ni postavil zadnje pike na i ter da bi mogli s svojim čvekanjem še koga premotiti. Kakor pa je naš narod vedno sta! za svojim voditeljem, tako stoji za njim tudi danes na važni prelomnici in mu zaupa, da bo pravočasno prinesel našemu narodu za-željeno samoupravo.« V zaščito avtoritete dr. Korošca je vstal tudi mariborski »Slovenski gospodar«, ki svari svoje bralce »pred čvekači in političnimi mešetarji«. Najprej pravi, da bomo Slovenci kmalu pričeli »sami za sebe dihati« v slovenski banovini in je zato »greh, če naši ljudje poslušajo ljudi, ki so mislili napolniti svoje žepe z našimi kmečkimi žulji. To so po večini ljudje, ki se nahajajo po lastni krivdi v težkih prilikah. Nekateri med njimi so bili doslej na naši strani. Ker pa so uvideli, da od našega poštenega slovenskega vodstva ne bodo mogli izvleči za sebe dobička, zato so obrnili plešč po vetru. Sedaj ogovarjajo v prvi vrsti voditelja dr. Korošca ter skušajo narod obrniti tja, kjer bi imeli samo hujskači dobiček zase.« V obrambo politike slovenske JRZ ležfce Statisoči farmarjev se potikajo po širni Kaliforniji Be&a „ckiejev" Los Angeles, v začetku oktobra. Po ameriških uiadnh podatkih ie Nemčija vsako leto uvažala 50.000 ton suhih si v iz Kalifornije. 1938," pa je kupila le 7.600 ton, kar znači poc;k n um nad 40.000 ton. Izostali so še drugi kupci. Zato so morali lansko leto v Kalifom ji uničiti 60.000 ton suhih sliv, da bi zabranili padec cen pod pridelovalne stroške, država pa je pokupila 40.000 ton ki jih je shranila za slabe čase. V Ne\v Yorku Chicagu, Les Angelesu in drugod pa zavračajo šireke mase nemške izdelke, s pr žnic protestantskih cerkev proglašajo dunovniki protinemški bojkot. V Kaliforniji, eni najbogatejših dežel sveta, pa pcgnja;V> stetiseči Amerikancev. Otrcei um ralo v obcestnih jarkih, kjer jih zagrebajo naskrivaj kakor mrhovino. »Mnogo je bolnih, vsi pa so strahotno pedh ranjeni*. p*8e suho poročilo ameriške zdravstvene oblasti. Vsi«?, to se ne reče morda 10.C00 ali morda 100 000, temveč strahotno število 500 000 moških, žensk n otrok ki se vlačijo sestradani med sadovnjaki in obilno redečimi polji. Niso to potepuh' in delo m'než: temveč spodobni ameriški farmarji- ki so že ce-l"h sto let obdelovali to zemljo, iz kale e te vlekla Amerika svoje strahotne profile. Večina Amerikancev ve. da sta suša n veter uničila skoro tretjino o meriš ke p-e-ne : rnalje. Mnogo se čuje o bedi 10 milijonov >sharecrcoper- -jev, ki propadajo na vedno slabših tleh bombaž nridelu-jr .•• h držnv. pt i tem pa morajo leto za le': o m poiovco rr 'če*ka o bda jati lastnikom zemljišč. Veliko man j se čiije ■ o usodi migrfnts*-:rv, izkormmjeneev, ki so nfložiii še tisto betvo kar iim je ostalo od nj hovega imetia na .podrapane avto-ko fo se sel li na zana.1. tja v Ka-15 ravnijo, obljubljeno deželo, Kjer počasi a Ono po«r?niajo. Le-ti farmar "i. ki sta i'h suša in n?sek P' -gnala z njihovih farm n so oovrem b'-»z krivde na svoi' usodi. Svojeglavi so in nedorovedrJ pri tem na nimajo za- iz države Oklahoma. V Kaliforniji pa označujejo z j okie« vse iz vzhoda pr se-ljene brezdomce. Beseda je postala psovka). Kaj kmalu so opazili s svojih bombažnih farm na vzhodu pregnani farmarji, da se tc-pe v kalifornijskih sadovnjakih tisoč brezdomcev, lačnih kakor on za sto službenih mest. Plače n:so znašale 30 ali 25 centov na uro. temveč !e 20 al. 15. Zdaj šele so spcr-nall pomen in smoter tistih letakov: Ce se tepe 10 lačnih mož za en kes kruha, lahko plača !as'tnlk plantaže, kolikor pač hoče. Sa.j imajo ti lastniki tudi sami skrbi, toda glede cenenih delavnih moči so časi za posestnike plantaž dobri: okieji delajo ceneje kot K'tajni :n Meks kanci, ki sc preje prihajali na delo. V najboljših sadjarskih predelih Kalifom'je. ki se razteza stotine kilometrov med gorskimi snežniki "n planjavo Tihega oceana od severa proti jugu. naletiš na obupna taborišča okiejev. Ob robovih cest so" postavili stotine raztrgan h šotorov in barak, za s lo zbitih iz starih zabojev in laoenke. V tej nesnagi :n vevšči-ni se rocljo otroci in umirajo starci za lakoto in oslabelostjo. Pičlih 10 odstotkov okeiev je našlo zavetišča. v javnih taboriščih, kjer so razprostrli svoie razcapane .šotore, kjer imajo svežo vodo in zdvavmško pomoč, ter so vami pred samovoljo krajevne polCje. Vseh drugih 90 odstotkov dobrega četrt m lik na ljudi je prepuščeno samim sebi. Brez doma, brez strehe brez nrava. to je usoda okiejev. One. ki taborijo ob cestah, preganjajo is dneva v dan krajevne oblasti. kakor pri vas v domovini nadležne cigane. to pa zato, da ne ostanejo nikjer toliko časa da bi si priborili volilno pravic Drusrl živine kot uietn;k v tabc—'-ščih velikih nlantaž: svobodni amer ški državljani za cgrajo iz bodičaste žice. zastraženi kakor zločine;. Gorje okieju. ki bi se uprl pasjim plačam al. načinu izplačila na belete za plantažno kantino, kjer so cene 10 do: 20" r, višje kakor zunaj ■ v kraju. Krajevni- policija, ki jo pomaga vzdrževati lastnik plantaže samo čaka na to, da bi mogla iztrebiti te hudičeve komun stične tolpo«. Prav pogosto so v lokalnem časopisju kratke notice: V jarku ob cesti so našli zjutraj mrtvega potepuha . Nobeden pes se ne zmeni za to. Potepuha za grebejo, njegova žena in otroci pa stradajo. Letos spomladi bi mogla ameriška javnost še trditi, da ne ve prav nič o tej bedi ckieiev Danes tega ne more več. V dveh mesec h je doživela Steinbeckova knjiga Grapes of Wrath« (Grozdje hudobnih) ki opisuje usodo okiejev, naklado 300.000 izvodov. Danes je to iail:olj čitana knjig?." v Združenih državah. »Strica Toma koča- 20. ^foletja- 'Imenujejo kri-t ki to knjigo, pr merjaje* jo s Stovveso-vo vel: k o "obtožnico proti suženjstvu pred pel stoletjem. Ve na, k' se zna razpasti po Evropi, bo sicer dvignila cene bombažu, 0a bedo dobile banke od svoj h železnih kulijev — traktorjev •—- obilno poplačane vse dozdevna it' so >'"h utrpele nri mal'h farmnr-jih. ki niso zmogli več plačevati viseklh obresti za 16 ha izpranega peska. Morda bo vojna pobrala vse zaloge suhih sliv v Kaliforniji in bo povpraševanje po niih dvignilo cene. da si bodo lastniki plantaft sr-et zadovoljno me!i reke. Olciejem. Ki n -maje nič in re zn-jo, razen starinskega obdelovanja polia r. česar ne bo od vsega blagoslova vaše vojne ostalo ničesar, da, prav ničesar, razen zamazanih šato-rov ob cesti ;n glada v njih. J. K. uieg znania o so::' 2m T? ko so n ostali brezbramfcne žrtve strahotnih gesno'"rsk h kle?č. Cena bombaža oadla od 20 n-1 S centov 'zž^ana zemlja je rodila komaj polovico pozneje samo četrtin > l^idn?. k so jo So1; še očetje z nje. Obvesti so žrle ve7no skromnejše dohodke, dokler je pač imel farmer kaj .r;-ml je. Nato je r.rocčil den. ko je banka prevzela farmo: 36 ha slabe zemlje, vod-rOak.leseno naool ra^^-O^o farmar.~ko bajto dveh sob ln kuhinie: več pač hi bilo. Banka je nmrnvila risb perel, farmarji pa so izgubili vse. Seveda, že leta n so dovrši rt-—Tire eb^-.ka ie eri- nila na njih, ter so b:P ctroci podhranje-n in so um mptr-rn pn o—rodih. Toda vendarle so še živeli na svoji gnidi, ki so jo des llefa ob "r1 a--a'i pred njimi pa njihovi očetje isto zemljo- ki so jo ni ho-v: cled'e r-rabOi v trdem boju z Indijanci pragozdu. Vse to je minilo. Moderni traktorji »q sa orafi brezkončne brazde od obzorja' da obzorja n so izghvle male 16 hektarske farme. Razdranane hiše so se seredle, vodnjaki usahnil'. Farmarji pa so odšli v bližnje mesto in ta.m prodali še to, kar jim je ostalo. Za mersra. ki jih je stal 50 dcTarjev. so dobili p člih 10: trgovec je pač vede1, da ga mora farmar prodati in s: kupiti avto. Zato so pa zahtevali po 1~0 dolarjev za star avto. ki je bil vreden komaj 50. Zlate čase so imeli takrat trgovci Farmarji pa so romal', proti zapadu. Iz suhih držav zapadno Mrsrissioiia in iz bombaževh držav vzhodno IVPsris-riopria so se zgr n^ah. Tisoči, desettisoel. Doliga, počasna veriga se je plazla na ■^a.Tia.d T efo letom, vedno znova in znova. Mali letal:; so prišli namreč v roke tem brr--'"r-- ?rr:-,. Obetali so delo in lepe plače. Kako je r^osel vedeti farmar ki r znal komaj citati, koliko je tt ieto1*'b "es-i-e ^ato pa ro sledile množ'ce klicu teh letakov. Dva, tri tedne se je vlekla r-"- na pet, ki je požrla zadnie beliče. S strahom so se spusti!'' na do1go ponoč-r>o pet skoz' pustinjo — O da bi se vsaj Nots Isla CMD m 1?"* m- Družba sv. Cirila in Metoda je zgradila svojo tretjo šolsko zgradbo na Kozja-j ku. tik ob jezi ko vn meji na severu. No-j va trdnjavica stoji 800 m visoko na pri-! sojni gorski planoti uro hoda od sloveče | cerkvice Sv. Treh kraljev nad Marenber-j gom. Pred dobrim tednom so zidarji, te-' sarji in kleparji končali svoje delo, pri-J trdili smreč co na mlaj in vrh strešn ka j izobesili diža\mo zastavo. Likof je bil pri-[ srčen praznik s pogostitv jo delavcev, ki jih je dobil tesarski polil' Pukl. Likofu so prisostvovali tudi prvomestrik Cl.ID inž. Mačkovžek, glavni tajnik ravnatelj Gi*u-den. predsednik mar borske CMD nadzornik Tomažič in gradbeni tehnik Šemrl kot zastopnik Vrablovega gradbenega podjetja. Mož. ki se je največ trudil za novo šolo je član glavnega odbora CMD g. Ivan Robnik. Pozna ga vsa naša severna meja. O pomenu nove šole in o njeni zidavi nam je Robnik nap sal v koledarju CMD 1940 spodbuden jn infoi-mat ven članek. Opisuje lepoto izleta k Sv. Trem kraljem n na Radelsko sedlo, kjer samuje Pemikova domačija. Očka Pernik daje gostoljubno, toda sila skromno streho enoruzi-ernici. V nizki, lesen' hišici še poučuje šolski upra- vitelj T.r Dld Redi 47 otrok, ki ro na- daj ne gesul razdraprni voz! Skrivaj s-> za°Tebali otroke in starce, ki niso zmogli naporov te strahotne poti. Lepega jutra pa je ležala Kalifornija — zelen, paradiž —, pod n.j hcvimi nogami. Ta paradiž pa ni bil ustvarjen za »oki-eje«. (Okie pomeni prav za prav le: mož trpani v trhlih klopeh, iazvr.?čen;h tik do vrat. Učitelj, tabla in peč se tiščijo ob sprednjo steno. k,-eda ln otorača na se družita na šolski klop:. Dva metra široka veža s stopnicami na podstrešje tvori vez med šolsko sobo in učiteljevo sobico. V sobici se tiščijo med seboj postelja, miz ca. omara in plečev nast štedilnik, že pr d letoma so učitelju črtali stanarino moti- 10 *>» fl * m is- S m $.< \ n m. Iz K rakova je š^a na"a koncertna turneja naprej proti severu v Kato\vice in Poznanj. Iz vlaka smo še pozdravljali »Kopiec (ho!m) Kosciuszka«, katerega je znosil poljski narod z vseh delov domovine v spomin svojemu narodnemu junaku. Katovvi-ce so moderno, veliko ter industrijsko mesto v bivši nermki Šleziji, danes pa spet sestavni del Raiha. Mesto je zvezano z električno želcznico z bližnjo Krolevvo Hu-to (Konigshiitte). NTa rahlo valovitem ozemlju so velikanski premogovniki, tovarne, scparacije, celi gozdovi neprestano se ka-dečih dimnikov, da nikdar ne vidiš ne sonca ne jasnega neba ter so vsa poslopja prevlečena s temnosivo barvo. V Katovvi-cah je bil koncert v nabito polni operi. Tukaj sta nas pozdravila nekdanja člana ljubljanske opere, Romano\vski in Step-njevvski. Še isto noč po končanem koncertu smo se odpeljali v Poznanj. Kljub dolgotrajni nočni vožnji nas je prijetno presenetila ljubezniva poljska pozornost, da nam je na dveh vmesmh postajah zaigra'a j že'ezničarska godba v pozdrav. Železniške proge v Poljski so tako ravne, kakor bi jih z ravnilom začrtai. In tako se nismo baš preveč čudili, da se je naš pevski tovariš in poet Ivo, tisti iz Prešernove ulice, zjutraj na hodniku vagona v stoičnem miru stoje bril. Poznanj nam je priredil kraljevski sprejem, vsern na čelu predsednik pripravljalnega odbora dr. Surzinskv, mlad poljski zdravnik. Ljubeznivi dektore. ki si bral slehernemu od nas ves čas bivanja v Poznanju vsako željo z obraza, kakšna je pač danes tvoja usoda? Mesto je povsem moderno, čisto, vse ceste asfaltirane. Povsod najmodernejše stavbe in nasadu arhitekton- sko zanimive pa'nčc. med njimi prekrasni ratusz, magistrat. Naš mentor, vscučiliški profesor dr. Ilešič nas je vztrajno in ne-trudno spremljal in vodil ter nam tolmačil mestne zanimivosti, povezane s slavno, pa tudi grenko poljsko preteklostjo. Baš v Poznanju je imel zadnji ncnvki Kaiser svoj poletni dvor prekrasne pa'aio. In tukaj jc izustil ošabni \Vilhelm odposlanstvu poljskega plemstva, ki ga je prišlo prosit narodnih pravic. stra"ne, krute in cin čne besede: »\Vas fiir Rechte verlangt ihr?! Die Polen haben nur ein Recht, und z\var das Rccht zu vveinen! (KakOnih pravic zahtevate?! Poljaki imajo samo eno pravico, in sicer, pravico jokati!) Bilo je to v eni dobi. ko so na Poznanjskem odstranili iz sol zadnjo poljsko knjigo, kateltizem. Po svetovni vojni je nasta'a iz Viljemove »Trutzburg« poznanjska univerza: cclleguim majus ter collegium minus. In tukaj v prekrasni slavnostni dvorani univerze je odpel naš pevski zbor GM svoj koncert toko dovršeno in s takim uspehom, da bi se dal le še primerjati z onim pol leta poprej v pra:ki Smetanovi dvorani. Po odpetem programu se navzoče občinstvo nikakor ni hotelo raz-iti, navalilo je prav do odra ter zahteval:« še in še več. Naša glasben'ka, zborovodja, ravnatelj Matej Hubad in skladatelj Anton Lajovic sta imela priložnost, errah postala stalna dobrotni ca te šele. Pod nevirn šolrbim uprav teliem Leo-pcldr.m Riedlom se je. 19. maja 1938 šola nad Sv. Tremi kralji na pobudo CMD osamosvojila, lansko jesen pa so se pr-čele priprave za zidavo nove šele. CMD je kupila na Pesnikovem posestvu lepo nj vsko parcelo s 3259 kv. metri, ki nudi dovolj prostora za stavbišče, igr šče in šolski vrt. Stavbenik Fianjo Vrabl je plavil r.?:nlžjo ponudbo. Po njegovem načrtu so kletni prostori zidani, v pritličju z vozi edoni, rdspno, n pritikiinami ter v n? Ptiopju z Lič^tj: k;m stanovanjem je izvedena lesena konstrukcija v kladnem sistrmri in v istem 9*03x1, kakor poslopje za enoi'.".zre''ivco na Mnrl injvrhu. Družba je nr kupila pri domačih posestnikih stav- beni les, ki so ga domači tesači pozimi posekali in letošnjo pomlad obtesali. Domačini sami so darovali 34 kub. metrov plohov in 300 din v denarju. Ko so delavci pripravili potrebni pesek, kamenje m gramoz in so vozniki zvozili ostalo gradivo na stavb'5če, ie CMD položila temeljni kamen tretji svoj. šoiski stavbi na Kozjaku. Zidarska kladiva, tesarske sekire in cep nr so zapeli veselo pesem dela in ustvarjanja cb meji. Splošna mednarodna napetost, beganje in vznemirjanje našega obmejnega ljudstva — vse to je nekoč med gradnjo skušalo tudi tu omajati zaupanje in so" b la pripravljalna dela prekinjena, čim pa je odbornik CMD razgrnil nekaj jurjev v plačilo in dal navodila za na-daljevanje. je delo veselo steklo dalje. Zdaj je 1 čna zgradba pod streho. Zima jo bo o -ela z belo odejo in prihodnjo pomlad bodo pridne reke dokončale še poslednja dela. da bo imela šolska mladež pri Sv. Treh kralj h ljubek in ponosen prosvetni hram. Tako si je Dnižba sv. Cirila in Metoda postavila nov spomenik na nsši severni meji. S točnim izplačilom za pošteno delo je dala najboljši zgled vsem, ki morajo skrbeti za gospodarski, prosvetni in socialni napredek naroda, še zlasti na meji. Nikomur, ki bo stopil na krasni obmejni razglednik na Radelskem sedlu, ne bo treba več zardevati od sramu zavoljo šolskega razreda s trhlimi klopm. nad svinjskim hlevom. Vsakdo bo moral priznat', da ustvarja naša stara šolska družba lepe nove in potrebne postojanke. Toda CMD ni kapitalist, ki bi iz-tresal iz polne malhe. CMD venomer potrebuje naše podpore, zato ji zvesto stojmo ob strani! Dvojn,9 slavje naprednega obrtnika Novo mesto, 28. oktobra V krogu svoje družine je nedavno praznoval svoj 60. rojstni dan in 30letnico svojega mizarskega podjetja ugledni in splošno priljubljeni podjetnik g. Karol Jevšček. la //, prinesel s seboj izredne organizatorič-ne sposobnosti. Že leta 1910 je ustanovil gasilno društvo v Kandiji, kateremu ie načrtoval do priključitve Kandije k Novemu mestu. Vršil je funkcijo župnega podnačelnika, načelnik novomeške gasilske župe pa ie postal kmalu po priključitvi Kandije k mestu ter vršil važno funkcijo 9 let. Velike to njegove zasluge za modernizacijo gasil-siva. Prav tako požrtvovalno in uspešno deluje tudi v stroko\-nih organizacijah. Načelnik mizarskega društva je postal že pred vojno ter ostal do l. /936 Udejstvoval se je tudi v komunalni politiki in je bil več let član občinske uprave. Slavijenčevo podjetje uživa najboljši sloves in iz njega je izšel lep kadet narodno-zavednih pomočnikov in odličnih strokovnjakov. Vsa Dolenjska spoštuje g Jevšči-ka ter visoko ceni njegove zasluge. Ob dvojnem svojem slaviu je prejel mnogo čestitk, katerim se z vso iskrenostjo pridružujemo tudi mi. Martinove gosi Ljubljana, 28. oktobra Z narodom iz tužne Bosne imamo Slovenci že mnogo let dobre trgovske zveze. Ni, da bi govoril o vel kih trgovskih zaključkih, dobavaih in denarnih poslih, pač V naše mesto je prišel pred 30 leti s pokojnim Umkom. zgradil v Kandiji veliko mizarsko podjetje s strojnim obiatom. Živo je posege! v naša društva, saj je iz Ljubljane, kjer je bil med ustanovitelji Soko- pa gre pri teh trgovskih zvezah za kupčije med malimi ljudmi, kakršne se običajno sklepajo po najbolj zdravih trgovskih načelih: blago za blago. Posebno poznani so bosanski prekupčevalci s starimi oblekami. Z balo zvitih či-limov hodijo od hiše do hiše, barantajo za ponošeno obleko in sklepajo kupčije, pri katerih sta obe stranki zadovoljni. Včasi so namesto preprog nosili purma-ne, za katere pa se ljubljanske gospodinje niso preveč ogrevale; premalo so bili opitani in jih je bilo treba nekaj tednov rediti, da so zalegli za sočno pečenko. Te dni jih zopet srečujemo po mestnih ulicah ,te skromne Bosance, kako gonijo pred seboj jate gosi. Predobro poznajo ti prekupčevalci s staro obleko običaje naših meščanov: za Martinovo mora biti na miizi gosja pečenka. In naše gospodinje kaj rade pregledajo omare in kote, da zbero ponošeno obleko, za kakršno je mogoče dobiti gosko. Med jato je dovolj izbire in če najtežjo do Martinovega dobro epitajo, bo na mizi o pravem času sečna gosja pečenka, kakor se spodobi za dan beraškega patrona. Chrobrv. V zlati kapeli sc nahaja velika redkost na Poljskem, slika sv. Cirila in Metoda. Ob-kali smo U'.'l dobro urejeni zoo-le ki vrt, kjer zbujata posebno zanimanje opičnjak in velik bazen z morskimi psr. Op: zoriii so nas še-na velikanski hangar, : niš-"ju stoletja iz- j letel prvi zepp.:!n ter /bud:l s svojim potovanjem nad Evropo sr!o":,o strinenje in občudovanje Vos ča^ n-riega bivanja v Poznanju smo bdi .dele/n' botjate m prisrčne poljske gosto! ji-bnosti. Za nas južne Slovane je bi'a n- ka p"c-vlinosr po'iika vodka (>'"anje) Na -rsvz^ Ipri <>bed:h so st.Ve stck*cn'ce te naro;::T" piiače v na;raz'ičnej- ' ših barvah in odtenVh: žitnjovka, rrien- i tovka. pomrr,-,nč"-vka "ja ovčovku. v:?niov- 1 ka in kdo bi s; zap-mn'1 vsa r,n-'Va ime- polj-ki nar 1 dn; . ' V:ij cb 5'ovesu od <:■:-ke mize" v i dn>žba vstane in 7apn-kakor ko-a' »Kochafme stite' i k«, je pesem, ki d< sre!« (Liub:mo med seS< 1 ) Pri tem smo se spommkdi rh ■»inskih r <-'"z h-avmv in šentjunževca »da R g nam zdravje da.« In sn-t smo «cdc!? ' vkiku ki je brzel po "irnih r ' h rsvrbr^li preti v/hodu. na končni t:-'i n? ■: k' ":e-:ne ti:rneje v kraljevsko Vda-"o M: i w"nio ie šc sk'i-cai mojster Hubad m o'ki pevski zbor v iz-nraznicni o ldc'ck. [r tu v ropotu železniških ko'es je bila f"ncr°'kn za s'n vensko mašo, ki je bik', r1":'1 rdnj dan v Varšavi. Ne, take pe- d e v lje pa š? n'smo imeli, da Hubad jc bil 'zares moj ter! EnoMčna po-krajura nas je snominia'a na naš Srem. Ba-nat 111 Bačko, le da. ni bila tako dobro ob-dekina. Dve uri pred Varšavo so nam prišli nanreti cdpos'anci pripravija'nega odbora. k' so nam razdelili program za dneve na*ega bivanja v prestr.!n;ci. Kljub pozni nočni uri je bi! na centralni varšavski po-: i ji velik-- "'. sijajen sprejem. Prihodnje jutro je bila maša v cerkvi Odrcšcnika kjer počiva v zlati urni srce največjega poljskega glasbenika Chopina. Na koru je pel naš moški zbor Nedvedovo rna^o, spodaj v cerkvi pa je bilo štiri do pet tisoč vernikov, glava pri g'avi. In zgoraj r.-r cerkvenih galerijah je bil venec ljubkih Poljačkov v narodnih nošah z belimi krznenimi čepicami Pa smo scda.i pred nekoliko dnevi brali, da je med ob'eganjem treščila cp.mata v to ceikev in ubila mnogo ž-.-nsk in otrok, ki so bil- baš pri maši. Popoldanski kcncert je bil v velikanski '-rani Fi:harinonije s 1400 sedeži. V ud .bn h avtobusih smo si v prihodnjih dneh ogledovali po'jsko presto'nico, veličastno. z velikan: kim prometom, razkošnimi tr<* v0rarr>\ arhitektonskimi stavbami in r izmernim bogastvom. Varšava je preživ-i; •!p slavno zgodovino, pa tudi težke čase n trle preizku-"nje. V teku stoletij je pre-'••'; - 'a iz rok v roke. Sredi 17. stoletja so jo zavzeli Švedi, nato v začetku 18. stoletja zopet švedski kralj Karol XII. Proti keneu 18. st ietja so navalili nad njo Rusi. nato Prusi, Avstrijci in zopet Rusi, mimogrede ie b"a restavrirana z dc'no osvoboditvijo cd Napoleona 1807—13. Vmes so bi'e revolucije, zadnja nesrečnim, neu- spelim iz dom v bitki pri Ostro'enki 1831. Nato je b:'a pod rusko nagajko do svetovne vojne, ko so jo kmalu zasedli Nemci. Tcda v oktobru 1918 jih je iztiral maršal Pilsudski, ki je nato ustanovil Rzeczpospo-lito Polsko (republiko Poljsko). Da, tako pestro in burno preteklost je imela poljska prest^nica. Pred svetovno vojno so postavili Rusi na največjem varšavskem Gledali kem trgu velikansko pravoslavna kate-dra'0, katoliškim Poljakom trn v oko. In je bi'a prva stvar po osvoboditvi Poljske, da so jo razstrelili do temelja in ni ostal niti kamen na kamnu. Danes pa je razstre-Ijena in porušena skorc vsa Varšava. Kakšne ste pač široke ceste prekrasne avenije: Marszalkovvska, Nowy S»iat, Aleja Ujaz- dovvska itd. s prekrasnimi palačami starega poljskega plemstva! Razbita je katedrala s kripto varšavskih vojvod, porušena univerza, ki je imela do deset tisoč slušateljev in tehnika s štiri tisoč slušatelji. Kraljeva palača, sedež poljskih preziden-tov, je v razsulu. V idiličnem parku Lazien-ki s prekrasnimi oranžerijami je stal grad Belvedere. Semkaj so sklicali stari poljski kralji Vladislav, Ivan Kazimir in Avgust III italijanske umetnike, da so okrasili grajske dvorane s čudovitimi slikami kipi, gobelini in štukaturami. V nemem strmenju smo hodili iz dvorane v dvorano in občudovali prekrasne umetnine. Danes pa ni več ne parka, ne gradu, ne umetnin... Porušena je tudi Velika opera, kjer smo poslušali »Kraljico Jadvigo«, zgodovinsko opero iz slavne poljske preteklosti. Aleja Ujaz-dovvska je bila bivališče inozemskih diplomatov in varšavske visoke družbe. Tukaj so stale palače starega poljskega plemstva, grofov Zamovskih, Krasinskih itd. z zasebnimi muzeji, ki so hranili mnogo tisočev starodavnih poljskih rokopisov. Kakšna je pač njihova usoda? Tamkaj stoji poleg ostalih inozemskih poslaništev tudi nase jugoslovensko. In tja nas je povabil po dobro uspelem koncertu naš roslamk g. Mi-lankovič k recepciji in bogati zakuski, katere so se udeležili poleg celotnega pevskega zbora GM tudi poslaniki tujih držav in visoka poljska aristokracija. Neizvestna je tudi usoda groba Neznanega junaka in prelepega spomenika Chopinu, kateremu smo se poklonili s slovensko pesmijo. Stare Poljske ni več. K trem zgodovinskim delitvam samostojne poljske države se je zdaj pridružila še četrta. In ko smo brali v listih, da gori Varšava v dimu požarov, so pohiteli naši spomini v polpreteklo dobo nazaj in na poljsko naiodno himno: »Z dymcm pozarow...« Rudolf Dostal * JubJej uglednega z^iaMi.iva »n zn_u-stveajka. Neua\no je praznoval svojo 60-letmcc dr. Albert Botteii, neka. nji pri-maiuj ijuoljanske ooimšn ee, ki je ^e dcl^a ieta proiesoi ^a oftalmologijo na ned cin-ski iakulteči zagrebškega vssuč.lUtfa Dr Bctten spi tski lo.a:,, na Dunaju je 1. 1904. <,"o vi žil me •; .ke štu_.ije prvo zdravniško siužbo je nastopi) v za^r k bolnišnic; pott-ra je služboval tia uunajski vseuč.lišk. ki.n ki. vInsurucku ui v Trstu, da^e či^sa pa je biv al v Eg ptu, k;er je štuu.ral pojave t.ahoma m urugih nalezljivih očesnih bo.eiau. Prof dr. iioei er je napisal, vcukc št^vdo i a..prav iz svoje sticke v h.vatskem, češkem, nemškem in italijanskem jeziku. Posebno važ e so nje- j go.t razprave o trahomu Pied 10 leti je izdal v Zagrebu obš mo znanstveno spomenico, pri -kateri sc sodelovali svetovno znani sp.e alisti za oftalmologijo. UgleJ-m zdravnik n znanstvenik e ie zelo delaven n najdemo ii.iegove zanimive razprave v vs^ki številki »Lijt-čniškega vjes-nika«. * »Sporočilo Narodne odbrane« je naslov predavanja, ki ga bo imel drevi v nacionalni uri našega radia predsednik osrednjega odbora Narodne odbrane g. Ilija ž. Trifunovič. Predavanje oddajajo vse tri radijske postaje od 1.20 do 19 40. * Vodnikova tružba izda letos zelo krepko m spretno pisano povest »Nebo gori« izpod peresa pisatelja Ivana Albrehta. Je to povest predvojne Koroške, iepe naše zemlje in žalostne naše usode na niej; boj nemškutarjev, ponemtencev m naših korenin. S to povestjo se bomo spomnili 20-letnice koroškega plebiscita. Vsebina povesti je napeta, slog jako prikupen. Vodnikova družba vabi vse prijatelje lope slovenske knjige v svoj krog. Ne odlašajte torej s prijavo članstva pri naši ljudski književni družbi. Za borih 20 dinarjev dobite konec novembra štiri lepe knjige. * Praznik r.ašega mOr'ai Jadranski dan bedo po odredbi ban ske uprave v Ljubljani kot vsa zadnja leta tudi letos proslavile vse šole v banovini v torek 3i. t. m. Take proslave, četudi kratke, so važen činitelj v nacionalni in državljanski vzgoji naše mladine. vesti * KezerviU oi.orji, Divajoci na področju sodn ga okraja Višnja g o* a. se vabijo, da se piijavi.o v svrho osnovanja krajevnega ocibora Ud-užanja rezervn.h podoficirjev kraljevine Jugoslavije pri tovarišu Za vodniku A. Franju v Višnii gori 67. * poroč ia sta se v "Eecgradu 24. t. m gospodična Ra mila Mlauenovič nčerka poupo Kovn ka iz Vre. ko Friderik ta Obilo sieče. (- Užic, in gospod ing. pri min strstvu prome--) ZOBNI ATELJE DENTIST SE JE PRESELIL iz šelenburgove ulice — v Knafljevo ulico 4-1. * Pisarna ProtitubeiKulozne zveze v Ljubljani ge je preselila z Goiiposvetske ceste št 21 a. v zg;a bo šolske L>ol klin-ke na A"ke;čevi cesti nasprot Tehniške srednje šole, na kar vse Zvezine edin.ee opozarjamo. * Pri včerajšnji osmrtn ci Katarine Sluga je pomotoma izostalo tudi »žalujoči sinovi«, kar s tem popravljamo. (—) * Zaradi tehn čnih zaprek se za danes najavljena tombola gasilske čete Jabian-ška dolina v Litiji ne bo vršila letos, temveč v maju mesecu prihodnjega leta Kupljene tom'eolske karte naj stranke blago volijo shraniti za drugo leto. napeti dogodki in sovražno stanje med bivšo avstro-ogrsko drž' > in Srbijo po sarajevskem atentatu! Film, ki se godi deloma v Beogradu, leloma v Zemunu leta 1914 do ižoruha svetovne vojne! Predstave ob 10.30 ipo znižanih cenah) ter ob 15.. 17.. 19 in 21 uri. odprla je oči in viaeia je nap.s »Jugoslavija«. Potem se je seveda takoj pobrigala da dobi kake podatke o deželi, kamor jo vodi usoda na oddih In ko je šla prvič po nekat rih ulicah, ca ob.šče turistične urade. je nehote obstala pied agencijo Express m najp.ej ji je padel v oči velik napis »Obiščite Jugoslavijo« V agenciji so jo založili s prospekti in o'ločila s je za Dubrovnik, kje, je zdaj p.av zadovoljna. * Ne^fa ki-nadskjh petorč»U>v. Amerika in Kanada se zanimata za piehrano in nego Kana. sKih petorčkov in posnemajo njih nego tudi ostale matere V naši dižavi uporabljajo matere za nego kože dojenčkov in dece znano .>Babymiia-kre.r.o«, ki se je vedno /kazala kot o 1 čno sredstvo zoper spuščaje. hraste lišaj 'td. in za ozdravitev od mokren*?. odrgnjene in vnete kože. Ako želite svoii deci dobro, negujte jo z »Babymira-kremo«. (—) Dita Parlo — Abel Jaquin Eric v Strcheiin Francoski film izdelan v Beogradu, Zemunu in v ostalih zgodovinskih krajih prvih bojev v svetovni vojni ! Mnogo prizorov v filmu je napravljenih po originalnih zgodovinskih posnetkih vojnega muzeja! KINO UNION, tel. 22-21 NORMA SHEARER iJE» . »»■SHPSE BB88HMMH TVKONE POWEB KINO MATICA — Tel. 21-24. Ob 10.30, 15., 17., 19. in 21.15. Najkrasnejši film o žaloigri zadnje francoske vladarice, prikazan z vsem sijajem in vso veliko tragiko. Nabavite si vstopnice v predprodaji. ČIK-bonbon posebno zdaj jeseni treba vedno je s seboj imeti! * Na filozofski * Nepogrešljivo dopolnilo redne izdaje »Jutra« je ponedeljska izdaja našega lista, zlasti še v teh časih, ko dogodki prehitevajo drug drugega in človek n.koh ne ve, kaj mu prinese jutrišnji dan. Ponedeljska izdaja »Jutra« prinaša vsak teden obilico zanimivega gradiva in je kot edini tednik te vrste v kratkem času pridobil simpatije širokih množic čitaleljev. Ko boste te dni poravnali naročnino za »Juti o«, nikar ne odlašajte primakniti še tistih bore par dinarjev, za katere si lahko zagotovite vsak ponedeljek osem strani zmerom aktualne ga, resnega, pa tudi vedrega branja List slane po raznašalcu na meste 5 din po pošt pa samo 4 din. Naroča se pri upravi ».Jutra« v Ljubljani, Knafljeva 5. * Smrt staiega črnogorskega junaKa. V Miloševu biizu Koiaš.na je umri SOlet-ni črnogorski prvak in junak Miloš M io-Sevič, barjaktar (zastavonoša), nekdanje vasojeviške brigade. Miloš se je rodil v Lopatah pri L jevi Reki kot sin ugledne in popularne lodome Milošev čev. Na bojiščih se je odHikoval že leta 1876. in ko je bila 1891. ustanovljena va soje viška brigada, je postal njen izastavnik. Najbolj pa se je Miloš odi koval med balkanskimi vojnami, a v začetku svetovne vojne je s svojo brigado, ki je bila v sestavu starosrbijanakega odreda, drugič zmagoslavno prišel v Skadar. Njegov ded Miloš Markovič, ki ga kot velikega vasojev ške-ga junaka opevajo narodne pes.rti, je bil ustanovitelj mnogoštevilnega bratstva Milošev čev, ki je dalo mnogo uglednih prvakov in junakov, med katerim je tud. pokojni Miloš zavzel častno mesto. Vsa« moaej auouc ihkoj. * Staro poslopje narodne skupščine bodo podrl?. Spomladi se bo pod udarci krampov zruš lo eno "zined najstarejših in najpomembnejših poslopij Beograda. Podrli bodo staro srbsko narodno skupščino v Ulici Miloša Velikega kjer je že nekaj let b!oskop »Odeon«. Tako bo izgin lo poslopje, v katerem se je ustvarjala zgodo-vna male Srbije m v katerem so se re-šavala mnoga važna in usodepolna vprašanja predvojne Srbije. Na zemljišču nekdanje skupščine bo zgradil Pokojninski zavod mocterao palačo ki bo imela deset nadstropij. Palačo Pokojninskega avoda bodo začeli gradit' že meseca marca in bo imel Pokojninski zavod v njej združene vse svoje poslovalnice. NaArti nove palače so že pregledani in je kom s!ja priznala prvo nagrado beograjskemu arhitektu Bogojeviču. Stavbišče* je Pokojnm^k zavod kupil od glavne Zadružne zveze. Pn zaprtju id motnjah v prenavi vze mite zjutraj aa prazen želodet Kožar e«. navadne Franc Jožefove grenčice. * Sneg tudi na primorskih hr bih. V četrtek zvečer je zaciivjalo v p.imors c.h kra-jh orkansko neurje, ki je bilo najsilnej-še v Omišu in Hvaru. Po močnem nalivu se je v Omišu vs paJa gosta in debela toča, ki je pokr.la polja in ceste v višini nad 20 cm. V Hvaiu pa so povz^olili ve-Iko škodo morski valovi, ki so na obrežju butali ob h še ter razbijali vrata m okna. Valovi so odtrgali in razbili tudi več na obali privezanih čolnov. Parn ki lokalne proge so imeli vel ke zamude. V času. ko so ob obmorskih krajih med plohami besneli orkanski vetrovi, je na področju liške železniške proge snež lo. Na Zrmani- _ Ji je bilo v kratkem času že 20 cm aiega. j Rečeno, "storjeno!" odločitev ^poto^nja" v rvn.V>ol 1 rnrli nrimrvrplrp crnrp • ____i ______^ _ fakulteti zagrebškegn vseučilišča je bila diplomirana primorsk > rojakinja gdč. Zora Rupena iz poznane na predne družine Rupenovih iz Košakov pn Mariboru, čestitamo! (—) * Diplomske izpite iz farmacije je 26. t m. na zagrebški univerzi opravil g. Ivo Saiovič, odvetnikov sin iz Kočevja. Čestitamo. * Kaj čakate? Ali hočete zopet naročiti cen k eie potem ko bo ist"ga zmanjkalo. P šite »t danes trgovski hiš Ster-mecki, Celje, po novi cenik in /zorce. (—) * Pomanjkanje premoga In druge Kurjave v Splitu V zadnjih dneh primanjkuje v Splitu premoga in druge kurjave. Dobi se samo briket iz Siveriča a sa.mo v malih količinah in le od časa do časa. Do pomanjkanja premoga je prišlo zaradi uvoza tujega premoga, ki so ga prej dova-žale ladje. Ker so v Splitu po večini kupovali tuj premog domači rudniki tam sploh niso imeli svojih zastopnikov in še zdaj ni prodala domačega prerroga urejena Nekateri prodajalci premoga in drv ima jo sicer vel;ke zaloge, a jih p.ikrivajo v špekulaeijskem namenu. Cena premoga se je takoj dvignila od 340 na 460 din za tono. Premog iz Dubravice prodaja'o zdaj že po 500 din za tisoč kilogramov. Prodajalci tujega premoga napovedujejo, da bodo spet prišle večje pošiljat ve a da bo cena od 600 dc 800 din, dočim je bila prej 340 ali 350 din. * VcLki stroški pobijanja nepismenosti Hrvatske prosvetne organizacije prirejajo zdaj že tretjo serijo zimskih analfabetskih tečajev v vseh hrvatskih pokrajinah. V dobi dveh zirr. sc tečaje obiskovali prer-vsem moški in so imeli tečaji v vseh pokrajinah velike uspehe. To zimo pa pridejo na vrsto ženske in pravi vrhovno j vodstvo akcije za pobijanje nepismenosti v Zagrebu da se bo v zimskih mesecih četrt nrlijona Hrvatic nauč'lo čitati in pisati. Po dosedanjih uspehih tečajev bo to tudi obveljalo Akcija za pobijanje nepismenosti ima svoj prosvetni fond, ki nosi ime dr. Mačka. Iz tega fonda prihajajo denarna sredstva za krtje vseh stroškov analfabefsk;h tečajev. Prosvetni fond je napravil svoj proračun ki izkazuje da v potiebno za pobijanje nepismenosti okiog dva in pol milijona dinarjev. * Nenavadno zanhniv roman A. I. Ku prina -^Zavojevalci sonca« je v svoji šte vilki za prihodnji teden za-\?i objavljat »NAš VAL« »Naš val« za prihodnji "teden pa objavlja poleg tega članka »Radijske razstave letos niso imele sr^če« podlistek »Ce delata dva isto«, pregled najnovejših dogodke v po radijskem in televizijskem svetu, filr^ki preg ed. podroben spored ljubljanske radi jske oct iajne postaje, obširne sporede vseh važn:h evropskih postaj in poseben izvleček najbolj ših oddaj prihodnjega tedna. Da bi svoje naročn:ke razveselil za b~ž;čne praznike bo v prihodnji številki »NAŠ VAL« začel objavljati t«di nagradne kržmke, nagrajencem pa bodo nagrade razdeljene še pred božičem Zahtevajte še c'an',s na ogled brezplačno številko »N"šeini formiranje dijakinj. Dos;ei je bilo v na vadi da so dnakinie v šol5 n%^ko bv obleke nosile haMe i? nnvpdn f™"" klota. Ta navada je b;!a v m^orih ozi iv hva'evrc "na. Halje so varcvaV r,!'! ko ir prikrivale m-d učenkami tudi sociainc-razl:ke, ki jih ov1eke oč:trrejo P-en-.^tp črne halje pa se^an^emu ravnateliu Ra 'a koviču niso b^e všeč in no razredni i- dal ra7^rlas5ti svojo naredbo. ki določa za ha-lie boljše b'ago in posebne urpfo'mm podobne kroje. Take uniforme dii-kmj b: staršem napravile rove n~t>~tr-bne =r.»'o-ške in zato je b;la zdai ki z vso upravičenostjo tudi nagaja, »'.a ima ravnatelj ffim^nz.iie v svoiem nad oč-ju važnejše naloge in brige, kakor so oblačila učenk. * Orlg!nalna izbira letovišča. V Dubrovniku se že nekaj dni mudi na letovišču neka bogata AngUžinja iz Londona. Dama pripoveduje, da ji je usoda pokazala pot v Jugoslavijo. Doma v Lonr:onu ji je vojna močno šla na živce in sklenila je: »Proč moram, dokler mi živci ne pop st'jo.« — HV H KLSBfiGHFF absolventka umetnostno-obrtne šole na Dunaju JE ODPRLA NA BLE!W IS( »VI CESTI 5-Telefon 2G-92 ATELJE SENČNIKOV Iz velike zaloge najmodernejših materialov izdeluje senčnike vseh stilov in tehnik po individualnih osnutkih in željah, v skladu z notranjo ai hitek-tonsko okolico cd najpreprostejšega in najbolj praktičnega do najbolj ra-finiranega umetniško dovršenega komada v specijalni antični izdelavi z ročno slikarijo, perorisho. slikarijo na svilo itd študij in praksa v inozemstvu sta lamstvo za pivovistnost in solidnostslehernega izdelka ateljeja KINO SLOGA — Tel. 27-30. UPaR^lK MAFADI l'por angleških plemen proti angleški nadvladi! Ogorčene borbe vstašev — angl.iški armadi je nastavljena past — angleški novinar in vojni poročevalec odkrije zaroto. Z lastnim življenjem skuša junaški reporter rešiti na tisoče vojakov! Vroča kri res preteka na vročem pustinjskem pesku! Kot dodatek: Najnovejši Metrožurnal in najnovejši dopolnilni film. Predstave ob 10.30 dopoldne (po znižanih cenah) ter ob 15., 17., 19 in 21. uri. u— »Jadranski dan«. Od 21. oktobra 1918 leta, ko je prvič pc doigih stoletjih zaplapolala na našili vojnih ladjah jugo-slovenska zastava, piaznuje naša Jadranska stiaža vsako leto po vsej državi na ta dan »prazn k morja«. Letos bo proslava v ponedeljek ob 20. v Trgovskem domu s sodelovanjem krajevn h odborov Ljubljana-mesto n železnica. Vstopnine ne bo. Člani m pr jatelji Jadranske straže se vljuuno vabijo na to svečano akademijo. u— Tečaj za ruski jezik priredi Splošno žensko društvo, ako se zglasi dovolj udeleženk. Prijave v dneh knjižnice ob torkih, četrtkih in sobotah od 17—19. ure, Cesta 29. oktobra 9. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI — Telefon 41-79 Vesela, romantična glasbena komedija a,- £-3 <4, u— Poslednja pot majorja Josipa Uše-ničnika. Včeraj popoldne je posijalo sonce izza poznojesenskih oblakov vprav, ko je upokojeni major Josip Ušeničnik nastopi! svojo zadnjo pot. Njegov pogreb je bil skromen, a lep in prisrčen, kakor je bila skozi vse njegovo življenje skromnost njegova velika krepost. Mrtvaški sprevod je otvorila godba 40. pešpolka. pred križem pa je stopal oficir, noseč na blazinici odlikovanje in palmovo vejico. Za godbo se je zvrstila častna četa vojakov. Trije pari konj so vlekli lafeto s krsto, prekrito z venci. Na vsaki strani častna vojaška straža. Za žalujočimi svojci pa so stopali zastopnik divizionarja, oficirski zbor in dolga vrsta pokojnikovih sobojevnikov, orija-teljev in znancev. P jo pomikal tu- robni sprevod pro'i pokopališču. Tn ko so po končanih poarMnlh molitvah spustil-krsto v grob. se je marsikomu orosMo oko. Častna četa ie oddala častna salvo, da je odjeknilo daleč ood nebo. Zagrnila se je prst nad krsto m^ža. ki mu bo ohra-n-Jor, vsekdar svetal, časten spomin v nas vseh. fr<5» ■ 9 • LEPO OATIO irit je »rit ji- voN^a za i jpir^t m I Aopir 10 HrifMc. i 1 mil« m irii|p„ I tulim Viilin. t /,<>i>n< pasto, i Uom f7 3 /a 'iiilo. I sft l, >1 h!r-ji Itiilnilslit vode •tftne «am' TS"*« — uf k f 'ji .t, t Akt želite da vam pošiiemc pc pošT • t iačHjte gniiii znršek pius- Dil t - z?, priporočninc na ček rač 132&5 =tli v znain • V naslovni vlogi Grace Moore, nada- lje Franchot Tone Predstave danes ob 3., 5., 7. in 9. uri, jutri ob pol 9. uri. V torek 31. t. m. pride: ČUVA8JI INDIJE SHIRLEY TEMPLE u drž cev - Gospodarska in podporna zadruga policijskih nameščencev in upokojen- v Ljubljani si dovoljuje cenjenemu občinstvu, diuštvom in korporacijam sporočiti, da bo tudi v letu 1S40 in sicer dne 5. januarja 1940 priredila pod pokroviteljstvom g. bana običajno letno dobro :"elno prireditev v Sokolskem domu na Taboru. Ker je ta prireditev edini vir dohodkov za kritje podpor in stroškov za pogrebe revnih članov zadruge, prosimo cenjeno občinstvo, društva in korporacije, da blagovolijo vzeti to naznanilo in datum na znanje. Odbor. športni — jesenski močni fantovski in vrst modernih damskih čevljev najugodneje pri „TR1U?4FII", MIKLOŠIČEVA C. 13 — nepremočljivi — visoki otreški. vseh dobite u— Ob priLki 70Iftnice fcr. Mraka je daroval d ntist Leopold Leopold 100 din za. Kolo jugoslovenskih sester v Šiški. Iskrena hvala! VOJAKI! Zdrave noge vam ohrani originalni SANO-PED Vrečica 2 din. UTc £■<£*£-!2£e nsšnvec do p?e!JIsa sse orii^lra u— Na rarctavi neodvl^nMi v Jakopičevem pav Ijcnu bo elancs ob 11. vcdil prof Marij Pregelj. Razr-tava bo odprta samo še nekaj dni. zato ne odlašajte z obiskom u— Z-ružena krajevna očbora Jodrnn-sice straže- Ljt ' sjanr p-esto in de :n a proslavita 30 t. m ob 20 v dvoran Trgovskega doma svoj tradicionalni »Ja 'ransk dan«, u— Dc ruženje č ta ! "v — p° l^* -.j • rlasben ka Kor<- f; Prosimo zlesti "e"'? da sc te prv-e e ; -4 d n navze ul.':ra1 i. 'n u !"žba obvezna ! i a 1-o v p.^', ^ 11T2Z mm povl, da se bo treba preskrbeti s ton'o suknjo, plaščem obleko in gorkim perilom Za to Po+yr>>—-. hla^" i-h'te v ve'iki i^'ri in po nizkih cenah pn manufakturni trgovini u— Tečaj ze žensko smuško telovadbo. Poleg splognlh telovadnih tečajev ia žene, dekleta in otroke v Ucejski telovadnici na Bleivveisovi cesti ctvori TKD Atena istotam tudi specijalni tečaj za smuško telovadbo pod vodstvom strokovnjaka g. černiča, če se bo pr javilo do 10. novembra dovolj mteresentk. Prijave sprejema v isti telovacmci ga. prof. Vakselj ob toi> k h in četi tkih od pol 18. do pol 19. ure in pisarna Atene. Prečna ul. 2. (—) r. J. K A L L A Y od 30. X. dalje redno crdisiira ■^^isiMšMm. ' ,nyj3LrjANA LINGAR3EVA ! n -rfi nov. obi'"i3tvo. u— \ evange!j«ki eerKvl bo na oraznjk reformacije v torek 31. t. m. ob 10. do-po1'ne slovesna služba božja, med katero beta pc^a gg Tutta :n Obeiwab'er na oiglah pa iu bo spremljal g. dr. Cerin. so p.ci aji pri V PETE-i 3. "'OVE 2. BED^A PFESNA VWA \ u K ZOPET 3HBINIRA i in sre^o novci ka ak u — Slavni :nan, ki je naje u i' n i-" 'oi r ee ja r m "r. Iva ž r M^a^e mu sokolskemu paru želimo obilo sreče I , svet in mir pa je pripustila usodi Vzela | je zem jevid, pokrila na njem s posebnim i paprriem države, ki so zapletene v vojno . potem zapela oči in šla s p po i ostalem delu Evzope. Pxst se je ustavil, u— Zasebna 3piejema-'o s? 1 «iibili pravico .ic re bili rac'i rtarosTi '-t*];Vn 'en'.. gub!'eno l?>ko ob s'c"j'jo dva razjeda' jsto^^^Tjo nti"'! so f*v" n-ir-">* ~in:m uč?n-nem vs^h ra^redov se-^aarh šil. I'if>rnia -ije ra 7 i-\-v~ke"a ce"t: 7-n —) u— Plesna šola -a Trb-iri? imn ch '0 edro »lesno vafo. Popft —• ' -'rov se prične točno četrt u«e P' j<\ ( —) u— »Merkur«, privatno društvena bolniška blagajna v Zag.ebu, pcdružnica v Ljubljani, vabi svoje članstvo na članski s stanek, ki bo v ponedeljek 30 oktobra v lestav.aciji »F: i šestici«, Tyrševa cesta, ob 20. Pore alo se bo o društvenem delovanju in dalo pejasnila zaradi poročil v tukajšnjih dne,.likih o razmejitvi delovanja »i'erkurja« v Sloveniji. . u— Tri akademiji Združenja gledaliških igralcev in opernega orkestra, katere namen je gmotno pomagati bolnemu glasbeniku M. Kogoju in njegovi težko prizadeti družini, bodo operni solisti izvajali Kogojeve pesmi, dramski člani nastopijo z recitacijami. Operni orkester bo pod vodstvom kapelnika Neffata odigral dve skladbi, dr. švara pa bo igral Kogojeve klavirske skladbe. Akademija bo 3. novembra ob 20. v operi. Tam je tudi prodaja vstopnic. u— Lutkovno gledrFšče ljubljanskega Sokola priredi danes ob 15. uri v Narodnem '-mu vhod iz P'<--«» oeste, lutkovna 'gio Potovanje okoli sveta«. u— Združen? ljub'janske Cir'1 Metodove podružnice prirede kakcir lani zbirko, ki se bo uporabila v delno kritje za bož'čni-ce revn'm šoisk'm otrokom ob jezikovni mej;. V teh kraj h je revšjina zelo velika. Starši ne morejo nabaviti otrokom teple obleke, čevljev itd. kaj še šolskih, knjig in zvezkov. Zaradi revščine je prehrana otrok nezadostna, ker j;m primanjkuje celo kruha. Vsa prireditev ima blag namen, saj je uspeh namenjen naš obmejni deci. u— Cirilmetodov0 martinovanje, šent-petrska moška in ženska CMD podružnici priredita v gostilni pri »Banketu« na šmart nski cesti v salonu in cstaJih prostorih 11. novembra svoj tradicionalni Martinov večer z izbranim sporedom. Začetek bo ob 20., vstopnine pa ne bo. Poleg Martinove gosi, šaljive pošte, mačke v žaklju, godbe ter nastopa priljubljene humor stke Mance Romanove bo še »ame-rikanska ženitev«, pri kateri si bo lahko vsakdo za skromno ceno izbral za ves večer tovarišeo ah tovariša. G. Banko, prijazni gestiln čar, pripravlja za ta večer še pooebne spec:alitete v svoji kleti in bo v vsakem oziru presenetil udeležence z dobrotami izbome kvalitete in nizke cene. (—) u— Ljubljanski SoKoi sprejema telovadce v telovadnici le do 31. t. m. u— Družbi sv. C rila in Metoda v Ljubljani je poklonil katastrski inšpektor g. Ježe Verbič 200 din namesto venca na krsto dragega prijatelja in izvrstnega pevca g. Viktorja Fianzota. (—) u— Redna plesna vaja maturantov srednje tehnike bo -zjemoma v torek 31. t. m. v Trgovskem domu ob 39. (—) u— Dekliški internat Franje Tavčarjeva je povečal svoje prostore in sprejme še nekaj gojenk. Preseli se iz Bleiweisove 5. na Novi trg 5. v prijazne solnčne prostore. u— Avtomobilisti, mOtoci»*T'stl, prevozniki, šoferji hite z naročilom A-ZEr kompasa. Ne odlašajte tudi Vi! (—) .u— Oglejte si zalogo najnovejših pletenin po ugodn h cenah pri K. S os s, Mestni trg št. 18 (—) u— Samo din 75.— plačate za avtobusni izlet v Trst dne 31. t. m. Potreben lasten potni list. Prijave sprejemajo ble-tarne Putnika v Ljubljani. (—) a— Predavanje o kemični vojni. V četrtek bo na studenški Ljudski univerzi predavanje o kemični vojni. Predava prof. S. M<>dic, ki bo demonstriral tudi zažigal-no bombo. a— Pobijanje draginje. Odbor za pobijanje draginje, v katerem so zastopniki raznih stanov in poklicev, je že pričel s svojim delom. Mariborčani upajo, da se bodo že v kratkem čutile posledice koristnega delovanja omenjenega odbora, ki bo skušal dobiti čimprej evidenco o dejanskih cenah posameznih življenjskih potrebščin ter živil. a— V torek prva glasbena premiera. V torek 31. t. m. bo v Narodnem gledališču prva letošnja operetna premiera. Uprizori se zabavna Beneševa opereta »Navihan-ka«. Nepremocljivi hubertus! in dežni plašči pri »LAM A«, Jurčičeva ulica 4. — Prost ogled. a— Skrunilci grob<>v so se pojavili na pobreških pokopališčih. S številnih grobnic in grobov so pokradli cvetje. Ugotovilo se je, da sta odnesla cvetje po naročilu svojega delodajalca vrtnarja Konrada R., dva vrtnarska vajenca. Vsi trije so priznali krivdo. a_ Nove prodajalne mize. Končno so vendarle postavili na trg 100 novih proda-jalnih miz, ki so bile krvavo potrebne, številne kmetice in prodajalke so morale namreč imeti svoje blago kar na prašnih, včasih pa blatnih ter umazanih tleh, česar gotovo ni mogoče spraviti v sklad z načeli higiene. a— Svinje in koze morajo stran. S 1. novembrom t. 1., bodo morali stanovalci železniške kolonije opustiti rejo domačih živali, predvsem svinj in koz. Zaradi tega so precej prizadete rodbine naših železničarjev, ki bivajo v koloniji in ki jim je bila reja domačih živali spričo nizkih mezd precej dobrodošla. a— Krvav spopad med kaznenci. V četrtek zvečer je nastala v moški kaznilnici huda rabuka Med kaznenci, ki so bili za-posljeni z žaganjem in sekanjem drv, je bilo običajno razpoloženje. Nenadoma pa je zaradi žaljive opazke nastal konflikt. V naslednjem trenutku so se kaznenci že formirali v dve skupini ter se temeljito spoprijeli.. Udeleženci rabuke so pograbili za polena in so jih zavihteli proti svojim nasprotnikom. Udarci s poleni so padali na vse strani. Na bojišču je obležal s težjimi poškodbami 361etni Gabrijel Batovi-nec, ki ima poškodbe na glavi. Batovinca so morali prepeljati v splošno bolnišnico. Ostale poškodovance, ki imajo manjše praske in poškodbe, so izlečili v kaznil-niški bolnišnici. Krvava rabuka bi nedvomno zahtevala še hujše žrtve, da niso pazniki s takojšnjim energičnim postopkom spet vzpostavili red in mir. a— Krznarstvo P. Sem ko, Tyrševa 37. Vam nudi ceneno kožuhovino in krznarske izdelke. (—) I ležil usodnega izleta v Celje, štore, Liboje i | in Šoštanj. Pevci in godba so so po govo- j rih oglasili pokojnemu v zadnji pozdrav, nato pa so grude zgrmele na prezgodnjo krsto komaj 401etnega moža. Pokojnik je bil zvest uslužbenec steklarne, a med prebivalstvom je bil še zlasti priljubljen kot dober harmonikar. Naj v miru počiva — hudo prizadeti vdovi in sinu, dijaku celjske gimnazije, naše iskreno sožalje! h— Smrtna kosa. V rudarski koloniji je po dolgotrajni zahrbtni bolezni umrla 26-letna šivilja Marija Bajda. V četrtek so jo pokopali na dolskem pokopališču. Bodi ji lahka domača zemlja — preostalim naše iskreno sožalje! h— Počastitev župana g. Karla Malovrha. Na predvečer 601etnice našega župana g. Karla Malovrha so Hrastničani pred njegovim stanovanjem na Logu priredili podoknico, katere so se udeležili pevci obeh Vzajemnosti, hrastniški in dol-ski gasilci, obe godbi na pihala, občinski odborniki, delavska kulturna društva in množica občinstva. Po petju, govorih in sviranju godb so se udeleženci odpravili v dvorano Delavskega doma, kjer se je vršila družabna prireditev z akademijo. Občinski odborniki so svojemu županu izročili diplomo, ki jo je z umetniškim okusom izdelal učitelj Mahkota. Drugi dan so prihajale na občino v županovo sobo čestitat razne deputacije, med njimi odposlanci učiteljstva, šolske mladine, gostilničarjev, trgovcev in občinskih uslužbencev. Iz Kratila r— Kino Narodni dom prikazuje danes ob 4., pol 7. in pol 9. prekrasno češko filmsko dramo »Hordubalovl«. ..iMIlfflMIffltllllMM^ Dr. Punce Pavel zopet redno ordinira Iz Ptuja PTUJ. Zvočni kino Ptuj predvaja danes ob pol 16. in pol 19. film »Polarni sij«, ob pol 21. pa film »Pomlad ljubezni«. Kot dodatek filmski žurnal in kulturni film. (—) _ Kino Royal, Ptuj. — Danes zadnjikrat avanturistični film »Zeleni cesar«. Dodatni spored: najnovejša svetovna poročila. Pride: senzacijski velefilm »Kavčuk«. Iz Novega mesta NOVO MESTO. Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes v nedeljo ob 15., 18. in 20.15 zvočni velefilm »Ljubezen tihotapke« (Ogenj). V torek ob 20.15 in na praznik Vseh svetih ob 18. in 20.15 bo film iz avijacije »Honolulu«. Kolorira-na predigra »Veseli pingvini«. (—) Velik us$feh bolgarske knjižne razstave Seja celjskega mestnega sveta Celjska mestna občina namerava najeti štirimilijonsko posojilo za zaščito prebivalstva pred napadi iz zraka — Za planinski dom pod Tovstom u— Plesne vaje danes in vsako nedeljo «t> 15- uri v dvorani Delavske zbornice. X~) u— Otvoritev plesnega zavoda »Jenko« v Kazini, edine strokovne šole za družabni ples v Ljubljani bo nepreklicno v ponedeljek 30. oktobra ob 20. uri z začetniškim tečajem za novince-dame in gospode. Ofi-cijelna otvoritev nadaljevalnega tečaja z revijo novosti »Boomps a Daisy« in »The Park Parade« bo pa v torek 31. t. m. ob 20. url. Informacije za posebne ure in vpisovanje proti legitimiranju vsak dan od 11. do 13. in 15. do 19. ure. Dijaki-nje imajo popust. (—) Iz Celja e— Krajevna organizacija Legije koro-šKih borcev v Celju vabi svoje člane, da se polnoštevilno udeleže službe božje za padle in umrle tovariše, ki bo o Vseh svetih 1. novembra ob 8. zjutraj v opatijski cerkvi. Po službi božji bo žalni obred pred spomenikom padlih koroških borcev na dvorišču vojašnice kralja Petra K žalni maši in obredu pred spomenikom je vabljeno tudi ostalo občinstvo. NEPREMOČLJTVE HUBERTUS PLAŠČE za dame in gospode din 220.—, fantovske hubertus plašče od din 120.— dalje, kakor tudi vse zimsko blago po znižanih engros aenah dobite v modni in manufakturni trgovini A. PETEK — CELJE PREŠERNOVA ULICA 21 e— Prisrčen .jubilej. Letos je poteklo deset let, odkar je pričela v Celju obratovati mehanična tkalnica »Metka«. Ob tej priliki je delavstvo in n&meščenstvo tovarne priredilo pred dnevi svojemu šefu Henriku VVeinbergerju prijetno presenečenje. Ko je prispel zjutraj v tovarno, so ga z godbo pričakali pred slavnostno okrašenim vhodom. Ena izmed delavk je v pozdravnem govoru na kratko orisala razvoj podjetja in uspešno udejstvovanje njegovega vodje. Nameščenstvo je iskreno čestitalo svojemu šefu, v tovarni zaposlena delavka pa je v imenu vsega osebja g. Weinbergerju v spomin na ta dan izročila album, iz katerega je razviden razvoj tovarne v slikah. Gosp. Weinberger se je iskreno zahvalil za veselo presenečenje in takoj odredil da bodi ta dan plačan praznik, pozneje pa je prejel še vsakdo, ki je zaposlen v podjetju, znatno denarno nagrado. Tovarna, katere notranji prostori so bili prav tako okrašeni, je bila dva dni občinstvu na ogled. e— Nova avtobusna zveza Celja s Savinjsko dolino. Zaradi ukinitve večernega vlaka v Savinjsko dolino uvaja »Avtobus mesta Celja« na progi Celje—Mozirje novo vožnjo in sicer z odhodom iz Celja ob 20.45 in prihodom v Mozirje ob 21.56 ter s povratkom naslednje jutro iz Mozirja ob 6.19 in prihodom v Celje ob 7.30. Avtobus obratuje vsak dan ter veljajo zanj iste vozne cene in returke kot pri dosedanjih vožnjah, ki ostanejo neizpremeniene. (—) DAME! Da boste praktično in lepo kupile vaš zimski plašč, perilo in drugo, poiščite modno trgovino GUSTI VRAČKO, CELJE. e— Promet na pokopališča. Mestni pogrebni zavod v Celju bo tudi letos preskrbe! potrebno število avtobusov, ki bo-go vozili od 31. t. m. do vštetega 2. novembra izpred celjskega kolodvora na okoliško in na mestno pokopališče. e— Novi člani mestne »bč>ne. Mestni svet je na seji v petek sprejel gost lničar-ja Antona Klajnška .posestnika Maksa Skamna in Ludvika Travnerja ter šolsko sestro Kocbekovo in trgovko Josiplno šo-šterjevo v članstvo mestne občine. Prošnji Friderika Lofflerja in Kurta Schulza za zagotovitev sprejema v članstvo mestne občine pa je odklon 1. e— Umrla ,je v petek v Razlagovi ulici 5 v starosti 81 let vdova po železniškem uslužbencu ga. Antonija Deniša, mati šivilje gdč. Pie Denise, in zasebnega uradn ka g. Draga Denise. Pokojni bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje! e— Zdraviliško dežurno službo za člane OFZD bo imel danes zdravnik dr. Josip Čerin v Prešernovi ulici. Br. PODPEČAN IVAN /opet ordinira - Gaberje, Mariborska 15a e— žrtev napadalcev, v Velikem vrhu pri Šmartnem ob Paki so trije moški v četrtek okrog 17. napadli 35-letnega po-sestnikovega sina Franca Meniha iz Velikega vrha ter ga z udarci s koli močno poškodovali po glavi in vratu. Meniha so oddali v celjsko bolnišnico. Iz Maribora a— Predstojništvo mestne poHcije v Mariboru prepoveduje na osnovi čl. 3 naredbe bana dravske banovine o zaščiti javnih cest in varnosti prometa ljudi ob priliki obiska grobov na pokopališčih na Pobrež-ju na dan Vseh svetnikov med 12 in 19. uro brezpogojno vožnje za vse vrste vozil po Pobreški cesti, to je od začetka državnega mostu na Kralja Petra trgu do Mejne ulice, izvzemši mestne avtobuse. Vsa ostala vozila, namenjena na pokopališča, naj vozijo po Tržaški cesti in Nasipni ulici do Pobreške ceste ter obratno. Prestopki te naredbe se bodo kaznovali po čl. 69 zakona o notranji upravi z globo 10 do 1000 din v primeru neplačila denarne kazni v odrejenem roku pa z zaporom od 1 do 20 dni. a— Bolgarsko, ne belo. Tiskarski mu-hec je napravil v včerajšnji notici pod naslovom »več vagonov« pravcato zmedo. Ne gre namreč za »belo« grozdje, ampak za bolgarsko grozdje, ki je šlo te dni v večjih količinah preko meje v Nemčijo. a— Zdravniško dežurno službo za nujne pomoč članom OUZD ter njihovim upravičenim svojcem ima danes v nedeljo zdravnik dr. Ivan Turin, Linhartova ul. 12. Nočno lekarniško službo imata v tekočem tednu Minafikova mestna lekarna pri Orlu na Glavnem trgu, tel. 25-85, ter Remsova lekarna pri sv. Roku na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25-32. a— Prva letošnja popoldanska gledališka predstava bo danes ob 15. Uprizorijo se Kreftovi »Celjski grofje«. a— Spomenik žrtvam dela. Na pokopališču v našem malem Beogradu bo jutri ob 3. svečano odkritje spomenika žrtvam dela Strnadu, Ditmajerju in Robniku. Spomenik tragično umrlim ruškim delavcem je bil izdelan po osnutku akademskega slikarja in kiparja L. šušm»lja. Denar so zbrali za spomenik delavci saini. Z Jesenic s— Slovenska služba božja bo danes oh 10. v Delavskem domu na Savi. Vstop vsakomur prost. s— Zvočni kino R^dio predvaja danes v nedeljo ob 3. uri pop. velefilm »Potepu-šček« (Pot k slavi) s Szoke Szakalom v glavni vlogi. Med dodatki tudi Univeirsum zvočni tednik. Sledi poljski velefilm »Junaki Sibirije«. Iz LItife I— Otroška bolezen. Med našo mladino se je razpasla nalezljiva bolezen — vodene koze. Na koži se spuste vodeni mozolji. Zdravstvena oblast je odredila, da oboleli otroci ne smejo v šolo, prav tako so pod zaporo njihovi bratje in sestre. Bolezen ni nevarna, bolniki čutijo le srbenje. Odrejen je kontumac za obolele družine 10 dni. Le če ne bomo obolelih otrok puščali med zdrave, bomo vodene koze lahko zatrli. Vsako obolenje je treba prijaviti čse se bolniki prehladijo, pa nastanejo hujše posledice. i— HarmoniKarski tečaj. V liti jski glasbeni šoli na Stavbah se bo otvorM har-monikarski tečaj. Poučeval bo priznan strokovnjak. Vodstvo bo oskrbelo tečajnikom harmonike tudi na obroke. Tečaj bo pomemben za glasbeni napredek našega kraja. V tečaju bodo poučevali tudi note in drugo teorijo. Tečaj bo otvorjen v soboto 4. novembra ob 20.15. Prijave sprejema glasbena šola. i— Pičlo obiskan živilski trg. Vsako soboto imamo pri nas pred Sokolskim domom živilski trg. Draginja je precejšnja, včasih je pri nas kaj dražje, kakor na ljubljanskem trgu. Treba po bo pristojnim činiteljem nadzorovati, kaj prinesejo prodajalke na trg. Zgodilo se je že, da je neka okoličanka prinesla na trg smetano, ki jd je bil primešan kvas. Taka roba seveda ni bila užitna. Strogo tržno nadzorstvo bo lahko preprečilo take zlorabe. Iz Zagorja z— Starega nacionalnega delavca zadnja pot. V četrtek popoldne je številno občinstvo z zastopniki društev in korporacij spremilo starega nacionalnega borca, ka-stavskega rojaka Benedikta Pavliniča, do groba. Pogreb je bil izredno lep, kakršnega je pokojnik s svojim življenjskim delom v resnici zaslužil. Pokojni Pavlinič je včasih sam pripovedoval, kako so razni takratni vladni mogotci narodnim buditeljem, Spin-čiču, dr. Laginji in dr. Mandiču ponujali denar, da bi opustili svoja nacionalna stremljenja in zahteve. A borci so vse ma-meče ponudbe zavrnili čeprav so sami živeli v stiski. Tudi pokojnemu Pavliniču so bila dobra mesta na ponudbo, vendar nikoli ni klonil. Danes žal takih mož ni več mnogo. Zato so čisti značaji vredni toliko svetlejšega spomina in zato bo Pavliniče vo ime ostalo zapisano v naših srcih. Iz Hrastnika h— Poslednja pot Franca Ravtarja. Truplo smrtno ponesrečenega čuvarja turbin pri steklarni, Franca Ravtarja ki se je v nedeljo smrtno ponesrečil pri karam-bolu v Savinjski dolini, so prepeljali na njegovo stanovanje v Hrastnik, od koder se je v torek vršil lep pogreb na dolsko pokopališče. Na poslednji poti je Ravtarja spremila množica občinstva zlasti steklarjev in rokodelcev iz steklarne, v sprevodu pa je korakala tudi steklarska godba in pevci Vzajemnosti n. Na žalostni poti je godba igrala žalne koračnice. Pri odprtem grobu se je od tragično umrlega poslovil dolski župnik in eden izmed pokojnikovih tovarišev, ki se je Ml v njegovi družbi ude- dr. M. ž« červinka PRIMARIJ v Novem mestu — Ljubljanska c. 16 zopet redno ordinira Iz življenja na deželi RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes popoldne in zvečer ob običajnih urah grandiozni film »Gospodar Sahare« (V službi božji), a dodatek Paramountov zvočni tednik. (—) Podružnica Rdečega križa v Medvodah. Eno zadnjih nedelj je bdi na osnovni šoli v Preski občni zbor krajevnega odbora RK za občino Medvode. V imenu banovinskega odbora je zborovanje otvoril in vodil njega tajnik, višji računski svetnik v p. ln posestnik v Svetju, Skalar. Na koncu je bdi izvoljen naslednji upravni odbor: predsednik Josip Skalar, podpredsednik dr. Aleksander Horowic, ravnatelj papirnice, tajnik Dušan Sedej, uradnik tekstilne tovarne Medič & Miklavc, blagajnik Jože Bogataj, uradnik papirnice, in odborniki dr. Miroslav Cirman, Viljem Lipa, Edo Tavčar, Alojz Rebolj, Franc šubic, Alojz Kržišnik, in Iva Slovša. v nadzorni odbor pa župnik Valentin Oblak, Franc Kokal, Peter šušteršič in Ludvik Breščak. Novi odbor je takoj začel z delom in je doslej samo v tekstilni tovarni Medič & Miklavc nabral 31 rednih in 70 podpornih članov, v papirnici v Goričanah pa 40 članov. V nedeljo 12. novembra bo odbor ob 10.30 priredil v osnovni šoli v Preski predavanje o zaščiti pred zračnimi napadi. Zadnja pot pevca . Viktorja Franzota Ljubljana, 28. oktobra Naš dragi nepozabni pevec br. Viktor Franzot je danes ob 14. nastopil svojo zadnjo pot. Kakor da bi se hotelo tudi nebo posloviti od pokojnega Viktorja, se je ob času pogreba zjasnilo, posijalo je solnce in ožarilo krsta Že mnogo pred 14. uro se je zbrala pred mrliško vežo splošne bolnišnice velika množica, da spremi pokojnega Franzota na zadnji poti. Po opravljenih molitvah sta združena pevska zbora vlškega Sokola in viške »Edinosti«, pod vodstvom pevovodje br. Albina Lajovca zapela več-nolepo »Vigred se povrne«, nakar je krenil dolg žalni sprevod proti Sv. Križu. Za križem so stopale součenke pokojnikove hčerke, sošolci Christofovega zavoda, za njimi pevci in močno zastopstvo viškega Sokola s starosto br. Borštnikom in br. Viktorjem Jeločnikom na čelu. Za vozom z duhovščino in s krsto, ki je bila obložena s krasnimi venci, je šla globoko užaloščena rodbina pokojnika, ki so ji sledili pokojnikovi prijatelji in znanci, med drugimi drž. tožilca Branko Goslar in dr. Lučovnik, predsednik Združenja gledaliških igralcev Lujo Drenovec, predsednik k. o. Jadranske straže veletrgovec Verbič, zastopniki viške JNS in drugi. Pri viaduktu na Smartinski cesti so pevci zapeli Venturinijevo »Usmili se, o Bog«, potem pa je krenil žalni sprevod na pokopališče. Ko so po molitvah v cerkvi prenesli krsto do svežega groba, so pevci zapeli pod vodstvom pevovodje g. Cirila Oblaka »Blagor mu,« potem pa so grude zasule krsto prezgodaj umrlega navdušenega pevca, ki ga bomo vsi ohranili v častnem in trajnem spominu. Naj bo bratu Viktorju Franzotu lahka domača zemlja! Ljubljana, 28. oktobra Razstava bolgarske knjige, ki jo je priredila v Narodni galeriji tukajšnja JB liga, vzbuja še vedno kar izredno pozornost. Dan za dnem prihaja stotine obiskovalcev, zlasti srednješolske mladine in visokošol-cev. Danes je bil na razstavišču rekorden obisk: razstavo je posetilo okrog 2500 vseb. Večino obiskovalcev so tvorili ljubljanski srednješolci, ki so prispeli z nekaterimi svojimi profesorji; celo iz Celja se je pripeljala posebna srednješolska ekskurzija JB liga je v mnogih primerih sama preskrbela strokovno vodstvo po razstavi, tako da so se mladi obiskovalci nekoliko bliže seznanili z duhom bolgarske literature in z nje vodilnimi imeni. Slovo zglednega učitelja Hrastnik, 28. oktobra. Z letošnjim šolskim letom je zapustil črno dolino vrli nacionalni učitelj g. Davorin čander, ki je v Hrastniku in na Dolu služboval polnih 27 let. Dičila ga je ona redka vrlina, ki jo imajo vsi radi: znal je peti in pesem širiti med narodom. Ko je služboval od 1. 1912. na Dolu, je takoj ustanovil mešani zbor ter mali salonski orkester, s katerim je oživljal domoljubne prireditve. Ko se je preselil v Hrastnik, se je po njegovi zaslugi 1. 1919. ustanovilo Glasbeno društvo, kateremu je bil vnet pe-vovodja. Društvo ima uvežban mešan zbor, kl je zmožen izvajati najtežje skladbe, ter tudi vigran orkester prav takih vrlin. Celo glasbeno šolo je društvo imelo v enem izmed plodonosnlh let. Glasbeno društvo je zato g. čandra Izvolilo za svojega častnega člana, Pevska zveza pa mu je poklonila zlato kolajno. G. Čander pa je bil tudi dolga leta funkcionar Sokola, predsednik CMD na Dolu in ker je bilo treba prijeti za delo, tam si našel njega in njegovo soprogo Julko. G. Čander je tudi dober komponist in in-štrumentator, Igra pa menda vse Instrumente. V šoli šolnik brez primera in sila družaben človek, zato si je pridobil v Zasavju mnogo prijateljev in spoštovalcev. Občinska uprava je na svoji zadnji seji sklenila, poslati g. čandru pismeno zahvalo za njegovo dolgoletno delovanje na območju sedanje občine Hrastnik—Dol. Težko ga bomo pogrešali. Na novem službe- Celje, 28. oktobra Celjski mestni svet je imel v petek zvečer redno sejo. V začetku se je župan spomnil pred kratkim umrlega člana mestnega sveta ter bivšega okoliškega župana in podžupana g. Vinka Kukovca in podčrtal njegove zasluge na celjskem komunalnem področju. Člani so počastili spomin zaslužnega moža s klici »Slava!« Mestni svet je odobril sklepe zadnje seje mestnega ubožnega sveta, ki je odobril nekaj novih ubožnih podpor, več podpor zvišal in odobril tudi nekaj prošenj za sprejem v Mestno zavetišče. Občina namerava najeti pri Privilegirani agrarni banki posojilo do zneska 4 milijonov dinarjev za zaščito prebivalstva pred napadi iz zraka (gradnjo zaklonišč itd.). Mestni svet je pooblastil župana, da najame tako posojilo pod najugodnejšimi pogoji. Dne 1. novembra bo osnovan na mestnem poglavarstvu poseben oddelek za zaščito pred napadi iz zraka, ki se bo bavil s splošno zaščito, zaščito dece ln tehnično zaščito. Novemu oddelku, ki bo nameščen v dvoriščnih prostorih v pritličju mestnega poglavarstva, je mestni svet odobril kredit v znesku 30.000 din. Pokojninski zavod, ki je zgradil stanovanjsko poslopje na Krekovi cesti, bo podaljšal mestni kanal od gostilne »Pri angelu« po Krekovi cesti do Vrazovega trga. Ta kanal bo sestavni del bodočega defi-nitivnega kanala. Delo bo izvršil Pokojninski zavod, stroške pa bo poračunala občina pozneje pri kanalski nakladi. Mestni svet je oddal dela za ureditev 5 toplih gred pri Mestnem zavetišču. Proračun znaša 23.034 din. Občina bo nabavila karoserijo in zaboj za tovorni avtomobil. Podaljšanje kanala od Kovinarske ulice proti Sp. Hudinji je preloženo do izvršitve regulacijskega načrta za mesto Celje. Občina bo podaljšala najemno pogodbo s sreskim sodiščem za prostore v poslopju mestnega poglavarstva do konca 1940. Letna najemnina znaša 25.500 din. Prošnja zasebne dekliške šole šolskih sester za podporo za zajtrk siromašnim učenkam je odložena do prihodnjega proračuna. Notranje ministrstvo je nakazalo mestni občini podporo 20.000 din za vzdrževanje mestne policije. Kljub raznim intervencijam ni bilo mogoče izj^oslovati večje podpore. Zato bodo poskusili zagotoviti večjo podporo v novem državnem proračunu in bodo tudi vložili prošnjo za podržavljenje mestne policije v Celju. Občina bo podaljšala pogodbo z vojaško upravo za transformatorsko postajo na dvorišču vojašnice kralja Aleksandra. Pri vhodu v tekstilno tovarno, »Metko« bo občina uredila hidrant. Mestni svet je odobril nekatera nepredvidena dela v četrti etapi regulacije Savinje in izvedbo regulacije v tej etapi v vsej predvideni dolžini. Tvrdka Westen je sporočila, da bi sama na svoje stroške uredila in izboljšala 340 m dolgi odsek državne Mariborske ceste od Prečne ulice v Gaberju do Ceste na pokopališče na Sp. Hudinji. Ker pa predvidena ureditev ceste ne bila dovolj trajna in temeljita, bo stopila občina v stik s tvrdko Westen zaradi trajnejše ureditve tega cestnega odseka. Tvrdka Westen zahteva, da v primeru ureditve na njene stroške občina prevzame nadaljnje vzdrževanje tega cestnega odseka Ob tej priliki se je m. s. Golo-granc pritožil, da je občinski kredit za ureditev hodnika za pešce ob Mariborski cesti že odobren, a se dela še doslej niso pričela Zupan je skušal opravičiti to zamudo z negotovim položajem zadnjega časa. Na Glaziji, ki jo imata SK Celje in Sokolsko društvo Celje-matica za daljšo vrsto let v najemu, nameravajo graditi justično palačo. Zato mora občina preskrbeti omenjenima organizacijama drug, primeren športni in telovadni prostor. V ta namen je določeno zgmlji|če ob Stri- Zaradi neprestanega navala je priredito-ljica sklenila podaljšati razstavo za dva dni, tako da se bo zaključila v t o-rek ob 16. Medtem je bilo ugodno rešeno tudi vprašanje knjig, ki ostanejo večidel v Ljubljani. Tako bo dokaj preskrbljeno tudi za študij bolgarske literature in naša slavica dobe važno izpopolnitev. V zvezi z razstavo je bil snoči v mali dvorani Filharmonije koncert profesorice sofijske Glasbene akademije, pianistke gdč. Ženi Kovačeve. Koncert je bil prav dobro obiskan in umetnica je bila po vseh točkah deležr, i iskrenega aplavza. Tako se vezi med na>im in bolgarskim kulturnim' življenjem stalno razpletajo ;n poglabljajo. nem mestu sreskega šolskega tajnika v Ljubljani mu želimo mnogo zadovoljstva ter čim večkrat naj v Hrastnik kaj »prihodi«. Jubilej gospe Ane K&zjekove Ljubljsna, 28. oktobra Danes jc praznovala v krogu svojih dragih na svojem domu v Ljubljani na Celovški cesti sedemdesetletnico rojstva gospa Ana Kozjekova. Naša jubilantka je ugledala luč sveta v kmečki hiši v Begunjah. Mlado dekle je odšlo služit v Radovljico, nato pa v Ljubljano, kjer sta s kočijažem g. Kozjekom stopila v življenjsko zvezo. V srečnem zakonu sta se jima rodila sin in hči. Sama narodno zavedna, je gospa Kozjekova vzgojila tudi svoja otroka v ju^oslovenskem duhu. Sin Ivan je bil navdušen Sokol. Po njegovi prerani smrti se je v počastitev spomina sina-edinca v svoji privrženosti jugoslovenski misli vpisala v Sokola mati. Hči Anica, ki jc učiteljica v Trebnjem, se tudi vneto udejstvuje \ Sokolu. Pred leti je imela gospa Kozjekova gostilno pri »Vodniku« v Šiški. Ljubljančani se radi spominjajo prijazne in ustrežljive gostilničarke gospe Kozjekovc. še prav posebno pa jo čislajo siromaki, ki jih zdaj kakor prejšnja leta sprejema z odprtim srcem in jim prav po materinsko pomaga iz njihove stiske. Želimo jubilantki gospe Kozjekovi, naši dolgoletni zvesti naročnici, da bi jo usoda zdravo, zadovoljno in vedro ohranila do skrajnih mej človeškega življenja! tarjevi ulici pri Sp Lanovžu, ki je last meščanskega oskrbovalnega sklada in meri okrog 25.000 m-. Občina bi uredila igrišče in ga opremila z istimi napravami, kakor so zdaj na Glaziji. To bi stalo okrog 90.000 din. Poleg tega bi občina odkupila zemljišče. Ker bi bila cena za m- okrog 50 din, bi morala občina še urediti financiranje. Občina bo v bodoče dovoljevala parcelacije le pod pogojem, da bodo lastniki zemljišč odstopili svet za nove ceste brezplačno in da bodo te cestne zveze sami vzdrževali do prevzema po mestni občini. O tem bodo še razpravljali na prihodnji seji mestnega sveta. Prošnji Evge-na Rajerja za parcelacijo zemljišča pri »Savinjskem dvoru« in Ivana Vošnaka za. parcelacijo je mestni svet odložil, glede parcelacije zemljišča Jakoba Čuka v Pe-čovniku bo še komisjiski ogled, prošnja Josipa Kirbiša za parcelacijo zemljišča nad banovinsko cesto na Polulah pa je bila odklonjena. Pač pa je mestni svet odobril parcelacijo zemljišča Antona Žužka v Zagradu ter izdal Vinku Bobniču in Ivanu Slavniku dovoljenje za gradnjo dveh hiš na dveh parcelah tega zemljišča. Vojaška uprava namerava graditi stanovanjsko poslopje za oženjene oficirje celjske garnizije. Občina bi prodala za gradnjo tega poslopja stavbišče v Bezenškovi ulici blizu vojašnice kralja Aleksandra po 50 din m2. V upravni odbor mestnega avtobusnega podjetja so bili izvoljeni ravn. Korošec kot zastopnik Mestne hranilnice, ravn. Cernelč kot zastopnik Banovinske hranilnice in veletrgovec Mislej kot zastopnik privatnih delničarjev ter m. s. Fazarinc, Holobar, Dobovičnik. Lečnik, Dolinar in dr. Mlinar. Za člana komisije pri sreskem sodišču za podpore svojcem vojaških obveznikov, ki so poklicani na orožne vaje, je bil izvoljen m. s. Fazarinc, za namestnika pa m. s. Jagodic. Pri slučajnostih je m. s. Holobar podčrtal potrebo, da se začne resno reševati vprašanje Planinskega doma pod Tovstom, ki je bil že pred nekaj leti dograjen v surovem stanju, nakar so bila dela prekinjena. Občina naj to stavbo dogotovi in jo izroči pravemu namenu. Zupan je odgovoril, da mestni tehnični oddelek že pripravlja načrte za najnujnejša dela za dograditev tega poslopja. M. s. Roš je priporočal, da najde občina primeren aranžma s SPD glede Planinskega doma. Na vprašanje, kako je z nujno potrebno odstranitvijo Karlinove hiše poleg novega poslopja Pokojninskega zavoda na Krekovi cesti, ki onemogočuje razširjenje in ureditev ovinka in ožine državne ceste, je župan samo odgovoril, da ima zadevo v evidenci. Mestni svet je sklenil, da ?e bodo pričele 9eje mestnega sveta odslej šele ob 18.30 namesto ob 18. Proti izgraditvi luke Ploce Podpredsednika HSS inž. Avgusta Ko-šutiča je obiskala, ko se je mudil v Dubrovniku, posebna deputacija dubrovnlških gospodarskih krogov in mu izročila spomenico proti izgradnji luke Ploče ob izlivu reke Neretve. Za izgraditev te luke se je posebro zavzemal pokojni voditelj bosanskih muslimanov dr. Spaho, kl je pre-skrbel za njo tudi velike državne investicijske kredite. Spomenica dubrovniških gospodarstvenikov smatra, da je izgraditev luke Ploče škodljiva za Dubrovnik in sploh za vse hrvatsko narodno gospodarstvo. Namesto investicij v luki Ploče, naj bi se raje spopolnilo pristanišče v Gružu, za kar so Izdelani že vsi načrti. Poleg tega bi stala vsa ta dela dosti manj, kakor pa izgradnja povsem nove luke v Pločah. Inž. Košutlč je obljubil Dubrovčanom, da bo posvetil njihovim težnjam v tem vprašanju posebno pažpjo. Starčki v Jugoslaviji Zanimivi podatki državne statistike Statistični letopis za leto 1938/39, ki ga je vprav izdal državni statistični urad, prinaša med drugim tudi podrobno statistiko o prebivalstvu Jugoslavije po starosti, in sicer na podlagi ljudskega štetja iz leta 1931. Iz te statistike izhaja med drugim zanimiva ugotovitev, da je bilo leta 1931. v naši državi 101.992 starcev in stark v starosti 80 let in več. Oseb v starosti 90 let in več je bilo 15.280 Sto let in preko sto let starih ljudi pa smo leta 1931. našteli nič manj kakor 2231. Ta številka znova potrjuje, da smo zares zdrav in krepak narod, saj živi večina teh starcev in stark v zelo primitivnih življenjskih razmerah zlasti v pogledu hig:jene. Se bolj zanimiva pa je ugotovitev, da pri nas ni redkost niti starost 110 ali 120 let Oseb v starosti 100 do 104 leta smo našteli 1720. v starosti 105 do 109 let tudi še 267. Starcev in stark v starosti 110 do 114 let je bilo 142. v starosti 115 do 119 pa še 40: skoro neverjetno pa se zdi. da smo našteli 62 ljudi, ki so bili stari 120 let in več. Človek bi sodil, da so med njimi taki. katerih starost ni točna, vendar je iz statistike razvidno, da so osebe, katerih starost ni znana, posebej štete (takih oseb neznane starosti navaja statistika 1785). Tudi dravska banovina ima mnogo ljudi, ki dosežejo izredno starost. Leta 1931. smo našteli 6567 oseb v starosti 80 do 84 let, 1861 oseb v starosti 85 do 89 let, 269 oseb v starosti 90 do 94 let, toda le še 28 oseb v starosti 95 do 99 let, in končno samo tri osebe (starke) v starosti 102 leti, 105 let in 114 let. Od skupnega števila 2231 starih ljudi, ki so dosegli sto let in preko sto let, so bili torej v Sloveniji le 3, pa tudi v savski banovini jih je bilo le 34 in v primorski banovini 54, v dunavski pa že 75, v vrbaski 188, v drinski 198, v moravski 420. v zetski 511 in v vardarski 733 (vrhu tega v Beogradu 15). Največ preko sto let starih ljudi imajo torej v Srbiji, Črni gori in Bosni. Svinjska rdečica in kuga V naših krajih najbolj škodljivi bolezni pri svinjah Od vseh panog živinoreje je v naših krajih brez dvoma najdonosnejša svinje-reja. Pri dobri hrani je prašič v slovenskih krajih, kjer se goje ranozrele pasme svinj, že v enem letu popolnoma sposoben za pleme ali zakol in predstavlja vrednost od povprečno 800 do 1000 dinarjev. Svinjsko meso in mast sta na kmetih, in mast tudi v mestih najvažnejše sredstvo za izdatno in krepko prehrano vseh delovnih slojev. Prodaja pitanih in plemenskih svinj je pa za premnogega kmetov eden najzanesljivejših virov prepo-trebnega denarnega dohodka. Škoda, ki jo trpi kmetovalec zaradi pogostih svinjskih kužnih bolezni, je zato dvakrat občutna. Ce mu pogine par praš čev. cesto nima več kaj prodati in sta on in družina ob neobhodno potrebno dobro prehrano Kaj čuda, da so vsi gospodarji in gosoo-dinje v največjih skrbeh, če se pojavi bolezen med njihovimi prašiči. Svinje so napram boleznim razmeroma dosti odporne. V glavnem poznamo le dve vrsti bolezni, ki jih stalno ogrožajo in ki svinjerejo celih vasi lahko docela uniči io. Obe spadata v vrsto kužnih ali nalezljivih bolezni. V naših krajih je najbolj razširjena prašičja rdečica, a v vaseh in mestih, kjer vlada živahen promet s svinjami se zelo rada pojavi in razširi tudi svinjska kuga. Pravočasna ugotovitev obeh bolezni je največje važnosti, ker ju samo živino-zdravnik lahko že takoj v začetku v kali zatre. Pri nobeni živalskih bolezni nimamo danes tako zanesljivih zaščitnih in zdravilnih sredstev kakor pri rdečici in v glavnem tudi pri kugi. Brez cepljenja se nmno svinjegojstvo danes ne da več misliti. Rdečica Rdečica pri prašičih je v naših krajih znana že dolga desetletja Razširila se je v toliki meri šele z uvajanjem plemenitejših svinjskih vrst, posebno z nemško oplemenjenko in pa vsled zapiranja prašičev v tesne svinjake. Pri primitivnih pasmah in pri svinjah, ki prebivajo v zračnih ali odprtih svinjakih (oborih), kakršni so v navadi na Hrvaškem, Vojvodini . in Srbiji, pa pri svinjah, ki se gonijo preko leta na pašo. je rdečica skoraj neznana bolezen. Rdečica je t:pična hlevska bolezen, ki se seveda lahko tudi zanese iz sosednjih okuženih dvorišč. Ni pa to običajno, oziroma ni to najpogostejši razlog. Danes vemo. da se klice rdečice nahajajo 2elo često pri sicer popo^oma zdravih prašičih v grlu in črevih, ki pa se v soparnih in vlažnih poletnih in jesenskih mesecih pojavijo kaj rade tudi v krvi prašičev, kjer izzovejo nenadno vročinsko bolezen z vsemi znaki rdečice. Seveda se klice lahko razmnožujejo samo v krvi takih svinj, ki še niso postale odporne spram širjenju rdečičnih bakterii v krvi, bilo potem zaradi zaščitnega cepljenja ali pa zaradi tega, ker so bolezen že prebolele. Klice, ki povzročajo rdečico, so poznane že dobrih petdeset let. So to zelo maihne glivice v obliki ravnih oalčic. dol^h približno 3 tisočinke milimetra in širokih pol tisočinke milimetra. Po veličini so torej še nekaj manjše od bacilov jetike ali tifusa in razmeroma malo odporne proti vročini ali kemijskim razkuževalnim sredstvom. Bolezenski znaki pri svinjah kl so obolele na rdečici so pri nafflem poteku predvsem prestanek vzemanja hrane, pomanj-kanie ob'čaine živahnosti in plašljivnsti, visoko povišana telesna vročina do 41° ali tudi do 42° C. Očesne veznice so večkrat otečene in rdečkaste, ali ne tako izrazito kakor pri sviniah bolnih na kugi. Prvi In tudi drugi dan bolezni so bolni pra5'či zapečeni (zaprti) in blato zelo trdo. notem oa se pojavi driska. Drugi dan. redko preie ali pa neposredno pred smrtjo se ODa^iio na raznih mestih kože raztresene rd°?e pege, ki nreidejo polagoma v rd^čo-modre. Na pritisk s prstom rdečilo zeine. za razliko od svinjske kuge. kjer krvavitve v koži ostanejo nesnremeniene. Včasih se pojavijo na površini neg tudi mehurčki, napolnjeni s tekočino, ki se potem posuše v rjave kraste. Redko se zgodi, da koža na ušesih ali na repu odmrje. V zadnjem delu bolezni se pojavi pri bolnih prašičih slabost in živali težko dihajo Telesna toplina začne v par dneh po obolenju h^tro padati in svinja potem naglo pogine. Običajno traja bolezen 2 do 4 dni. izjemoma pa tudi do 9 dni. V lažjih slučalih ozdravijo prašiči po par dneh. posebno če se pravočasno cepijo s serumom. Poznamo še drugo obliko rdečice, kjer se pojavi na svinjah po celi koži kopriv-časti izpuščaj, ki preide po enem ali več dnevih v rjave kraste. Pri tako zvani kronični ali počasni obliki rdečice se opaža večkrat obolenje zglobov In srca, kar ima za posledico močno shujšanje in pogin živali v par tednih aH tudi mesecih. Zdravljenje za rdečico bolnih svinl 1e dandanes zelo uspešno. Zivinozdravnika je treba za to čim t>rej poklicati, da vbrizga potreben rdečični serum, ki lahko že v par urah preokrene bolezen na boljše. Večkrat ozdravijo že na pol crknjene svi- nje, ki so se že po vsem telesu pordečile. Večina svinjerejcev je spoznala veliko korist zaščitnega cepljenja prašičev, najboljše v spomladnih mesecih Samo v Sloveniji se cepi na leto proti rdečici okoli 150 000 svinj, to je več ko polovica vseh. Najboljše bi bilo predpisati obvezno cepljenje. ker pogine še vedno precej svinj ravno malim posestnikom, ker niso bile cepljene. Vsaka pojava rdečice se mora po zakonu o kužnih boleznih prijaviti občini ali najbližjem živinozdravniku. ki ukrene vse potrebno, da se bolezen čim preje zatre. Meso v sili zaklanih svinj je neškodljivo in se sme z dovoljenjem veterinarja uporabiti doma ne sme se pa prodajati. Svinjaka kUga Bolj neprijetna od rdečice je svinjska kuga. kjer imamo sicer tudi izvrstno sredstvo v zaščitnem cepljenju proti kugi. toda pri že bolnih prašičih serum ne pomaga vedno. Ta kužna bolezen ie znana v Evropi šele 50 let in je zanešena iz Amerike. V Jugoslaviji je razširjena posebno na Hrvaškem. Vojvodini in Srbiji medtem ko je v Sloveniji rdečica pogostejša Na žalost se širi v zadnjih letih tudi pri nas vedno bolj, posebno v krajih. ki mejijo na Hrvatsko ali kjer se koljejo prašiči iz vzhodnih pek raj n Svinje se okužijo nailažje s pomijami, v katere so prišli odpadki zaklanih za kugo bolnih svinj. Dogaja se. da so uvožene svinje ali meso in slanina na videz čisto zdrave pa vsebujejo vseeno kužni material, ki okuži domače in sosedove svinie. Zadostuje najmanjša stvar od kužne svinje, da zboli Zdravstvena slcrb ra siromake Ha Zdravstvene razmere v mnogih na^ih pokrajinah so take, da zahtevajo nujno pomoči poklicanih faktorjev Pnvečmi so to posledica siromaštva, deloma pa tudi posledica nezaupljivosti in nepoučenosti ljudi. Higienski zavod v Ljubljani si je zato nadel nalogo, da s praktičnim poukom na deželi vzbudi večje zanimanje prebiva'stva, zlasti mater za zdravstvena vprašanja. Naj prej si je izbral kraje, ki so najbolj zaostali ali drugače najbolj potrebni pouka in pomoči. Pri tej akciji se je pokazalo za priporočljivo, da se predavaniem in razstavam pridruži še nazorni pouk Tako n pr obiskujeta dve zaščitni sestri v onih krajih, kjer prirejata zdravstveno razstavo, vse domove, kjer se nahajajo matere z dojenčki, manjšimi otroki in bolniki, in da jeta nasvete glede ravnanja z otroki in bolniki. Še učinkovitejši jc pos^a' tak praktični pouk s tem, d? je »Društvo prijateljev Slovenskih goric« v Ljubljani pričelo pomladi zbirati predvsem opreme za dojenčke, katere deli potem Higenski zavod na svojih tečajih. Na ta način dobe mafere v roke najnujnejše predmete, da se lahko ravnajo tudi v praksi po dobljenih nasvetih. Obenem se s terr. zelo dviga zanimanje za obisk razstave in predavanj Razen opreme za dojenčke ie zbralo društvo tudi darila za matere same (perilo), pa tudi za najpotrebnejše za šolske otroke (perilo, obutev, obleke, knjige). Posebno pozornost sta posvetila društvo in Higienski zavod Halozam iz katerih se takopogosto slišijo klici na pomoč Zato so opreme, ki se delijo v teh krajih številnejše kakor drugod in vsebujejo mnogo praktičnih daril tudi za večje otroke Tako je razdelil Higienski zavod na tečaju pri Sv. Barbari v Halozah s'edeča da rila Drušitva prijateljev Slovenskih goric: 50 plenic. 50 maje, 4 ženske sraiee 16 deških srajc, dve rjuhi, 4 blazine, 30 parov nogavičk, 10 naglavnih rut, 3 obleke (deške), 5 klobukov , 12 brisač 3 »slinčke,« 5 dekliških oblek, 12 komadov otroškega perila, 5 skled za umivanje, 30 kosov mila. 30 škatlic otroškega pudra. 30 steklenic. 25 cucljev, 10 škatlic vazelina 25 gumijastih plenic, 18 kosov čoko'ade, 10 knjig. 50 zvezkov, 20 šolskih tablic, 12 škatlic za svinčnike, 4 porcelanaste čaše 4 tr;ko-h'ače. 8 hlač za dečke, pri tem pa še številne :gra-če, zbrane od trgovcev in ljubljanskih šolskih otrok. Do sedaj je Higienski zavod pripravil obdaritev za 28 krajev ob naši severni meji z darili imenovanega društva Pomladi je obdaroval Slovenske gorice in Dravsko dolino, sedaj pa obiskujeta dve skupini zaščitnih sester v Halozah kraje Zavrč, Sv. Andraž, Sv. Vid. Sela. Ptujska gora, Majšperk, Naraplje, Studenice, Sv. Barbara. Sv. Trojica, Sv. Duh, Zetale, Sto-perce in Makole. V okviru te akcije je razdelil Higienski zavod do sedaj blizu 1400 oprem za dojenčke z darili Društva prijateljev Sloven skih goric. Poleg neizmernega zdravstvenega pomena ima torej akcija tudi velik socialni pomen, ker hoče olajšati največje skrbi najpotrebnejšim materam v obmejnih pokrajinah. Ker bo treba poskrbeti tu- na kugi cel svinjak. Zato je tudi borba s kugo veliko težja in dražja kakor z rdečico. Dočim pri rdečici poznamo bakterije, ki j*o povzročajo, vemo pri kugi le, da je ku-živo ali virus, ki povzroči bolezen, zelo majhen, tako da ga niti z najboljšim mi- j kroskopom ne moremo videti. Kuživo je j zelo sl.čno onemu pri kožicah, škrlatinki ! ali slinavki, a nahaja se v bolni živali v j vseh izmetih in organih, posebno še v ! krvi in seči. Vbod s tanko iglo. ki je na- j močena popreje v kužni krvi, zadostuje za i okužbo svinje. Prašiči se okužujejo največkrat s hrano, a mogoče je okuženje tudi po koži. Od dneva okužbe do pojave prvih bolezenskih znakov, zlasti povišanje telesne topline, minejo najmanj v 4 dnevih, včasih tudi do 7. Drugi bolezenski znaki se opazijo večinoma šele 6 do 9 dni po okužbi, lahko pa še pozneje. Svinje nehajo jesti, zarijajo se v kote in zgubijo živahnost Posatnejo kakor pijane. Očesne veznice so rdeče in gnojno vnete Na koži se opazijo točkaste ali tudi večje temno-rdeče krvavitve. Blato je v začetku bolezni trdo. potem pa mehko vsled driske. Proti koncu bolezni pijejo mnogo vode. Bolezen traja povprečno 5 do 10 dni. lahko pa tudi še več Včasih svinje tudi kašljajo, kar je znak. da je pritisnila še pljučnica. Meso v sili zaklanih svinj je užitno in se sme z dovoljenjem pristojnega veterinarja uporabiti doma, ne sme pa se oddajati sosedom ali prodajati Pa tudi pri porabi za domačo prehrano se mora meso dobro nasoliti ali prekuhati. Pri klanju za kugo bolnih prašičev je po predpisih ukreniti vse potrebno, da se kužni materijal ne raznese v okolico k sosedom. Svinjake je treba po preteku bolezni po navodilih uradnega živinozdravnika temeljito razkužiti. SPOR? Osiječani v Ljubljar" Popoldne ob iS* na igrišču Ljubljane s predtekmo med Hermesom in Kranjem ob I3.I5 Zdravljenje za kugo bolnih svinj ni vedno uspešno. V začetku bolezni serum še lahko pomaga in posebno pri dragih plemenskih svinjah je zdravilno cepljenje priporočljivo. Pač pa je serum proti svinjski kugi zanesljivo sredstvo, da se prepreči^ širjenje kuge na ostale prašiče. Z zaščitnim cepljenjem po takozvani simultani metodi je mogoče danes v vsakem primeru še neokužene prašiče oču-vati pred to morilno boleznijo, ki pobere brez ceplienia le nrevečkrat orav vse živali iz svinjaka V Jugoslaviji se cepi na leto okrog eneea milijona svinj, a v Ameriki do 50 milnonov Cepljenje danes tudi ni več tako drago, čenrav je nekol ko dražje kakor zoper rdečin Pri siromašnih posestn'kih da v nujnih primerih cepivo brezplačno banovina. Ker razen rdečice in kuge svinje le redko obole za kakšno drugo nalezljivo boleznijo, je za naše svinjerejce važno tole pravilo: Prašiči naj se vsako spomlad ali poletje na vsak način prijavijo za pravočasno zaščitno ceplienje proti rdečici, za kugo pa samo v primerih, če so dvorci že neposredno ogroženi ali so v nevarnosti okuženja potom cdpadkov svinj, ki se pripeljejo iz krajev izven Slovenije Kdor se drži tega pravila, se mu ne bo treba mnogo belili glave radi prašičjih bolezni, ker bo le izjemoma v dngih primerih potrebna živinozdravniška p^mnč Dr. Sime Žibert V hrvatsko-slovenski ligi je današnja nedelja zadnja v jesenskem delu tekmovanja in ima spet popoln spored. Upajmo, da drevi ne bo treba pisati o kateri izmed današnjih tekem tako, kakor smo morali preteklo nedeljo. Za Ljubljano je po čudnem naključju ta nastop v zadnjem jesenskem kolu še prav posebnega pomena. Ali S* ali 6. ali 7. mesto To je vprašanje, o katerem bo za našo Ljubljano odločila današnja tekma z osi-ješko Slavijo. Gostje so dobro pripravljeni in bodo gotovo zastavili vse svoje znanje, da bi se s čim manjšo škodo rešili ljubljanskega Igrišča. Belo-zeleni bodo danes nastopili — če pojde vse po sreči — v isti postavi kakor so igrali proti Splitu, toda še z Erberjem na levem krilu, ki bo po dolgi pavzi spet zaigral. Vprašanje je samo, če bosta mogla nastopiti Ceglar in Hassl. Ceglar je bil še pred odmorom v Splitu težje blesi-ran in poškodbe še ni prav prebolel. Ce ne bo mogel zraven, ga bo zamenjal Presinger. V interesu lepega poteka igre je želeti, da publika opusti svojo razvado in ne narekuje igralcem načina, kako naj igrajo; gledalci naj se po možnosti omejijo zgolj na vzpodbujanje, dočim se morajo igralci glede načina igre v danem trenutku ravnati po položaju, po sistemu, ki ga izvajajo in po taktiki, ki jo terja interes celote. V predtekmi bosta šla v borbo za točke Hermes in Kranj. Tudi ta tekma bo gotovo zanimiva, posebno če bo Kranj ponovil igro prejšnje nedelje. Vstopnina je skupna za obe tekmi in ni povišana. Igralo se bo na igrišču ob Tyr-ševi cesti ob vsakem vremenu. Ostali pari IX. kola GRADJANSKI - HASK. Ta zagrebški »derby« bo rešil vprašanje drugega mesta v tabeli, na katerem se zaenkrat držijo zagrebški »rdeči« s točko na boljšem pred | Saškom Ce bi se tekma končala neodločeno, bi bilo Hašku skoraj dovolj, da bi to mesto obdržal tudi čez zimo. Lahko pa bo tudi drugače, kajti Hašk je zmerom najbolj nevaren nasprotnik »purgerjem« SASK - HAJDUK. Ta zanimiva borba bo v Sarajevu. Hajduk vsaj trenutno Sarajevčanom ni nevaren v tabeli, toda obema moštvoma so točke več ko potrebne Ce bi hoteli delati prognoze, bi prisodili vsaki enajstorici po eno točko, čeprav govori domače igrišče le močno v prilog Saška. CONCORDIA V VARAŽDINU. Varaž-dinci, ki so si do konca jeseni preborili zelo malo pozitivnega, bodo danes imeli goste, in sicer Concordio iz Zagreba. Tivarjevo moštvo je bilo včasih na domačih tleh marsikomu v škodo in ni izključeno, da se bo kdaj spet ponovilo tako Ali danes? Concordia je v zadnjem času dobila precej dobrega materiala in je tudi že dobro opravila z marsikaterim močnejšim na-sportnikom, kakor je današnji. Po vsem tem je prav malo verjetno, da se iz Varaž-dina ne bo vrnila z obema točkama. Ce ne bo tako, bo prišlo zelo prav tudi naši Ljubljani. BACKA V SPLITU. Drugi splitski klub bo danes spet igral doma, in sicer proti Bački. SK Split med hrvatsko-slovenskimi ligaši tudi ni v najbolj zavidljivem položaju in bi krvavo potreboval točko. Seveda pa je veliko vprašanje, če mu jo bo Bačka hotela pustiti, tembolj, če se pomisli, da je Ljubljana preteklo nedeljo opravila s tem moštvom skoraj igraje. Kljub pozni sezoni bo torej dogodkov in pričakovanj dovolj; drevi bomo imeli jesensko prvenstveno tabelo in polovico bilance v naši novi ligi. Tudi kandidati v srbski nogometni lig* hitijo z dovršitvijo jesenskega dela tekmovanja in imajo danes na sporedu šesto kolo, v katerem bo prav tako nastopilo vseh 10 udeležencev. Glavni dogodki bodo v Beogradu in njegovi okolici, saj bo tamkaj nastopilo kar šest ligaških enajstoric, in sicer v Beogradu Bask in Vojvodina ter BSK in Bat"a na raznih igriščih), medtem ko bo šla Jugoslavija gostovat onkraj mosta v Zemun. Ostali dve tekmi bosta na skrajnem severu in jugu. in sicer v Snbotici med 2a-kom in Jcdinstvom iz Beograda, v Skop\ju pa med domačim Gradjanskim in Slavijo iz Sarajeva. V tej ligi je zdaj z enakim številom točk in boljšo razliko golov v vodstvu BSK pred Slavijo in Jugoslavijo, tako da ni nobenega dvoma, da bodo današnji rezultati prinesli bistvene spremembe v vrhu tabele. Kako bo vse to, bomo videli drevi. di za druge kraje oh nan obeh njegovih žen. Drugi zakon je razveljavilo in je Lormija. medtem ko sta ženi planili v jok. obsodilo na občutno kazen. Moda v zaklonišču Površnik z micnlmi risbam! — Svetlikajoči ss Mobuki, palice in dežniki Čudna pata svinčenk Krogla francoskega vojaka v nemški puški V berlinski orožarni so razstavili puško nekega nemškega vojaka ki ie v n jeno cev priletela krogla iz francoske puške, baš ko je N emec nabijal Francoska krogla ]e raz-drla vso cev in izginila Vojaku se ni nič zgodilo, dobil je samo krepek sunek kopita v prsa. V nekem muzeju za nenavadne reči hranijo čuden izstrelek, dvojčka iz neke nemške in neke angleške krogle ki sta v zr«iku zadeli skupaj, se napol raztopili in padli potem na tla. Nekoč se je razvila srdita pravna disku- ——rmmmm————a————— jmj — ■■ mmmmmmmmmmamm Dvig podmornice ,5T2ae£is" V ponedeljek so dvignili angleško podmornico »Thetis« popolnoma na površje, kjer se drži lepo v ravnovesju. Ladja je oddaljena od brega približno eno angleško miljo. Zavlekli jo bodo v bližine Angles-syja. V podmornici se nahaja še vedno 34 mrličev. INSERIEAJTE V »» TOTEU" J j sija o tem komu pripada krogla, ki ao jo j bili nekemu ranjencu pobrali iz teles? Ogla silo se je nič manj nego pet različnih mnenj. Eden izmed učenih mož je trdil, da pripada krog'a možu, ki so jo v njegovem telesu I našli, drugi jo je priznava! vojaškemu ti- i skusu, tretji operirajočemu zdravniku, če- i trti sovražniku in peti je kenino menil, da krogla nima gospodarja in da pripada pač ; tistemu, ki jo vzame. Lady Diana Cooperova, žena bivšega angleškega ministra, propagira novo modo, »oblačilo za gospe za primer nočnih letalskih napadov«, k' zbuja med elegantnimi damami iz londonskih višjih krogov veliko zanimanje. »Moda ne odpoveduje niti v vojnih časih,« pravi članek v nekem londonskem listu z naslovom: »Kaj naj si oblečem v zaklonišču zoper zračne napade.« Novo oblačilo, ki ga priporoča ladv Cooperova je nekakšen površnik v mičnrmi disbami, zlasti s škotskimi vzorci. Ima kapuco in nekakšne hlače ter se da hitro obleči s pomočjo zapora na poteg. Samo po sebi se razume da mora poudarjati figuro m da je za zimo podložen s kožuho-vino. Vojna je spravila na trg Se druge modno čudovitosti Na Angleškem prodajajo tr- Železnica SIeras~~Erzer»m Pred dnevi so izročMi prometu novo turško železniško progo Sievas - Erzerum. Železnica drži na rusko-kavkaško meio ter ima velik gospodarski in še večji strateški pomen. de klobuke z jeklenimi vložki, ki naj bi ščitili glavo pred drobci b^mb in šrapne-lov. V Parizu delajo poskuse s klobuki ki se ponoči svetijo (to zavoljo zatemnitve?, v Londonu pa zvečer lahko srečaš tudi svetlikajoče 3e palice in dežnika, a v trgovinah prodajajo vsakovrstne okrašene torbe za plinske maske. Od Aleksandra Velikega preko svetovne vojne do današnjih dni V kateri starosti je vojskovodja na višku svoje sile ? čeprav ima raziskovanje takšnega vprašanja sarno teoretski pomen, je vendar zanimivo vedeti, v kateri starostni dobi so znameniti vojskovodje dosegali svoje najpomembnejše uspehe. Vsak čas bo za grmelo! Aleksander Veliki je umrl ko mu je bilo komaj 33 let. Sil je menda najmlajši izmed slavnih vojskovodij. A tudi Hani-balu je bilo komaj 26 let, ko je vodil prvo bitko, me, a^il- ko . ' " • j Adjutantu nd preostalo drugo, nego da je ponovil Hornovo vprafanje v pravi njegovi obliki. Hiihnerbein je zadovoljno pokL. . .. .... * , j ™al in odgovoril: »Sporočite staremu bi- stopil kot vrhovni poveljnik francoske ar- ku tam preko, da če bi ne Imel gnoja v made mu je bilo 68 let, a baš v zadnjih ! očeh. bi moral že darao opaziti, da imam j dneh je imel pri podpisu pogodbe s Turči- j močvirje pred seboj, ki ga moram najprvo « Trt nnmamnnrt 111/^o-n h r* o t-i pac«V tv-i i t tr.rlir«r_ ..... jo pomembno ulogo. Francoskemu vrhov-| nemu poveljniku Gamelinu je 67 let, mar-f šal Badoglio je leto dni starejši. Generalu Francu je 40 let, maršal Vorošilov pa jih šteje 50. Mornarji na angleški vojni ladji »RamilUes« naravnavajo protiletalski top na strel _ _ g nabojem večjega kalibri PRAVI VRT Hakusekt pomemben japonski zgodovinar 17. stoletja, je bil velik ljubitelj vrtov. O njem pripovedujejo sledečo zgodbo: Lepega jesenskega dne Je naprosil ne-I kega svojega učenca, da bi malo pospravil po njegovem vrtu in ga oplel. Učenec se je spravil z vnemo na delo in zvečer je prosil mojstra, naj bi si vrt ogledal. Ha-kuseki si je oblekel kimono in je stopil po stopnicah na vrt. Vse je bilo v najlepšem redu. Niti en list ni ležal na nasutih poteh in ob ribnikih, grede !n ruše so bile lepo osnažene. Toda pravkar je padel z javora, ki je v-černem solncu žarel s svojo rdečo krošnlo. list na tla. Učenec se je takoj sklonil, da ga pobere Tedaj ga ie mojster zgrabil za rokav, stopil k drevescu, ga stresel, da so se vsuli rdeči listi na rušo in stezo, ter je dejal: »Tudi to spada k pravemu vrtu. dragi prijatelj Vrt namreč živi in ni mrtev prostor V jeseni le dobro Domisliti na minljivost, ki se zapisuje z bakrenimi črkami v svežo travo....« obiti!« VSAK DAN ENA Mmtmmm^A . -d- mMft Im »Spoštovane dame, nikar ne obupavajtel Po nekaj vajah boste vitkejše od mene!« (»D«l S? čaa ETOVALNICA I- R. — P- — 1.) Kakšne pristojbine in kje jih morate plačan za deklo. ki ste jo najeli? 2.) Ah se piačajo tu pristojbine od dneva nastopa ali za tekoče leto? Ce sprejmete deklo sedaj, ali je treba plačati zan.o davek za letošnje aa/aj in januarja zopet za novo leto? — O t--m vprašanju srno na tem mestu pred kratkim že razpravljali. Za deklo si morate nabav. t. pr. pristojni davčni upravi davčno kar;o, ki boste plačah zanjo 52 d.n ter poleg tega še banovinsko takso v znesku 25 d n (v kolku) Davčno karto si morate nabaviti že za letos v 15 dneh po sprejemu dekle v službo. Za prihodnje leto pa si morate karto nabaviti najkasneje do konca meseca januarja 1940 Ob nepravočasni nabavi karte plača poslodavec pe ikra no vrednost davčne karte za kazen. Karta se glasi na ime poslodavca. ki si plačani davek lahko nadomesti od uslužbenca. R. J. — G. L. — O dolžnosti plačila občinskega kluba odn o zastaranju pravice občine do izterjave kuluka srno govorili v našem listu dne 22. t. m. št 247 ood značko F R. — G L. K P. — T. — Pred davčnim odborom ste hoteli zastopati interese svojega prijatelja, ki je bil takrat v inozemstvu in ki Vam je za zastopstvo izročil predpisano pismeno pooblastilo. Davčni odbor pa t. ga pooblastila ni vzel na znanje ter .ie Vaše posredovanje odklonil. Ali je bil njeeov postopek prr< ilen? — Popolnoma v redu! Po določbi čl 116 zak o neposr davkih smejo namreč prihajat: nred davčni odbor kot pooblaščenci s pravilnim ooobla-tUom za davčnega zavezanca samo advokati, javni notarji ali drug: upravičeni finan-čnopravni zastopnik Finančnopravni zastopniki oa smejo biti samo one osebe ki so dovršile pravno fakulteto m službovale najmanj 15 efektivnih let v davčni stroki Dovolitev za opravljanje f'nančnopr?n-ne-ga zastopstva daje finančni minister, či^ar od^rba je izvršna. M. Z. — L.i — I?d' davrn»ra »»ostanka Vam ie davčna unar^va »a rabila vpč nred-ter Vam "r"?ima!? s^^^ke. ki so po Vašem mnenju pretirani. Vprašu:ete nas koPkSni so stroški za izvršeno n bežen ki jih določa zakon — Če bi Vam hote!1 na Vaše vorašanie točno odgovoriti bi nam morali oovedati koliko znaša davčni dols in koliko strdkov Vam ie zaračunala davčna uprava Cl 77 izvršilne uredbe veli: Samo za dejansko izvršeni popi? 'rub^žen^ stvari se r>ob;ra in to- a) 5 d'n če dol« ne zna?a več ko ^oo (jj-p-b) ln/n vsega dol^a k: nreseza 500 din in ne ^n^ša v^č kot lonnn ri;n- C) 2% vsega do1rta ki nrpsp-7a 10 000 din I. C. — K. — Kot ovad;teIj imate pravico do nagrade, ker je preiskava dognala, da ie dotična oseba davek resnično utajila ter ji je bila radi tega predpisana tudi davčna kazen. Finančno oblastvo pa Vam odreka pravico d« t^^rode Ka.i nai ukrenete. da boste s svojo zahtevo uspeli? — Na Vaše skromno vprašanje Vam žal ne moremo nič konkretnega odgovoriti V smislu čl 142. zak. o neuusr davkih odpade ovaditelju od že izterjanih kazni ena četrtina, če izjavi ob ovadbi sami. da zahteva ovadnino Da pridobi ovaditelj pravico do nagrade, je po zakonu potrebno, ca poda v svoji ovadb konkretne podatke ali dokaze Za konkretne podatke ali dokaze se smatrajo knjižne listine, knjižni in drugi taki natančni podatki, na osnovi katerih more davčno oblastvo takoj brez težav in zanesljivo ugotoviti mater ialno resnico. Če ne poda ovaditelj takih podatkov ali dokazov, ga pristojno davčno oblastvo predhodno pozove, naj svojo ovadbo obrazloži in podkrepi z drugimi činien;eami. ki bi mogle služ:ti za osnovo kazenski preiskavi in ugotovitvi davčnega kaznivega dejanja. Če ovaditelj termi pozivu ne ustreže. opravi pristojno davčnq oblastvo samo na osnovi prejete ovadbe predhodno zaupane potrebne poizvedbe in odloči po njih izidu, ali je uvesti zoper davčnega zavezanca kazenski postopek ali ne. V poslednjem primeru položi ovadbo s svojo obrazložitvijo med spise ter jo smatra kot neutemeljeno Iz povedanega boste lahko posneli, ali imate pravico do nagrade ali ste izpolnili za nje nakazilo vse zakonske pogoje Stopite k pristojni davčni upravi in se informirajte! P. Z. — R. — Davčna uprava Vam je dostavila za leto 193.9 pridobninski plačilni nalog, ki sa nameravate s pritožbo razveljaviti. Kakšne formalne določbe morate pri sestavi pritožbe uvaževati? — Na slično vprašanje smo že pred meseci dali potrebno pojasnilo. Rok za vložitev pritožbe zoper določeno davčno osnovo na reklamacijski odbor znaša 30 dni. Ta rok se sme sicer za največ 15 dni prekoračiti, vendar pa se mora prekoračitev opravičiti s posebno tehtnimi razlogi, katerih veljavnost oceni dokončno reklamacijski odbor Pritožba se lahko vloži pismeno ali ustno Pismeno pritožbo sme izročiti davčni zavezanec v navedenem roku neposredno ali po pošti pristojni davčni upravi ter io prav tako dat: pri isti upravi ustno na zapisnik. V obeh primerih znaša taksa za pritožbo 30 din. Opozarjamo na. da se davčni zavezanec v svoji pritožbi ne sme sklicevati na poslovne knjige, ki jih ni hotel predložiti na zahtevo davčne uprave cdn. davčnega odbora, in tudi ne more prilagati izpiskov iz teh knjig Take dokaze smatra reklamacijski odbor kakor bi jih ne bilo. (Pravilnik k čl. 122. in 13-3. zak. o neposr. davkih.) K. A. Celje. Bili ste 7 tednov na orožni vaji, pa se je medtem vaša žena zadolžila v trgovini. Vprašujete, če vam pripada kakšna podpora. — Po uredbi o podpori onih eseb, ki so bile poklicane v vojaško službovanje ali na vojaške vaje, pripada kot njenim hranilcem podpora od države. To pa" le v primeru, da so ostali rodbinski člani brez nujnih sredstev za življenje in samo, dokler je rodbina v stiski, najdalje pa do odpusta hranilnica iz vojaške službe. Prošnja se vloži pri občini, v kateri prosilec biva, v mestih pa pri mestnem poglavarstvu in se more dati tam tudi na zapisnik. Odločbo o podporah po teh prošnjah odreja odbor za podpore pri dotičnem okrajnem sodišču Ta odbor določi dan, s katerim začne teči podpora in praviloma ne more biti dan zgodnejši od dneva vložitve prošnje. Le izjemoma srne odbor ob veliki stiski rodbine podeliti podporo že od onega dne naprej, ko je bil hranilec pozvan v vojaško službo. Kake d * e zaščite za dolg pri trgovcu nt uživate iii se bo torej potrebno z njim dogovoriti glede plačila vašega dolga. Zgla-site se nemudoma pri pristojni občini in tamkaj objasnite vašo stisko in če je bila res posebno huda, bo mogel odbor nakazati podporo za čas hranilčevega vojaškega službovanja. K. A. od 20. X. 1939. Glede podpore vojaškim osebam. — Preeitajte odgovor zgo-raj! že tam smo pojasnili, da gre podpora i, ra..'. .iiram, če so ostale prež nujnih sredstev za živi,: :.i je. Ako smatrajo na občini, da podpore niste potrebni, in če ste res osta l v stUi.i racli hranilčevega vpoklica, zahtevajte pismeno rešitev, da vam odklanjajo na občini vložitev prošnje in če vam jo odklanjajo neutemeljeno, vložite pritožbo. P. I. R. Imate hčerko, ki je trgovska pomočnica, pa l»i ratll vedeli, če ima pra-n i.-o tlo !elii"ga dopusta. — Ker spada vaša hčerka kot trgovska pomočnica pod pomožno osohje. zaposleno v trgovskem obrtu z i opravljanj; a pretežno trgovskih opravil in je to njen glavni poklic, spada njen službeni odnos pod določilo obrtnega zakona. Po teh določilih ima službojemnik, ako je služil pri istem podjetju neprekinjeno 6 mesecev, : ravico reka v Italiji; 19) smešna slika (tui.); 20) Katon (v Prešernovem »Krstu«); 21) evronska država; 22) posnetek (tuj); 23) nekdanji turški voiaki; 24) samostan na Koroškem; 251 Jurčičeva drama. Prve in nato četrte črke teh besed, brane zapored od zgoraj navzdol, povedo orost prevod Horacovega verza: »Ouidquld de-lirant reges, plectuntur Achivl.« Rešitev križanke št. 106 Vodoravno: 1. smetana (Smetana); 7. obelisk; 13. top; 14. kobilar; 16. žir: 17. ol; 19. javor (Javor); 21. ri; 22. trš; 24. Deli-bes; 27. pregovor; 30. bolero; 32. Apolon (apolon); 33. Zarana; 34. plevel; 35. Ka-lidasa; 37. ženitev (ženitev); 39. sat; 40. Re (2. He de —, 3. renij); 42. topor; 44. da; 45. Aru, 47. Benares; 49. lat; 50. kopriva; 51. Apenini. Navpično: 1. stolp (Stolp); 2. Mol (mol); 3. ep; 4. ak; 5. noj; 6. Abadon; 7. Ol — Ol; 8. baribal; 9. Er (= erbij); 10. Iž; 11. sir; 12. krilo; 15. iver; 18. trgovec; 20. Pela-dan; 22. tepež 23. šolen; 25. Boris; 26. senat; 28. ral; 29. volitev; 31. ras (Ras); 33. zavora; 34. Perak; 35. kepa (Kepa); 36. Amati; 38. tona; 41. Ero (z onega sveta); 43. rep; 44. dan; 46. up; 47. bi (2. Bi = bizmutl; 48 se (2. Se = selen); 49. li (2. LI = litij). V Londonu med vojno Izgube mornarice in visoko števifio smrtnih nesreč na cestah — Anglija ima še vedno zmisel za humor London, 20. oktobra. Zadnji teden je Anglija doživela prvi zračni napad. Vsi smo pričakovali, da se bo to začelo tukaj na jugu in vzhodu, pa so bili Skoti prvi na vrsti. Tako jih je to presenetilo, da so celo sirene molčale, ki so zato tukaj, da tulijo, ko se bliža nevarnost. Tako ljudje povečini sploh niso vedeli, da je pravi sovražni napad, mislili so, da so vaje domačih letal. Stali so po cestah in gledali v zrak in se čudili hitrosti lovcev-ietal. Drobci streliva so padali do edinburških ulicah, pa ljudje se še vedno niso ustrašili in zavedli, da je vojna tako blizu nad njimi. Menda je res, jeno količino bencina za motoriste. Avtobusov je manj v prometu in še veliko manj privatnih vozil. Ulice, na katerih je bila vedno nepretrgana, dolga vrsta vozil, so zdaj večkrat prazne in ni več nikak problem, kako naj pešec prekorači preko ceste. Tako se je izkazalo, da imajo prav oni, ki so že od začetka vojne domnevali, da bo popolna tema po vsej Angliji zahtevala več žrtev kakor pa zračni napadi, proti katerim naj jih tema varuje. Vsaj prvi mesec je bilo tako, kako bo za naprej, pa moramo čakati, da vidimo, kako bo z zračnimi napadi. Verjetno pa je, da bodo zdaj le pustili malo več luči, posebno u i >.. * iAJ Palača angleškega parlamenta v Londona da pogumnim pomaga sreča, četudi so pogumni le, ker se ne zavedajo nevarnosti: nihče od civilnega prebivalstva ni bil niti ranjen, le mornarica je trpela izgube, kakor ste že gotovo čitali. Mornarica je utrpela zadnji teden še večje izgube: potopil se je »Royal Oak« in z njim čez 800 mornarjev Pravijo, da je bila to navadna brezbrižnost, tako varne so se počutili za mrežami Ln minami med orknejskim otočjem, da se niso zavedli, da je podmornica v bližini, ko so čutili eksplozijo prvega izstreljenega torpeda, dokler se ladja 20 minut kasneje ni v trenutku preobrnila in potopila, ko so jo zadeli trije ali štirje drugi torpedi. Zal nam je bilo, ko smo slišali, da je našel smrt pri tej nesreči tudi admiral Blagro-ve. Znan mi je bil osebno N- dolgo tega, kar sva govorila o naši Dalmaciji in jugoslovenskih mornarjih, ki iih je označil »tako inteligentne, da vam vsak govori menda pol ducata jezikov.« Se druge nesreče vznemirjajo Anglijo, ki so jih odkrili zdaj, ko gremo proti koncu drugega meseca vojne. V prvem mesecu je bilo več kot dvakrat toliko smrtnih nesreč na cestah radi prometa kakor lani ob istem času. In vse to pri veliko manl-šem prometu, saj če smo pred nekaj tedni rekli, da se vojna malo pozna na zunaj v Londonu, se je to zadnje tedne zelo spremenilo, odkar so uvedli nakaznice za omt- motoristom, saj pešcem so že malo popustili, ko so jim dovolili, da lahko rabijo male svetilke, prej še tega ni bilo. Ko smo zdaj toliko govorili o izgubah in nesrečah, se vam bo zdelo čudno, če vam začnem govoriti o angleškem humorju. Ali vendar je tako. da so tu tudi sedaj vsi humoristi; komedijanti, ki brijejo šale, karikaturisti, ki rišejo za časopise pesniki in pevci veselih popevčic: vsi imajo dela čez glavo. V radiu začno s smehom na vse zgodaj in nehajo pozno Časopisi so veseli, če se lahko ponašajo da priobčujejo karikature in smešnice. Umetniki, ki so do pred nedavnim nastopali po operah, prirejajo dan za dnem koncerte po vojaških kasarnah po mestu in no deželi: vojakom v zabavo. Ker Anglež verjame, da je dobra volja neprecenljive vrednosti že v normalnih časih, a še veliko bolj v vojnih Pravijo, da se vse lažje prenese, če se prenaša s smehom. V veliko veselje in zadovoljstvo jim ie. da Nemci ne znajo uživati humorja, da ga zato ne znajo prav ceniti Nekateri celo trdijo. da je to odločilo zadnjo vojno in najbrže računajo, da bo zdai enako Humor pa tudi znajo — uživati sai se smejejo vsaki naivni šali in se ie vesele kot otroci. Za glavno pesem nove vojne so na primer proglasili ono, ki poje o »perilu ki ga bomo razobesili , , , . .» i Lynx. e In vojne ladje tonaža Pri vojnih ladjah pomenijo tone njih resnično težo, pri trgovskih ladjah pa samo velikost tovornega prostora 2>daj, ko dan na dan čitamo vesti o potopitvah vojnih in trgovskih ladij, pogosto srečavamo izraze kakor deplacement, tonaža ter bruto in neto registrske tone. Pod temi izrazi si laik težko kaj predstavlja. Ve sicer, da pomeni tonaža neko mero, s katero se določa ladijska velikost, toda manjka mu merilo, da bi si lahke prav predstavljal njihove resnične dimenzije. Tu je treba v prvi vrsti omeniti, da se vojne ladje normalno označujeio z drugo velikostno mero, kakor pa trgovsko bro-dovje. Vojna ladja je edinica. ki tvori s svojo posadko vred neki organizem, ki se časovno bistveno nič ne izpreminja, dočim so trgovski parniki v tem pogledu zelo labilni. Prazna trgovska ladja ima povsem drugo težo kakor pa zvrhoma nato-vorjena. 2e iz tega se vidi, da je pri trgovskih ladjah njih tovornost. njih prostornina najbolj merodajna za presojanje velikosti. Ce pravimo, da ima neka trgovska ladia n. pr. 1000 ton. potlej tu ni mišljena njena teža. ki je lahko enkrat večja, drugič manjša, kolikor tovora pač ladja prevaža, marveč je v tej številki obsežena njena prostornina. Iz tega že tudi lahko sklepamo, da tona trgovske ladie ni tež-nostna, ampak prostorninska mera. kad je služila za mero Izraz tona je že precej star. Izvira iz srednjega veka in je nordijskega porekla Stare hanseatske ladje, tu je mišljena v prvi vrsti trgovinska mornarica starih nemških mest Hamburga, Bremena in lu-beeka, so namreč merile svoje tovore na nekakšne sode ali kadi, ki so držale nekako po 120 do 180 litrov naše današnje mere. Te kadi — večinoma so z njimi odmerjali sol in vino, ki so ju vozili iz Francije in Španije v severne dežele — so imenovali tone. Ker je morala imeti v strogem redu hanseatske mornarice vsaka ladja število takih ton, k: jih je bila v stanju prevažati, n-'ančno zabeleženo ali registrirano v skupnem mornariškem seznamu, so začeli označevati prostornino ali tovornost ladij p0 »registrskih« tonah. Čevelj in tona Označevanje velikosti ladij po registrskih tonah, torej po njihovi prostornini, se je potlej ohranilo skozi vsa stoletja do današnjih dni. Razlika je le v tem. da je bila registrska tona kasneje malo drugače izbrana Ko je namreč angleška vlada vpeljala za vso angleško trgovinsko mornarico obvezno izmeritev ladijske prostornine pri vseh tovornih in potniških ladjah izvzemši manjših ribiških lad j. so vzeli za osnovno mero prostorninski čevelj. Pri vsaki ladji se na podlagi posebnih formul izračuna ves tovorni prostor v čevljih in to število deljeno skozi 100 pove potlej la- | dijsko prostornino v registrskih tonah. Registrska tona znaša torej 100 prostor-amskih ali kubičnih čevljev Za nas cilince, ki smo ne kakor Angleži v čevljih, vajeni računati v metrik: meri. je bilo kasneje tudi izračunavanje ladii-ske prostornine vpeljano po metrskem sistemu. Ladijska prostornina se izmeri na kubične metre in njih število deljeno z 2.83 da potlej ladijsko prostornino v registrskih tonah. Potemtakem znaša torej zaokroženo vzeto ena registrska tona približno 2.8 kubičnega metra. Cista in kosmata »velikost« Zdaj je treba podčrtati samo še razliko med bruto m neto registrskimi tonami To nista nikakršni novi meri, ampak je v njih skrita samo porazdeiba ladijskega prostora v tisti del, ki se lahko uporabi za tovor, ter v del, ki ga potrebuje ladja sama za sebe v obratu. Za zaračunavanje različnih prevoznih taks, kanalskih ter pilotskih pristojbin je namreč merodajna tista ladijska prostornina, ki se lahko založi s tovorom, od katere ima torej ladja svoj zaslužek, ne pa tudi tisti prostori, ki služijo za bivanje ladijske posadke. Ako od celotne, od kosmate ali bruto prostornine ladje odštejemo ta del, ki je za ladjo ne-donosen, potlej nam ostane njena neto al: čista tonaža. Od te je v prvi vrsti odvisna tudi ladijska vrednost. Jasno je, da imajo potniški parniki, ki potrebujejo poleg običajne posadke tudi veliko število strežnega osebja, pri isti bruto tonaži manj neto ton. kakor pa tovorni parnik. Merjenje ladij po njihovi bruto in neto tonaži je posel, ki je poverjen posebnim mornariškim uradom. Ladijska tonaža se potlej zabeleži v posebnem izmernem pismu ali certifikatu, ki velja za nekakšno osnovno legitimacijo ladje, s katero se lahko izkaže in po kateri se ii zaračunavajo tudi različne pristojbine po lukah širom sveta. Zanimivo je, da imajo poleg običajnega izračunavanja ladijske neto tonaže veljavnost tudi še posebni predpisi, po katerih zaračunavajo ladijsko neto tonažo nekateri prekopi in reke, ki so privatna last ah pa se vsaj vzdržujejo v privatni režiji. Tako n. pr. velja za določitev neto tonaže ladij, ki plovejo skozi Sueški prekop oo-sebno pravilo (sueško pravilo). Prav tako imajo svojo mero za določevanje tonaže tudi Panamski prekop, mednarodno donavska konrsija ter mnogi Drekopi in reke zlasti v nordijskih državah. DEPLACEMENT — zpodrinjena voda Pri vojnih ladjah, ki so kakor že rečeno po svojih izmerah in tovoru popolnoma stalne, je seveda njih prostornina po- | stranskega pomena in se zaradi tega tudi njih velikost ne določa na tej osnovi, ampak samo po njihovi celotni teži. Ker je teža ladje zmerom enaka teži vode, ki jo ladja izodrine, se vzame prav ta izpod-rinjena voda — »deplacement«, kakor se s tujko imenuje ta efekt, kot osnova za ladijsko velikost. Tisočtonska vojna ladja torej nima prostornine tisoč ton ali približno 3000 kub. metrov ampak znaša toliko le njena celotna teža. Med trgovsko in vojno ladjo iste tonaže je lahko zelo velika razlika, odvisna od tega, kako je ladja grajena. S težkimi oklepi zavarovana lO.OOOtonska oklopna križarka je torej po vnanjosti mnogo manjša od enako velikega trgovskega par-nika. Prav tako se tudi posamezne edinice vojnega brodovja iste tonaže lahko po velikosti zelo razlikujejo med seboj, po tem pač. koliko teže odpade pri tej ali oni na težo njenih oklepov. Težke oklopnice, bojne in linijske ladje se nam zde na oko zmerom dosti manjše od trgovskih parni-kov iste tonaže. Vesti iz češko-Moravske Znamka z nebotičnikom — Milijonska Praga - Podpore za novoporočence — Denar in zastava protektorata Izjava županov nemških mest Kakor javljajo praški listi, bo v kratkem izdana nova znamka protektorata Češke :n Moravske za 3 krone. Na znamki bo upodobljen del Batjevega mesta Zlina z upravnim poslopjem Batjevega podjetja. Ta zgradba je najvišji nebotičnik v srednji Evropi in ima 16 nadstropij. Nova znamka bo prva v Evropi, ki ima sliko nebotičnika. Prestolnica Praga jc pretekle dni dosegla prvi milijon prebivalcev. Velika Praga je še pred letom štela okrog 900.000 duš, zaradi političnih izprememb pa se je tok naselitve osredotoči! proti prestolnici, koje prebivalstvo se je z vsem tem tokom to-Iiko pomnožilo, da je preseglo milijonsko število. Samostojnih domačih gospodinjstev je v mestu nekako 310.000. ako pod tem razumemo samostojno stanovanje, najeto naravnost od hišnega lastnika. Posebna komisija mladinskega odseka Narodne zajednice je pokrcnila prostovoljno pomožno akcijo pod geslom »Mladi sebi«. Vodstvo te akcije bo dajalo enkratno podporo po 1000 kron mladim parom za neobhodne potrebe o priliki poroke Kdor bo prosil za to podporo, mora izpolniti naslednje pogoje: zaročcnca morata biti telesno in duševno zdrava in člana češke Narodne zajednice; noben od njih ne sme biti star nad 30 let in njun mesečni dohodek ne večji od 1000 kron. Sredstva za te podpore si bo mladina Narodne zajednice nabavljala sama. češka mladina iz bogatejših slojev bo podprla novi sklad z znatnimi prispevki, pa tudi sicer bo mladina sama skrbela, da sklad ne usahne. Obenem bo J imela nova akcija v programu, propagirati smisel za rodbino in zakonske življenje, i Ko so se v protektoratnih deželah pred j mesecem dni raznesli glasovi, da b0 češka j krona ukinjena in da bo kot plačilna vre-j dnota uvedena tudi na Češkem in Moravske m nemška marka, so vlagatelji začeli j dvigati svoje prihranke pri bankah in hra-: nilnicah. Nastal je pravi naval na denarne , zavode, ki pa se je polegel, bržko je z 1 uradnih mest prišlo zagotovilo, da so govo-j rice o izpremembi valute brez podlage. Vlada je nedavno izdala zakon, ki spre-: minja dosedanji grb in zastavo Nova zastava bo belo-rdeče-modra v treh enako dolgih pramenih, pravokotnih k drogu. Mali grb bo imel samo češkega srebrnega leva j na rdečem polju, veliki pa bo razdeljen na j štiri polja, na dveh poljih jc češki lev. na ; dveh pa šahovsko polje Moravske. Mestni magistrat v Lutomcficah odločno i zavrača vesti nekaterih zapadnih listov o nemirih, ki so baje prošli teden izbruhnili ; v mestu. Res je na vsej stvar: te to. da je odposlanstvo nemških mater zahtevalo na županstvu povišanje obroka živil na posamezno osebo in da je prošnjo odposlanstva podprla večja množica scmišljenic. Vendar pa tudi pri tej priliki javni red ni bil porušen Najbolj se Iitomefiški župan zavaruje proti trditvi, da bi b;le nemške matere nemških Litomeric klicale: »Hočemo nazaj Češkoslovaško!« Slične objave so dali tudi župani iz Liberca. Opave. Podmoklov in Karlovih Varov. Oporišča angleške mornarice na škotskem Škotska pokrajina, ki zavzema severni del Britanskega otoka, je močno pripravna za zatočišče bojnih ladij. Razčlenjena obala ima mnogo globokih zalivov, številni otoki nudijo brocovju ugodna zaklonišča, prelivi med njimi pa omogočajo svobodno kretanje. Mornariška oporošča se dajo v teh krajih dobro zavarovati in utrditi. Vrh tega je zračna oddaljenost od Nemčije večja kakor pri drugih lukah. ki bi še prišle v poštev kot oporišča vojne mornarice. Vrhovno poveljstvo angleške mornarice je zaradi tega v škotskih lukah zbralo velik del onih ladij, ki jih drži v rezervi ali pa jih pripravlja za kak podvig na morju. Po nemških napadih sta v zadnjem času postali znani zlasti dve taki zbirališči. Prvo je Scapa Flow prav na severu na Ork-nejskih otokih, drugo pa bolj južno v zalivu Firth of Forth. Nemški napadi so pokazali, da tudi ta. že od narave dobro zavarovana oporišča niso varna pred napadi ne pred letalskimi, niti ne pred pod-morniškimi, če vodi podmornico drzna posadka. Verjetno je, da se bodo sedaj, ko vse kaže na poostritev vojne, taki in slični nemški napadi češče ponavljali Da se bodo naši bralci lažje znašli pri morebitnih poročilih o napadih, prinašamo danes tale zemljevid, na katerem so mornariška oporišča posebej označena. I je v nemški republiki ob Volgi skupno 1 425.000 Nemcev, ki žive v okoli 300 kmet-skih kolonijah. Iz strahu pred strožjim izvajanjem kolhoznega sistema je leta 1929. mnogo nemških kmetov zbežalo iz republike. Nekateri so odšli v Ameriko, drugi pa so se umaknili moskovskemu nadzorstvu v Sibirijo, in sicer v kraje, kjer so bili že od 18. stoletja dalje zaposleni nemški rudarji. Tako so sčasoma nemške naselbine v Sibiriji, ki segajo tja do Tihega oceana, narasle na okoli 500 in štejejo 109.000 duš. Med izseljenci iz republike ob Volg: so bili seveda v glavnem samo zastopniki starejše generacije, medtem ko so mlajši vztrajali na svoji grudi. ★ Vatikansko glasilo o selitvi Nemcev »Osservatore Romano« zelo ugodno tolmači italijansko-nemški sporazum o preselitvi Nemcev iz Južne Tirolske. Pravi, da pomeni prijateljski sporazum med Italijo in Nemčijo v tem vprašanju razumevanje za vse plati problema in da odgovarja harmoniji med najbolj naravnimi čustvi (ljubezen do rodne grude in ljubezen do lastnega naroda) ter odstranjuje zato sleherni vzrok bodočih sporov. List nato nadaljuje: »Medtem ko je vrnitev v ^domovino za vse rajhovske državljane, ki samo prebivajo na Južnem Tirolskem, obvezna, je izselitev nemških tujerodcev, ki so italijanski državljani, samo prostovoljna. Gre torej za izbiro, ki daje tolažbo, da se sleherni odloči za najboljše po svojem svobodnem preudarku. Kdor pa se bo odločil, da ostane tokraj mej, postavljenih od Boga na Alpah, ne bo mogel zanikati, da dolguje velikodušnosti italijanske vlade to. kar je zase smatral za najdražje in najboljše. To bo zanj nagib popolne lojalnosti do države, ki bo tudi z državne strani zaslužila polno in iskreno razumevanje. Omejitev voženj s taksiji v Nemčiji Nemški minister notranjih del je odredil, da morajo v bodoče šoferji avtotaksi-jev v naprej vprašati osebo, ki se želi peljati z njihovim avtomobilom, za namen in cilj vožnje. Ako gre le za zabavo ali udobje, mora šoefr vožnjo odkloniti. Prav tako ne smejo šoferji avtotaksijev voziti po cestah., kjer vozijo tramvaj ali avtobus. Nemški listi pravijo, da bodo s tem odlokom nezadovoljni razni ljubitelji udobnosti in pa ljudje, ki se radi ponašajo z avtomobilskimi vožnjami pred drugimi. Toda ti ljudje se bodo že morali navaditi na to, da je treba živeti v času vojne tako. kakor se pač živi v času vojne, to je s čim manjšo udobnostjo in čim večjimi žrtvami v korist skupnosti. Zadovoljni Slovaki Nemški listi objavljajo izjavo novega slovaškega poslanika v Berlinu Matusa Cernaka, ki je dejal med drugim: »Danes govore po svetu toliko o nemškem imperializmu. Naše izkušnje z Nemčijo so ravno obratne. Slovaki smo dosegli najvišjo stopnjo svojega razvoja ravno s pomočjo Nemčije in njenega velikega voditelja. Najnovejša zgodovina Slovaške dokazuje, da lahko živi z Nemčijo v prijateljstvu in miru tudi najmanjši narod na svetu, samo če to res iskreno hoče. Naši življenjski interesi so najbolj spoštovani baš od Nemčije. Slovakom so pomagali do tisoč let starih pravic ne Cehi, Madžari, Francozi ali Angleži, temveč samo Nemci. Slovaški narod se je že in se bo še izkazal vrednega naklonjenosti velike Nemčije. Zato smo se že borili ramo ob rami z nemškimi vojaki ter jim do-magali razbiti v poljski vojni staro krivico in obnoviti poštene pravice.« =» vojne lu-Neue Zurcher Zeitung« objavlja o Nemcih .v Rusiji nekaj zanimivih podatkov. po katerih - posnemamo: Naseljevanje Nemcev v Rusiji se je začelo pod vlado cesarice Katarine II. (1762 do 1796). Med leti 1764 in 1773 se je zaradi raznih ugodnosti, ki jih je cesarica nudila, naselilo na obeh >regovih Volge med Saratovom m Samaro okoli 50.000 nemških kmetov iz Wurttemberga. Hes-sena, Pfalza in Alzacije Med leti 1854 in 1874 so pomnožili te nemške kolonije ob Volgi še Menoniti iz zapadne Prusije. Pod carjem Aleksandrom I. (1801—1825) in njegovim zelo liberalnim ministrom Speran-sk;m so se še poprej naselili mnogi Nemci tudi v južni Rusiji, zlasti v vzhodnem delu polotoka Krima. Med tem. ko so Nemci ob Volgi polagoma prevzeli ruski ob- činski sistem »mir«, so Kemci na Krimu v glavnem ostali pri zasebnem posestvu. V vsej južni Rusiji so tik pred svetovno vojno našteli okoli 525.000 nemških naseljencev. na Krimu pa je bilo še leta 1926. še 43.000 Nemcev. Krimski Nemci so pod sovjetskim režimom prišli pod Tatarsko republiko, Nemci ob Volgi pa imajo svojo samostojno sovjetsko republiko, ki je seveda povsem prikrojena sovjetski ustavi in mora poslušati navodila iz Moskve kakor vse druge sovjetske republike. Nemška republika ob Volgi je kmetijsko še zelo primitivna. Njeno glavno mesto je Pokrovsk, ki se sedaj imenuje Engels in ki šteje komaj 30.000 prebivalcev. Drugo največje mesto v republiki je Marxstadt, ki pa šteje le nekaj nad 15.000 prebivalcev. Po štetju leta 1931, Lov na podmornice Enolična je stražna služba na lovcih na podmornice. Dneve in tedne je treba čakati na nevidnega sovražnika. Videti ga ni, mogoče ga je z občutljivimi podmorskimi prisluškovalnimi pripravami samo slišati. Posamič ali v iskalni vrsti plovejo lovci. Na morju ni vedno sončno. Kadar biča veter vodo in dobe valovi bele grive, se potapljajo nosovi lovcev globoko v vrtinčasto vodo. valovi se razbijajo s tru.ščem proti ladijskim stenam, čez krov prši bela pena do poveljniškega mostu. »Podmorski šumi na 240 stopinji« Iz prisluškovalne kabine vodilnega broda prihaja sporočilo do poveljnika krdela. »Alarm!« Takoj zatulijo siren- in zovejo moštvo k bojnim položajem. Bliskovito delujejo signalne naprave, zastave se dvigajo in dajejo ostalim lovcem smer. »Stroji — s skrajno silo naprej!« Jekleni trup se stresa, težko se obrača v valovju v novo smer. Poveljnik stopi h govorilni cevi: »Inženir vodja —• še več obratov!« — »Stroji tečejo z najvišjim številom obratov,« je odgovor. Prisluškovalec sporoča poveljniku neprestano svoje meritve. Lovci vczi.io proti sovražniku. Radiotelegrafist je med tem poklical brod. Odgovora ni — torej biti mora sovražnik. Specialist na krovu pripravlja bombe, nastavlja jih na globino. Sedaj je moralo 'rdelo obkrožiti sovražnika. S periskopom in svojo prisluškovalno naprav j je gotovo že opazil naval nasprotnikovih ladij. Šel je v globino. Njegovi stroji so sc ustavili, da jih ne bi mogel kdo slišati. Signal vsemu krdelu. Z mosta spuščajo bombe. Pliuskajoč padajo v vodo. Čez nekoliko sekund se oglasi iotlo podmorsko grmenje. Ladijsko telo se strese. Nekoliko sekund pozneje drug grom, druga, tretja bomba se je razpočila. Visok in širok val se dvigne, dvigne tudi ladjo, odpotuje naprej in se izgublja v drugih valovih Krdelo lovcev nadaljuje pot, en sam lovec ostane zadaj. Na krovih možje ostro opazujejo. Tam so se dvignili vodni mehurji, na površini se je prikazala velika, temna oljnata lisa. Lovec se usmeri proti njej. da sovražno podmornico dokončno uniči, če bi se navzlic poškodbam dvignila iz lastne moči. Za moštvo ima lov na sovražne podmornice še neki dobri zaključek Sila eksplo-dirajočih vodnih bomb ubije številne ribe. Potegnejo jih na krov, v kuhinji pa zakurijo pošten ogenj. Univerza v Madridu zopet posluje Madridska univerza je te dni po treh letih zopet odprla svoja vrata slušateljem. Otvoritev je bila izvršena z velikimi svečanostmi. al znači ofenziva na utrjeni fronti Gsrcstasne in strašne, toda resnične številke Razna znamenja kažejo, da se nemško vrhovno poveljstvo resnično pripravlja za odločilni udarec na zapadnem bojišču Vodilni francoski in angl^ki voja.-kt krog resno mčunajo z nem ko ofenzivo Z a vsak slučaj pa se pripravljajo tudi vojske Švice, Belgije in Nizozemske, da v grozečem viharju obranijo nevtralnost slojih držav V velikih pomladanskih oienzivah leta 1918. je uporabljal takratni nemški vojsk ovutlja Ludendortf poldrugi milijon mož. Poraba vojnega materiala ps je pri velikih vojnih operacijah tolika, da si jo je kar težko predstavljati. Še sredi XIX stoletja je zadostovalo okoli 90 ko mjnicije za onespo-sobijenje enega sovražn-kovegi vojaka za nadaljnje bojevanje konec svetovne vojne pa je bilo za to potrebnih že 900 kg mum-■cije. Kolika je ta količina danes v moderni tehnični vojni, se še ne ve, gotovo pa je še neprimerno večja. Po londonskih podatkih imajo Nemci sedaj na razpolago 18 divizij ob nizozemsko-beigijski meji, 75 do 80 divizij nasproti francosko-ang'eški fronti (od teh čez 30 v sektorju Pirmasena) m končno 12 divizij ob švicarski meji. Skupaj bi torej znašala nemška ofenzivna vojsko okrog U0 divizij t. j. 2,200.000 mož operativne vojake. Ofenziva se kakor v svetovni vojni tudi danes pričenja z bobna jočim ognjem topništva. Za to je potrebnih najmanj 140 topov na en kilometer sovražnikove obrambne črte Ofenzivni veliknpotezn sunki obsegajo v moderni vojni 30 do 60 in tudi več kilometrov. Tako so izvršili Nemci 21. marca 1918 napad v doižini 60 km zavez- niške fronte s 6000 topovi vseh mogočih kalibrov. Še bolj gosto so koncentrirali ; topništvo Francozi pri svojur. napadu na j nemško obrambno črto pomladi leta 1917, ko je na odseku 40 km bruhalo ogenj in jeklo 5500 topov nepretrgoma 11 dn- in noči. V svetovni vojni so izračunali, da je potrebno za razrušitev enega metra dolžine utrjenih sovražnikovih postojank od 5 do | 6000 kg granat. Leta 1918 so porabili fran-| coski topniearji sleherni dan 2.750.000 lahkih in nad 10.000 težkih granat. Povprečno se računa, da porab"! divizija v vojnem stanju na dan 32 vagonov artilerijske munici-je, 10 vagonov streliva za strojnice in puške, 10 vagonov živil, 15 vagonov inženjer-skega materiala (lesa betona, bodeče žice, strešne lepenke itd.) ter 15 vagonov raznega drugega gradiva, skupaj torej 85 vagonov raznega materiala, vsak dan, kadar je v boju. Pri večjih ofenzivnih podjetjih je angažiranih v bojni liniji najmanj do 40 divizij, ki porabijo na dan najmanj 3280 vagonov raznega materiala, to je okrog sto vlakov. Treba pa je računati da trajajo velike moderne ofenzivne bojne operacije po več tednov. Finančni stroški vel;ke ofenzive prehajajo v astronomska številke Moderna ofenziva večjega obsega stane danes najmanj svojih 5 do 6 milijard dinarjev. V tem pa so vračunani samo materialni stroški brez izgube tisnčev clovc.ških življenj. Ofenziva velikega obsega so v svetovni vojni zahtevale do 150.000 mrtvih in od 200.000 do 250.000 ranjenih vojakov. je? v Z&srovalci so odkšno manifestirali za sierazrušno edinstvo narodne in državne celote V soboto šo imeli učitelji novemeškega okraja svoj redni ofcčni zbor, ki ga je vo-c.il namesto prestavljenega predsednika g. Menarda podpredsednik g. Maiinč. Ta je v pozdravnem nagovoru poudaril, da je slovenskim učiteljem in sploh vsem Slovencem zajamčen svobodni razvoj samo v Jugoslaviji. Zato je pozval vse prisotne, naj povedo ljucem to resnico in naj jim pojasnijo z odločno besedo pravi položaj, da ne bodo neuki in nepoučeni nasedali pro-vokaterjem. Zbrano učiteljstvo mu je bučno pritrdilo in manifestiralo za edinstvo narodne in državne skupnosti. Na tem občnem zboru je polagal upravni odbor obračun za svoje triletno delo, ki se ni moglo tako razmahniti kakor bi bilo želeti, kajti nad vsemi je visela neka mora križerv in težkoč, porajajočim se ob notranjih neurejenih razmerah, ko je vsakdo moral ščititi v prvi vrsti svoje interese, jia je pri tem v veliki meri pozabljal, da mu je lahko najmočnejša opora ravno stanovska organ zacija. V tej triletni dobi je izstopilo iz chuštva prostovoljno 13 članov, premeščenih je b:.lo 5. dočim jih je 7 na novo pristopilo. Vsega skupaj je danes v društvu 97 članov, kar je še vedno razveseljivo dejstvo in je želeti samo to, da bi ti res aktivno sodelovali tako pri plačeva- 10 let iela celjske Glasbene Matice Odlični glasbeno vzgojni zavod bi zaslržil iz^rtnefše pdpsre poklicanih instanc Celje, 27. oktobra Glasbena Matica v Celju je podala v četrtek zvečer na občnem zboru obračun svojega smotrnega, požrtvovalnega in uspelega dela. Zavod je letos zaključil 20. leto svojega udejstvovanja. Predsednik dr Milan Orožen je v svojem poročilu podčrtal, da je za\od na odlični višini. To je zasluga ravna-elja Karla San-cina in ostalih učnih moči ki jim je izrekel predsednik zahvalo za njihov trud in vestnost. Tajnica I Zupančičeva je poročala, da obiskuje zavod 150 gojencev m gojenk. G M je bila v preteklem šolskem letu deležna podpore države, banovine in mestne občine celjske Vprašanje primernih učnih prostorov zavoda še vedno ni rešeno. Zaradi pomanjkanj prostorov goji mladinsko petje v prostorih mestne narod ne šole. GM je sodelovala lani pri proslavi zedinjenja v gledališču, organizirala je koncert zbora ljubljanske Glasbene Matice v Celju in koncert bo g^rskih narodnih pesmi, ki ga je priredil bolgarski pevec Hri- sto Zlatev. Na koncertu zbora ljubljanske GM je bila z velikim uspehom izvaiana skladba ge. Mirce Sancinove. Lani 28 decembra sta dunajska in gra:ka radiop ista ja prenašali »Celjsko suito« ravnatelja Kar la Sancina v orkestralni izvedbi Godalni kvartet GM je sodeloval pri literarnem večeru II. celjskega kulturnega tedn<» in izva jal dve komorni sk'adhi ravnatelja Sancina, mladinski zbor GM pod volstvom Cirila Preglja pa je nastopil na koncertnem večeru II. celjskega kulturnega tedna Orkester GM je sodeloval pri akademiji »So če«, dija"ki goda'ni orkester pa pri gimnazijskih proslavah Dne 26 'anuarja je na sestanku staršev predaval ravnatelj Sancin , . ,. sliko na Propaganda r rotlajalKa /.agieb. pošt. pret. 472 ' r..laisa, samostojna, s kav-iX>d »187. ] cijo v vrednosti do 10.000 28817-1 i din, dobi mesto za takoj Prednost imajo one z lastnim obrtnim listom. Ponudbe Condor. predal 264. Ljubljana. 29027-1 iščemo mladeniča /■; razn; .a nje blaga V puš.- v pride pniji'.. po. sten fant dobrih staršev. Kovačič, Cigaletova 11-IV. 28953-1 Kletar vesten, s praKso, izurjen tudi kot natakai s primerno Kavcijo dobi takoj stalno mesto Po-i-dbe na ogi. odi .Ju tra pod >. Kietar« 28917-1 Troje deklet vajenih vsega dela v boljših hišah, ki st razumejo tudi v kuhinji, dobi takoj službe. Plača od 150 do 250 din po sposobnosti. — Obrniti se na Miloša Mi-lanoviča, sodnika in Je-leno Obradovič, zobozdravnico Požarevac, Dunavska banovina. 28877-1 Pisarniško moč trgovsko naobrazt.no event. upokojenkol ca). z znanjem srbohrvatskega m nemškega jezika sprejmem. Ponudbe na ogl. ocld. Jutra pod »Služba v K'anju«. 29047-1 Kmečko d< " le čedne zunanjosti ki zna nekoliko šivati ali igra ti instrument mlade sprejmem na gostilno. Naslov v vseh posl. Ju tra. 23782-1 Več čevljarskih pomočnikov sprejmem takoj v stal no službo. Jager Anton O;trožno 79, Čelje 28844-1 Ključavničarskega pomočnika ki se razume na mehaniko sprejmem na deželo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Šofer. 28826-; Inteligentna delavka nad Irtletna. poštena, vestna dobi mesto. Naslov v vseh posloval. Juira. 28901-1 Orodni ključavničar samostojen v izdelavi orodij v popravilu strojev se takoj sprejme Na vesti je strokovno usposobljenost. Ponudbe na cgi. odd. Jutra pod šifro »Orodni čar« 28920-1 Drž. upokojenec uglajenega nastopa, s poznavanjem Liubiiane dobi zaposlitev za zbiranje naročnikov praktične pomembne knjige Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Visoka provizija«. 28885-1 Dva čevljarska pomočnika 1 prikrojevalca sprejme Jože Keber, Tržaška cesa 1, Pobrežje pri Mariboru. 2S399-1 Hotelsko sobarico pridno s kavcijo sprejmem Ponudbe pod" šifro fCentrum Ljubljane na ogl. odd. Jutra 28734-1 Frizerka dobi stalno službo takoj. Oskrba v hiši. — Drnovšek Litija 28925-1 Brivskega pomočnika dobrega, samostojnega, — sprejme 15. novembra — k-reb Ivo. Gorenja Sava 13 Kranj. 29042-1 Dekle zdravo iu močno, za sa mostojno vodstvo vsen hišnih poslov in s popolnim znanjem kuhanja. išče štiričlanska družina Mesečno 400 d n, stanovanje in hrana. Resne ponudbe spo soanih dekle; za ta posel s sliko poslati na naslov: Tovarna triko t£.že Pariz B. D. Gjor-gjeviča, Zemun, Tvor-nička ul br. 9. 28820-1 Dvočlanska družina Išče zanesljivo služkinjo staro do 35 let, ki zna dobro kuhati. Točne po nudbe pc-d Poštena« na ogl odd. Jutra. 28946-1 Krojaški pomočnik za veliko delo. ki je zmožen prikrojevanja.. dobi mesto takoj. Med-vešcek Anton, Trbovlje 28913-1 Uradnika iščemo. Ponudbe z na- vecjj usposobljenosti m d°"rtantih služb na ogl odd. Jutra pod »Točen 291.039:. 28950-1 Praktikanta — injo s popolnim znanjem knjigovodstva, korespon ce. strojepisja in stenografije, po možnosti z znanjem kakega tujega jezika, s potrebno strokovno predizobrazbo (ab soivent trg akademije, abiturijentskega tečaja, trgov, šol in slično) in event. prakso, sprejmemo. Lastnoročno pihano ponudbo s točnim življenjskim opisom, naved bo referenc in fotografijo je poslati na ogl. oc'.d. Jutra pod »Zanesljivost in samostojnost« 28995-1 Mizarskega pomočnika sprejmem takoj in vajenca Rezar Ivan mizarstvo Črna pri Prevaljah. 28846 1 Poslovodkinjo ali natakarico (rja) na račun, s kavcijo išče za 1-1. 1940 gostilna Ska-berne. Ponudbe na Ma rico Kozina, Novo mesto 28568-1 Iščemo za takoj več kuharic, deklet sobaric, natakaric, deklet z dežele, žandarskih kuharic, odgoji-teljic, ki govc.re nemško, za njih je dosti služb v Zagrebu in v okolici mesta. Želo poceni prenočišča. Za pismeni odgovor 2 din. — Služinski zavod, Zagreb, Ga jeva ulica 27. 28880-1 Fotografskega pomočnika (-co) dobrega retušerja sprejme takoj Foto Justi, Ljubljana Tvrševa 6. 28997-1 Prodajalka prav doora moč, dobi službo v podeželskem mestu. Ponudbe s siikc. na ogl. odd Jutra pod šifro »Manufakturistkc.« __ 28914-1 Pošteno sluSkirjo pridno, sprejmem cako Ponudbe na ogl. oddei Jutra pod »Poštena slu? kinja-. 28915-i Zdrava blondinka mlada, zelo simpatična pridna išče mesto plačilne natakarice na račun Vešča nemščine hr vašcine ter zeio urna vajena kavarne ln restavracije, kavcije zmož na. Ponudbe na ogl. od Jutra pod >Zelo pripo ročljivo« 28860-2 Službo gospodinje kunarice iš.em za 5uiet no kuharico k starejše mu gospodu ali gospej za malenkostno plačo. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Kuharica s prihranki« 28822 2 Prodajalka izučena v trgovini z me šanim blagom pridna in poštena, vešča nem ščine želi premeniti službo kjerkoli. Nastopi lahko takoj Ponudbe na podr. Jutra Celje pod »Prodajalka« 28771-2 Absolventka trg. tečaja v Ljubljani zmozna knjigovor*. it!., ter slovenske stenogra ije in strojepisja išče primerne službe kot za četnica Naslov v vseh posl. Jutra. 28718-2 Konturistko in potnika vestnega — išče tvrtika žitne stroke. Bistre in spretne, samostojne mo či naj pošljejo ponudbe na ogl. odd. Jutra pod •20 do 301etnii. 28962- Kuharico srednjih let, samostojno gostilničarsko, spreimem Naslov v vseh poslovaln cah jutra. 29151-1 Kuharico prvovrstno, popolnoma samostojno, perfektno \ primorski kuhinji sprejme prvovrstna gostima v Ljubljani. Naslov v vseh posl. Jutra 29091 i Več voznikov sprejme takoj Tone Huč Vegova ulica 10. 29068-1 Služkinjo mlajšo sprejme malo članska družina. Naslov v vseh posl. Jutra. 29087-1 Dva čevljarska pomočnika takoj sprejmem za boljša šivana in zbita dela službo nastopita lahko takoj brez dopisa. Mi hael Cernilec, Naklo 81 28981-1 Pekovski pomočnik dobi službo. Seničar Franc, Ljubljanska ul. 6}. 29026-1 Pletiljo in vajenko sprejmem takoj. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Pletilja«. 29164-1 Postrežnico mlado in urno iščem ?a nekoliko jutranjih ur. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29191-1 Trgovski pomočnik zmožen samostojnega vodstva trgovine s kolesi, šival, stroji nastopi lahko takoj. Potrebna kavcija 15—20.000 din. Ponudbe na ogl. odd. J ara pod »Sreča Te išče«. 29132-1 Čevljarskega pomočnika prvovrstnega takoj sprejme Ložar Franc. Kongresni trg 16, Ljubljana. 29143-1 Jamski paznik mlajša moč, energičen, samostojen, ki ima prakso v iamomerstvu ter absolvirano strokovno šolo, dobi mesto za premogovnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Bosna«. 29138-1 Išč"m za takoj mladega absolventa trgovske šole, z znanjem slovenskega, hrvaškega, nemškega in ev. italijanskega jezika kot tajnika. Ponudbe z referencami na ogl. odd. Jutra pod »Industrija 1000«. 29137-1 Postrežnico iščem od 1—4. ure. Naslov v vseh poslov. Jutra. 29177-1 Mncžica se je s strahom in spoštovanjem um'!teisito izobrazbo. Ponudbe na ogl. >dd. Jutra pod »Inteli-gent.« 29070-2 Trgovski pomočnik pecerijske stroke išče službe v mestu ali oko lici Cenjeat- odgovore na ogl. odd. Jutra pod: špecerija«. 29090-2 Trgov, pomočnica išče nameščenia v trgovini 1 ti.n.m oia^on • oko-ici Maribora. Gre tudi f otrokom. Naslov 00 slovainicah Jutra. 291 V)-2 Gospodična < perfektnim znanjem nemščine gre k otrokom dopoldan ali popoldan. Sprejme tudi mesto kot pomoč pri učenju pri bolehnem otroku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potrpežljiva in prijazna«. 29101-2 Kot pisarniški sluga za pomoč v pisarni ali slično zaupno mesto, želim nastopiti službo v Ljubliani Grem tudi v druge banovine v državi takoi ali pozneje. Sem vešč vseh toza devnih poslov, zmožen slovenskega, srbohrvat., nemškega in ialijanskega jezika, pošten, trezen m zanesljiv, Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Jamstvo in praksa«. 29134-2 16 leten deček z dvema meščanskima šolama se želi izučiti. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod Izredno veselje do trgovine«. 29176-44 Potniki Zastopstvo za Beograd Pančevo, Zemun in event Srbijo predmetov kolonialne in špeceriiske branže bi prevzela dobro uvedena protokolirana dovenska tir ma v Beogradu Dopise na ogl. odd lutra pod šifro »Zastopstvo 55«. 28793-5 Zastopnika reprezentativnega za ob is kovan je boljših podjetij sprejmem. Ponudbe pod »Agllen zastopnik« na ogl. odd. Jutra 28819-5 Prodam takoj National blagajno s tremi nabiralniki, model 1938 original amerika.11 ko, popolnoma v dobrem stanju. Ponudbe na ogi odd. Jutra pod »Ugodna prilika 16«. 28980-6 Prodam lep kožuh 1 morski pes) poceni — almatinova 7 klet, desno ogled od 11. do 14. v ponedeljek od 11. na prej. 29016-6 V 3 dneh nekadilec z novim epohalnim sredstvom z garancijo. Razpošiljamo proti povzetju 50 din. »Akdona.lc, Beograd poštni predal 571 Zastopnike samoproda-vače iščemo. 29084 6 Zastopnike išče večja domača zavarovalnica. Ponudbe na ogl. odd Jutra z referencami pod »AgUen«. 28458-5 Avto sopotnika iščem za cca 14 dni v novembru in decembru proti majhni odškodni ni. Ponudbe oddajte z navedbo stroke na ogl odd Jutra pod »Slovenija — sopotniki. 29005-5 Trgovski potnik z lastnim avtom sprejme zastopstvo katerikoli stroke, najraje tehnične Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Agden«. 29159-5 Vsako prepisovanje na stroj prevzamem n« dom. Naslov pustiti v ogl odd. Jutra. 28875-3 Brivski pomočnik mlad, dober delavec, išče stalno službo v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dober«. 29194-2 Šivilja prodam za 180 000 din. Najemnina za 22 ks in 200 kvadr m din 700.— Ponudbe na ogi oddel. Jutra pod »Moram odpotovati 28957-6 Leico III pokromano. novo. — zelo ugodno prodam. Foto Studio, Miklošičeva 6. 29180-6 Gumijasto cev močno, 10 m dolgo, za pretakanje, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jura pod šifro »Cev«. 29388-6 Radio dobro ohranjen kupim. Ponudbe na ogl. oddel. -lutra pod »PocenU. 29054-9 Seibt Super radio za razvajenega poslušalca, 5 cevni, 7 okrožij, 3 valovne dolžine, 3800 din pri Ludvik Ileroič, Ljubljana, Rimska cest; st. 13. 29039-9 Radioaparat »Ingelen-, moderen s priključkom na gramofon, proda ABC, Ljut>ija na, Medvedova 8 1 poleg kolod vora Siškc;. 29144-9 /ti'- Fiat 521 limuzina jestsedežna, dobro ohra njena, dve rezervni Kolesi, kompletno orodje, zelo dobre gume taK.oj poceni prodam. Kovačic Cigaletova 11. 28952-10 DKW Meister prodam, zamenjam aH kupim ekonomično limu zino Ponudbe na ogias. odd Jutra pod /Dubr: ohranjena«. 29080-10 Avto motorna kolesa, novejši modeli in mali pisalni stroj za vsak denar na prodal. Aero. Kolodvor-Eka 13. 29092- Parceio ali vilo kupim v severnem delu Ljubljane, najraje za Bežigradom Ponudbe na ogi cdd. Jutra pod šifro »Gotovina 376 . 29091-10 Hranilne knjižice vrednostne papire kupujemo stalno po najvišjih cenah in takojšnjemu pi^člu Rudolf Zcre Ljubljana, Gledališl 2 12. '-16 Limuzino rabljeno, kupim. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Limuzina«. 29152-10 Otroški voziček globok, malo rablien, — ugodno prodam. Celovška cesta 42 (mlekarna). 29173-6 Univerzalni Orion i plus 1 z maihnim defektom prodam. Popravni stroški malenkostni. Ponud be na ogl. odd. Jutra ood »Priložnost«. 28890-6 Italijansko konverzacijo nudi gospa. Zriniskega cesta 3-1., desno. 29185-4 Register blagajno rabljeno National ku pim za gotovino Ponud be na ogl odd. Jutra pod ^Register blagajna« 28866-7 Dve novi peči na žaganje, dve železni OJagaJci, dober pisain stroj kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod ; Gotovina 155« 28838 7 Banč. kom zaved MARIBOR uiavn* až:redne loterije 302 16 Krupp Junkers Diesei, 4 in pol ton čiste nosilnosti, 90 j ugodni ks, skoraj nov, naprodaj zaradi nabave večjega, dalje Blltz 3 in Chevrolet 2 tonski. O. 2:užek Krupp zastopstvo, Ljubljana, Tavčarjeva 11. 28921-10 Avto Plymouth štirisedežen. dobro ohranjen , ugodno prodam. Punud-be na ogl. odd. Jutra pod »Avto«. 28889-1C Polnojarmenik So do 70 cm z nekolike vsgoncki m tračnicami kupim Kupim tudi ce 10 žago. Ponudbe na ogl odd. Jutra Celje pod »Takojšnje plačiloc 28861-7 Ostanke sveč m stari parafin kupuje v vsaki množini Unitas. Llubljana Celovška 90a 29020 7 Stari nikel baker, medenino, cink. stalno kupuje po dnevnih cenah Unttas. Šiška 29019-7 Kočijo lobro ohranjeno kupim Pismene ponudbe na ogl odd. Jutra pod »St. 777« 29006-7 Priložnostni nakup! 2 krasni kitajski vazi, 3 originalni »Kellm« za stori, pisalni pribor lz marmorja, edinstvena zbirka vojnih značk in spominov cca 1000 komadov, sortiranih v kasetah, zelo ugodno naprodaj. Ogleda se pri F. Malgaj, Kolodvorska 30, Ljubljana. 28987-6 Mostno tehtnico dobro ohranjeno prenosno, nosilnost 1000 kg napremlk prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prilika 16« 28851-6 Patent prodam tudi dam v najem sta ro vpeljano poznano znamko Zaslužek dober brez konkurence Naslov vseh posl. Jutra 28848-6 Perzijska preproga 4x3 m, šivalni stroj Sin ger ln daljnogled Zelss radi selitve prodam. Na slov v vseh posl Jutra 28853-6 Diro in konjsko vprego prodam. Kongtesni trg 14, 29111-6 dvorišče. Otročja posteljica in gugalni konj se poceni proda. Marinšek, Tržaška 13. pritličje. 28991-6 Lestenec naprodaj. Poizve se v vseh poslovalnicah Jutra. Dva plinska aparata za gretje vode, manjše vrste (Boiler) kupi frizer Frank, Ljubljana, rmovo, Kolezija. _29050-7 Ponošene moške obleke čevlje, perUo ln odeje, modroce itd. kupujem Drame Alojzija, Gallusovo nabrežje 29. 29066-7 Trijer železno peč. mizice za pisalni stroi kupim. Ponudbe na naslov: Kenda, Ambrožev trg 3-II, Ljubljana. 29170-7 Zidne opeke rabljene, dobro ohranjene, kupim 4000 kom. Ponudbe z navedbo cene na ogl. oddelek Jutra pod značko »Ljubljana 26«. 29100-7 Dva emailirana štedilnika dobro ohranjena, kupim. Sebelič, Tyrševa e. 69. 29147-7 Veliko peč na žaganje kupim. Tri-umph. Kolodvorska 11. 29105-7 Tovorni avto brezhiben, tritonski kupi Belič. LJubljana, postni predal 173. 28963-10 Ford — limuzino, S cilindrsko, brezhibno ohranieno VVinderer — limuz. i cilindrsko, najnovejši model ugodno proda za stopstvo DK\\ , .5. Lov-šc, Tvrševa cesta 35. 28988-10 Tovorne avtomobile rabljene, v dobrem stanju, 3 ton, Chevrolet. 3 in pol tonski Ford poceni naprodaj pri Mercedes-Benz zastopstvo, Maribor, Kopališka ulica 11. 28367-1C Motorno kolo rabljeno v dobrem stanju kupim Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Rabljen«. 28990-10 Vlalo rabljene trgovske . preme jedilnice, r.palnice. novt j .perane spalnice tn ra?.ni drugo pohištvu p> zelo ceai udprudaj Ogleda se jiri tv Ivan viaiiuaa. Ljubljana i'yr-eva 12. dvorišče 17-11-li Ureditev premožen ?a Krojaška miza kombinirana s posieljo ter veiikimi preaaii je na prodaj Avbelj, Vevče 94.. Polje. 28936-12 Pohištvo v največji izbiri Za stanovanja, trgovske opreme in hotele tiob.te najhitreje v največji zalogi pohištva: Spalnice že od . Omare ..... kuhinjske opreme postelje .... kuh. kredence modroce .... mreže •...... otomane ..... Različni kauči Sprejemamo naroči.a p predloženih načrtih. »SAVA« MIZARSTVO ^oravna ve. Kori«ur?nt ^a- leve OONUP 10 liK^sc :er- atrv i rudi Kmcčkitn la- }avu posojil ui užc ci J v loDieka riusno .c farne aa- ožite* sapitj la, j. tv jpiavt m t.. ->vod rva, Ulilllt, Kalkulacije, up ravo itrpl cllii ;nin, n_..•••!. ■ • uucleltrž D .piofc vs- - v- • ko oor tac .'4o\ trite taupne »tlOKtnn C.Sa Ul Loize .luoitina vjicen. ška Dir. 100.000 naložim varno ia • uro p.-dje-.je aa 11 mičnine. Pci.uu ogi odd. Jutra p,u >em ber 1S39.< -16 ao J.--8 £2-16 Zivjrncve dugeretne 16C0 do o000 din ...u 40j | giadskim j.^; u .-750 I neažurne: 3 60 j stenici mu i. < 450 | nabavlja ibes 120 \ Adna. /.agreb 8.1 va 8. i\ 500 ia, sve-od: -ah l;-lče-ku. 3., 16 Ki tal s 100 ao ^ut.. ko; pristopi, i-i nik v poajetje Predjamsfc; tU. 32 m 35 j i-u2t. uu je ; ; Trgovina pohištva je na j hi rentabilno Miklošilevi cesti" mu j ponuaoe z ozi sproti sodišča 1 29167-12 Radi selitve prodam jedilnico po Izredno nizki ceni Juvan čič, Gosposvetska 4-111 29013-12 iie in ie^c i^i brata ua ogl tra pod »Dena: Kupim motor 200 ccm, 7 A Nemško konverzacijo tn pouk nudi izobražena gospa. Kongresni tr-i 13II 28440-4 Obrtnik tridesetem z-, - v, s člen san:ec, išče 25 din pc.-~.jila cd t . zdrave šivilje za 007 nudi zakon. Pont,-1'-ogl odd. Jutra p .1 ro - Skupni na; . Posojila različna, preskrbiir. hitro in brc-z ka.tšuega predplačila Rudolf Zcre Ljubljana. G. ia .' ■: 12 Znamka za 3 din 29108-16 Nemščino angleščino, francoščino, italijanščino poučuje d: plom. učiteljica Informacije dopoldne K : dvorska ul 11 priti. 28359 -4 Nemščino in ruščine v govoru ln teoriji se priuče vsi hitro m poceni po moji metodi. Pomagam učencem v vseh razredih. Informacije od 9. do 10 in 6. do 7 LJutova, Salcrrjrova 4-II. 29002-4 Visokcšolka Instruira srednješolce francoščino in latinščino po zmerni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29171-4 Hranilne r- vrednostne p. italn in Kupujrr po najv ^ ikojšnjemu I-ludclf 7, Ljubljana, Glec!. Trgovsko nc diibro :d če. šče 120.000 din posoj solidnimi po;r • i realni garanciji. Pop ogi. odd. Jutr.: r »Trgovsko pod .t e- ce "h 12. 100 do la pod -1 n-oti ■ ni š l.-o 19175-16 Kompan;-' (ka) za idočr, tre 10 sc ~-.it / din 30.000 ■• r' t! la. Do- ber zaslužek r Po- nudbe na og'. 0 ' .ura pod »Trgovinam 2919)-16 Trgovske f rmo družbo z 0 z z obSir- mm delokrog .-•■» n- :n takoj. Ponudbe •„ .a rslas. ,o-dd. Jutra pod B. z bremen.« 29C88 16 r??® Popolnoma zastonj dobite začetek velikega ljubezenskega romana »Ljubezen španskega častnika«, če še danes piSete upravi »Družinskega tednika«, Ljubija na, Miklošičeva 17 28933-8 Prodam »Pravnik« 1929—1934 lepo vezan, z odločbami, komentar Neu-man, Stubenrauch in druge juridične knjige. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra _29154-8 Prodam knjige Wiener BUder, Wlener lllustrlerte Zeltung, Das Interessante blatt, Du neueste lm Bilde, Hustro vanl list. Slovenski Narod 1918. 1919 vse trdo vezano. Naslov v vseh posloval. Jutra. 29062-8 Gostilna pri »Panju« •am nudi vsako soboto lu nedeljo fine doma oe krvavice in pečeni ce ter razna topla in mrzla Jedila, toči se priznano izbornl dolenjski cviček in fina štajerska vina. novi sladki mošt, vsak dan sveže pivo, žganje, likerji... Danes in vsak večer Igranje klavirja, petje, biljard in še druge prijetne zabave, tako da se vsak gost kar najbolj domačega počuti. Zato pridite še danes in zahajajte vedno ln ob vsaki priliki samo v go. stilno k Panju v Vegovo ulico 10. Vas vljudno va bi ln se toplo priporoča gostilničar. 29067-10 Pu«*h 200 ccm nov. prodam ali r*men'»m za les. Sv. Petr,- cesta 17, t. nadstropje. 29184-10 Klavir brezhiben St-ineel-Mig-non. ameri'tanski sistem naprodaj Naslov v vseh posloval. Jutra. 28948-26 Klavirska harmonika malo rabljene, z 80 basi po ugodni ceni na prodaj. Izve se v mlekarni v Florjanski ulici Št. 40 28966-26 Klavir znamke Kutschera, Wien. naprodaj. Ogleda se v skladišču. R Ranzinger, Ma-sarykova cesta. 29028-26 Koncertno viclino staro, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra 29055-26 Klavir prodam za 1700 din. Trž-a ška cesta 27, II., levo. 29102-26 ffirfžf^i' - ■ Vsj:! ».r^tnf1 i-nfo uaet tjmot .rebro -sa-k" ti-t« tepajc pc aaiv.Sii cen1 \ Božu 1 lubhana franč:oJ3 17 Gostilno vzamem takoj v na Jem ali na račun Na.^iov v vseri posiovai lutra. 28311 17 V bližini Novega mesta ob Krki sc odda žaga v najem. Naslov v vseh poslovalnicah iutra. 29009-17 Pekarno ifeem v najem Kjerkoli na aezen, ali mesto pt Kovskega pomočnika, predpečmka ali za fekup na deia Na razpo.-»go kavcija in obrtni Ust Naslov v vseh pt. l. Jutra 28931-17 Gostilno T industrijskem kraju oddam na rajun r,. ia-karici ali poročenemu pani s pokojnino. Naši. v vseh p-^l. Jutra pr.d cAsilna in poštena*. 28S6J-17 Pekarno vzamem v najem Pismene ponudbe na ogl. ocd. Jutra pod »Pekar na«. 29014-17 Pekarna v večiem mestu Slovenije fe ugodno odda. Ponudbe na podružnico Jutra Cehe pod »Takoj«. 29162-17 Gostilno oddam v najem blizu Medvod. Naslov v vseh posloval. Jutra. 29056-17 Gostilna v industrijskem kraju se odda na račun. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29165-17 Dve zimski suknji dobro ohranjeni prodam. Gledališka 12, levo. 28891 13 Smoking skoro nov, za srednjepostav-nega gospoda pocem prodam. — Kenda, Ambrožev trg 3-II. 29169-13 Trgovski lokal prostoren, na prometnem kraju s stanovanjem ali brez oddam ugodno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoi oddamo«. 29049 19 Trgovino mešanega b:aga v večjem trgu pri farni čer kvi z inventarjem ln stanovanjem tako oddam v najem. E.<- • ?n ca zajamčena N .slov v vseh nosi. Jutra. 28743-iS Delavnico s pisarno oddam, 160 kv. m Ponudoe na ogl. oc;d. Jutra pod »Pri gorenjskem kolodvoru«. 28956-13 Damski frizerski salon na dobrem prostoru v Ma riboru na prodaj. Naslov v vseh posloval. Iutra. 28903-19 Oddam prostor .jrimeren za vsake vrste delavnico oz skladišče. Cena ug^Kl .a SVjrnjak Glmce Tržaška - 92 29081-19 Mlekirna na prometnem kraju, z naimodr rneiš.m inventar-em jako ugodno napro-da;. Nas.ov v vseh poslovalnicah Jutra. 29103-19 Mlekarno prodam na prometni cesti po ugodni cen:. P,.nudbe na ogl odd. Jutra pod vfro »Ugodno 212« 29129-19 Trgovino s sadjorrs takoi pocem oddam zarad' >dpotovan>a Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sad e« 29130-19 Pisarniške prostore obstoječe iz dveb sob oh Miklošičevi cest- ndda v '.'••tm Delavska zbornica v f-iubliani. Vprašati isto-tam. 29140 19 Mlekprno ■3bro itioeo pralam za radi selitve Naslov v seh posl oUtra 29098-lti Parco'e naprodaj v Vodmatu, skupaj 5 parcel od 500 do 700 kv. m. nadalie 4 parcele na Selu od 400 do 500 kv m Poizve se pri j. Ora žem, Predovičeva ul. 5. Moste. 28740-20 Ce kupite aH prodajte blSfo nar^e lo posestvo obrnite se na onznano. solidne li kulantnr reantetn< pi same Franio i'ristave< L.lubliana Erjavčeva ce ~ta 4a Vse InformaVUt ■io brezplačne 248 Večje število parce sompieksov oaroei tnr str-«iv izobražen posredi valeč SITNA VLR LL UVlh est* iH oktobra i le lernci i? -33 '- trgovskimi in gostilniškimi lokali ter tujskimi so-Oami v prometnem trgu na Dolenjskem, ugodno naprodaj. Ponudbe na odd. jutra pod »Trg«. 29034-2C V Novem mestu pri sodišču se proda hiša z vrtom. Tudi več stavbnih parcel naprodaj. Neža Ce-šnovar. Novo mesto. 29010-20 HiJo kupim v Ljubliam proti gotovm. do 200.000 Din. Ponudbe nj ogl odd. iutra pod »Blizu centra«. 28999-20 Parcelo :>rodam otepanja vas IC 13-20 Hišo ali parcelo - . —i piuuain .iipoteka, malo gutoviiie ->aoiov v vseh posi. ju-ora. 28d(0-2u Zaradi preselitve prodam hišo vrtom v bližin. I.iubliine poleg Dano-vinske cestt in avtobusne postaje, pripravno za ,.ort-nika al. vp-..k,;:enca. Poizve -»e v vsen poslovalnicah iutra. 29119-20 iliša z so*=tilno r. majhna stavbna parcela iU[ rodaj. Nasiov v vseli jslovalnicah jutra. 29U5-20 Novo hišo i vrtom. 4-stanovanjsko. prodam Ponudbe na ogi. odd. jutra pod »Gotovina«. 29121-20 Malo posestvo i Celju vvamern v najem. •V;s: \ Jamnikar Franc. 5. Ilj, Velenje. 29158 Dvoje stanovanj dvosobno in trisobno ta koj ali pozneje oddam, tsucar, rržaška 22 28900 21 Stanovanje v prit.ičju vile, Mirje, 3 sobe, kabinet, kopalnica itd oddam a 1. le bruarjem. Naslov v vseh pošlo va.. Jutra 28949-21 Dvosobno stanovanje Komfortno oddam s 1. novembrom. Beograd^ka ulica 18 . 28942-21 Dvosob. stanovanje oddam s 1 novembrom Naslov: Ljubijana. Hra deckega c. 39. 28943 21 Stirisob. stanovanje .ega na dvorišče, oddam v palači Ljubljanske kreditne banke, tštano-■ anje je centralno kurjeno in ima ataino na razpolago toplo vodo. Vselitev 1. decembra 29022-21 D\rosob. stanovanje oddam za november ali d?-' mber solidni st .c.nki v Podmilščakovi 14 28939-21 Enosob. stanovanje r> dam v Novih I rsal: 61. 28481-21 Trisobno stanovanje < 'P-iin:ca za bežigraj =;ko gimnazijo oddam za november ali decembc-Pojasnila Beethovnova 16-IV., vrata 19 28865-21 Dvosob. stanovanif oddam v 1. nadstr. Istotako oddam lokal na dvorišču, za mirno obrt. Ogled od 13 do 15. ure na Karlovski cesti 2. 28881-21 Trisobno stanovanje oon^ao m ci.-.to takoj od dam mirni stranki. Naslov v vseh posl Jutra. 29078-21 Več stanovanj Trisocno 850.— štirUob-no 750 din, Bežigrad. 3-sobno 650 din P0.ja.1ska in Mirje, več drugih odda Realitetna pisarna na Gosposvetski cesti 3-1. 290/7-21 Lepo dvosobno stanovanje s kopalnico, ugodno oddam za 1. odn. 15. november v Staretovi ul. 21a Trnovo. 29114-21 Dvosob. stanovanje s Kopalnico in 1 sobo s Dosebnim vhodom oddam v novi niši. Cesta X, Rožna dolina za »Juinano« 1 no-ernbra. Piber. 29172-21 Enosob. stanovanje .etiko, z vi^rn v /.g. iiški. oddam za 200 ain Pojanila Jurokova pot št 55 . 29397-21 Enoscb stanovanje s kabinetom in vsemi pritiklinami ->daam od raslim osebam za decem ber za 430 din Rožna dolina c V. št. 11 29106 21 Iščem za takoj strogo separirano sobo ali dvosobno stanovanje v centru mesta z možnostjo pri-kliučka telefona. Ponudbena ogl. odd. Jutra pod šifro »Komfortno stanova-"je«-_ 29037-21 a 3-sobno stanovanje (2-sobno, kabinet), s kopal-nioc, čisto, solnčno iščem za 1. XII. Nairaje na Mirju Prulah, Sv. Jožefu ali Bežigrad. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »4 odrasle osebe«. 2904 0-21 a Stanovanje .-nasoono s kabinetom ali dvosobno s pritlkii-aami iste za november mirna cel dan odsotna tranka Ponudbe na oglaa. oddel. Jutra pod »Brez otrok«. 28967-21 a Sobo sončno, zračno, s posebnim vhodom takoj oddam v BJlgartki uUci 19 Dve minuti oddaljeno od električne železnice na I Smartinski cesti pred ; viaduktom. 28954 23 Prazno sobo prostorno, seninr, s po sebnim vnodem in souporabo kopalnice oddam sta.afmu gospodu s 15. novembrom. — Ogled v nedeljo dopoldne, ob delavnikih od pol 1 dalje. FUgnerje-va ui. 6-111.. levo. vogal Ilirske ulice. 23959-23 Prazno sobo v mirnj h . cdda:n u-adnlci Krlževniika ul. *,t. 8 29064 23 Opremljeno sebo E ____________... " V /t ' iščem za februar nje Ponudbe na oglas orld. Jutra pod »Nujno 16« 29021-21a S4anevanje eno ali dvosobno, ne pre-, daleč od centra, po mož-: nosti v novi hiši, išče 1 stranka bre? otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifio »Mir 17«. 29107-21a Dvosob. stanovanje komfortno, iščem za december ali lanuar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Cisto 16«. 29U3-21a NSKKik \.| rt V «V.II'TI?|I« Prazno sobo i s souporabo kopalnice in I ev. tudi kuhinje oddam Naslov v vseh posl. Ju i tra. 29074 23 Sostanovalca ' mirnega, sprejmem, eventu-cino oddam sobo za dve | osebi. Sv. Petra nas;p 43. j buffet. Ogled od 10. ure 1 naprej. 29179-23 Opremljeno sobo s strogo separiranim vho dom tskoj oddam v Sp. Šiški, Drenikova ul 31. r-uieg - a 28376 23 Lepo sobo opremljeno. s posebnim vhodom oddam 1. novembra. Sternad, Žabjr.k 6, I. 29178-23 Opremljeno srlio lepo, solnčno. kopalnica, poseben vhod, takoi oddam. Cigaletova 3, II. n.. desno. 29131-23 Opremljeno sobo solnčno, s posebnim vhodom, oddam. Pleteršnikova ulica 4, I. nadstr. 291-0-23 Garsonjero ___________ _____ _______ z vsem modernim komfor- mirnemu gospodu (event. tom za eno ali dve osebi dvema« Poseben vhod. Sp. oddam ob banski palači. 5:ška. Naslov v vseh posl. Neslov v vseh poslovalni-Jutra v Ljubljani. j cah Jutra. 28878-23 29112-23 Sobica z uporabo kopalnice se odda. Dobra domača hrana. Naslov v vseh posloval. Jutra 28908-23 Lepo sobo opremljeno oddam takoj Opremljeno sobo z eno ali dvema posteljama in s posebnim vhodom takoj oddam. Sv. Petra 54-1. 29065-23 Lepo sebo opremljeno. solnčno, oddam v centru mesta 1. novembra. Židovska ul. 3, 11. nadstropie. 29193 " Lokal takoj oddam. Naslov v vseh posl. Jutra 28922-19 Mlekarno (Sobro tdočo ugodno oddam zaradi boiezn. Na slov v v&eh posl. Jutra. 28945-19 Lepa stavb^šea v poljubni izmeri blizu kolodvora St. Vid-Viž-marje, ob državni, banovinski cesti, gramoz, vodovod, elektrika od 14 din naprej naprodaj Pojasnila: Vižmarje 31 2S9T/-20 Lepa stenska ura ..lha.kaj je ua predaj po nizki ceni. Naslov ' . =eh posl. Jutra. 29083-zi - ie zamudite prilike .TLA enonad-vropna, na .licji Ljubljane 32U.0O0,— ..ISA. dvctotaaovanjoka -0.000 din gotovine, 7e uisoč hipoteke tramvaj TOVARNA usnja, 65 Oo.. .lin, letni čisti donos be uiaOč din, v najem 500 din mesečno; Posestvo 4o oralov, hi-ia v slogu vile 10 glav živine ves inventar 150 ,isoč din. Donosna sramozna jama ljubijana, 20 kv m VILA, Ljubljana, 250 000 iin gotovine, 150.0u0 m- poteke VEč PARCEL zelo poce ,ii proda realitetna pisarna: Go-aoosvetska cesta 31, i' Ljubljani. 29076 21 f?eal>tetna pisalna A AUAiVilc LJUBi-JANA Gosposvetska cesta 1 vis-a-vis sjamiča Posreduje 1 iak-dp in prodajo vsakovrstnih nepremičnin 3rezpiaiiie informacije 29074 21 Hišo ?nonadstropno, v suro vem stanju, pripravno zs trgovino gostilno ali kaj uličnega na periferiji Liubljane ugodno pro dam. Naslov v vseh po sloval. Jutra. 29069 T 913 T 965 X 975 FUNKEN pionir radijske tehnike, ki njegove aparate poslušajo v več kot 70 državah vseh petih kontinentov, predstavlja svoje aparate za leto 1940: Telefunken 913 Izredno štedljiv troeiektronski aparat za vse valovne dolžine. Din 2.200.— Telefunken super 965 Štirielektronski super z jeklenimi elektronkami na 6 krogov. Izravnava fadinga na 2 stopnji. Zelo lep glas. Stikalo za štedenje na toku. Vse valovne dolžine. Din 3.175.— TeSeSunken super 975 Petelektron-.ki super na 7 krogov.. Dvojno magično oko. Izravnava fadinga na 3 stopnje. Povdarjeni basi. Kratki valovi od 13.5 m dalje. Din 4.175.— Telefunken super D 750 Šestelektronski super na 7 krogov. Regulator za selektivnost Za 6 Vaših najljubših postaj tipke. Izredno glasben zvočnik. Din 4.950.— TeSefuttken super D 770 Sedemelektronski super z dvojnimi kratkimi valovi, izhodno energijo 9 vvattov, klaviaturo s 7 tipkami. Din 6.300.— Telefunken super D 860 Sedemelektronski super na 8 krogov. Izravnava fadinga na 4 stopnje. 10 tipk za Vaše postaje. Nova svetleča se skala. Višek radijske tehnike. Din 7.800.— Zahtevajte — da Vam pošljemo prospekte ! Pridite jih k nam poslušat ! D 75C D 770 D 860 Novo hišo večstanovanjsko, kupim v Ljubljani Ponudbe na ogi. odd. jutra pod »Nekaj hipoteke«, 28SS8 2C Novo hišo takoi prodam za 35.000 din. Nežka Kupec, Brdo Vič, Ljubljana. 28944-20 Trgovski lokal v neposredni bližini Kia njii takoj oddam. Na si o v v vseh - posi Jutra 28174-19 Zagrebško trafiko papirnico na najprometnejši točki pri Jelačičevem trgu in glavni tržnici, dobro idočo, brez konkurence, z dokazanim mesečnim čistim zaslužkom 4000 din, prodamo radi tež ke bolezni lastnice s celokupnim blagom in in ventarjem za 50 000 din Poslovalnica Pavlekovic. Ilica 144, Zagreb. 28928-1! Zagrebško mešc. gostilne a!s, bulfet, dobro idočo na najprometnejši to-č-ki, prodamo takoj zaradi izselitve, s vsem inventar om in dvema lokaloma, v neposredni bližini tramvajske po staje za 9.000 din. Me sečna najemnina same 650 din Poslov mca Pav lek.ovič, Zagreb, iiira 144 28929 IS Buffet v Zagrebu sr centru, moderno urejen v aovi zgradbi, s central no kurjavo, dobroidoč radi nujne selitve prodam za din 20.000. Izredna prilika Naslov: Buffet »Tita«. Za greb, Ribnjak 22. 29025 19 Majhen lokal za trgovino s -adjem an čevljarsko delavnico iš čem Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »T^er plačnik L< Za din 1,300.000 trinadstropnica. novozgrajena v Zagrebu, z dvosobnimi komfortnimi stanovanji, trgovskimi lokali, rpnta 120.000 din. Oproščena davka Prodaja Vukmanovič Ili ja, posrednik, Nodilova 3, Zagreb. 28910 20 Hiša v Banja Luki :e na prodaj zaradi hišnih razmer. Je štiristanovanjska 7 vsemi prostori, zidana 1. 1933. rentabilna, cena 175 tisoč din. Naprodaj je tudi nova s 3 sobami, kuhinjo, kopalnico in ostalim' prostori za cer.o 75.00C .dn Pojasnila daje Rukovič. Be-glerovičeva 6, Banja luka. 28879-2C \rondirano zemljišč« cca 11.000 kv. metrov na Dulemskem ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. [utra pod »OKMP«. 29038-20 Hišo z vrtom v Ljubljani kupim do din 150 000. Ponudbe na ogl. ocd. jutra pod šifro »Pod-kletena«. 28354-20 Stavbne parcele na Brezovici prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Proti gotovini«. 29024-20 Usodna pril:ka! 'a zidavo donosne stano-iniske hiše z lokali na -elo prometni točki v sre-•:m Liubbane iščem osebo, ki bi hotela dobro nalo-: ti denat Ponudbe na ogl. dd. Iutra pod »Dobro naloženo«. 29031-20 Lepo hišo snnovamsko. z lepim •re;enim vrtom v Dev. M v Poliu. prodam. Naslov v vseh poslovalnica) Jutra. 29041 21 Slavimo parcelo vogalno, za trinadstrop' hišo prodam v centi Ljubljane kv. m din 240. in komfortno petstanovan' sko novo vilo din 260.00C Ponudbe na ogl odd. Jutra nod »Solnčno«. 29187 2< Dve donosni hiši •tanovaniski (ali samo ena) ob postajališču tramvajske proga, sta naprodaj. Deln: prevzem hipotek. Ponudb: na ogl. odd. Jutra pod ■Dve hiši«. 29192 20 dr. tl 0. z. v LJUBLJANI - MIKLOŠIČEVA CESTA 7 - TeL 3190. Kupim hišo ie novo, 5 d-i 6 sob z vr tom in pritiki v LJubljani. najraje v Trnovem Cena 200.000. Ponudbe na ogl oeid. Ju-era pod »Hiša 17«. 29089 20 Naprodaj imam več trgovskih in stanovanjskih hiš v mestu in na periferiji parcele vi-'e. eost-ilne. kmečka posestva in gra--čine. Po ia=nila daje .'ančar Ma rija, Sv. Petra c 27 29149-2 •A' tjjjjf Pctscbno stanovanje v centru oddam, poizvedbe di Černej, Tavčarirva. 28841-21 Dvosob stanovpmr oddam Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28884-21 Petsobno stanovanje s kopalnico in komfortom v bližini glavne pošte, oddamo 1 decembra. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Centrum«. 23883-21 4-sobno stanovanje moderno, s kopalnico poceni oddam. Ponudbe na „gi. odd Jutra pod '"ifro »Bežigrad«. 29048-21 Dvosob. stanovanje komfortno s kabinetom enf-'ealno kurjavo itd ocldamo v sredini mesta 3 i februarjem 1940. — °onudbe na ogl odd iutra pod »Mir« 28834-21 Enosob- sfanovanie s pritik-iinami in vrtom oddam .Tarnikova ul 10 i blizu Stadiona) Stanovanje v pritličju vile na Ope-.i.arski cesti, 3 sobe, kti ainja, kopalnica, vrt, za /00 din oddam s 1. novembrom Poizvedbe: v radbeni pisarni. Cesta ■9 oktobra 2-1. 28964-21 Dvosob. stanovanje ,oncno, s kabinetom in kopalnico v visokem pri tličju in enosobno, klet no stanovanje v novi hiši v Velikovškcvi ulici takoj oddam. 28970-21 Več dvosobnih stanovanj s kabinetom in vsemi pritiklinami in enosobnih, od dam v mesecu decembru. Cihlar, Tyrševa c. 69- 29148-21 Dvosob. stanovanje kabinet in pritikline oddam Podrožnik, Levčeva 44. — Poizve se. Rožna dolina, Cesta XV. 9. 29036-21 Stanovanje 2 sobi, kuhinja, kabinet pritikline, vrt, takoj zelo ugodno oddam mirni stranki. Naslov v vseh oosl. Jutra. 29092-21 Trisobno stanovanje s kabinetom, kopalnico in teraso, sončno, v I. nadstr., oddan, z nov Naslov v vseh posl. Jutra. 29094 21 Za 1. november oddam v I. nadstr. dvo sobno maniše stanovanje drž. uslužbencu (2—3 osebe). Ljubljana, Tyrševa cesti 12-.-, cvciišrt 2S 043-21 Dvosob. stanovanje z dvema kabinetoma, kopalnico in balkonom v novi hiši oddam s 1. decembrom za 750.— mesečno. Vprašati Podmilščakova 14/11. levo. 29000-21 Dvosob. stanovanje s kuhinjo in vsemi pritiklinami, oddam. Tovarniška ulica 27. 28986-21 Enodružinsko hišico stirlsobno podkleteno z epim vrtom in sadnim drevjem dam v najem s l. decembrom. Predjamska 4. 28993-21 Trisobno stanovanje s pritiklinami, v centru oddam s 1. februarjem. Naslov v vseb posl Jutra. 29086-21 Trisobno stanovanje komfortno, oddam v bližini nove bežigrajske šole 1. novembra Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29127-21 Vilo ali večje stanovanje primerno za pisarne z eno veliko sejno dvorano išče komerciialna družba v sredini mesta Ponudbe na ogl. odd Jutra pod Šifro »Komercijai«. 28833-21a Stanovanje sobe in kuhinje za 1 november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ši-.10 »Plačnik«. 28941-21a Enosob. stanovanje komfortno z garažo po možnosti s kopalnico v centru ali bližini išče stranka dveh oseb za takoj ali december. Po nudbe na ogl odd. Ju tra pod »Trgovec 13«. 28924-21a Samostojen gospod išče komfortno stanovanje dveh sob s pritiklinami za 1. december. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Komfortne ._28873-21a Stanovanje veliko enosobno ali manjše dvosobno iščem za 1. december blizu centra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Solnčno«. 29128-21» Dijaike sobe Sobico išče gospod v mestu ali aližji okolici. 'oat-be 2 na.edl.o cen o|..l odd. Ji tra pod »Foolat. Dijak samo iz boljše hiše, se sprejme Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 81-iro »Strogi nadzor«. 28940-22 Dva dijaka sprejmem v lepo svetlo sobo z dobro hrano po 500 din mesečno. Kopal niča Strossmaverjeva 4, I nadstr., desno. Nasproti Poljanske gimna zije. 29075-22 Dva dijaka sprejmem v lepo sobo z vso oskrbo. Cesta 29. oktobra št. 9, pritličje, desno, vrata X. 29110-22 Opremljeno sobo solnčno, za dve osebi oddam takoj Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28856-23 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom, oddam, šmartmska c. 10. 28837-23 Sobo opremljeno ali prazno, — solnčno in zračno, oddam v najem 1. novembra. — Vprašati: Ambrožev trg 3, I. n., levo. 28882 23 Sostanovalca z vso oskrbo vzame bančni uradnik v lepo sončno sobo s pos vho dom. Krojaška 5-1. 28573 23 Dve sobi s posebnim vhodom, v sredini mesta, primerni za pisarno, oddam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Takoj 2852«. 28938 23 Sobo epo. zračno, poceni od. dam starejši gospodični v Ro2ni dolini. Cesta 15 st. 24. 28982-23 Opremljeno sobo takoj oddam 1 do 2 oee bama. Stari trg 17-1., levo. 28989-23 Gospa vdova bi sprejela boljšega gospoda na deželi v vso oskrbo. Naslov v vseh posl. Jutra. 28894-23 Soba v bližini kolodvora in Tabora se odda. Friškovec 4. 29012-23 Sostanovalca sprejmem z vso oskrbo ali brez. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28996-23 Enosob. stanovanje oddam v podpritličju za december. Jamikova 3. pri Stadionu. 29001-23 Sobo s posebnim vhodom ta koj oddam v Hrenovi ul it 18. 28974 23 Prazno sobo oddam solidnemu gospodu ali za pisarno ali zastopstvo. Sv. Petra c. 27/1. 28965-23 Lepo sobo prazno ali opremljeno oddam gospodu. Pleteršnikova 28. 28969-23 Kabinet svetel, prazen na stopnišču sredi mesta za 100 din oddam. Ogled od 12 do 14. Pripravno za čez dan odsotno žensko Naslov v vseh posloval. Jutra. 29003 23 Lepo sobo opremljeoo »li prazno, prvo nadstropje, takoi oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29117-23 Prazno sobo s posebnim vhodom takoj oddam. Tyrševa 15, 1. (Evropa). 29139-23 Opremljeno sobo s klavirjem, posebnim vhodom in uporabo kopalnice, oddam 1. XI. Streliška ul. 33. II. nadstr. 29198-23 Opremljeno sobo solnčno v vili blizu Tabora, oddam stalnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29141-23 Sobo v centru, lepo opremljeno, s posebnim vhode m. s souporabo kopalnice oddam s 1. novembrom ali pozneje boljšemu go spodu Naslov v vseh po sloval. Jutra. 29056 23 Sobo z 2 posteljama in vso oskrbo oddam Naslov v vseh posl. Jutra. Sobo oddam. Podmilščakova 34-1. 29142 23 Elegantno sobo opremljeno, z vhodom s stopnišča, v centru, išče boljši gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mirna«. 28897 23a Opremljeno sobo s posebnim vhodom ln e souporabo kopalnice tšče soliden gospod v bližini gorenjskega kolodvora s 1. novembrom Ponudbe pod it. »934« na ogl odd. Jutra. 28934-23a z ali brez o.-.-.ue Išče za 15. novemoer ves dan odsotna gospodična v strogem centru. Naslov lia >- .-ni 1 v.dei. «*u-pod »Mirna 15«. 28909 23a Opremljeno sobico solnčno, suho, pritlično, event. do prvega nadstropja išče starejša bivša uradnica za 15. november v centru mesta. Plačam dobro in točno. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalna solidna »tranka«. 29189 23a Sobo po možnosti s souporabo kopalnice iščem za 1. november. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »L'radnik 19«. 2S905-23a Opremljeno sobo 3 posebnim vhodom, — sna_no, iiče drž urad nik za november. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skromen, so-iden«. 2S934-23a Opremljeno sebo s posebnim vhodom, za tri štiri dni tedensko i&em. Ponudbe na ogl. raci Jutra ped sPop-it-nikc. 2£S82-23a Garsoniero ali prazno sobo išče uradn:k za 15. november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V mestu«. 29039 23a Prazno prijazno sobico s postrežbo event. hrano pri boljši rodh:ni išče uradn:ca Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2901 l-25a Pr»7no sobo iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutr3 pod šifro »Zanesljiva točna«. 29190-23a Ak?fVmik :šče mirno solnčno sobo. Ponudbe 7 navedbo cene na ogl. odd Jutra pod šifro »Redno plačam«. 29104-23a krfe^ OKAM* nazilo a rdravilnib teliši. Čudovit usper. pri ranab. .jpeklinan. jžuliennh (vol-ku>. turih vnetjih itd., ta neeo aoienčkov pn kotnem enet'u zpuščanb Krastah oa temenu, ti rai-pokanc prsne aradavice. (javni tal.>tta letiarna Mi. I Oblak. sl Vid nad Liub Uaoo. «87 40 ) t Kislo zelje, repo n sarmo prvovrstna m .•sako množino p< Kon kurenčni ceni dobavlja Homan. Ljubljana Sv. petra c. 81 tel 3539 299-33 Pozor pletilje in šivilje! Izdelujemo gumbe, tambu- rira.-no in kosmatimo vsakovrstno blago. »Mela«, Ljubljana, Tjrševa 20. 29125-30 Lepo sebo s posebnim vhodom i-čem za 1. november. Pi rmene ponudbe na odd Jutra pod »1. november«. 29095-23a Oprrml^pno sebo ■ščem. po možnosti s kia virjem Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »7m-rno«. 28900 233 Fo^rte? ?r>r'T trimesečna, ostre dlake. ^ rodovn kom ugodno na-prodai Ogledati v nedeljo 29. t. m. Hotel Metropol, vratar. 2S829 27 P??r konj ^esfetnih ugodno prodam Vprašajte na Vrh niki, Stara cesta 6. 22316-27 Dva pava samca, eno leto stara poceni proda Vidmar. Sv. Jakoba trg 5 ali Stična 94. 28868-27 Ugodna prilika! Do. pela sa sveža .cp3 štajerska jabolka. Irgo vina Oblak Ivan. Giin-:ka ul 3. 28375-34 yU>)> »Z"upnost« D/ign te pismo. Pr čaku'em odgovor. 29062-24 Gospod 35 let. nesrečen v zakonu, želi znanja s slično go.po ali vdovo. — Po.mdbe ta ogl. odd Jutra po i šifio »'! iha uteha« . 29055-24 I opa mlada dama želi znanja s starejšm dobro i tuir^nim inteligentom, ki bi ji gmotno pomagal. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marta«. 28896-24 Urrdnik 32 let, srednje postave, lepc-ga, mirnega zna aja '"?]) spoznati gosprdlč-no prikupne zunanjosti. Dopise na ogl odd. Jutra pod «Novo živiienje« 28919 24 Vdova srednjih ie; išče znanja z boljšim s'arejšim gospodom D-plse na cgl. odd. Jutra pod »Daber prijatelj«. 2S977 24 »Življenje« prosim 5. novembra ob 13. uri pred dramo 29023 24 Lepe bernbardmce 333 amce. prodam Alojz Sprejmi pozdrave, ostanem Pufko. mesar v Gora1! Radgoni. 28304-27 Foksterierje resaste, mlade, trobarvne. prod.-m. Dr. Penko Fran, Kranjska gora. 29197-27 Pisalni stroj -Remingtono rablien šiva! ni stroj in registrirna bla-rajna naprodaj. »Torpedo«, Miklošičeva 18. 2P907-29 PietiJne stroje ,-sakovrstnih številk in nekaj rabljenih šivalnih strojev kupim. Ponud be na ogl odd. Jutra pod »Piačanru 28800 29 Gumbnico .er stroj za šivanje gum bov v brezhibnem sta nju kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod ši iro »Dva stroja« 2S862-29 Šivalni stroji Phoenix, Veritas, Viktoria, šivajo naprej, nazaj, vežejo in krpajo. — Na ugodne obroke. Stare stroje vzamemo v račun. Nova trgovina, Tyrševa 36, nasproti G?sp .»Janke zve-ie 29051-29 Tkalne strojo kupim Naslov v vseh posl. Jutra. 28849-29 Pfaff šivalni stroj več Singerjevih, Diirkopp, Adler in drugi novi in rabljeni, prav poceni naprodaj pri »Promet«, nasproti križanske cerkve. 29030-29 ANKER šivalne stroje tudi druge znamke ter rabljene krojaške, čev-'jarske od 300 din naprej prodaja TRIGLAV, Resljeva 16 29015-29 Šivalni stroj dobro ohranjen, pogrezljiv, in nekaj pohištva prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29118-29 Stroj za tamburiranje prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29126-29 Ključavničarji! 1 Spindelprešo, vreteno 50 mm, netto teže 300 kg proda za 2 tretjin-sko ceno Ludvik Ileršič Ljubljana, Rimska 13. 29C57 29 Frikcijsko prešo od 100 do 110 mm debeline vretena. s pritiskom 25 do 30 000 ka kupimo Brača Fišer, Bp "ka Topola. 29061-29 Mariboru, javi se čim prej. 29153-24 Iščem damo visoke postave, inteligentno radi iskrenega prijateljstva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Amigo«. 29168-24 Damo željno življenja želi sdo-znati gospod sredniib let, v zakonu nesrečen. Tajnost strogo Z3ian-,čena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Življenje«. 28195-24 Gospodična lastnica hiše stara 35 let dobra in varčna go spodinja se želi poro .iti z gospodom ki ima stal no zapjsiitev ali s prid nim obrtnikom. Resne ponudoe na ogl. odd Jutra pod »Gorenj kas 28845-25 Ženitve in možitve boljših krogov posredujemo najvestnejše in u-spesno. Prvovrstne rodbinske zveze v meščanskih, trgovskih, uradniških, posestniških in v oficirskih krogih Veliko oilijnih gospodov in nam. Informativne prospekte razpošiljamo pro ti prednakazilu 10 din v znamkah. mamkah — diskretno: EE/.OB, Zagreb, po*=ta 3 28930-25 Trgovec srednjih let ugieden in po.ten, z večjim imetjem želi znanja z zdravo dobrosrčno gospodično ali vdovo z vejjim kapitalom, staro do 38 let. Preanost Primorke. Resne ponud. s točnim naUovom na ogl. oddel. Jutra pod »Sposobna go -podinja«. 28S93 25 Samotar brezposeln, brez doma. z nekaj gotovine, nesrečen v življenju želi tem potom spoznati primerno damo od 35 do 45 let sta ro, s svojo hišo ali neobremenjenim posestvom za skupno gospodinjstvo Cenj. ponudbe na ogl. -''d. Jutra pod »45 tisoč 3« 29079-25 Hotelski strokovnjak išče starejšo gospodično ali ločenko z nekaj kapitala za prevzem večjega hotela. Po znejša ženitev ni izključena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Mariboru pod »Inteligenten«. 28902-25 321etna kuharica edne zunanjosti, z nekaj lastnimi prinranki, išče primernega in treznega moža v stalni služ bi. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Dobra in poštena«. 28778-25 Poročil bi gospodično, staro do 25 let, katera ima veselje do gostilne in ima nekaj gotovine. Ponudbe s sliko na po družnico Jutra v Mariboru pod »Vigrcd 1940«. 28904-25 Cevlj jar 35 leten, žeh znanja s temno, do 26 let staro, pošteno in dobro gospodinio z balo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Na deželi«. ___29123-25 Katera gospodična ali vdova, ki im.i trgovino, gostilno ali šivilja bi poročila dobrega fanta z ne-kai gotovine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Osamljen«. 29116-25 Gospod srednje postave, 30 leten, zeli poznati radi duševnega razvedrila mlado resno gospodično. ženitev ni izključena. Diskrecija častna stvar. Neanonimne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zrcalo«. ____29122-25 251etna inteligentna lepa vdova z detetom, izvrstna gospodinja ibfe plemenitega ln naobraženega moža, stalno nameščenega. Ponudbe na ogl. orid. Jutra pod »Dober očka«. 28779 2i .»SKKiRAJTE V »JUTRU« 1 Znani SALVAT ČAJ proti žolčnim kamenom tn boleznim žoičnega mehurja se i dobi pn glavnem zastopniku Lekarna pri Sv. Ivanu. Zagreb, Raptol 17. — Zastonj pošljemo prospekte o zdravljenju. O. (.S bt. 27870-1936 Rn 3487 Prazmvemi loterijski igralci ProdaiaSsi srečk opisujejo kupce — Za In proti številki 13 — Srečke na ime dimnikarjev in poštarjev V vseh dobah se praznoverje udejstvuje kot zvest spremljevalec vsake borbe s srečo. Borbe za srečo so različne in tako bi lahko rekli Ha ima tudi praznoverje svoje posebne načine in sisteme. Pri loteriji se praznoverje seveda najbolj ok epa številk, izraža pa se tudi na razne druge načine po individualnosti loterijskih igralcev. Mnogi ljudje imajo sploh za osnovo in gonilno si-lo svojega življenja praznoverje. Zdaj ob začetku 39. kola državne razredne loterije so poročevalci listov naprosili beograjske kolektorjc, naj povedo iz prakse nekaj o praznoverju svojih klientov. Nekateri so se povabilu odzvali in vedo povedati marsikaj zanimivega. — Lastnik velike kolekture, ki jc postal že nekakšen filozof v svojem poklicu, je pripovedoval: — Že kakih 20 let sem kolektor in lahko vam rečem, da statistika praznoverja od leta do leta narašča. Ali jc to naraščanje v 2vezi z dvigom kulturnega življenja, ki ima vedno večje potrebe, ne morem z gotovostjo trditi. To mojem mnenju se praznoverje oklepa človeka že ou pamtivekov in se na najrazličnejše načine v zvezi z dnevnimi do godki, s hotenjem in željami udejstvuje. Lahko pa rečem, da danes že ni več kupca srečk brez praznoverja. On: dan je starejši gospod zahteval tri srečke, katerih zadnje številke bi dale skupaj vsoto 13, drugi jc spet izbral srečke, ki dajo s svojimi zadnjimi številkami številko, v kateri ni enojke in tudi ne trojke. Ta se pač boji vsake kombinacije, ki hi lahko dala zanj nesrečno številko 13. Neka gospa jc kupila četrtinko, a srečke ni hotela vzeti v roke, češ da-sreča nikdar ne pride direktno. Srečko sem ji moral dati v kuverto, na katero sem napisa! njeno številko. Mnogi kupujejo srečko na ime svojega psa, svoje mačke, svojega konja, še rajš' pa na ime dimnikarja ali pismonoše. Neka žena mi je nedavno telefonirala: — Prosim vas, srečko ki jo imate zdaj v tem trenutku na vrhu kupa, rezervirajte za mene. V kakih 20 minutah pridem po-nio. Prosim vas, na vsak način samo prvo srečko na vrhu. Kake druge ne vzamem. Storil sem po njeni želji in že je prihitela po srečko s taksijem. Preden jo je vzela in plačala, si je sumljivo ogledovala mizo in ko je videla na njej velik kup še nerazme-tanih srečk, je bila pomirjena. Neki upokojenec, ki je moj stalni odjemalec, nc pride nikdar sam po srečke. S seboj pripelje vsa- kokrat kakega otroka, ki ga je na ulici najel in plačal s sladkorčki. da zanj izbere srečko. Pri meni kupuje mož srečke žc kakih^ pet let in že nekajkrat je zadel. Prepričan Jc. da so mu pri tem pomagali otroci, ki jih tudi med iskanjem srečk gosti s sladkorčki in čokolado Pred zadnjim žrebanjem pa sem se čudil nekemu dimnikarju, k; je kakih desetkrat prišel po srečke. Ko jc videl, da se mu čudim, mi je povedal, da kupuje srečke za stranke, pri katerih ometa štedilnike in peči. V neki drugi kolekturi so pripovedovali, da je bil največji promet 13. t. m., ko jc bil povrh še petek. Tja so sc zatekali pač oni številni srečolovci, ki pripisujejo veliko srečo pri mnogih drugih osovraženi številki 13 in ravno tako osovraženemu petki«. Poslovanje ie včasih otežkočeno. ker so zelje kupcev najrazličnejše. Eni zahtevajo srečko z datumom svojega rojstva drugi z datumom kakega srečnega dne v svojem življenju, tretji iščejo v srečki številke, ki t jih^ je imei konj, zmagovalec zadnje dirke j Kola jahačev, potem pridejo z imeni raznih srečnih ljudi: filmskih zvezdnikov, popularnih gledaliških igralcev, velikih državnikov itd. Imena imajo nap^ana na listku, pod vsako črko imena pa je številka, ki odgovarja vrstnemu redu črke v abecedi Zda i pa išči srečko, da bo ustreza praznoverne mu kupcu. Tudi z onimi kupci ni lahko, ki prineso dojenčke, da jim s kupa potegnejo srečno srečko. Zaradi kupčije pa človek marsikaj potrpi, s praznoverjem pa itak morajo računati vsi kolektorji. j Tudi svetniki imajo svoj delež pri lote- ' riji. Ko se ljudem prikazujejo v sanjah, j povedo včasih tudi kako številko in potem' j mora pač kolektor iskati srečko, ki odgovar ja svetnikovi številki. Neka stara gospa je v sanjah videla sv. Antona, ki jc trikrat po vrsti zaklical: Sto tisoč! Gospa ki je dobra odjemalka, je seveda takoj prihitela v kolekturo ter zahtevala, naj ji takoj nabavimo srečko s številko 100.000 Ker take srečke v kolekturi ni bilo, so jo iskali pri drugih kolekturah. Naposled so srečko dobili iz Novega Sada. Kolektura ki je imela v petek 13 .t. m. rekorden promet ima zdaj vse srečke s številko 13 spredaj ali zadaj na posebnem kupu, da lahko naglo postreže vsem prijateljem trinajstice. Kolekture upoštevajo sploh vse praznoverne sisteme ter po njih sortirajo srečke, da pri prodaji ni tolike zamude. — tg Državna razredna loterija SREČKE II. RAZREDA 39. KOLA SO DOSPELE. Žrebanje bo dne 10. novembra. Kdor še nima srečk za 39. kolo, si jih lahko nabavi v poljubnih serijah v kolekturi »VRELEC SREČE«. Upam, da bo tudi Vam sreča naklonila v domači kolekturi »VRELEC SREČE« kak večji dobitek, ali morda premijo 1,000.000, ali pa celo 2,000.000 dinarjev. Številni veliki dobitki, ki so bili izplačani na kupljene srečke v domači kolekturi »VRELEC SREČE«, so Vam dokaz, da pot do Vaše sreče ni daleč. VRELEC SREČI ift ALOJZIJ PLANINŠEK Ljubljana — Beethovnova ulica 14. vzamemo v službo. Togoj jo solidno teoretično in praktično znanje. Prednost imajo oni, kl so izobraženi tudi v kino-stroki in so vajeni dela na stružnici. Mesečna plača od Din 1500.— naprej po dogovoru. Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot novo salo Jo pustite redne Scemlčno čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 -almca — Svetlolikalnia ♦ : Celtiloidm ščit pri vratnih kljukah vam prihrani večkratno pleskanje. Vrata bodo vedno čista. Dobavlja jih SEMEM1Č V. Privoz 13 Ljubljana Tel. 36-92 Celuloid je na zalogi v vseh barvah. Sprejmejo se dobri akviziterji. v i .................... dr. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva c. 7. ™ ............................................................................................................ Na.1 je bila čebelarska letina ugodna ali ne, vendar hoče čebelar iztisniti od čebel nekaj medu, da ga bo imel vsaj za domačo uporabo. Tako sem naletel na čebelarja, ki je čebele zažveplal. da je prišel do rn.edu. Pouč i sem ga, naj tega nikar ne dela, saj se mu mora pač živali-ea smikti, ko se je celo leto trudila, delala in iskala med, za plačilo pa jo čebelar neusmiljeno pokonča. Saj je vendar tudi škoda čebelic, ker mu še služijo, in &em mu tudi pokazal, kako naj stori v bodoče, da si prihrani čebele. Ker je med preprostimi čebelarji gotovo še več takih, menda ne bo odveč, če tudi na tem mestu nasvetujemo, kako ohran mo čebele, ne da bi jih zažveplali. čebelarju, ki ima umetne panje, pač ne bo pr šlo na misel žveplati čebele. Je tudi pri takih panj h delo precej enostavno. Nekaj drugega je pri kranjičih, kjer se satniki trdo drže pokrovov ali gornje stranice panjev in jih ne moremo poljubno premikati. Pri kranjičih ravnamo torej na sledeči način: Odvzemanje medu opravljamo najlepše ob oblačnem, meglenem toda toplem dnevu, ali v jutrnjih urah, dokler še ne sije toplo sobice, ah pa proti večeru. Na primeren prostor blizu čebelnjaka postavim mizo. na katero prinesem panj, kateremu hočemo odvzeti med. in pa panj, ki ima manj čebel in bi mu jih rad dodal. Panju plemenjaku. ki ga bom prezimil, od vzamem zadnji pokrov ali vratca, ravno tako odvzamem zadnji pokrov drugemu panju, katerega čebele hočem s prvim panjem združiti, ga obrnem polagoma narobe, tako da leži na mizi zgornja deska panja, spodnje dno panja pa navzgor. Dno panja polagoma in previdno, da preveč ne razburim čebel, privzdignem in cdstran-m. čebele, ki bi se držale dna. s puranovim perjem lepo otresem v prvi panj. čebele pustim nekaj minut, da se napjjejo medu. nato tolkljam po zadnji strani s kakim trd'm predmetom, čebele, vznemirjene in nasičene z medom, prično hiteti v prvi panj. Pri tem je treba čebelarju skrbno paziti in poiskati matico, ki io odvzame. V kratkem času zlezejo vse čebele v nastavljeni panj. Nato pričnem izrezavati s čebelarskim nožem sat za. satom, če se satja drži še kaj čebelic, jih s peresom otresem v panj. Satje polagam v pripravljeno posodo, ki naj bo pokrita, erila itd nud) do .,1'ianaiio nizkih cenafc NOVOST! Cenj. gospodom naznanjam, da sem otvoril na Tyrševi cesti St. 15 poleg kavarno Evrope higifemčno ln moderno urejen brivski salon za gospodo. — Postrežba točna, cene zmerne. — Za cenj. obisk se vljudno priporoča KNOL RUDOLF i—— Kokošje perje, nečiščeno kg din 5, razpošilja po povzetju Viljem Abt, eksport Maribor. Najmanjša količina 15 kg ZAHVALA IMMMMM Potrti v žalosti zaradi izgube našega nenadomestljivega sina in brata, gospoda dr. Bogomira Ska&emeta profesorja in novinarja ter rez. poročnika izrekamo vsem, ki so sočustvovali z nami, prisrčno zahvalo. Zahvaljujemo se vsem, ki so od blizu in daleč spremili pokojnika na poti do njegovega preranega groba, zlasti pa Udruženju rezervnih oficirjev, vojaški upravi in vojaški godbi za spremstvo, gg. novinarjem za nepozabne vrstice v časopisih, vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov ter vsem, ki so nam poslali neštete izraze sožalja. Hvala tudi dragi tetki ge. Skabemetovi, ki je dala pokojniku poslednji dom v svojem družinskem grobu. Bog Vam plačaj! CELJE, dne 27. oktobra 1939. ŽALUJOČI OSTALI JIRILINETS?.' MOŠKI kl trpe na spolni slabosti, naj poskusijo preparat »VIRILINETS« škatlica z 20 tabletami 64 din, z 40 tabletami 97 din, s 100 tabletami 203 din. Dobiva se v lekarnah. Generalno zastopstvo LEKARNA S. MITTELBACH, Zagreb, jelačičev trg 2 Reg. sp. br. 265-39. Potrti od neizmerne žalosti sporočamo v svojem in v imenu odsotne sestre Josipine por. Mufich, da je naš preljubi brat, soprog, svak in stric, gospod obroke Ivan Legat LJUBLJANA Prešernova ulica 44 MARIBOR Vetrinjska ulica 30 SCHHEIDEft 2AGBEB, NIKOMČEVA in d s p e ta o % na sa ogla.« V »JUT3U« - U-. i \ m glavni univerzitetni arhivar, rez. vojni činovnik UL kJL danes ob 11. uri dopoldne umrl po dolgi in težki bolezni, v 45. letu starosti. Z neomejeno osebno in srčno dobroto nas je vezal v srečnem rodbinskem krogu. Zapustil nas je v globoki tugi, ki jo bomo težko prenašali. Pogreb blagopokojnika bo v ponedeljek 30. oktobra 1939 ob 4. uri popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga bomo položili k večnemu počitku v rodbinski grob. V LJUBLJANI, dne 28. oktobra 1939. Tončka Bevc, soproga Ing. Ladislav Bevc, brat Josip Bevc, brat Rodbine: Bevc, Gorenc, Lužar, Mufich, Sket, Bogi in Sest ; y v-V f ;. M. B KAN 11 SC %iatih siss«*eIo t h man »Zaskrbelo me je, pa sem po telefonu vprašal pri Ravenni,« je kratko poročal Martin. »Gospodična Durante, ki je bila pri aparai.u, mi je rekla, da ste najbrže pri .Danteju' — « »Kakopak — ženske!« je zastokal Luigi Ravenna. »Zdrevil sem semkaj in razbil šipe v hišnih vratih,« je Martin nadaljeval. »Ko je potem Gonelli zapustil to sobo, sem takoj poizkusil nastaviti kombinacijsko ključavnico — « »To je bil torej tisti kovinski šum, ki sem ga slišal!« je zastokal Ravenna. Rvder je stopil k njemu. »Kje sta Leslie Carton in Gonelli?« je vprašal. »Povedem vas k njima, a samo z enim pogojem.« »Namreč?« »Da me potem izpustite.« »O tem seveda ne more biti govora!« je zaklical Marlin še preden je gospodar utegnil odgovoriti. Jadrno je zvezal Ravenno z isto vrvjo, ki jo je bil pravkar odmotal z Ryderja, nato pa kratko ukazal: »Stopaj!« Ravennove oči so zletele proti Charlesu, kakor bi ga prosile usmiljenja, ko je pa videl, da se mladi človek ne da ganiti, je globoko vzdihnil in krenil naprej. Zunaj je bila črna noč, le električna žepna svetilka, ki jo je bil Martin izvlekel in prižgal, je s svojim svetlobnim stožcem rezala temo. Pred kletnimi vrati se je Ravenna ustavil — in komaj jih je komorni sluga odprl, je Italijan na vse grlo zarjovel v svoji materinščini: »Nevarnost, Gonelli — spravi dekle, kamor veš!« Spodaj je luč takoj ugasnila. Ryder je pahnil liavenno v stran, vzel Martinu svetilko iz roke in mu kriknil: >Pazi na debeluha!« Z dolgimi skoki ie planil po stopnicah, a pri tem se je nekajkrat spotaknil ob sode in zaboje, tako da je Gonelli za časa utegnil odpreti vrata na reko in pahniti Lesliejo Carton v pripravljeni čoln. Ko je Charles pritekel do vodnih vrat, ga je zagledal v svitu svoje žarnice: stal je v čolnu pokonci in pravkar odrival. »Takoj se vrnite!« mu je zaklical. Ker ni bilo podoba, da bi mislil Italijan ubogati, je Ryder ustrelil, toda svinčenka je udarila v vodo. Goneili se je sklonil in potegnil Lesliejo Carton, ki je zvezana ležala na dnu čolna, kvišku, tako da jo je držal pred seboj kakor ščit — Charles torei ni smel več streljati, ako je ni hotel spravili v nevarnost Tok East-Riverja je bil medtem zgrabil čoln in ga je odnašal vse dalje in dalje. Ryder se je na glavo vrgel v vodo — in ker sta ga svetilka in pištola, ki ju je še vedno držal v rokah, ovirali pri plavanju, ju je izpustil. Goreča svetilka se je potopila in še dolgo časa medlo sijala pod vodo. Z naglimi sunki se je Charles poganjal za čolnom. Ko je bil le še nekaj sežnjev od njega, je Gonelli spustil Lesliejo nazaj v čoln ter pomeril na Ryderja in ustrelil — svinčenka je tik pred Charlesom udarila v vodo. Spet je počilo — tudi ta strel je zgrešil cilj, ker se je bila Leslie vzravnala in se začela nalašč metati sem ter tja, tako da se je čoln nenehoma zibal in Gonelli ni mogel meriti. Dvakrat je udaril po nji, a Leslie se ni dala ugnati; nadalinja dva strela sta bila spet zaman, in šele tretji je zadel Ryderja v prste na levi roki, ko je zgrabil čoln za rob. Vkljub skeleči bolečini Charles ni izpustil čolna, ampak se je za-vihtil vanj, in njegova desna noga je pogodila Gonellija s tolikšno močio, da je padel. Preden se je utegnil pobrati, je Rvder že ležal na njem, ga zgrabil z desnico za grlo in tako silovito udaril z njegovo glavo ob deske, da ie izgubil zavest. Ko se je Charles ozrl. je zagledal Lesliejo, ki je s krvavim obrazom pokonci sedela na dnu čolna. Čeprav ni mogel rabiti levice, jo je hitro rešil obliža, ki ji je lepel na ustih, in ji nato z žepnim nožem prerezal vezi. »Primi za vesla,« ji je velel; »vrniti se morava, kajti Martin ima Ravenno uietega.« »Ali ne bi rajši veslala do vlačilca, ki je zasidran tamle spredaj?« je boječe vprašala. »Ne, ne — stori, kar ti pravim!« Ta čas, ko se je upirala v vesla, je pobral pištolo, ki je bila padla Gonelliju iz roke, in zlezel k njemu. Ker je bil Italijan še nezavesten, je sedel k Leslieji ter prijel z desnico za eno izmed vesel, da je mogla z drugim oberoč veslati in sta hitreje napredovala proti toku. »Kaj je s tvojo levico?« je vprašala. »Nič hudega,« je odvrnil. Ko je čoln trčil ob odprtino kleti, je Gonelli mahoma sedel pokonci — Ryder je pomeril nanj s pištolo, toda Italijan je klavrno izpregovoril: »Usmilite se, gospod — vsemogočni Bog mi je priča, da sem usmrtil Dorrito Innis samo zato, ker me je ta debeli prasec prisilil.« V kleti je gorela luč, in Martin jima je pritekel naproti. »Vse v redu?« je vprašal Ryder. »Kje je Ravenna?« »Evo me!« je zaklical Italijanov debeli bas iz ozadja. Martin je zvezal Gonelliju roke na hrbtu in ga postavil k Ravenni. »Siromak,« je dejal Ravenna, »vidim, da te je vražji dečko neusmiljeno zdelal.« »Prihrani si lepe besede,« je Gonelli odvrnil; »mene ne premotiš več — to pot povem vse.« »Drugega nisem pričakoval,« je odgovoril Ravenna, »saj vem, da je nehvaležnost plačilo sveta.« Pričetkom leta 1910 oddamo v večleten najem povečano in preurejeno 1 II tovarniško restavracijo na Jesenicah. Le seriozni interesenti naj se z lastnoročnim življenjepisom (ob navedbi družinskih in premoženjskih razmer, strokovnih izpričeval in znanja jezikov) obrnejo na naslov t Kranjska industrijska družba, Jesenice-Fužine, ki jim bo nato poslala razpis s podrobnimi pogoji. |! se?,- r-i ---' Porabniki! Zahtevajte izrecno odlične žepne svetilke, žarnice, baterije, di | name in reflektorje! Glav. zastopstvo KimOLF PRPiC. Zagreb VRHOVČEVA ULICA 13 Zahtevajte brezplačen cenik in prospekt! PEEKO ŠTIRI MILIJONE GRITZMEE šivalnih strojev JE V UPORABI .jRITZNER ŠIVALNI STROJI SE DOBIJO V VSEH BOLJŠIH TRGOVINAH S ŠIVALNI Ml' STROJI GENERALNO ZASTOPSTVO ZA IUGOSLAVIJO EM. FISCHER, ZAGREB, Palmotičeva 82 Veletrgovina dvokoles motociklov in šivalnih strojev Bretp/acen pouk 1A Čl J A d d., Zagreb. Jukičeva ul. L2. f Tragično je preminul v službi 27. oktobra uč. pilot, lovec FRANC ERJAVEC v Nišu. Zemeljski ostanki se prepeljejo v domačo grudo. Pogreb pokojnika bo v torek 31. oktobra iz hiše žalosti v Vižmarjih. Prosimo tihega sožalja Globoko žalujoči ostali je novi model ARDIE S 125 ccm motorno kolo, ki je pravkai lospelo na glavno zastopstvo ARDIE in HOREX motorjev, tvrdk< i Župffn mesta Ljubljane naznanja, da je 27. oktobra t. 1. umrl član mestnega sveta ljubljanskega gospod „ i, V«' £*•>• K TNIK Kjer se dobijo tudi 200 in 250 ccm APDIE in 350 ccm HORE.\ motorji modela 1940 Tudi ima tvrdka veliko zalogo najrazličnejših j malo rabljenih in dobro ohranjenih motornih koles od 9» do 50" I ccm po jako nizkih cenah pioti takojšnjemu plačilu. V zimskih mesecih izvršuje tvrdka v lastni delavnici po najugofl nejših cenah generalne preglede in reparature vseh vrst motorni!' vozil. Na zalogi so vsi rezervni deH za ARDIE m HOREX motorji vseh tip. ''i. ZAHVALA Ob težki izgubi našega ljubljenega očeta, tasta in deda, gospoda BENEDIKTA PAVLINIČA POSESTNIKA smo prejeli toliko izrazov sočutja, da se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebna zahvala zdravniku g. dr. Slavku Grumu, dalje č. duhovščini, zastopnikom raznih društev in kor-poracij, vsem darovalcem cvetja ter vsem onim, ki so blagega pokojnika spremili na njegovi poslednji poti. ZAGORJE — SUŠAK, dne 28. oktobra 1939. bansUt šolski nadzornik v pok., odlikovan z redom sv. Save III. stopnje Za naše šolstvo zaslužnemu pokojniku ohrani Ljubljana trajen in časten spomin. Rodbini Pavlinič Koliko zavarovancev KABITAS? (32.000!!) ima Ce bi vsak zavarovanec prehs^il pst 1,300 m, bi vsi skopaj napravili pot okoli sveta J S39& Vsi, ki ste rojeni 1. 1860. 1865, 1870, 1875, 1880, 1885, 1890, 1895, 1900, 1905, 1910, 1915, 1920, 1925, 1930 (in še niste zavarovani pri KARITAS), pristopite v KARITAS najkasneje do 15. novembra 1939. Pozneje bo za vas zavarovanje __dražje! EH5SR93SES5S38EB9SBH2S3 I Fosinrtnlna i I1SIV0 Dota Starostna preskrba | 16» Ohtfms liuMiana (gj Mestni oogrebni zavod Ob bridki izgubi našega predragega papana, dedka, brata in tasta, -ospoda \ ^ ŠEFA ZDRAVNIKA DRŽ. ŽELEZNIC V POKOJU izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem za izražena sožalja in darovalcem krasnih vencev ter cvetja. Posebno zahvalo smo dolžni g. šef-zdravniku dr. Slavku Rakovcu za veliko skrb ob bolezni, g. članom Zdravniške zbornice, posebno g. predsedniku dr. Valentinu Meršolu za top!e poslovilne besede, pomočniku direktorja drž železnic g. Hojsu in ostalim članom ravnateljstva službenim tovarišem ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti k "večnemu počitku. LJUBLJANA, dne 28. oktobra 1939. ŽALUJOČE RODBINE: GEIGER — DR. R. KOBAL — VANIČ Obratovodja (W erkfuhrer) za srednje veliko TOVARNO USNJA (Na Hrvatskem) za nadziranje izdelovanja podplatov, mastnega gornjega usnja in blanka po lastnem sistemu tovarne, vsekakor pa vešč v izdelovanju vsega usnja za vojaštvo in z veliko prakso v renomiranih podjetjih SE IŠČE za takojšen nastop. — Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja, s spričevali (v originalu ali prepisih) in z navedbo zahtevkov je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Hrvaško«. POHI moderno in v slogu Stalna zaloga poništva za vsako stanovanje. Najstarejša tovarna pohištva ZALOKAF* ANTON SI. VID \ \I> LJUBLJANO ZAHVALA Vsem, ki ste se kakorkoli spomnili mkbbsst';] nase m; m v času njene bolezni in smrti — naša iskrena zahvala Posebej se še zahvaljujemo preč. g. župniku p. Kazi- I miru Zakrajšku za duhovno tolažbo in besede, ki jih je spregovoril ob grobu, ter pevcem. Kristus Kralj naj vsem stotero povrne! LJUBLJANA, dne 28. oktobra 1939. Pleste^šakovš Zahtevajte za vaše žimnice in tapecirano pohištvo žimo samo z zaščitno plombo STERILIZIRANO Zahvala r?-) ZA DRUŽNA TOVARNA zime MkMMl^, Za Izkazano sočutje ob bridki izgubi naše mame STBAZI5CC PRI KRANJU gospe MARIJE ŠIHEC, 6? i In? Naša žima je higijensko očiščena in sterilizirana na pari 115" C, ne diši, je brez maščobe m fermentov, ker je naša tovarna opremljena v to svrho 2 najmodernejšimi stroji in aparati. Odklanjajte žimo iz prepovedanih Sušmarskih obratov, ker je slabo in nehigijensko izdelana, ni dezinflcirana, vsebuje fermente in ima neprijeten duh. V njej se zaredijo molji in mrčes. Prepričajte se pred nakupom! — Naše cene so najsolidnejše:-Zato zahtevajte samo žimo z zaščitno plombo STERILIZIRANO za poklonjeno cvetje in vence, za spremstvo na zadrJ poti in za molitve izrekamo vsem našo globoko hvaležnost. Bog plačaj! Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 30. oktobra, ob 8. uri v župni cerkvi sv. Petra LJUBLJANA, dne 28. oktobra 1939. DR. MALKA in NANDI ŠIMEC > i laž K t;.. i ^ l fe 3 S u r I & 1 m I K n Ohfina '»uhlians Mestnj pogreba tavoe Za vse dokaze iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli od nenadomestljivi izgubi našega nadvse ljubljenega soproga, očema in brata, gospoda valgo MOŽINE gostilničarja in posestnika kakor za mnogobrojne poklonjene vence in cvetje, se tem potom vsem naitopicje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni gg. zdravnikom dr. Rusu, dr. Blumaucrju dr Mercunu ter ar. Krajcu za njihov trud ob težki bolezni, č. s. prednici LeopoMini, c. s. Zofiji ter ostalim sestram Leonišča za vso pomoč, preč. g. dr. Kotniku za duhovno tolažbo, č. g. župniku sv. Petra za asistenco ter končno vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 30. t. m. ob 7. uri v farni cerkvi sv. Petra. LJUBLJANA, dne 28. oktobra 1939. FRANČIŠKA ČERNE, vdova Marovt, roj. Grum, soproga; in«. IVAN MAROVT. sin; IVANKA ČERNE, sestra. baitzvinshi švlski nadzornih v pokoju in občinski svetnih mesta Ljubljane Pokopali ga bomo v nedeljo, dne 29. t. m. ob 14.30 uri iz Postejnshe ulice it. 14 na pahopališče h Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 28. ohtobra 1939. CIRIL, OLGA, VLADISLAV — otroci; NADA — snaha; JANEZEK — vnučeh s/, ?■>.:■ ' brejuje Davorin toot - izdaja za Eonzonm .Ju^^ta^o V^u - Za Narodtto u^ao d. u— Plesne vaje danes in v^ako nedeljo ob 15. uri v dvorani Delavske zbornice. u— Otvoritev plesnega zavoda »Jenko« v Kazini, edine strokovne šole za družabni ples v Ljubljani bo nepreklicno v ponedeljek 30. oktobra ob 20. uri z začetniškim tečajem za novince-dame in gospode. Ofi-cijeina otvoritev nadaljevalnega tečaja z revijo novosti »Boomps a Daisy« in »The Park Parade« bo pa v torek 31. t. m. ob 20. uri. Informacije za posebne ure in vpisovanje proti legitimiranju vsak dan od 11. do 13. in 15. do 19. ure. Dijaki-nje imajo popust. (—) Iz Celja e— Krajevna organizacija Legije koroških borcev v Celju vabi svoje člane, da se polnoštevilno udeleže službe božje' za padle in umrle tovariše, ki bo o Vseh svetih 1. novembra ob 8. zjutraj v opatijski cerkvi. Po službi božji bo žalni obred pred spomenikom padlih koroških borcev na dvorišču vojašnice kralja Petra. K žalni maši in obredu pred spomenikom je vabljeno tudi ostalo občinstvo. NEPREMOČLJIVE HUBERTUS PLAŠČE za dame in gospode din 220.—, fantovske hubertus plašče od din 120.— dalje, kakor tudi vse zimsko blago po znižanih engros cenah dobite v modni m manufakturni trgovini A. PETEK — CELJE PREŠERNOVA ULICA 21 e— Nova avtobusna zveza Celja s Savinjsko dolino. Zaradi ukinitve večernega vlaka v Savinjsko dolino uvaja »Avtobus mesta Celja« na progi Celje—Mozirje novo vožnjo in sicer z odhodom iz Celja ob 20.45 in prihodom v Mozirje ob 21.56 ter s povratkom naslednje jutro iz Mozirja ob 6.19 in prihodom v Celje ob 7.30. Avtobus obratuje vsak dan ter veljajo zanj iste vozne cene in returke kot pri dosedanjih vožnjah, ki ostanejo neizpremenjene. (—) DAME! Da boste praktično in lepo kupile vaš zimski plašč, perilo in drugo, poiščite modno trgovino GUSTI VRAČKO, CELJE. e— Promet na pokopališča. Mestni pogrebni zavod v Celju bo tudi letos pre-skrbel potrebno število avtobusov, ki bodo vozili od 31. t. m. do vštetega 2. novembra izpred celjskega kolodvora na okoliško in na mestno pokopališče. e— Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel danes zdravnik dr. Josip čerm v Prešernovi ulici. Dr. PODPEČAN IVAN zopet ordinira - Gaberje, Mariborska 15a e— Prisrčen jubilej. Letos je poteklo deset let, odkar je pričela v Celju obratovati mehanična tkalnica »Metka«. Ob tej priliki je delavstvo in nameščenstvo tovarne pr:redilo pred dnevi svojemu šefu Henriku VVembergerju prijetno presenečenje. Ko je prispel zjutraj v tovarno, so ga z godbo pričakali pred slavnostno okrašenim vhodom Ena izmed delavk je v pozdravnem govoru na kratko orisala razvoj podjetja m uspešno udejstvovanje njegovega vodje Nameščenstvo je iskreno čestitalo svojemu šefu, v tovarni zaposlena delavka pa je v imenu vsega osebja g. VVeinbergerju v spomin na ta dan izročila album iz katerega je razviden razvoj tovarne v slikah. Gosp. Weinberger se je iskreno zahvalil za veselo presenečenje in takoj odredil da bodi ta dan plačan praznik. pozneje pa je prejel še vsakdo, ki je zaposlen v podjetju, znatno denarno nagrado. Tovarna, katere notranji prostori so bil. prav tako okrašeni, je bila dva dni občinstvu na ogled. e— Novi člani mestne obč'ne. Mestni svet je na seji v petek sprejel gost hiičar-ja Antona Klajnška .posestnika Maksa Skamna in Ludvika Travnerja ter šolsko sestro Kocbekovo in trgovko Josipino šo-šterievo v članstvo mestne občine. Prošnji Friderika Lofflerja in Kurta Schulza za zagotovitev sprejema v članstvo mestne občine pa je odklonil e— Umrla je v petek v Razlagovi ulici 5 v starosti 81 let vdova po železniškem uslužbencu ga. Antonija Denisa, mati šivilje gdč. Pie Denise, in zasebnega uradn ka g. Draga Deniše. Pokojni bodi ol: jen lep spomin, svojcem naše iskrene sožalje! s.— Bolgarsko, ne belo. Tiskarski mu-hec je napravil v včerajšnji notici pod naslovom »več vagonov« pravcato zmedo. Ne gre namreč za »belo« grozdje, ampak za bolgarsko grozdje, ki je šlo te dni v večjih količinah preko meje v Nemčijo. a— Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD ter njihovim upravičenim svojcem ima danes v nedeljo zdravnik dr. Ivan Turin, Linhartova ul. 12. Nočno lekarniško službo imata v tekočem tednu Minafikova mestna lekarna pri Orlu na Glavnem trgu, tel. 25-85, ter Remsova lekarna pri sv. Roku na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25-32. a— Prva letošnja popoldanska gledališka. predstava bo danes ob 15. Uprizorijo se Kreftovi »Celjski grofje«. a— Spomenik žrtvam dela. Na pokopališču v našem malem Beogradu bo jutri ob 3. svečano odkritje spomenika žrtvam dela Strnadu, Ditmajerju in Robniku. Spomenik tragično umrlim ruškim delavcem je bil izdelan po osnutku akademskega slikarja in kiparja L. šušmelja. Denar so zbrali za spomenik delavci sami. a.— Nove prodajalne mize. Končno so vendarle postavili na trg 100 novih proda-jalnih miz, ki so bile krvavo potrebne, številne kmetice in prodajalke so morale namreč Imeti svoje blago kar na prašnih, včasih pa blatnih ter umazanih tleh, česar gotovo ni mogoče spraviti v sklad z načeli higiene. a— Svinje in koze morajo stran. S 1. novembrom t. 1., bodo morali stanovalci železniške kolonije opustiti rejo domačih živali, predvsem svinj in koz. Zaradi tega so precej prizadete rodbine naših železničarjev, ki bivajo v koloniji in ki jim je bila reja domačih živali spričo nizkih mezd precej dobrodošla. a_ pobijanje draginje. Odbor za pobijanje draginje, v katerem so zastopniki raznih stanov in poklicev, je že pričel s svojim delom. Mariborčani upajo, da se bodo že v kratkem čutile posledice koristnega delovanja omenjenega odbora, ki bo skušal dobiti čimprej evidenco o dejanskih cenah posameznih življenjskih potrebščin ter živil. a— V torek prva glasbena premiera. V torek 31. t m. bo v Narodnem gledališču prva letošnja operetna premiera. Uprizori se zabavna Beneševa opereta »Navihan-ka«. a— Predavanje o kemični vojni. V četrtek bo na studenški Ljudski univerzi predavanje o kemični vojni. Predava prof. S. M odi c, ki bo demonstriral tudi zažigal-no bombo. Nepremočljivi hubertus! in dežni plašči pri »LAMA«, Jurčičeva ulica 4. — Prost ogled. a— Krvav spopad med kaznenci. V četrtek zvečer je nastala v moški kaznilnici huda rabuka Med kaznenci, ki so bili za-posljeni z žaganjem in sekanjem drv, je bilo običajno razpoloženje. Nenadoma pa je zaradi žaljive opazke nastal konflikt V naslednjem trenutku so se kaznenci že formirali v dve skupini ter se temeljito spoprijeli.. Udeleženci rabuke so pograbili za polena in so jih zavihteli proti svojim nasprotnikom. Udarci s poleni so padali na vse strani. Na bojišču je obležal s težjimi poškodbami 361etni Gabrijel Batovi-nec, ki ima poškodbe na glavi. Batovinca so morali prepeljati v splošno bolnišnico. Ostale poškodovance, ki imajo manjše praske in poškodbe, so izlečili v kaznil-niški bolnišnici. Krvava rabuka bi nedvomno zahtevala še hujše žrtve, da niso pazniki s takojšnjim energičnim postopkom spet vzpostavili red in mir. a— Krzna rs t vo t. Semko, Tyrševa 37. Vam nudi ceneno kožuhovino in krznarske izdelke. (—) a— Predstojništvo mestne policije v Mariboru prepoveduje na osnovi čl. 3 naredbe bana dravske banovine o zaščiti javnih cest in varnosti prometa ljudi ob priliki obiska grobov na pokopališčih na Pobrež-ju na dan Vseh svetnikov med 12 in 19. uro brezpogojno vožnje za vse vrste vozil po Pobreški cesti, to je od začetka državnega mostu na Kralja Petra trgu do Mejne ulice, izvzemši mestne avtobuse. Vsa ostala vozila, namenjena na pokopališča naj vozijo po Tržaški cesti in Nasipni ulici do Pobreške ceste ter obratno. Prestopki te naredbe se bodo kaznovali po čl. 69 zakona o notranji upravi z globo 10 do 1000 din. v primeru neplačila denarne kazni v odrejenem roku pa z zaporom od 1 do 20 dni. a— Skrunild grobov so se pojavili na pobreških pokopališčih. S številnih grobnic in grobov so pokradli cvetje. Ugotovilo se je, da sta odnesla cvetje po naročilu svojega delodajalca vrtnarja Konrada R., dva vrtnarska vajenca. Vsi trije so priznali krivdo. Z Jesenic Slovenska služba božja bo danes ob 10. v Delavskem domu na Savi. Vstop vsakomur prost. s— Zvočni kino Radio predvaja danes v nedeljo ob 3. uri pop. velefilm »Potepu-šček« (Pot k slavi) s Szoke Szakalom v glavni vlogi. Med dodatki tudi Universum zvočni tednik. Sledi poljski velefilm »Junaki Sibirije«. Iz Litife i— Otroška bolezen. Med našo mladino se je razpasla nalezljiva bolezen — vodene koze. Na koži se spuste vodeni mozolji. Zdravstvena oblast je odredila, da oboleli otroci ne smejo v šolo, prav tako so pod zaporo njihovi bratje in sestre. Bolezen nj nevarna bolniki čutijo le srbenje. Odrejen je kontumac za obolele družine 10 dni. Le če ie bomo obolelih otrok puščali med zdrave, bomo vodene koze lahko zatrli. Vsako obolenje je treba prijaviti, če se bolniki prehladi jo. pa nastanejo hujše posledice. i— HarmoniKarski tečaj, v liti jski glasbeni šoli na Stavbah se bo otvoril har-monikarski tečaj. Poučeval bo priznan strokovnjak. Vodstvo bo oskrbelo tečajnikom harmonike tudi na obroke. Tečaj bo pomemben za glasbeni napredek našega kraja. V tečaju bodo poučevali tudi note in drugo teorijo. Tečaj bo otvorjen v soboto 4. novembra ob 20.15. Prijave sprejema glasbena šola. i— Pičlo obiskan živilski trg. Vsako soboto imamo pri nas pred Sokolskim domom živilski trg. Draginja je precejšnja, včasih je pri nas kai dražje, kakor na ljubljanskem trgu. Treba po bo pristojnim činiteljem nadzorovati, kaj prinesejo prodajalke na trg. Zgodilo se je že, da je neka okoličanka prinesla na trg smetano, ki ji je bil primešan kvas. Taka roba seveda ni bila užitna. Strogo tržno nadzorstvo bo lahko preprečilo take zlorabe. Iz Zagorja Starega nacionalnega delavca zadnja pot. V četrtek popoldne je številno občinstvo z zastopniki društev in korporacij spremilo starega nacionalnega borca, ka-stavskega rojaka Benedikta Pavliniča, do groba. Pogreb je bil izredno lep, kakršnega je pokojnik s svojim življenjskim delom v resnici zaslužil. Pokojni Pavlinič je včasih sam pripovedoval, kako so razni takratni vladni mogotci narodnim buditeljem, Spin-čiču, dr. Laginji in dr. Mandiču ponujali denar, da bi opustili svoja nacionalna stremljenja in zahteve. A borci so vse raa-meče ponudbe zavrnili, čeprav so sami živeti v stiski Tudi pokojnemu Pavliniču so bila dobra mesta na ponudbo, vendar nikoli ni klonil. Danes žal takih mož ni več mnogo. Zato so čisti značaji vredni toliko jvetlejšega spomina in zato bo Pavliniče vo ime ostalo zapisano v naših srcih. Iz Hrastnika h— Poslednja pot Franca Ravtarja. Truplo smrtno ponesrečenega čuvarja turbin prt steklarni, Franca Ravtarja, ki se je v nedeljo smrtno ponesrečil pri karam-bolu v Savinjski dolini, so prepeljali na njegovo stanovanje v Hrastnik, od koder se je v torek vršil lep pogreb na dolsko »kopališče. Na poslednji poti je Ravtarja spremila množica občinstva zlasti steklarjev in rokodelcev iz steklarne, v sprevodu pa je korakala tudi steklarska godba in pevci Vzajemnosti n. Na žalostni poti je godba igrala žalne koračnice. Pri odprtem grobu se je od tragično umrlega poslovil dolski župnik in eden iamed pokojnikovih tovarišev, ki se je bil v njegovi družbi udeležil usodnega izleta v Celje, štore, Liboje im Šoštanj. Pevci in godba so se po govorih oglasili pokojnemu v zadnji pozdrav, nato pa so grude zgrmele na prezgodnjo krsto komaj 401etnega moža. Pokojnik je bil zvest uslužbenec steklarne, a med prebivalstvom je bil še zlasti priljubljen kot dober harmonikar. Naj v miru počiva — hudo prizadeti vdovi in sinu, dijaiku celjske gimnazije, naše iskreno sožalje! h— Smrtna kosa. V rudarski koloniji je po dolgotrajni zahrbtni bolezni umrla 26-letna šivilja Marija Bajda. V četrtek so jo pokopali na dolskem pokopališču. Bodi ji lahka domača zemlja — preostalim naše iskreno sožalje! . h— Počastitev župana g. Karta Malovrha. Na predvečer 601etnice našega župana g. Karla Malovrha so Hrastničani pred njegovim stanovanjem na Logu priredili podoknico, katere so se udeležili pevci obeh Vzajemnosti, hrastniški in dolski gasilci, obe godbi na pihala, občinski odborniki, delavska kulturna društva in množica občinstva. Po petju, govorih in sviranju godb so se udeleženci odpravili v dvorano Delavskega doma, kjer se je vršila družabna prireditev z akademijo. Občinski odborniki so svojemu županu izročili diplomo, ki jo je z umetniškim okusom izdelal učitelj Mahkota. Drugi dan so prihajale na občino v županovo sobo čestitat razne deputacije. med njimi odposlanci učiteljstva, šolske mladine, gostilničarjev. trgovcev in občinskih uslužbencev. Iz Kranf a r— Kino Narodni dom prikazuje danes ob 4., pol 7. in pol 9. prekrasno češko filmsko dramo »Hordubalovl«._ Dr. Punce Pavel zopet redno ordinira Iz Novega mesta dr. M. ž. červinka PRIMARIJ v Novem mestu — Ljubljanska c. 15 zopet redno ordinira NOVO MESTO. Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes v nedeljo ob 15., 18. in 20.15 zvočni velefilm »Ljubezen tihotapke« (Ogenj). V torek ob 20.15 in na praznik Vseh svetih ob 18. In 20.15 bo film iz avijacije »Honolulu«. Kolorira-na predigra »Veseli pingvini«. (—) Proti izgraditvi luke Ploče Podpredsednika HSS inž. Avgusta Ko-šutiča je obiskala, ko se je mudil v Dubrovniku, posebna deputacija dubrovniških gospodarskih krogov in mu izročila spomenico proti izgradnji luke Ploče ob izlivu reke Neretve. Za izgraditev te luke se je posebno zavzemal pokojni voditelj bosanskih muslimanov dr. Spaho, kl je pre-skrbel za njo tudi velike državne investicijske kredite. Spomenica dubrovniških gospodarstvenikov smatra, da je izgraditev luke Ploče škodljiva za Dubrovnik in sploh za vse hrvatsko narodno gospodarstvo. Namesto investicij v luki Ploče, naj bi se raje spopolnilo pristanišče v Gružu, za kar so izdelani že vsi načrti. Poleg tega bi stala vsa ta dela dosti manj, kakor pa izgradnja povsem nove luke v Pločah. Inž. Košutič je obljubil Dubrovčanom. da bo posvetil njihovim težnjam v tem vprašanju posebno pažnjo. Iz življenja na dežel' RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes popoldne in zvečer ob običajnih urah grandiozni film »Gospodar Sahare« (V službi božji), a dodatek Paramountov zvočni tednik. (—) Podružnica Rdečega križa v Medvodah. Eno zadnjih nedelj je bal na osnovni šol; v Preski občni zbor krajevnega odbora RK za občino Medvode. V imenu banovin skega odbora je zborovanje otvoril in vodi njega tajnik, višji računski svetnik v p in posestnik v Svetju, Skalar. Na koncu je bil izvoljen naslednji upravni odbor: predsednik Josip Skalar, podpredsednik dr. Aleksander Horowic, ravnatelj papirnice, tajnik Dušan Sedej, uradnik tekstilne tovarne Medič & Miklavc, blagajnik Jože Bogataj, uradnik papirnice, in odborniki dr. Miroslav Cirman, Viljem Lipa, Edo Tavčar Alojz Rebolj, Franc Subic, Alojz Kržišnlk, in Iva Slovša. v nadzorni odbor pa župnik Valentin Oblak, Franc Kokal, Peter Sušteršič in Ludvik Breščak. Novi odbor je takoj začel z delom in je doslej samo v tekstilni tovarni Medič & Miklavc nabral 31 rednih in 70 podpornih članov, v papirnici v Goričanah pa 40 članov. V nedeljo 12. novembra bo odbor ob 10.30 priredil v osnovni šoli v Preski predavanje o zaščiti pred zračnimi napadi. Zadnja pot pevca Viktorja Franzota Ljubljana, 28. oktobra Naš dragi nepozabni pevec br. Viktor Franzot je danes ob 14. nastopil svojo zadnjo pot. Kakor da bi se hotelo tudi nebo posloviti od pokojnega Viktorja, se je ob času pogreba zjasnilo, posijalo je solnce in ožarilo krsto. Že mnogo pred 14. uro se je zbrala pred mrliško vežo splošne bolnišnice velika množica, da spremi pokojnega Franzota na zadnji poti. Po opravljenih molitvah sta združena pevska zbora viškega Sokola in viške »Edinosti«, pod vodstvom pevovodje br. Albina Lajovca zapela več-nolepo »Vigred se povrne«, nakar je krenil dolg žalni sprevod proti Sv. Križu. Za križem so stopale součenke pokojnikove hčerke, sošolci Christofovega zavoda, za njimi pevci in močno zastopstvo viškega Sokola s starosto br. Borštnikom in br. Viktorjem Jeločnikom na čelu Za vozom z duhovščino in s krsto, ki je bila obložena s krasnimi venci, je šla globoko užaloščena rodbina pokojnika, ki so ji sledili pokojnikovi prijatelji in znanci, med drugimi drž. tožilca Branko Goslar in dr. Lučovnik, predsednik Združenja gledaliških igralcev Lujo Drenovec, predsednik k. o. Jadranske straže veletrgovec Verbič, zastopniki viške JNS in drugi. Pri viaduktu na Smartinski cesti so pevci zapeli Venturinijevo »Usmiii se, o Bog«, potem pa je krenil žalni sprevod na pokopališče. Ko so po molitvah v cerkvi prenesli krsto do svežega groba, so pevci zapeli pod vodstvom pevovodje g. Cirila Ob- laka »Blagor mu,« potem pa so grude zasule krsto prezgodaj umrlega navdušenega pevca, ki ga bomo vsi ohranili v častnem in trajnem spominu. Naj bo bratu Viktorju Franzotu lahka domača zemljal Slovo zglednega učitelja Hrastnik, 28. oktobra Z letošnjim šolskim letom je zapustil črno dolino vrli nacionalni učitelj g. Davorin čander, kl je v Hrastniku in na Dolu služboval polnih 27 let. Dlčlla ga je ona redka vrlina, ki jo imajo vsi radi: znal je peti ln pesem širiti med narodom. Ko je služboval od 1. 1912. na Dolu, je takoj ustanovil mešani zbor ter mali salonski orkester, s katerim je oživljal domoljubne prireditve. Ko se je preselil v Hrastnik, se je po njegovi zaslugi 1. 1919. ustanovilo Glasbeno društvo, kateremu je bil vnet pe-vovodja. Društvo Ima uvežban mešan zbor, ki je zmožen Izvajati najtežje skladbe, ter tudi vlgran orkester prav takih vrlin. Celo glasbeno šolo je društvo Imelo v enem Izmed plodonosnlh let. Glasbeno društvo je zato g. čandra Izvolilo za svojega častnega člana, Pevska zveza pa mu je poklonila zlato kolajno. G. čander pa je bil tudi dolga leta funkcionar Sokola, predsednik CMD na Dolu ln ker je bilo treba prijeti za delo, tam si našel njega in njegovo soprogo Julko. G. čander je tudi dober komponist in in-štrumentator, igra pa menda vse instrumente. V šoli šolnik brez primera in sila družaben človek, zato si je pridobil v Zasavju mnogo prijateljev in spoštovalcev. Občinska uprava je na svoji zadnji seji sklenila, poslati g. čandra pismeno zahva- lo za njegovo dolgoletno delovanje na območju sedanje občine Hrastnik—Dol. Težko ga bomo pogrešali. Na novem službenem mestu sreskega šolskega tajnika v Ljubljani mu želimo mnogo zadovoljstva ter čim večkrat naj v Hrastnik kaj »prihodi«. Jubilej gospe Ane Kozjekove Ljubljana, 28. oktobra Danes je praznovala v krogu svojih dragih na svojem domu v Ljubljani na Celovški cesti sedemdesetletnico rojstva gospa Ana Kozjekova. Naša jubilantka je ugledala luč sveta v kmečki hiši v Begunjah. Mlado dekle je odšlo služit v Radovljico, nato pa v Ljubljano, kjer sta s kočijažem g. Kozjekom stopila v življenjsko zvezo. V srečnem zakonu sta se jima rodila sin in hči. Sama narodno zavedna je gospa Kozjekova vzgojila tudi svoja otroka v jugoslovenskem duhu. Sin Ivan je bii navdušen Sokol. Po njegovi prerani smrti se je v počastitev spomina sina-edinca v svoji privrženosti jugoslovenski misli vpisala v Sokola mati. Hči Anica, ki je učiteljica v Trebnjem, se tudi vneto udejstvuje v Sokolu. Pred leti je imela gospa Kozjekova gostilno pri »Vodniku« v Šiški. Ljubljančani se radi spominjajo prijazne in ustrežljive gostilničarke gospe Kozjekove. Še prav posebno pa jo čislajo siromaki, ki jih zdaj kakor prejšnja leta sprejema z odprtim srcem in jim prav po materinsko pomaga iz njihove stiske Želimo jubilantki gospe Kozjekovi, naši dolgoletni zvesti naročnici, da bi jo usoda zdravo, zadovoljno in vedro ohranila do skrajnih mej človeškega življenja! Velik uspeh bolgarske knjižne razstave Ljubljana, 28. oktobra Razstava bolgarske knjige, ki jo je priredila v Narodni galeriji tukajšnja JB liga, vzbuja še vedno kar izredno pozornost. Dan za dnem prihaja stotine obiskovalcev, zlasti srednješolske mladine in visokošol-cev. Danes je bil na razstavišču rekorden obisk: razstavo je posetilo okrog 2500 vseb. Večino obiskovalcev so tvorili ljubljanski srednješolci, ki so prispeli z nekaterimi svojimi profesorji; celo iz Celja se je pripeljala posebna srednješolska ekskurzija. JB liga je v mnogih primerih sama preskrbela strokovno vodstvo po razstavi, tako da so se mladi obiskovalci nekoliko bliže seznanili z duhom bolgarske literature in z nje vodilnimi imeni. Zaradi neprestanega navala je priredite-ljica sklenila podaljšati razstavo za dva dni. tako da se bo zaključila v torek ob 16. Medtem je bilo ugodno rešeno tudi vprašanje knjig, ki ostanejo večidel v Ljubljani. Tako bo dokaj preskrbljeno tudi za študij bolgarske literature in naša slavica dobe važno izpopolnitev. V zvezi z razstavo je bil snoči v mali dvorani Filharmonije koncert profesorice sofijske Glasbene akademije, pianistke gdč. Ženi Kovačeve. Koncert je bil prav dobro obiskan in umetnica je bila po vseh točkah deležna iskrenega aplavza. Tako se vezi med našim in bolgarskim kulturnim življenjem stalno razpletajo in poglabljajo. Naša poročila po polnoči Položaj v italijanski Močen vtis papeževe enciklike v Evropi Rim, 28. okt. z. Papeževa enciklika je napravila na vso italijansko javnost zelo globok vtis, ki je tem večji, ker so sedaj ljudje Izgubili že vse nade v obnovo mira. Listi so polni pesimističnih vesti ter naglašajo, da se je Nemčija odločila za energično borbo proti Angliji ln da je pri tem v igri tudi Nizozemska. To so italijanske ugotovitve, ki povzročajo glede na dosedanje Italijanske simpatije do Nemčije uradnim krogom v Rimu prav resne skrbi, ker bi vsaka prekršitev nizozemske nevtralnosti izzvala strašno reakcijo po vsem svetu. Poleg tega tudi ugotavlja italijanski tisk tudi na osnovi izjav angleških in francoskih odgovornih faktorjev, da povzroča ruska ekspanzija sedaj tudi že Angliji prav resne skrbi. Evropski položaj se tako zapleta, da kmalu dejanski ne bo mogoče več najti izhoda iz zagate. Za edini svetlobni žarek, ki je predrl temne oblake nad evropskim horizontom, smatrajo rimski politični krogi okoliščino, da je bil takoj po turško-francosko-angleškem paktu podpisan italijansko-angleški sporazum o novih metodah za ojačenje trgovinskih odnošajev med obema državama. To jasno kaže, da Italija nI mogla smatrati ankarskega pakta za dejanje, kl bi bilo naperjeno proti njenim interesom. Italija bo še nadalje storila vse, da bo ostala nevtralna O tem priča tudi današnja Mussollnljeva Izjava, da se bo vse delo režima opiralo na neposredne interese italijanskega naroda. London, 28. oktobra, z. Angleški politični krogi ugotavljajo, da je v papeževi encikliki vsaka beseda naperjena proti narodnosocia-listični In komunistični ideologiji in da veljajo zlasti za prvo očitki, da pomeni uničenje vsakršnega pravnega sistema in verske svobode. Pariz, 28. okt. z. Tukajšnji Usti naglašajo, da je papež, ne da bi po imenu apo-stroflral prizadete, razkrinkal krivce sedanje vojne, ko je obsodil politiko napadov in nasilja. Papež je točno razlikoval med napadalcem in njegovo žrtvijo. Zato je enciklika odločilnega pomena za nadaljnjo moralno orientacijo vsega sveta. ★ V pričakovanju nemškega napada London, 28. okt. s. Reuterjev poročevalec pri angleškem letalstvu v Franciji poroča: če bo začela nemška vojska uporabljati svojo letalsko silo, je verjetno, da bo angleško letalstvo že v naslednjem tednu pod-vzelo energično in najbrž odločilno akcijo proti nemškim vojaškim objektom. Od nemške akcije bo zavlselo, ali bo angleška letalska akcija naperjena proti koncentraciji nemških čet, ali pa mornariškim ali letalskim bazam, oziroma tovarnam muni-clje. Bistvena točka je, da ne sme biti Izgubljenega prav nič časa, kadar bo enkrat dano povelje. Angleški načrt je, da na vsak način ohrani iniciativo v akcijah na strani zaveznikov. Posadke in piloti več eskadril so že sedaj pripravljeni za ta-kajšnjo akcijo tako v Franciji, kakor tudi doma Tvorijo te posadke najboljše angleške letalske sile. Dokler ne bo dano odločilno povelje, pa angleško letalsko poveljstvo noče tratiti sil. Zato v zadnjih tednih ni bilo večjih akcij. Tudi izvldnlški poleti so bili reducirani na minimum. Letalske sile Nemčije Angleži ne podcenjujejo, toda z ozirom na produkcijo angleških letalskih tovarn bo sedanja sila nemškega letalstva prve linije in rezerve hitro prekošena. Ko se bo vojna v zraku začela, je pričakovati, da bo zavezniško letalstvo postavljeno pod skupnega angleškega poveljnika, ki bo imel sličen položaj kakor general Gamelin kot vrhovni poveljnik kopne vojske. V vsaki angleški letalski eskadrili se nahaja tudi nekaj pilotov iz dominionov. Večerno francosko vojno poročilo Pariz, 28. okt. br. Nocoj je vrhovno poveljstvo francoske vojske objavilo naslednje 110. vojno poročilo: Spopadi med izvidniškimi četami na raz nih točkah fronte. Na morju so naši izvidniški čolni dvignili iz vode trupla nemških mornariških oficirjev in moštva. Angleški parlamentarci v Parizu Pariz, 28. okt. br. Danes je prispela v Pariz delegacija angleške poslanske zbornice, ki je bila svečano sprejeta. Angleški parlamentarci so obiskali več članov vlade, nato pa so imeli daljšo konferenco z zastopniki francoskega parlamenta. Sklenjeno je bilo, da se bo ustanovila poseben angleško-francoski parlamentarni odbor. ★ Kaj zahteva Rusija od Finske London, 28. okt. s. Rimski radio javlja da obsegajo ruske zahteve napram Finski sklenitev vojaške zveze in dovolitev letalskih in mornariških oporišč. Finska odklanja vojaško zvezo, ker ni v skla du z njeno nevtralnostjo, pripravljena pa je dovoliti zahtevana oporišča, v zameno pa hoče odstop ozemlja v Kareliji. Stockholm, 28. okt. s. štirje finski ministri, med njimi predsednik vlade in finančni minister, so danes ves dan sestavljali finski odgovor na ruske zahteve. V finskih uradnih krogih izjavljajo, da bo ta odgovor zadnja beseda Finske. Pozneje so se zbrali šefi vseh finskih strank, ki jih je vlada obvestila o ruskih zahtevah. Finski delegati se vrnejo v Moskvo najbrže v torek. * Papež zopet v Vatikanu Rim, 28. okt. br. Papež se je danes vrnil iz Castel Gandolfa v Vatikan. Pospešenje izselitve Nemcev iz južne Tirolske Milan, 28. okt. z. Na osnovi sporazuma ki je bil dosežen te dni med nemškim konzulom in prefektom v Bolcanu, bodo Nemci, ki so se odločili za nemško državljanstvo, takoj po 1. januarju vpoklicani v nemško vojaško službo. Na ta način se bo pospešila njihova izselitev. Nemci, ki so se odločili, da ohranijo Italijansko dr-/ žavljanstvo, pa bodo prav tako takoj pozvani v italijansko vojaško službo. 50.000 civilistov ubitih pri obleganju Varšave Pariz, 28. okt. o. Zastopnik poljske vojske, ki je prispel iz Varšave, je obvestil poljsko vlado, da je bilo pri obleganja Varšave ubitih 50.000 civilistov. Starčki v Jugoslaviji Zanimivi podatki državne statistike Statistični letopis za leto 1938/39, ki ga Je vprav izdal državni statistični urad, prinaša med drugim tudi podrobno statistiko o prebivalstvu Jugoslavije po starosti, in sicer na podlagi ljudskega štetja iz leta 1931. Iz te statistike izhaja med drugim zanimiva ugotovitev, da je bilo leta 1931. v naši državi 101.992 starcev in stark v starosti 80 let in več. Oseb v starosti 90 let in več je bilo 15.280 Sto let in preko sto let starih ljudi pa smo leta 1931. našteli nič manj kakor 2231. Ta številka znova potrjuje, da smo zares zdrav in krepak narod, saj živi večina teh starcev ki stark v zelo primitivnih življenjskih razmerah, zlasti v pogledu higijene. Se bolj zanimiva pa je ugotovitev, da pri nas ni redkost niti starost 110 ali 120 let Oseb v starosti 100 do 104 leta smo našteli 1720. v starosti 105 do 109 let tudi še 267. Starcev in stark v starosti 110 do 114 let je bilo 142. v starosti 115 do 119 pa še 40; skoro neverjetno pa se zdi. da smo našteli 62 ljudi, ki so bili stari 126 let ln reč. Človek bi sodil, da so med njimi taki. katerih starost ni točna, vendar je iz statistike razvidno, da so osebe, katerih starost ni znana, posebej štete (takih oseb neznane starosti navaja statistika 1785). Tudi dravska banovina ima mnogo ljudi, ki dosežejo izredno starost Leta 1931. smo našteli 6567 oseb v starosti 80 do 84 let, 1861 oseb v starosti 85 do 89 let, 269 oseb v starosti 90 do 94 let, toda le še 28 oseb v starosti 95 do 99 let, in končno samo tri osebe (starke) v starosti 102 leti, 105 let in 114 let Od skupnega števila 2231 starih ljudi, ld so dosegli sto let in preko sto let, so bili torej v Sloveniji le 3, pa tudi v savski banovini jih je bilo le 34 in v primorski banovini 54, v dunavski pa že 75. v vrbaski 188, v drinski 198, v moravski 420 v zetski 511 in v vardarski 733 (vrhu tega v Beogradu 15). Največ preko sto let starih ljudi imajo torej v Srbiji, Črni gori in Bosni. Svinjska rdečica in V naših krajih najbolj škodljivi bolezni pri svinjah kuga Od vseh panog živinoreje je v naših krajih brez dvoma najdonosnejša svinje-reja. Pri dobri hrani je prašič v slovenskih krajih, kjer se goje ranozrele pasme svinj, že v enem letu popolnoma sposoben za pleme ali zakol in predstavlja vrednost od povprečno 800 do 1000 dinarjev. Svinjsko meso in mast sta na kmetih, in mast tudi v mestih najvažnejše sredstvo za ;zdatno in krepko prehrano vseh delovnih slojev. Prodaja pitanih in plemenskih svinj je pa za premnogega kmetov eden najzanesljivejših virov prepo-trebnega denarnega dohodka. Skoda, ki jo trpi kmetovalec zaradi pogostih svinjskih kužnih bolezni, je zato dvakrat občutna. Ce mu pogine par prašičev, često nima več kaj prodati in sta on in družina ob neobhodno potrebno dobro prehrano Kaj čuda. da so vsi gospodarji in gospodinje v največjih skrbeh, če se pojavi bolezen med njihovimi prašiči. Svinje so napram boleznim razmeroma dosti odporne. V glavnem poznamo le dve vrsti bolezni, ki jih stalno ogrožajo in ki svinjerejo celih vasi lahko docela uničijo. Obe spadata v vrsto kužnih ali nalezljivih bolezni. V naših krajih je najbolj razširjena prašičja rdečica, a v vaseh in mestih, kjer vlada živahen promet s svinjami se zelo rada pojavi in razširi tudi svinjska kuga. Pravočasna ugotovitev obeh bolezni je največje važnosti, ker ju samo ž:V'no-zdravnik lahko že takoj v začetku v kali zatre. Pri nobeni živalskih bolezni nimamo danes tako zanesljivih zaščitnih in zdravilnih sredstev kakor pri rdečici in v glavnem tudi pri kugi. Brez cepljenja se umno svinjegojstvo danes ne da več misliti. Rdečica Rdečica pri prašičih je v naših krajih Jmana že dolga desetletja. Razširila se je v toliki meri šele z uvajanjem plemenitejših svinjskih vrst, posebno z nemško oplemenjenko in pa vsled zapiranja prašičev v tesne svinjake. Pri primitivnih pasmah in pri svinjah, ki prebivajo v zračnih ali odprtih svinjakih (oborih), kakršni so v navadi na Hrvaškem, Vojvodini !n Srbiji, pa pri svinjah, ki se gonijo preko leta na pašo, je rdečica skoraj neznana bolezen. Rdečica * tipična hlevska bolezen, ki se seveda luhko tudi zanese iz sosednjih okuženih fcrorišč. Ni pa to običajno, oziroma ni to najpogostejši razlog. Danes vemo. da še klice rdečice nahajalo zelo često pri isicer ponoroma zdravih prašičih v grlu in črevih, ki pa se v soparnih in vlažnih poletnih in iesenskih mesecih pojavijo kaj rade tudi v krvi prašičev, kjer izzovejo nenadno vročinsko bolezen z vsemi znaki rdečice. Seveda se klice lahko razmnožujejo samo v krvi takih svinj, ki še niso postale odporne spram širjenju rdečičnih bakterij v krvi, bilo potem zaradi zaščitnega ceplienja ali pa zaradi tega, ker so bolezen že prebolele. Klice, ki povzročalo rdečico, so poznane že dobrih petdeset let. So to zelo maihne glivice v obliki ravnih palčic. dol^h približno 3 tisočinke milimetra ln širokih pol tisočinke milimetra. Po veličmi so torej še nekaj manjše od bacilov jetike ali tifusa ln razmeroma malo odporne proti vročini ali kemijskim razkuževalnim sredstvom Bolezenski znaki t>rl svinlah ki so obolele na rdečici so ori naglem poteku predvsem prestanek vzemanja hrane, pomanl-kanle ob;ča1ne živahnosti in plašliivostf, visoko povišana telesna vročma do 41° ali tudi do 42® C. Očesne veznice so večkrat otečene in rdečkas+e. ali ne tako izrazito kakor pri sviniah bolnih na kugi. Prvi in tudi drugi dan bolezni so bolni prašiči zapečeni (zanrti) in blato zelo trdo. notem oa se pojavi driska. Drugi dan. redko preje ali pa neposredno nred smrtjo se ooa-Hio na raznih mestih kože raztresene rdeče pege. ki r>reid°io oolafoma v rd^čo-modre. Na pritisk s prstom rdečilo zgine, za razliko od svinjske kuge. kier krvavitve v koži ostanejo nesnremeniene. Včasih se pojavijo na površni peg tudi mehurčki, napolnjeni s tekočino, ki se potem posuše v rjave kraste. Redko se zgodi, da koža na ušesih ali na repu odmrje. V zadnjem delu bolezni se pojavi pri bolnih prašičih slabost in živali težko dihajo Telesna toplina začne v par dneh po obolenju hitro padati in svinja potem naglo pogine. Običajno traja bolezen 2 do 4 dni. izjemoma pa tudi do 9 dni. V lažjih slučajih ozdravijo prašiči po par dneh. posebno če se pravočasno cepiio s serumom Poznamo še drugo obliko rdečice, kjer se pojavi na svinjah po celi koži kopriv-časti izpuščaj, ki preide po enem ali več dnevih v rjave kraste. Pri tako zvani kronični ali počasni obliki rdečice se opaža večkrat obolenje zglobov in srca, kar ima za posledico nr.->čno shuišanje in pogin živali v par tednih ali tud; mesecih. Zdravljenle za rdečico bolnih svini je dandanes zelo uspešno Živinozdravnika je treba za to čim orej poklicati, da vbrizga potreben rdečični serum, ki lahko že v par urah preokrene bolezen na boljše. Večkrat ozdravijo že na pol crknjene svi- nje, ki so se že po vsem telesu pordečile. Večina svinjerejcev je spoznala veliko korist zaščitnega cepljenja prašičev, najboljše v spomladnih mesecih. Samo v Sloveniji se cepi na leto proti rdečici okoli 150 000 svinj, to je več ko polovica vseh. Najboljše bi bilo predpisati obvezno cepljenje. ker pogine še vedno precej svinj ravno malim posestnikom ker niso bile cepljene. Vsaka pojava rdečice se mora po zakonu o kužnih boleznih prijaviti občini ali najbližjem živinozdravniku. ki ukrene vse potrebno, da se bolezen čim preje zatre. Meso v sili zaklanih svinj je neškodljivo in se sme z dovoljenjem veterinarla uporabiti doma, ne sme se pa prodajati. Svinjska kUga Bolj neprijetna od rdečice je sviniska kuga, kjer imamo sicer tudi izvrstno sredstvo v zaščitnem cepljenju proti kugi. toda pri že bolnih prašičih serum ne pomaga vedno. Ta kužna bolezen ie znana v Evropi šele 50 let in je zanešena iz Amerike. V Jugoslaviji je razš rjena posebno na Hrvaškem. Vojvodini in Srbiji medtem ko je v Sloveniji rdečica pogostejša. Na žalost se širi v zadnjih letih tudi pri nas vedno bolj. posebno v krajih. ki mejijo na Hrvatsko ali kier se koljejo prašiči iz vzhodnih pokrajin Svinje se okužijo nailažje s Domijami. v katere so prišli odnadki zaklanih, za kugo bolnih svinj Dogaja se. da so uvožene svinje ali meso in slanina na videz čisto zdrave, oa vsebujejo vseeno kužni material, ki ok"ži domače in sosedove svinje Zadostuje najmanjša stvar od kužne svinje da zboli Zdravstvena skrb za siromašne Haloze Zdravstvene razmere v mnogih na?ih pokrajinah so take, da zahtevajo nujno pomoči poklicanih faktorjev Povcčmi so to posledica siromaštva, deloma pa tudi posledica nezaupljivosti in nepoučenosti ljudi. Higienski zavod v Ljubljani si je zato nadel nalogo, da s praktičnim poukom na deželi vzbudi večje zanimanje prebivalstva, zlasti mater za zdravstvena vprašanja. Naj prej si je izbral kraje, k' so najbolj zaostali ali drugače najbolj potrebni pouka in pomoči. Pri tej akciji se je pokazalo za priporočljivo, da se predavanjem in raz stavam pridruži še nazorni pouk Tako n pr obiskujeta dve zaščitni sestri v onih krajih, kjer prirejata zdravstveno razstavo, vse domove, kjer se nahajajo matere z dojenčki, manjšimi otroki m bolniki, in da jeta nasvete glede ravnanja z otroki in bolniki. Še učinkovitejši je postal tak praktični pouk s tem. d* je »Društvo prijateljev Slovenskih goric« v Ljubljani pričelo pomladi zbirati predvsem opreme za dojenčke, katere deli potem Hi^enski zavod na svojih tečajih. Na ta način dobe matere v roke najnujnejše predmete, da se lahko ravnajo tudi v praksi po dobljenih nasvetih. Obenem se s tem zelo dviga zanimanje za obisk razstave in predavanj Razen opreme za dojenčke ie zbralo društvo tudi darila za matere same (perilo), pa tudi za najpotrebnejše za šolske otroke (perilo, obutev, obleke, knjige). Posebno pozornost sta posvetila društvo in Higienski zavod Halozam iz katerih se tako pogosto slišijo klici na pomoč Zato so opreme, ki se delijo v teh krajih številnejše kakor drugod in vsebujejo mnogo praktičnih daril tudi za večje otroke. Tako je razdelil Higienski zavod na tečaju pri Sv. Barbari v Ha'ozah skdeča darila Društva prijateljev Slovenskih goric: 50 plenic, 50 maje. 4 ženske srajce 16 deških srajc, dve rjuhi, 4 blazine, 30 parov nogavičk, 10 naglavnih rut, 3 obleke (deške), 5 klobukov , 12 brisač 3 »slinčke,« 5 dekliških o-blek, 12 komadov otroškega perila, 5 skled za umivanje, 30 kosov mila. 30 škatlic otroškega pudra, 30 steklenic. 25 cucljev, 10 škatlic vazelina. 25 gumijastih plenic, 18 kosov čokolade. 10 knjig. 50 zvezkov, 20 šolskih tablic, 12 škatlic za svinčnike, 4 porcelanaste čaše 4 trko-h'ače. 8 hlač za dečke, pri tem pa še številne :gra-če, zbrane od trgovcev in ljubljanskih šolskih otrok. Do sedaj je Higienski zavod pripravil obdaritev za 28 krajev ob naši severni meji z darili imenovanega društva. Pomladi je obdaroval Slovenske gorice in Dravsko dolino, sedaj pa obiskujeta dve skupini zaščitnih sester v Halozah kraje Zavre, Sv. Andraž, Sv. Vid, Sela. Ptujska gora, Majšperk, Naraplje, Studenice, Sv. Barbara. Sv. Trojica, Sv Duh, Zetale, Sto-perce in Makole. V okviru te akcije je razdelil Higienski zavod do sedaj blizu 1400 oprem za dojenčke z darili Društva prijateljev Slovenskih goric. Poleg neizmernega zdravstvenega pomena ima torej akcija tudi velik socialni pomen, ker hoče olajšrti največje skrbi najpotrebnejšim materam v obmejnih pokrajinah. Ker bo treba poskrbeti tu- ra kud od svinjak. Zato J« tudi borba s kugo veliko težja in dražja kakor z r*W- čico. Dočim nri rdečici poznamo bakterije, ki Jo povzročajo, vemo pri ku*i le. da je ku-živo ali viru«, ki povzroči bolezen, zelo majhen, tako da ga niti z najboljšim mikroskopom ne moremo videti. Kuživo j« zelo slično onemu pri kožicah, škrlatinki ali slinavki, a nahaja se v bolni živali v vseh izmetih in organih, posebno še r krvi in seči Vbod i tanko iglo. ki Je namočena poprej« v kužni krvi, zadostuje za okužbo svinje. Prafrči se okužujejo največkrat s hrano, a mogoče je okuženje tudi po koži. Od dneva okužbe do pojave prvih bolezenskih znakov, zlasti povišanje telesne topline, minejo najmanj y 4 dnevih, včasih tudi do 7. Drugi bolezenski znaki se opazijo večinoma šele 6 do 8 dni do okužbi, lahko pa še pozneje. Svinje nehajo jesti, zarijajo se v kote in zgubijo živahnost Posatnejo kakor pijane. Očesne veznice so rdeče in gnojno vnete Na koži se opazijo točkaste ali tudi večje temno-rdeče krvavitve Blato je v začetku bolezni trdo. potem pa mehko vsled driske. Proti koncu bolezni pijejo mnogo vode. Bolezen traja povprečno 5 do 10 dni. lahko pa tudi še več Včasih svinje tudi kašljajo, kar je znak, da je pritisnila še pljučnica. Meso v sili zaklanih svinj Je užitno in se sme z dovoljenjem pristojnega veterinarja uporabiti doma. ne sme pa se oddajati sosedom ali prodajati Pa tudi ori porabi za domačo prehrano se mora meso dobro nasoliti ali prekuhati. Pri klanju za kugo bolnih prašičev je po predpisih ukreniti vse potrebno, da se kužni materi jal ne raznese v okolico k sosedom. Svinjake je treba po preteku bolezni po navodilih uradnega živinozdravnika temeljito razkužiti. Zdravljenje za kugo bolnih svinj ni vedno uspešno. V začetku bolezni serum še lahko pomaga in posebno pri dragih plemenskih svinjah je zdravilno cepljenje priporočljivo. Pač pa je serum proti svinjski kugi zanesljivo sredstvo, da se prepreči širjenje kuge na ostale prašiče. Z zaščitnim cepljenjem po takozvani simultani metodi le mogoče danes v vsakem primeru še neokužene prašiče oču-vati pred to morilno boleznilo. lo pobere brez cepljenla le prevečkrat prav vse živali iz svinjaka V Jugoslaviji se cepi na leto okrog enega milijona svinj, a v Ameriki do 50 miliionov Cepljenje danes tudi ni več tako drago, čeorav Je nekol ko dražje kakor zoper rdečico Pri siromašnih posestnikih da v nujnih primerih cepivo brezplačno banovina. Ker razen rdečice in kuge svinje le redko obole za kakšno drugo nalezljivo boleznijo. je za naše svinjerejce važno tole pravilo: Prašči naj se vsako spomlad ali poletje na vsak način prijavijo za pravočasno zaščitno ceplienje proti rdečici, za kugo pa samo v primerih, če so dvorci že neposredno ogroženi ali so v nevarnosti okuženja potom odpadkov svinj, ki se pripeljejo iz krajev izven Slovenije Kdor se drž; tega pravila se mu ne bo treba mnogo belili glave radi prašičjih bolezni, ker bo le izjemoma v drugih primerih potrebna živinozdravniška p^moč Dr. Sime Zibert SPOR? Osiječani v Ljubliar Popoldne ob is« na igrišču Ljubljane s preateknso med Hermesom in Kranjem ob 13.15 di za druge kraje ob naši severni mej? bo društvo še naprej zbiralo sredstva in se obrača na našo javnost s prošnjo da ga ie naprej podpira s prispevki v blagu :n v denarju ker bo s tem omogočeno znatno zboljšanje socialnih in zdravstvenih razmer in bodo obdarovana hvaležni za vsa darila. Naše DRAMA Nedelja 29 ob 20.: Pri belem konjičku Izven Znižane cene od 30 d.n navzdol. Ponedeljek, 30 : zaprto. Torek, 31.: Hudičev učenec. Izven Znižane cene od 20 din navzdol. Sreda 1. novembra: Antigona. Izven Znižane cene od 20 din navzdol. De/o, ki je bilo lani in tudi že letos igra no z nespornim uspehom, je Bekeffijeva veseloigra »Neopravičena ura«. Vedra kratkočasila zgodba pokaže zabavne zaplete v šolskem in meščanskem življenju osmošol-ke. Repriza bo danes popoldne. Veljajo znižane cene. Scribeov »Kozarec vode> je duhovita komedija, v kateri je pokaže dramatik na rahlo satiričen način žensko vlado in okoi-nosti, kako se včasih dela politika Komedijo bodo igrali danes zvečer po znižanih cenah. Premiera Čehovljeve igre »Striček Vanja« bo v četrtek 2. novembra. Ta dramatik, ki nosi v svojih delih tipično vzdušje polpretekle dobe z vsem prisrčnim in toplim nastrojem domačnosti, je razpletel v tej igri niti igre do ostrega bolečega konflikta, v katerem je dominanta prevarano zaupanje in življenjsko razočaranje strica Vanje. Režiser: dramaturg Vidmar. OPERA Nedelja. 29. ob 15.: Poljub Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20 : Pri bel^m konjičku. Izven. Zinižane cene od 30 din navzdol. Ponedeljek 30.: zaprto. Torek. 31.: Glumač Matere božje. Izven. Sreda, 1.: Trubadur. Izven Znižane cene od 30 din navzdol. Kdor se rad nasmeje, nai si nocoj ogleda opereto »Pri belem konjičku«, delo. polno najzabavnejših situacij in zapletljajev, dobro karakteriziranih komičnih tipov in zabavne g'asbe. Glavni par. rezolutno gostilni čarko in njenega natakaria igrata ga Pol ičeva in g. Modest Sancin za smeh in razvedrilo bosta pa «krbela predvsem s Zupan s svojo pristno ribn;'ko govorico kot tovarnar Kotenina in g Peček kot njegova »konkurenca«, leni Stanis'av. V ostalih vlogah: gne Barbičeva lapljeva. Rakarje-va g B. Sancin itd Muzika'no vodstvo ie v Štritofovih rokah, režija pa je ing Golo-vinova. Cene znižane. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 29. oktobra ob 15.: Celjski grofje. Ob 20.: Neopravičena ura. Torek, 31. oktobra ob 20.: Navihanka, premiera. Vostani in ostani član Vodnikove družbe! V hrvatsko-slovenski ligi je današnja nedelja zadnja v jesenskem delu tekmovanja m ima spet popoln spored. Upajmo, da drevi ne bo treba pisati o kateri izmed današnjih tekem tako, kakor smo morali preteklo nedeljo. Za Ljubljano je po čudnem naključju ta nastop v zadnjem jesenskem kolu ie prav posebnega pomena. Ali 5. ali 6. ali 7. mesto To je vpraSanje, o katerem bo za našo Ljubljano odločila današnja tekma z osi-ješko Slavijo. Gostje so dobro pripravljeni in bodo gotovo zastavili vse svoje znanje, da bi se s čim manjšo škodo rešili ljubljanskega igrišča. Belo-zeleni bodo danes nastopili — če pojde vse po sreči — v Isti postavi kakor so igrali proti Splitu, toda še z Erberjem na levem krilu, ki bo po dolgi pavzl spet zaigral. Vprašanje Je samo, če bosta mogla nastopiti Ceglar ln Hassl. Ceglar je bil še pred odmorom v Splitu težje blesi-ran in poškodbe še ni prav prebolel. Ce ne bo mogel zraven, ga bo zamenjal Presin-ger. V Interesu lepega poteka Igre Je želeti, da publika opusti svojo razvado ln ne narekuje igralcem načina, kako naj igrajo; gledalci naj se po možnosti omejijo zgolj na vzpodbujanje, dočim ae morajo igralci glede načina Igre v danem trenutku ravnati po položaju, po sistemu, ki ga izvajajo ln po taktiki, ki jo terja Interes celote. V predtekmi bosta šla ▼ borbo za točke Hermes In Kranj. Tudi ta tekma bo gotovo zanimiva, posebno če bo Kranj ponovil Igro prejšnje nedelje. Vstopnina Je skupna za obe tekmi ln nI povišana. Igralo se bo na igrišču ob Tyr-ševi cesti ob vsakem vremenu. Ostali pari IX. kola I GRADJANSKI - HASK. Ta zagrebški »derby« bo rešil vprašanje drugega mesta v tabeli, na katerem se zaenkrat držijo zagrebški »rdeči« s točko na boljšem pred Saškom Ce bi se tekma končala neodločeno, bi bilo Hašku skoraj dovolj, da bi to mesto obdržal tudi čez zimo. Lahko pa bo tudi drugače, kajti Hašk je zmerom najbolj nevaren nasprotnik »purgerjem« SASK - HAJDUK. Ta zanimiva borba bo v Sarajevu. Hajduk vsaj trenutno Sarajevčanom ni nevaren v tabeli, toda obema moštvoma so točke več ko potrebne Ce bi hoteli delati prognoze, bi prisodili vsaki enajstorici po eno točko, čeprav govori domače igrišče le močno v prilog Saška. CONCORDIA V VARAŽDINU. Varaž-dinci, ki so si do konca jeseni preburili ^elo malo pozitivnega, bodu danes imeli goste, in sicer Concordio iz Zagreba. Tivarjevo moštvo je bilo včasih na domačih tleh marsikomu v škodo in ni izključeno, da se bo kdaj spet ponovilo tako Ali danes? Concordia je v zadnjem času dobila precej dobrega materiala in je tudi že dobro opravila z marsikaterim močnejšim na-sportnikom, kakor je današnji. Po vsem tem je prav malo verjetno, da se iz Varai-dina ne bo vrnila z obema točkama Ce ne bo tako, bo prišlo zelo prav tudi naši Ljubljani. BACKA V SPLITU. Drugi splitski klub bo danes spet igral doma, ln siter proti Bački. SK Split med hrvatsko-slovenskimi ligaši tudi ni v najbolj zavidljivem položaju in bi krvavo potreboval točko. Seveda pa je veliko vprašanje če mu jo bo Bačka hotela pustiti, tembolj, če se pomisli, da je Ljubljana preteklo nedeljo opravila s tem moštvom skoraj igraje Kljub pozni sezoni bo torej dogodkov in pričakovanj dovolj: drevi bomo imeli jesensko prvenstveno tabelo in polovico bilance v naši novi ligi. VI. kolo v srbski ligi Tudi kandidati v srbski nogometni ligi hitijo z dovršitvijo jesenskega dela tekmovanja in imajo danes na sporedu šesto kolo, v katerem bo prav tako nastopilo vseh 10 udeležencev. Glavni dogodki bodo v Beogradu in njegovi okolici, saj bo tamkaj nastopilo kar šest ligaških enajstoric, in sicer v Beogradu Bask in Vojvodina ter BSK in Bat'a (na raznih igriščih), medtem ko bo šla Jugoslavija gostovat onkraj mosta v Ze-mun. Ostali dve tekmi bosta na skrajnem severu in jugu. in sicer v Subotici med Za-kom in Jedinstvom iz Beograda, v Skoplju pa med domačim Gradjanskim in Slavijo iz Sarajeva. V tej ligi je zdaj z enakim številom točk in boljšo razliko golov v vodstvu BSK pred Slavijo in Jugoslavijo, tako da ni nobenega dvoma, da bodo današnji rezultati prinesli bistvene spremembe v vrhu tabele. Kako bo vse to, bomo videli drevi. Novo kolo podsavezfiih tekem Današnji prvenstveni spored LNP, ki spada v I. razredu ljubljanske in mariborske skupne že v spomladanski del tekmovanja, obsega nasledka srečanja: I. RAZRED: V LJUBLJANI: Svoboda—Bratstvo ob 9. na igr. Ljubljane in Mars—Reka ob 10 na igr. Ilirije. (Tekma med Hermesom ln Kranjem bo kot predtekma ligaške tekme) V DOMŽALAH: Disk—Jadran ob 15. V CELJU: Celje—Atletlk ob 15. na Igr. Celja s predtekmo mladine Celja in Jugo-Kvije ob 13 45. V mariborski skupini: v Mariboru: Železničar—Gradjanski ob 15. uri na igrišču Železničarja, v Cakovcu: CSK—Maribor ob 15. na Igr. CSK in v Murski Soboti: Mura—Rapid ob 14.30. NIŽJERAZREDNE IN JUNIORSKE TEKME: v Celju: Jugoslavija—Laško ob 10.30 na igr Celja, v Trbovljah: Trbovlje—Retje oh 15., v Brežicah: Brežice—KSK ob 15., dalje v Ljubljani: Ljubljana—Hermes jun. ob 10 30 na igr. Ljubljane, Mars—Svoboda jun. ob 9. na igr. Ilirije. Slavija—Jadran jun., ob 10.30 na igr Jadrana in v Celju: Jugoslavija—Atletik jun. ob 9.30 na igr. Celja. fcirke m Grad Popoldne ob 14* — če bo vreme ugodno Danes je napočil Hermesov dan, to je njegov termin za »Seunigov memorial« tradicionalno motociklistično dirko na Ljubljanski grad. Dopoldne se bodo vozači poklonili na grobu ponesrečenega tovariša Staneta Seuniga, nato pa se bodo z motorji vrnili v propagandni vožnji po glavnih ljubljanskih ulicah. Tekmovanje se začne ob 14., proga na Grad pa bo zaprta od 9. do 11. zaradi tre- ninga ln od 13. do 17. zaradi tekme. Cesta na Grad bo v omenjenem času zaprta za vsak osebni in vozni promet in bo za morebitne posledice kršitve te zapore odgovoren kršitelj sam, ne pa vodstvo dirke ali dirkač. Občinstvo se opozarja, naj se strogo pokorava odredbam rediteljev. Ce se bo vreme v teku dopoldneva tako poslabšalo, da bi dirka ne bila izvedljiva, bodo prireditelji tekmo odpovedali po ljubljanskem radiu. V if^^? vrstzfo Prvenstvo II. razreda v Ljubljani Preteklo nedeljo so bile končane prvenstvene tekme II. razreda v ljubljanski skupim in je vrstni red klubov v tej skupini naslednji: Grafika Moste Mladika Korotan Slavija Adrija 5 5 5 5 5 5 4 4 2 2 1 0 0 0 1 0 2 1 12: 5 22:10 12:11 11:10 8:11 7:25 Kakor se vidi, se bo borba za prvo mesto vodila med Mostami in Grafiko. V jesenskem delu prvenstva je Grafika na prvem mestu zaradi boljšega količnika, morala pa se bo resno potruditi, če bo hotela obdržati sedanjo pozicijo, ker ji bodo Moste zelo resen nasprotnik. Hrvati so ustanovili »skljaško« zvezo Kakor smo na kratko že zabeležili, so v Zagrebu pred kratkim ustanovili samostojno zimsko-sportno organizacijo, ki so jo po kratkem preudarku krstili kot »hrvatski skijaški savez«. Zanimivo je, da za to zborovanje ni bilo pravega zanimanja in je bilo na ustanovnem občnem zboru zastopanih samo 13 klubov, večina izmed njih iz Zagreba. Zbor je vodil znani zim-skosportni delavec in predsednik ZZSP dr. Panda kovič, ki pa je imel pri nekaterih točkah precej opravka z delegati. Posebno hudi so bili nekateri zaradi tega, ker je pripravljalni odbor predhodno stopil glede reorganizacije v stik z ZZSS v Ljubljani, češ da je bilo to popolnoma nepotrebno, prav tako pa tudi sestavljanje pravil za vrhovni savez, ker vse to nima nobene zveze z gibanjem hrvatskih smučarjev. Brez tehtne razprave so se zborovale! odločili za termin >skijaške« zveze, ne glede na to, da se v naši zimskosportni terminologiji od prvega dneva organiziranega športnega delovanja na tem torišču poudarja, da je slovenski Izraz »smuči« že nekaj sto let star ln bi ga morah že davno sprejeti sa svojega tudi v Zagrebu. Na koncu je bil izvoljen delovni odbor, ki bo moral skrbeti za odobritev pravil ln sklicanje občnega zbora. Zagrebški Gradjanski se je sporazumel s Hajdukom, da bo ostanek prekinjene tekme iz Vm. kola odigral na dan 12. novembra t. 1., čeprav je ta dan na sporedu mednarodna tekma Jugoslavije m Madžarske v Beogradu. Bačka se je obrnila do Hajduka s prošnjo, da bi tekmo, ki jo mora igrati 5. novembra z njim v Splitu, odigrala že na dan Vseh svetnikov. To preložitev želi zaradi tega, ker igra že danes v Splitu s Splitom, pa bi si tako prihranila dvakratno pot na morje. Verjetno je, da se bosta kluba sporazumela. Planica je dobila prvi sneg. Kakor nam poročajo, je v noči od petka na 3oboto zapadlo v Planici 70 cm prvega novega snega. Gotovo je, da ta bela odeja v lepi Planici še ne pomeni otvoritve smučarske sezone na veliko, toda za vse, ki bi utegnili že v tej zgodnji sezoni nekoliko ponoviti svoje sposobnosti na smučeh, ga je za prvo silo res več ko dovolj. Komur se torej mudi in ga veseli na smuči, lahko že danes poskusi! SK Reka. Danes ob pol 10. naj bo I. moštvo na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno. Postava na običajnem mestu. »Avto in šport«, št. 10. in 11. (v skupni številki) je izšel. Vsebina: Reorganizacija našega kluba. — Naša motorizacija ln sedanje razmere. — Aerodinamične linije v praksi. — Nekaj vrstic za vsakogar. — Delo za gradnjo modernih cest. — Akcija za propagando naših goriv. — Stanovanja za avtomobiliste v Ameriki itd. Med temi Članki je še mnogo pestrega drobiža ln aktualnih prispevkov lz bitja in žitja naših avtomobilistov. številka bo gotovo zanimala vsakogar, ki se zanima za razvoj motorizacije v naši državi Posamezne številke te edine slovenske avtomobilske športne revije so po din 5.