štev. 297. Trst, v četrtek 24. oktobra 1912 Tečaj XXXVI?. IZHAJA VSAK DAN tud1 ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Ster. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih lobakarnah v Trstn in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdovščini, Dornbergn itd. Zastarele §ter. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S st. mm. o?rartaice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K. vsaka »»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po stot. beseda, naj-eaacj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek nprave »Kalnosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". P'ačijivo in tožijtvo v Trstu. Glasilo politienega društva „Kdinost" za Primorsko. „ V edinosti je mož !" NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K. 3 mesece O K; na ni-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira ItroonlDt nt nedeljsko lrđanje „EDINOSTI" «tM» : oelo lato Kron 5*20, za pol lota Kron 2-SO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. NefranUo- vana pisma se ne (prejemajo in rokopisi se oe vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lii-ta. UREDNIŠTVO: ulioa Giorgio Galatti 20 (Narodni do«) Izdajate.j in odgovorni urednik ŠTEFAN GODIN'A. Lastnik konsorcij lista „Edinost*. - Natisnila Tiskarna .Edinost*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. Poitno-hranilniČnl ra?un štev. 841-652. TELEFOM It. 11-57. Srbi pred SKopIjem. - Bolgar! pred Drinopoljem. Včeraj popoldne se je raznesla po1 mestu vest, da je bila bolgarska armada pri Drinopolju poražena in da je bilo ujetih 40000 Bolgarom Vest je dobila neka tukajšnja banka in da-si je bilo očividno, da se je šlo le za navaden borzni manever, je vendar to provzročilo med našim in tudi italijanskim občinstvom, ki je vseskozi na strani balkanske zveze, veliko vznemirjenje. Še le večerni listi, ki so poročali le o uspehih združenih armad, so publiko pomirili. S črnogorskega bojišča ni nič novega. Glavna sila se koncentrira okoli Skadra, ki utegne^ pasti vsak čas. O uspešnem prodiranju Črnogorcev v Novopazar-skem sandžaku pričajo turški begunci. Vest, da so Crnogorci zažgali Pleslje, pa treba sprejeti z vso reservo. Zelo uspešne so operacije srbske vojske. Armada generala Živkovića ki operira v sandžaku je zavzela Sjenico in Novi Pa zar. Armada pod povel|stvom prestolonaslednika kraljeviča Aleksandra je zavzela Prištino. Kumanova pade vsak čas v srbske roke. Srbska armada pod poveljstvom kralje viča Gjorgja skupno z zapadno bolgarsko armado pa je za\zela Egri Palanko. Iz do sedanjih operacij je jamo razvidno, da se mislijo vse tri svbske armade in zapadna bolgarska armada združiti pri Skop lju, ki utegne pasti že v par dneh v srbske roke Bolgari so že dospeli tik pred Dri-nopolje, katerega mislijo obkoliti z enim delom svoje armade, od^trlči notri končen trirani turški armadi pot in potem nadaljevati pohod na Carigrad. Čitatelji se spominjajo izjave nekega bolgarskega častnika, ki smo Jo priobčili v „Edinosti", da pridejo Bolgari v 20 dneh pred Carigrad. Po dosedanjih uspehih soditi, bi se moglo tudi to zgoditi. Tudi Grki so se od leta 1897, ko so jih Turki porazili, mnogo naučili. Dosegli so dosedaj že nekatere lepe uspehe in kakor so Turki v tej vojni že navajeni, se jim godi od Grkov na vsej črti. Grki so zavzeli mesto Eiassono, ter izkrcali na nekaterih krajih svoje vojaštvo. Neovirano prodiranje Srbov. BELGRAD 23. (Izv.) Na pol uradno poročajo iz Vranje, da so Turki povsod pustili svoje postojanke in se umaknili južno proti Skoplju. Turki puščajo vse in be žijo, Srbi pa pobirajo za njimi Živila, topove in municijo. Srbsko prebivalstvo pozdravlja ginljivo in navdušeno srbske zmagovalce, hiti iz svojih domovij in nuja vojakom kruha in soli. — Srbske čete so v dobrem stanju in ugodne novice iz Sand žaka so na nje tako dobro uplivale, da se ne kažejo popolnoma nič utrujene, dasi korakajo po 14 ur na dan. Turške ranjence Srbi dobro oskrbujejo ia ravno tu vidijo, kako se za turške čete slabo skrbi. Vsi nosijo oguljene monture in ujetniki so že večinoma brez čevljev. Med temi je mnogo muhadžirjev; to so oni Bo-senci slovanske narodnosti, ki so se v svoji PODLISTEK Osvit. Slike iz tridesetih let. Spisal Ksaver Šandor GJalskl. — Prevel A. E. Kaj torej? Napravila je že dva, tri korake, da bi pozvonila inošu ali kuharici. No. potem pa se jej je zazdelo težko in napačno, da bi prepustila ljubljenega človeka plačani služabniški roki. V srcu jej je vzplamtela želja in hrepenenje, da bi mu ona postregla — da mu ona poda svojo samaritanska pomoč — da mu postreže. V duši se jej je razvil neki silen val pokorščine in potrebe ponižanja, obenem pa st |e tudi posvetil žarek radosti, da ga vendai vidi po tolikih težhih dneh, da se mu pri bliža in izpregovori ž njim I — Komaj se h domislila tega, jej je srce zaplalo razburjenosti in bojazni. Ponosna in vedno sigurna Madlena je postala popolnoma nespretna, zmedena in prestrašena. Tako je obstala neodločna sredi sobe. V tem Je pozvonil Ivan še enkrat, a sedaj že nestrpno. Takrat ni več omahovala — prav nič ni premišljala semtertja, temveč je naravnost skočiia k vratom in jih odprla. Šele sedaj jej je šinila v glavo misel na doktorjevo prepoved in nevarnost, v katero spravlja bolnika s takim nenadanim verski zaslepljenosti že pred let! izselili v Turčijo, da „rešijo" svojo vero, ki Jim je nihče ni ogrožaval. Srbski uspehi so gotovo izvenredui. Srbi se morajo pogosto boiH mož proti možu, a zmagajo i to. Posebno dobra Je pa njihova artiljerija in njene karteče rahljajo strašno turške vrste. Posebno ugodni glasovi o Srbih prodirajo od Egri-Palanke. Od tam spejo namreč srbske čete proti Kumanovi in ko pade ta (če že ni danes — Op. ured) se združijo novodošle čete s tamošnjimi zmagovalci, ki bodo jutri ali pojutrišnjem že pri Skoplju. Boji med Kirkilise in Drinopoljem. SOFIJA 23. (Bolg. brz. ag) Povsod se trdovratno bojujejo Bolgari in Turki, ki zapuščajo svoje postojanke. V pokrajinah Razloga korakajo naše čete proti jugu; Dokrajine Tamruša pa so sedaj po naših definitivno ločene od turškega zemljišča. Pred Drinopoljem so prišli Bolgari do Arde, od koder so Turki v divji paniki pobegnili, DustivŠi 100 mrtvecev in 160 jetniko/ v naših rokah. Naše izgube niso znatne. Na severovztočni strani Drinopoija smo zasedli nekolko točk, ki so že blizu mesta samega. Po silni bitki smo premagali sovražnika, ki se je plaho umaknil v trdnjavo. Na tem bojišču je ostalo veliko, a sedaj še nedognano Število ranjencev. Na nas so streljale turške baterije, a njih ogenj je slab tn nesiguren. Neka kolona nas je, zapustivši trdnjavo, napadla od zacadne strani, a je bila uničena, dočim je druga bolgarska kolona po zavzetju Vasilika ob Črnem morju napredovala proti Visi. Mesto Malo Tirnovo je že v naših rokah. Turški jetniki pripovedujejo, da je iznenadila silna bolgarska ofenziva turško armado, katero zelo slabo oskrbujejo in v kateri tudi manlka discipline. Turki zažigajo na bregovih Strume seliŠča svojih lastnih državljanov in uganjajo grozodejstva. CARIGRAD 23. (Kor.) Turški listi prinašalo iz Drinopoija brzojavko s pos?me-znostmi o boju med rekama Tundžo in Marico. Boj se je baje vršil pri Marašu, 6 km zapadno od Odrina. Bolgarov je bilo 30.000 in ti so pobegnili proti Kara-AgaČu, pustivši na bojišču 3000 mrtvih. Listi poročajo nadalje o turški zmagi pri Kadi-Koju, 25 km od Drinopoija, po kateri so baje Turki zaplenili 11 topov ter ujeli majorja s precejšnjim številom vojakov. — D;ugi boji so se vršili pri Kirdžali, Has-Koj, Ispine, Calikanak in Hamidle. Povsod so seveda bežali — Bolgari. Uradnih poročil o velikem boju pri Drinopolju še ni. (Tako različno glasi bolgarsko poročilo, prevedeno — na turški jezik. — Op. ured.) Skader v silni stiski. DUNAJ 23. (Izv.) Tukajšnjej „Zeit" poročajo iz Skadra, da Je tam turška posadka že obupala In da pade mesto že tekom nekaterih dni. Črnogorci so namreč Skader popolnoma obkolili in mu pieprečili dovažanje živil. Cene so kruhu že sedaj ne-/erojetne. Manjka oglja, nedostaja drv, da morajo rabiti pohištvo in orodje za kurilo. — Skaderski poveljnik Riza bej se kani —————— srečanjem. Toda bilo je že prepozno, da bi *e vrnila. Ivan jo je zagledal. Ni mcgel niti vzklikniti, niti izpregovoriti besedice — mogel jej je samo namigniti z roko, naj pride bliže. Njegove vdrte in s črnimi obroči « bdane oči so zagorele v vročinskem ognju. Njihov pogled je izrekal obenem ponižno prošnjo in blazen dvom. Madlena je še vedno sta'a med vrati. Ni vedela, kaj naj stori, ali bolje, tresla se je vsled burje tisočerih različnih občutkov. — Ali nisem spal malo preje? Zvonil sem, tu — vrvica se še giblje — a kako — ali sanjam ali sem zblaznel, kaj li? — Madlena — Madlena! — je izpregovoril s slabim, razburjenim glasom, kakor sam sebi. Mlada gospa je zadrhtela. Začutila Je sladak užitek ob tem glasu in zopet nedo-giedno sočutje. Ndjraje bi bila naravnost pohitela k postelji, a vendar se je premagala in prisilila k mirnosti. — Želite? — Jaz sem, Madlena, ne sanjate. — Madlena! — je zašepetal bolnik in zaprl oči, ker se mu je storila megla pred njimi ali pa morebiti prevelike sreče — ali vsied presijajne lepote, v kateri je stala Madlena pred njim — res krasna v svoji ginjeni, nežni, vdani razburjenosti. Gospa se je prestrašila in pomislila, da se je onesvestil ali celo, da je prišel zadnji trenotek. Tu Je zopet našla svoj navadni mir. Odločno je stopila k postelji in vzdig- lumekniti v Prizren, da ga ne bi Črnogorci prisilili, da se uda s svejimi in preda mesto. Črnogorci zažgali Plevlje? SARAJEVO 23. (Izv.) Sem prihaja vest, da so Črnogorci ponoči zažgali Plevlje. Turški begunci v Bosni. SARAJEVO 23. (Izv.) Včeraj je avstrijska patrulja prieskortirala v mesto 39 turških vojakov in 2 cficlrja, ki so se zatekli na bosenska tla. Tu so spravili vse v transportno hišo, enega pa, ki je bil ranjen na levem ramenu, so oddali v bolnišnico. Vsega je pribežalo dosedaj na avstrijsko stran 300 Turkov. Od teh jih bo 80 kmalo zopet v Sarajevu. Vojaki trdijo, da je bil beg edino sredstvo, da se rešijo Črnogorcev. (Verjamemo!) S turškim konsulora Resoul-efendijem se vršijo pogajanja, da odpravi svoje Turke preko Metkovića domu. — Kristjanski vojaki pa, ki jih je tudi nekaj med njimi, ediočno prosijo, da bi smeli ostati v B^sni. i Uradno potrdilo o zavzetju Prištine. BELGRAD 23. (Kor ) Uradno se Javlja : \ Tretja srbski armada je včeraj ob 5 30 1 zvečer po trdovratnem boju zavzela Prištino ia prva armada Stračin, ki leži med Ku-manovo in Egri Palanko. Mostove na železniški progi RiStovac-Kumanovo, ki so jih Turki razrušili, so srbske železniške čete zopet popravile, da se morejo rabiti. Srbski naskok na Kumanovo. BELGRAD 23. (Izv.) Sinoči so Srbi 'naskočili na Kumanovo, ki mora vsak hip i pasti v Srbske roke, če že ni. Glasovi, da !je že padla, še niso potrjeni. Srbi v Kumanovi. BELGRAD 23. (Kor.) Zasebne vesti iz I Vranje Javljajo, da s o se turške čete umaknile iz humanove In da je pričakovati vsak i hip uhoda srbskih čet v mesto. Ujet turški bataljon. BELGRAD 23. (Kor.) Zasebne vesti iz 'Vranja Javljajo, da so Srbi na Javor-planini j ulovili en celi turški bataljon. Arnavtske žrtve pri Prepolcu. BELGRAD 23. (Kor.) Ranjenci, ki so jih prepeljali sem, so se borili skoro vsi okrog Prepolca. Oni pripovedujejo, da morajo imet! Albanci čez tisoč mrtvih, ker jih je srbska artiljerija takorekoč kosila. Isa Boljetinac — podkupljen ? DUNAJ 23 (Izv.) „N. Fr. Presse" poročajo iz Bdgrada čudno vest, da so Srbi podkupili znanega arnavtskega poglavarja Iso Boljetlnca. Za njegovo pomoč 30 mu baje dali 5 mil. dinarjev. Turška grozodejstva. SOFiJA 23. (Izv.) Turški vojaki se : maščujejo za bolgarske zmage z barbarstvom, ki ga uganjajo nad krščanskimi Bol-; gari v turških pokrajinah. O jI pobijajo j ljudi, jih mučijo in požigajo njihove domove. — V Grmovem so na primer 150 Bolgarov deloma poklali, deloma pa poaateknili na kole. nila roko, da bi prijela za vrvico k zvoncu. Toda Ivan je občutil njeno bajno bližino, iz gub njene obleke je prihajal do njega njen mladi dih. Odprl je oči in je s smelostjo bolnika in ljubimca ulovil njeno roko. — Madlena, srečen sem! Hvala vam, da ste tu — in tako slab je pritegnil njeno krasno, hladno roko na svoje goreče, izsušene ustnice. Prvi čas je samo ponavljal iste besede, ki so vse izrekale samo njegovo srečo in blaženost. Ni niti vpraševal, kako prihaja semkaj, je li zaradi njega tu, ni vpraševal, ali jo sme imenovati svojo — šepetal je samo njeno ime in besedo »srečo", pa tudi ti kratki besedi sta se izgubljali v poljubih, s katerimi je obsipal njeno roko. Madlena je puščala roko na njegovem licu in si jo dala poljubljati — bila Je še bolj brez moči, kakor on — brez moči vsled razkošne blaženosti — nepomična vsled strastno napetih občutkov — vsa izgubljena vsled neizmerne, silne ljubezni in brez vsake misli na ves ostali svet, na svoj čudni položaj. — Ah — glej zapestnice tudi na tvoji roki! — je s srečnim smehljajem pošepetal Ivan in jej je, položivši njeno roko z zapestnico na svoje srce, pokazal svojo roko, opasano z enako zapestnico. Ona se je za trenotek sklonila in položila glavo na to njegovo roko in prsi so jej zavalovile burno kakor morje po vročem južnem vetru. Bolgari vidijo Drinopolje. SOFIJA 23. (Izv.) Danes so se Bolgari ustavili 7 km pred Drinopoljem in so se dobro utrdili za okopi. Angleži so prepričani o bolgarski zmagi. SOFIJA 23 (Izv.) Vojni kore spondenti velikih angleških listov zatrjujejo, da ne more nikdo dvomiti o bolgarski zmagi pri Drinopolju. Bolgari se namreč bijejo kot levi in of.cfrji včasih komaj vzdižljo red, da se moštvo v svoji navdušenosti ne prenagli. Razven tega so pa slabe turške čete, slabo vodstvo In slabi topovi. Lov na bolgarske „vohune-. CARIGRAD 23. (Kor.) Tu zapirajo Bslgare, ki prihajajo sem, ker jih Imajo na sumu, da so vohuni. Salandžev, tajnik bolgarskega konsu'ata v Drinopolju, je še vedno v zaporu in razven nJega so Turki ugrabili v okolici me3ta K«r-Kilise in Drinopoija Še 120 Bolgarov, ker Je baje sumljivo njih prebivanje v onih krajih. — Vse te „vohune" so internirali v tukajšnjih vojašnicah. Gibanje na bolgarskem obrežju. BEROLIN 23. (Izv.) Iz Varne se poroča, da manevrira velika turška krizarica 15 kilometrov od obrežja oddaljena med Galato in Evksinogradom. Njo opazujejo in vsaki njeni kretnji slede bolgarske torpe-dovke. — Bolgari utrjujejo obrežje pil Bal-čikii, Varni in Burgasu, ter pomnežujejo topove v utrdbah. Poškodovane turške ladje. DUNAJ 23. (Izv.) „M ttags - Zeitung" poroča, da se je vrnilo nektlko ladij, ki so bombardirale Varno, v Car gsad, dve med njimi z občutnimi havarijami. Grki zavrnili Turke. ATENE 23. (Aten. tel. ag.) Brzofa ka najvišjega poveljnika prestolonaslednika Krn-stantina poroča iz Hadži-Gogo, kjer se sedaj nahaja glavno grško taborišče, da so Grki s silnim naskokom premagali sovražnik a, vsled Česar je vseh 22 turšk h bataljonov in 6 baterij zapustilo svoje postojanke in se umeknilo v Serfidže. Grki sedaj zasledujejo sovražnika. Grki v solunskem zalivu. LONDON 23. (Izv.) Sem se poroča, da so Grki izkrcali pri Katherini v Solunskem zalivu 3000 mož. Bitka pri Sarantoporosu. ATENE 23 (Kor.) O polnoči je došla od generala Dangiisa iz Elasone sledeča brzojavka: Gtška armada, ki vedno napreduje, je naskočila prelaz Sarantoporos. Bitka, ki Je pričela ob 10 predpoldce, se še vrši, ker sovražiik še vedno brani svoje postojanke. — Grki se bijejo z levjo hr: b-rostjo.__ Drobne vesti o vojni. * Iz Skadra javljajo: Skaderski nadškof monsignor Skaeggi je bil od valtja poslan h katoliškim ArnaUom plemen Kastrati in Hotii. Kastrati pa so nadšttfa zabranim, da bi prestopil na njih zemljišče, opsovaje ga za izdajalca. Arnavti so nadškofu povsem cdkrito priznali, da imajo oni sedaj drugega dobrega očeta, kralja Nikolo, ter da ne potrebujejo nikakega nadškofa, ki jih samo straši. Obe arnavtski plemeni pozdravljate Črnogorce kot svoje osvoboditelje. * Dopisnik lista „Corriere della Sera" v srbskem generalnem štabu Guelfo Cuini poroča, da je vprašal nekega ranterega častnika, kako je bsl ranjen. Častnik je vse obširno popisal, a on — Civlni — Je razumel od vsega pripovedovanja le, da ima v roki turško kroglo. Častnika pa to ne moti On pije svojo kavo mirno, kakor bi še nikdar v življenju ne bil delal drugo, kakor sprejemal v roke turške kroglje! * Nemški general lnshoff, ki je bil tudi v turški službi, je izjavil napram ncVemu angleškemu časnikarju, da je vojni položaj Turčije skrajno neugoden, vendar ne obupen. Očividno se je razvrščenje čet izvršilo bol| počasi, nego se je pričakovalo. Ta general dostavlja svoj! izjav*, da je turški geitralni štab temel|ito poučen o nemški vojni taktiki in da Je prišel sedaj tudi čas, da se okoristi od tega in on — general lnshoff — se nadeja, da se to tudi zgodi. * „SI. Narodu" poročajo Iz Belgrada: V Srbiji ni nobenega sovraštva več, največji sovražniki so se sprijaznili in na kmetih sosed. sosedu tako pomaga pri poljskem delu, kakor bi delal za s^be. Odkar Je bila proglašena mobilizacija ar nade, se ni Izvršil v celi Srbiji noben zločin več, nihie se ne prepira ia nihče ne tožari. Tudi strankarske razlike so popolnoma izginile s površja, ljudje imajo pred očmi samo en velik ci!j: osvoboditev rodnih bratov izpod turškega jarma. Btrun II. „EDINOST" Si. 297 V Trstu, dne 24 oktobra 1912 BRZOJAVNE VESTI. DRŽAVNI ZBOR. DUNAJ 23. (Izv.) Današnja seja državnega zbora je končala z velikanskim Škandalom. — Včeraj |e namreč nižjeavstrijska deželna vlada razveljavila sklep dunajskega mestnega magistrata, ki Je zaprl in zape čatil češko šolo v tretjem mestnem okraju. Vladi Je odredila, da se mora šola odpreti in posebna komisija Je snela pečate in odprli vrata. Takoj za njo pa |e prišla druga komnija, ki jo je poslal mestni magistrat in je šo'o zopet zaprla in zapečatila, češ, da dela v svojem lastnem delokrogu na temelju § 7 takozvanega »prugelpatenta". Radi tega se polastilo češkega prebivalstva strašno ogorčenje. Poslanci vseh čeških strank — tudi socijalisti — so takoj stavili interpelacijo, s katero so zahtevali, da se ta odredba mestnega magistrata prekliče. Pri čitanju interpelacije je prišlo do demonstracij, ker so Čthi z galerije burno ploskali in ob enem klicali in očitali Nemcem nekulfuro. Nemški po,lanci so „ogorčeno- protestirali in so zahtevali od poslanca Concija, ki je kot podpredsednik slučajno predsedoval, da izprazni galerijo, med tem pa je že prišlo med Čehi in Nemci do spopada. Ker se podpredsednik Conci v takem vrvežu ni več izpoznai in ker si radi tega ni vedel pomagati, je zapustil svoj sedež in pobegu'J. Skandal pa se je Še nadaljeval. Med Nem:i se je posebno besno ponašal posl. Wćdraf ki se je pri tem spomnil svojega češkega materinega jezika in zaklical Čehom : „polib' me..." Parlamentarno zasedanje ne bode dolgo In Jal j, ker ga odgodijo že prihodnji četrtek. Do takrat pa bi še imeli sprejeti drugo čitanje proračuna. Posvetovanje hrv.-slov. kluba. DUNAJ 23. (Izv.) Včeraj in danes se je vršilo pod predsedstvom poslanca Spin-čića več ur trajajoče zborovanje hrv.-slov. kluba, pri katerem so se posvetovali o polcžsju. Sazonov še ostane. PARIZ 23. (Izv.) Tukajšnjim diplomatski, n krogom se poroča, da je car odobril politiko Sazonova in mu izrazil svoje zadovoljstvo. Dalmacija za rudeči križ. ZADER 23. (Izv.) Deželni odbor je za rudečl križ balkanskih Slovanov daroval 5000 kron. Odmev zbiranja za rudeči križ. BELGRAD 23. (Izv.) Poročila, da slovanska plemena na avstrijskem severu in jugu požrtvovalno zbirajo za rudeči križ Jugoslovanov, so napravila tu Izboren utis. Trgovinski odnošaji med Turčijo in Italijo. CARIGRAD 23. (Kor.) Ministerski svet je sklenil razveljaviti zakon, ki nalaga na italijansko blago 100% carino. Sestanek PaSića z GeSovim. BELGRAD 23. (Kor.) Srbski ministerski predsednik Pašic se je vrnil z Dunaja in „Pravda" piše, da se sestane v Pirotu z bolgarskim ministerskim predsednikom Ge-šovim. Palača Aerenthalov prodana. PRAGA 23. (Izv.) Moravsko-češka agrarna banka je kupila v Pragi na Sv. Vac-lava trgu palačo rodovine Aerenthalov. Železniška nesreča. INOMOST 23. (Kor.) Vesti, ki so došle sem, poročajo, da je na progi Ala-Verona skočil s tira brzovlak. Pri nezgodi je bilo težso ranjenih pet oseb. Pomen Balkanskega polotoka za Evropo. Na Balkanu grome topovi in naznanjajo, da Je stopilo v akutno stanje reševanje velikega zgodovinskega problema. Kajti vzroki te| veličastni žaloigri in ob enem epopeji niso od danes, ali cd včeraj, ali od nekaj desetletij, marveč so se porodili v zgodovini, ki je že daleč za sedan|o dobo. Zgodovina nas uči, da je Balkanski polotok vsžneji za razvoj in kulturo človeštva, negoli Apeninski (Italijanski), ali Pirenejski (Španski), dasi si je ta znal priboriti velike dele sveta onkraj morja in se razvid v mogočno kolonijalno silo. Balkanski polotok veže Evropo z Azijo in Afriko, torej z dvema deloma sveta. Na Balkanskem polotoku (Grška) so se po stavljali temelji svetovni kulturi. Tu so se rodili največi junaki sveta in Grška se ponaša s sijajno staroveško zgodovino. Zato so sedanji dogodki na Balkanu zgodovinskega pomena, ker prinesejo seboj preobrazbe, nove konstelacije, povsem nov položaj. Važnost sedanjih dogodkov, ki pripravljajo bodočo usodo dežel in narodov na Balkanu, je torej nelanerna. Kakovo važnost ima Balkanski polotok za posamične evropsse velesile? O tem govore notorlčna dejstva, ki se jih hočemo tu dotakniti Vse evropske vlasti so eminentno iute-resirane na tem polotoku. A to ne — kakor smo omenili že v uvodu — šele od danes ali včeraj, ampak že iz 18 stoletja, od časov velike carice Katerine II. in prosvetlje n ga avstrijskega vladarja Jožefa H., iz časov teh dveh, morda najgenijalnejših vla ^ariev, samo da sta se rodila za poltisoč-jetja prezgodaj. Poglejmo v zgodovino Rusije. Ta nam beleži bojev na Balkanu in žrtev, ki jih do-jrinašala ta siovanska država za osvoboje nje Balkanskih slovanskih narodov iz tujega |arma. A na drugi strani: koliko dragocene krvi avstrijskih junakov je bilo že prelite na istem polotoku v varstvo avstrijskih interesov ? I Ne — v germaniiatorična namene I Italija! Kako se peha in napenja — o3obito v zadnjem času —, da bi dobila v svojo pest zapadno obal Jadranskega morja od Skadra, od Črnogorske mele t;a doii — Albanijo 1 V hudi zmoti pa so oni, ki menijo, da je Italiji le do teritorija, le za to, da bi za kos zemlje povečala svojo teritorijalno posest in da bi morda za nekoliko tisoč duš pomnožila svojo narijonalno posest. Italija ima drug, veci cilj. Le en pogled na zemljevid nam predoča, kakega pomena b-lilo za Italijo, ako bi bila gospodarica za padne obali (Italije) in vshodne obali Jadranskega morja. S tem bi ustvarila Iralna 7 ozkem prelku Otranto drugo, še hujšo Sciio in Kadbdo za vse druge narode, ki tim je Jadransko morje glavna pot v široki svet. Italija na eni in Albanska obai oa drugi strani v posesti ItaHje — to bi po menjalo, da Je drugim narodom zaprta pot v Sredozemsko morje in torej v veliki svet! In zopet ne treba še le prav ti, kaj bt tr> pomenjalo za kolonijalno, trgovsko, indu strijsko, z eno besedo: za gospodarsko po litiko drugih interesiranih narodov sploh. Tudi Anglija je v skrbeh za svoje velike gospodarske in politične Interese na Balkanu. Saj nam govori zgodovina, saj je tu vir staremu tradicionalnemu nasprotstvu med Anglijo in Rusi|o notri do najnovejših časov. Kako zvito Je znala Anglija vsikdar zapirati Rusiji pot skozi Dardanele, da se ta po slednja ne more raztezati po programu carja Petra Velikega proti odprtim morja m ! Posledica ustanovitve trozveze je bilo tbližanje med Avstri o in Francijo, ki ste znali — pravi čadež diplomatske umetnosti — pritegniti k sebi tudi Anglijo. Proti trozvezi Nemčija, Avstrija in Itali|a stoji da ues sporazum med Rusijo, Francijo in Anglijo. Dočim pa je Italija le nezanesljiv in sebičen kantouist, ki utegne odskočiti u prvi resni priliki, če bo interes Italije zahteval tako, vrši Francija točno svojo zavezniško dolžnost napram Rusiji. Francija podpira Rusijo v njenih prizadevanjih, da si odpre tista strahovita Dardanelska vrata, ki jo tišče kakor v okove. Da podpira Rusijo in da ob enem služi svojim stremljenjem, si prizadeva Francija, da si ustvari močno sre dozemsko floto. Politika Nemčije Je znana in gre za tem, da pošilja Avstrijo na Balkan kakor svojo avangardo. Kajti moti se oni, ki meni, da je Nemčija določila Trst kakor zadaj! steber svojega mostu od Belta do Adrije. Ne! Ne! Blsmarckov koncept vztočne politike Nemčije glasi drugače, sega dalje in ima daljneje cilje. Trst ima biti le en steber vmes — med stebri, ki imajo nositi velifci most. Fundamenta glavnima stebroma bi bila: v Nemčiji na enem koncu, a na Balkanu na drugem, a preko mostu bi vodila pot v Azijo! Takov je koncept velike nemške vztočne politike 11 To so dejstva iz zgodovine in sedanje avktuvelne evropske politike. In Čim poznamo ta dejstva, nam mora biti izključeno, da bi bile male in mlade balkanske drža vice začele sedanji veliki boj ter se dvignile proti Turčiji le na svojo pest in le na svojo odgovornost. Prvi strel Iz topov črno gorske trdnjave je sprožil bržkone kralj Italije, a veliki knez Peter Nikolajevfč je bil njegov topničar._ Tržaški Slovani za brate na Balkanu. Milivoj Crnadak K 20, dr. Fran Maidić K 100, Giovanni L?nda K 20, Josip Caharlja Nabrežina K 2, B. Mimbelli K 2000, dr. Ra-4os1av Kvekić K 200, dr. Manuel Kvekič K 50, g.ca Vida Ferluga nabrala u gradu Moccć med Slovenci in Hrvati K 16 Drag. Val K 2, Josip Hočevar K 3, Ante Suglić K 2, N. N. K 2, Eugenio Drascovich K 2, kapetan Božidar Tripković K 20 N. N. Trst K 10, Sežanci nabrali K 1150 Bosil Brun Trst KI, A. Pertavc K 5 Fr. Herman KI, Fr. Sever Koper (nabral v Borštu) K 6, N. N. Trst K 5, Lj. Vouk nabral v gostilni N. D. O. Trst K 7 50 I Martelanc & dr. Trst K 200, Brać^ H č K 3, Stevo Zaklan K 15, dr. Josip Wi.fan K 50, M. P. Trst K 10, dr. Uihcser Stanger K 20, dr. Josip Martinis K 200. Skupaj K 3002 00 včeraj Izkazano , 6787*20 Skupaj K 9789^20 * * * G. Josip Jejčič, ubogi, a navdušeni Slovenec, je prinesel dr. Wilfanu, srebrno, pozlačeno uro, proseč ga s solznimi očmi, da sprejme to danlo, ker že ne more daro vati za svoje brate niti najmanjše svote. Ta ura se je poslala dr. Pertotu Cetinje, da jo daruje kakemu jun^ŠKemu Črnogorcu Lep izgled požrtvovalnosti za Rdeči Križ. Nocol ob 6 sta prišla v upravništvo „Edi nosti" dva moža in sta vpraševala, kje se pobira za „Balkance". Ko se jima Je odgovorilo, da sta na mestu, sta dala eden 3 in eden 2 kroni za jugoslovanske junake. Značilno Je, da moža, ki sta bila obrtnika v svoji delavniški obleki aH pa delavca, niti na poziv nista hotela povedati svojih imen. Položila sta svoje darove in želeč „lahko noč" tiho odšla. Dobro srce Je skromno I * * * Kakor čujemo, Je nakazala naša tvrdka M. Truden črnogorskemu društvu Rdečega Knz* naravnost K 500. * * * Odbor za nabiranfe prispevkov za Rdeči Križ Je naročil 200 postelj (brande), za črnogorske ranjence. Potrebna pokrivala, dek da drugačen zaključek, nego smo ga smeli pričakovati. Tudi na tako eventualnost mora biti ljudstvo pripravljeno. A to dosezamo, če ne govorimc ljudstvu o nemožnosti neugodnega izjda. Čim više se vspenja uverjenje o zmagi, tem huje je razočaranje ob vsaki neugodni vesti in tem večja je potem nevarnost, ako prihajajo tudi neugodne vesti, na kakoršnjt pa moramo biti pripravljeni v takem gigant sfcera boju, v katerem se nekdaj silna in tudi sedaj Še z mogočno vojno silo razpo-iagajoča država bori za svojo ekzistenco. Pri tem nam je pred vsem pred očmi nesrečni temperament našega ljudstva, ki — popre] navdušeno in svojimi nadami tam gori v nebotičnih višavah — ob vsakem nevspehu ali vsaki nesreči sklone duhom in pada doli v globino v obupavanja. In mi bi stavili, da bi isti kritiki, ki so sedaj tako strašno navdušeni, v hipu, ko bi bile bal kanske države kje poražene, jadikovali kakor stare babe, zasramovale bojevnike, da niso za nič, in bi tudi „Edinosti* — ako bi dila poprej pisala le o gotovosti zmage — preklinjali kako da jih je farbala in jo napadali, kakor, da je celo ona kriva nevspehu. Naloga resnih listov je zato, da z umerjeno in trezno pisavo, držeč se dejstev, skrbe za to, da se ohrani morala med našim ljudstvom za vse slučaje, da tudi ob eveatuelnih neugodnih vesteh ostanejo rno ralično po koncu. Ne z bombastičnimi navdušenimi članki, ampak z dejanji ljubavi bedimo v pomoč bratom. Saj, ko bi se izvajale zmage samim navdušenjem in predčasnim zmagoslavjem — iz daljave, mi bi bili gotovo navdušeni do ekstaze. Ker pa temu ni tako, podpirajmo brate z manifestacijami srčne ljubavi, s tem, da nastopamo vsi pred svetom kakor žive priče, kako opravičen, kako svet, kako vzvišen je ta njihov boj. Verujte nam, da je na pr. samaritanski Čin našega dr. Pertota več vreden nego naiiepše besede spletene v navdušen članek. In tisti stotaki in tiste stotinke ki jih pokiada sedaj naše ljudstvo nimajo pomena samo radi svote, ki jo predstavljajo, ampak so velikega moralnega po mena. Ti prispevki so kakor glasnike našt ljubavi, ker govore svetu, da smo mi i vso svojo dušo, z vsem svojim čustvovanjem na strani bratov ter da preklinjamo tiste, ki so v svoji krlvičnosti in brezsrčnosti zakriviii, da morajo tlačeni in proganjani prelivati svojo k;i za svoje od-reSenje. Tedaj pa, ko bo zmaga odločena, tedaj pride trenotek za oduševljenje, za zmagoslavje. Tedaj bomo peli visoko pesem o veliki bodočnosti in mi bomo z navdušenjem — kakor se glasi med našim ljudstvom tisti termin za pevs*o umetnost — peh „čež-. Dotlej pa ostanimo resni, umerjeni in — možki. » Italijanska socijalna demokracija in vojna. Tudi italijanska socijalna demokracija se je oglasila z manifestom na somišljenike proti vojni. Socijalisti Italije dolže italijansko vlado, da Je se svojo tripolitansko kampanjo izzvala grozote sedanje vojne na Balkanu. V živih barvah slika manifest stra-note vojne: kako tudi na tisoče italijanskih mater plaka za svojimi siiovi, ki laže na grobiščih Ubije, ali leže po bolnišnicah, ali pa tavajo po cestah Italije kakor nesrečni pohabljenci za vse življenje. Prežalostna slika In — resnična. Vendar moramo zopet sovdariti, da tudi ta živa slika neizmerne bede, kakor posledice ne velja, kakor argument proti sedanji vojni na Balkanu, kajti med to vojno na Balkanu in italijansko kampanjo absolutno nI analogije in Je po oriliki razlika taka, kakor med roparjem in njim, ki se hoče ubraniti roparja. Italijanska •campanja je res izzvala grozote, balkanski vojni pa je namen, da napravi konec grozotam, ki trajajo že stoletja tudi v mirnih časih. Stoletja že polaga turško barbarstvo nirne sinove krščanskih mater v grob, stoletja že pohablja sablja arnavtov in bašo-bozukov mirne bolgarske in srbske mučenike, da tavajo okoli kakor pohabljenci — nesrečni za vse življenje; stoletja že tržejo Azljati hčere iz naročij obupajočih mater in jih skrunijo! Stoletja že trajajo proti krščanskim narodom v turški državi grozote vojne tudi v časih, ko nI vojne. Stoletja so tam že grozote vojne v permanencl. Kje je tu analogija med Balkanom in Tripolisom. Ali naj te grozote vojne na Balkanu trajajo večno ? 1 Ko se že socijalni demokratje tako raz?nemijejo proti vojni na Balkanu, pa naj bi enkrat povedali v svojih manifestih pozivnih nasvetov, kako bi tudi brez vojne orisiilli Turke, da bi nehali biti — Turki z vsemi tistimi azljatskimi zverinskimi instinkti! Sicer bi morali misliti, da so tako nehumani, da ne privoščajo balkanskim krščanom odrešenja od nečloveških muk, ki jih trpe že stoletja. Proračun tržaške občine za leto 1913 Včeraj je bil v veži mestnega sveta izložen proračun tržaške mestne občine za leto 1913. Proračun izkazuje: Redni: Glasom proračuna mestne mestnega računarije magistrata Izdatki..... 17,716 360 17,373 040 Letni prejemki . . 7 650 430 7,851.780 Nepokriti izdatki . 10 065.930 9,521 960 Predlog za pokritje . 9.202 700 9,302 700 Primanjkljaj . . . 863 230 218.560 Izredni: Prejšnji preostanki .___203 808 203 808 Udatki..... 4,032 610 4,549 210 Lastni dohodki . .__659.110 659.110 Z lastnimi dohodki nepokriti izdatki . 3,373.500 3,890.100 Predlagano novo posojilo . . . . 3 400 000 3,900 000 Preostanek . . . 26.500 9 900 Ko dobimo na razpolago podrobne številke proračuna, se na to povrnemo. Pozor našim trgovcem. Skoro na vseh postajah Primorske, Kranjske in Istre se nahajajo vagoni polni popolnoma pokvarjene smrdljive argentinske koruze, kl so jo Ždje poslali našim slovenskim trgovcem za kupljeno zdravo blago. Naši trgovci se preti temu ne znajo braniti in zato Jih opozarjamo na razpravo o borznih uzansah, ki jo priobčimo v „Edinosti" prihodnjo nedeljo. Popolnoma nov telovnik se Je našel včeraj popoldne pod Mjntebeilo. Dobi se ga v Rocolu, Campl delle Corse 343 gostilna Glorlja. Slavnim zgodovinarjem v albu.n. Prejeli smo: Neki slovenski list piše (kakor več ali rn.nj vsi evropski listi) na dolgo in široko o balkanski vojni. Pri tem vzbuja tudi spomine na nekdanje boje raznih krščanskih narodov proti polumesecu na balkanskih tleh. To je hvalevredno in za ljudstvo poučno. L;udstvo namreč nima vedno prilike, aa bi čitalo veliko, obširno, prvi vrsti skrbi za svojo izobrazbo. Ljudstvo v svoji naivnosti verjame vedno časopisom; verjame časo-isom, tudi če prinašajo kake bedastoće. In mnogo n ih, ki so čitali številko onega lista i dne 22 t. m., so slepo verjeli vsebini rnonn-n: en tal nega, debelo tiskanega članka na pivi strani. Človeku pa, ki le količkaj pozna zgodovino srednjega veka, in ki se tupaiam peča s statistiko raznih današnjih e\ropskih držav — posebno jugoslovanskih, ker je to ravno sedaj aktuelno —, se mora želodec obračati, ko čita »zgodovinski članek* onega lista, ki se navadao z vso vnemo bojuje za izobrazbo ljudstva, posebno »mladine*. Gospodom, ki na tak način izkoriščajo nevednost slovenskega ljudst/a, ki na tak način zav jajo občno zgodovino, povem jaz, Ki sem v prejšnjih letih večkrat posetil Varno, Burgas, Carigrad In sploh evropski vzhod, — prvič sledeče: Ni rep, da je Varna majhno bolgarsko pristanišče in da šteje samo 20 000 prebiva cev, temveč Je res, da je V^ma največje bolgarsko pristan Šče, ii š:eje po zadnjem V Trsta. dne 24 oktobra 1912 „EDINOST ' St. 297 Stran III. Štetju 37 400 prebivalcev; kakor tudi ni res, da ne bi bilo mesto utrjeno, dočim je glavni pomol utrjen in mestna okolica obsejana z obmorskimi baterijami, ki lahko uspešno čuvajo vso luko. Drugič ni res, da je Burgas največje bolgarsko oristanišče, ker šteje k večjemu okoli 10.000 prebivalcev; burgaški zaliv je sicer obširnejši in vsled naravne lege bolj zavarovan proti elementom, nego varenskf, a kot trgovsko pristanišče bolgaisko zavzema vendar Varna prvo mesto. Burgas ni utrjen, vsaj o priliki mojih potovanj ni bil U tega je torej razvidno, da je pisec Članka grešil proti geografični statistiki in to navsezadnje ne škoduje toliko; morda jt imel pred seboj precej staro statistiko in se je zanesel nanjo. £ - 3 t, Ali tretjič! Gjspod dopisnik piše namreč približno takole: .............leta 1444 je prišlo med Poljaki in Turki do bitke, ki je izpadla za Poljake ugodno, a zgubili so pri tem svojega kralja Vladislava 111 Č'ovek, ki v svoji lahkomislnostl spravlja ki\ tacega v javnost, ne zaslužuje teh vrstic. In jaz komentiram njegov članek le zato, da svarim ljudstvo pred gotovimi improviziranimi zgodovinarji. Zaraditega bodi povedano vsem tistim, ki so slepo verjeli tenm najnovejšemu zgodovinarju, da je leta 1444 res prišlo do krvave bitke pri Varni, da pa pri tej bitki niso zmagali Poljaki. temveč so bili združeni Madjart in Pot jaki in obenem drugi akrižarjlu strašno poraženi in na bojišču je izgubil življenje voditelj krščanske armade, Poljsko Ogrski kralj Vladi sav III. Onemu dopisniku pa priporočam: „We-ber, občna zgodovina, II. zvezek, srednji vek, § 377. Izlet na Učko 1397 m. priredi Tržaški podružnica SPD v soboto dne 26. t. m — Odhod iz Trsta državni kolodvor ob 4 42 popol.; prihod v Lupoglavo ob 7*11 zvečer. — Od tam peš po glavni cesti na Učko, kjer se prenoči v gostilni pri g. Pe ruču. Drugo jutro zgodaj na vrh Učke. — Povratek čez Brest v Lupoglavo in v Trst. — Radi prenočišča naj se vsaki udeleženec priglasi do četrtka 24. t. m. zvečer na naslov : I. Bandel, — kavarna Balkan. — Oni, katerim ne bi biio mogoče odili že v soboto, se lahko odpeljejo v nedeljo ob 5 zjutraj z vlakom do Lupoglave In od tam v pičlih 4 urah na vrh Učke. V slučaju neugodnega vremena izlet odpade. Predavanje o kmetijstvu na Opči- nah priredi Kmetijska družba za Trst in okolico v nedeljo dne 27. t. m. ob poli 4 popol. v Sokolovi dvorani (istotaro). Dražba na južnem kolodvoru. V soboto dne 26. t. I. ob 18 predpoldne se bo vršila v skladišču za oddajanje blaga štev 2 v II. nastropju javna dražba nedvignjenega btega. Predmeti, ki se imajo prodati, se prisodijo tistim, ki ponudijo največ, položijo takoj zdražnino in odpeljejo blago takoj. — Saznan teh predmetov je pribit v vestlbilu osebnega kolodvora. Pod sklicno ceno se blago ne odda. _____ Slovensko gledališče. Danes ob 8 15 zvečer se ponovi J:h3nn Straussova opereta „CIGAN BARON*, k« Je na nedeljski premijeri tako lepo uspela. Predstava se vrši v abonnementu B. Tržaška mala kronika. Trst, 23. oktobra 1912. „Ženska le vara nas", tako se poje v „Rigolettu", v slovenskem prevodu vsaj, žn prav je imel menda tisti, ki je to rekel. Vsekakor je tega mtnenja piranski trgovec G jvanni Giraidf, ki je prišel včeraj v Trst po poslih, ki se mu pa ravno z ozirom na vso zgoraj omenjeno lepo žensko lastnost ni o posrečili ravno najbolje. Okrog 6 zvečer je šel Giraldi namreč nekoliko povečerjat v rmko gostilno v Starem mestu. V gostiln je vlekel suknjo in jo obesil na obešalnik. B i pa je tako nepreviden, da je pustil v suknji listnico, v kateri je imel 200 K. V gostilni je sedela pri neki drugi mizi neka ženska, ki je s posebnim dopadajenjem žć^ela opazovati večerjajočega trgovca. Beseda sem, beseda tja, in Marija Starčevide /a, ki je — mimogrede povedano — izgnana iz Trsta, je prisedla k Giraldiju, ki ni bil nesprejemljiv za „ljubezen", kije švi ga a iz njenih oči. Pa sta se začela meniti, pojila sta par čaš vina in ljubezen je rastla Tu se spomni Starčevlčeva, da ima nujen opravek. Poslovila se je za kratek čas od svojega kavalirja, odšla in nI je bilo nazaj Giraidi je zastonj Čakal. Plačal je svo} račun, vstal in oblekel suknjo. Tu pa je s strahom opazil, da je bila njegova Ijubez niva znamka le preljubezniva, kajti iz suknie je irginiia listnica z 200 K. Giraldi je hitel tia policijo in ovadil stvar. Starčevlčevo so sicer aretirali, toda kronlce, te so že izginile. Dvojna telesna poškodba. Ivan Ceg-lar, 19 let star težak, Tržačan, stanujoč v ul. delle sette Fontane št. 255, je znan žepni tat in pretepač. Snoči je hotel vstopiti v cirkus Zavatta, česar mu pa nista pustila tamošnja uslužbenca Josip Črnigoj in Anton Cellaria. Nastal je vsled tega prepir, v katerem je Ceglar potegnil iz žepa, nož ter udaril žnjim po onima dvema. Črnigoja je zadel na desno sence, Cellaria pa po desni roki. Prvega so morali prepeljati v mestuo bolnišnico, drugega pa je obvezal zdravnik rešilne postaje. Razgrajača so aretirali. Zblaznel je. Dninar Josip Paropat. star 34 let, se je včeraj na tržišču Pozzo del mare začel ponašati tako, da se mu Je takoj videlo, da se mu Je zmedel um. Pre peljali so ga najprej na policijski komisarijat št. 2., odkoder ga je spravil potem Treves v opazovalnico. Tatvina. Tomo Sabolič in Franjo Nemec, oba dninarja, rodom iz Hrvatske, sta nujeta v ul. R'gutti štev. 37. Včeraf, ko sta bila na delu, so vdili tatovi v njuno sobo, ki sta jo pustila odprto in so ukradli iz njunih kovčegov njune prihranke. S^boilču je bilo ukradenih K 120, Nemcu pa K 30 Loterijske številke, izžrebane dne 23 oktobra: Praga 39 21 47 63 17 Lvov 1 35 45 27 63 Društvene vesti,, Telovadno druStvo „Sokol" v Trstu. Odborova seia se vrši danes zvečer ob 8 v vaditeljski šoli. Učiteljsko društvo za Trst in okolico bo imelo odborovo sejo v petek dne 25. t. m. ob 5. pop. Predsednik. „Akad. društvo slovenskih veteri narjev na Dunaju" priredi v soboto 26 okt. ob 8 I. redni občni zbor združen & prvoletniŠkim večerom v lokalu „Restaura-ticn Siegel" III. Neulinggasse 28. Siovansiu gostje dobrodošli! Akademično društvo slovenskih tehnikov na Dunaju. Na I. rednem zboru je bil izvoljen za poslovno dobo 1912/13 sledeči odbor: predsednik: Bevc Ladislav, cand. ing.; podpredsednik: Vončina Valen tin, stud. ing.; I. tajnik: Žarn Joža, stud ing.; blagajnik: Mušič Vladimir, stud. arch.; knjižničar: Ernest Sancin, stud. arch. nav.; II. ta|nik: M^gušar Ivan, stud. ing ; pregledniki : Dimnik Stanko, stud. ing.; Geržtna Ladislav, cand. ing ; Stibll Leop., cand. ing. »Tržaško podporno in bralno društvo". Jutri v petek ob navadni ffg odborova seja. Odsek tržaškega „Sokola" v Rojanu izreka najprisrčnejšo zahvalo rojanskemu „Šramel-oktetu", ker nam je iz prijaznosti lepo spremljal dne 14. t. m. plesne vaje vršeče se ob priliki zadnlega slovesa bratov načelnika in Morela, ki sta odš:a k vojakom — Obenem naznanja, da se vrše v nedeljo običajne plesne vaje od 6 do 11 zvečer Šentjakobska Ciril - Metodova podružnica. Danes v četrtek ob 8 30 zvečer redna seja v društvenih prostorih, Kjarbola Zg. št. 11. Pevsko društvo „Ilirija* pri Sv. Jakobu. Jutri v petek redna pevska vaja ob 8 zvečer, na kar so p. n. pevci in pevke opozorjeni, ker je po vaji tudi zelo važen pogovor. ^ar. deL organizacija* Žalostno je to, da naše neizobraženo slov. delavstvo ne posluša klica „N^r. del. organizacije". Soc jalni tečaj, ki ima namen delavstvo izobraževati, Je vedno slabo obiskan. Niti odborniki skupin tega tečaja ne obiskujejo. Ako bi se tečaja vdeležill vsaj odbornik* vseh skupin, bi bilo vseh skupaj čez 200. Na tečaj pa pride izmed vseh članov NDO katerih je samo v Trstu par tisoč, samo od 20-25. Ni li to škandal?! Z?res prisiljeni smo grajati nezavednost tega ljudstva, kine mara, da bi se mu odprle oči. Spametite se, kar vas je zaspanih I Cr se ne marate izobraževati, se pa Čisto enostavno ne bo ve£ prirejalo predavanja, pa ostanite v temi. Godbeni odsek NDO se mnogo trudi, da bi povzdignil „Prvo tržaško narodno godbo" na stopnjo, ki bo delala čast ne lt slovenskemu proletarijatu, temveč tudi vsemu izobraženemu delu slovenskega občinstva v Trstu in okolici. Namen godbenega odseka Je, po enoletnem javnem delovanju na plesih, pohodih in zabavah ustvariti v drugem letu nekaj boljšega, preciznega in za boljšr koncerte sposobnega. Ta namen se da p »e doseči, ako si. občinstvo vpoŠteva veliši trud gedcev, ki ne samo da ne učijo večere temveč morajo žrtvovati ogromne svote zb stanovanje, udnino za društvo, plačo učitelju, plačilo za godala, popravo godal, za partiture in glasbe, za obleko, za pisarniške stroške, pulte itd. Marsikdo se čudi, zaka) je godba draga in zakaj ona požre večji del dohodkov pri veselicah, vendar mu bo popolnoma jasno, ako razmotrila gornje in ako mu povemo, da godec za svoj trud ne dobi več nego 1 K (reci eno krono) za na stop, ki jo preveč lahko zapravi na veselici Tako se godi mladeničem, a kaj naj si mislimo od rodbinskih očetov. Tako raz-mišljevanje bi odbor godbenega odseka spravilo popolnoma iz ravnotežja, ako bi na drugi strani ne bilo naše si. občinstvo toli požrtvovalno, da vsaj s simpatijami spremlja delujoče društvo. — Obračamo se do si. občinstva, da upošteva te težkoče in po možnosti daruje za godbeni odsek NDO. Kot prvega moramo zaznamovati g. Jakoba Ivančiča, ki je, upoštevaje naš položaj, da- nr □ o d u Uelikanska zaloga pohištva io tapecari] :: Paolo Gastwirtfr test, dl mm a s - telefon 22-85 n giem Penite) Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. KoiosaiRi izbtr *ef|vp )| o* po nfojn uiaupoiu ma^sfiunp •d «Bai)f S|fiuE Z| Hplf* *Inl*Pzl '(•j»p»M«a i« ••»•*) 'P w®!d S J°1 I" '1SU1 ovftKni TiA$scT5qo mnaniE|S s s ^jaiođUjj S 35.000 ur i ura kron 2 50. Par fiia najnovejša fcsr>na gr36 ur natančno prvovrstno pozi čena. nerazložljiva od 18 karaktno oletno garanejo za samo K 2*50, 2 uri K 4 80, 5 ur K 11 30. - 1 pariška poz a6r-na yerlžlo& tajnovejše fasone 50 vi 3 verižice Kron 1-25 Brez rizisa Za neugajajoče se povrne denar Dobavlja se po poštnem povzeju. a Kapafusz, Krakow, (Avstrija), Dietelova ul. 57 - 368. KIMAII. D. 0. v Trstu, ulica Carradori St. 18 b* jo sedai vodi g. HINKO KOSIČ, se dobi redno sveže pivo, prve vrste vino - teran, gorka in mrzla jedila ob vsakem č&su. v a razpolago Teč sob za prenočišče do nizkih cenah. - P, iporoča se za obilen obisk« PEKARNA v ul. Giulia št. 92. Vsak dan 3 krat svei kruh s prodajo jestvln in kolonijalnoga blaga. Priporoča se lastnik slavnemu občinstvu v - Trstu in okolici. - UMETNI ZOBJ Plombiranja zcdov Izdiranje zobov hm = vsake bolečine = Dr, J. Čertirik V. Tuschar zobozdravnik kenees. zobni tebe?: TRST ulloa dalla Caserma Štev. 13, II. n Dr. Pečnik (Dr. PETSCHNIGG) £rst, via S. C?ierma šieY. i. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: S—9 in 2—3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: 11 V,—1 in 7—7V, Ako hočete olepšati sobe in stanovanja, kujrite umetne p Ime krasne od K 3 — naprej čudovit* šope umetnih cvetlic od K 3 naprej, steberčke iz mat agonija po K 6 —; sohice, akvarije t rdečimi ribicami, ter z zrcali in arami iu različne druge loje predmete. Povprašujte samo v novi trgovini v ulici Acquedotto 41, Bogomil Piuc* = = urar in z atar = = Trst, ulics. Vlncenzol BelHoi St. 13 iai?ren terrrt it. Aiton mtcii] izbor ua* itukti vrste, k.kor tuđ« ola»er< p?*t»uo7 z UJ»-iTJttCtl in t rea dljsmas- tov, 5e.-iifce ,erifi«e, =I»t<> is trebr?e za cioSie. rte po konkurentnih renah r Naznanilo. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem odprl gostilno AuaMeridionale Campo Behedere št. 3 kjer točim vsa vina, kakor teran, opolo, bela vina, pivo prve vrste iz domaČe tovarne in imam na razpolago vedno gorka in mrzla jedila. Abonnement za ko3ila In večerja. CENE ZMERNE. Za obilen obisk se priporoča ^ Leopold Dengan.^ V vsaki soli, bodi v mestu ali okolici, je že pričela telovadba. Zato priporočamo vsem onim učencem, ki potrebujejo telovadno obuvalo, naj se obrnejo v dobroznano trgovino JOSIP STRNTIČ, Trst, Piazza Rosario E9iiEaEaHE3Ea Telefon itev. 1974. Via Economo št. 10. R. Gasperini, Trst špediter Prevozno podjetje Sprejema razcarinjanje vsakegakoli blaga iz mitnic, dostavlja na dom. POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJUGODNEJŠE CENE. Zastopstvo tvrdke „Cement" ii Efl E E §1 E1 Ei Tcvasna cementa „Portlsundu t- Spljetu. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE. EHIEIEIEIEIEI EiElEiEaElEiEI yj Stran IV. „EDINOST" št. 297. V Trstu, dne 24. oktobra 1912. rovai K 20. Da bi bilo mnogo posnemovalcev ! Socijalni tečaj NDO. Jutri od 7-8 zvečer dr. A. S o s i č : „Zadruge, na splošno" ; od 8-9 zvečer dr. Semrov: Karteli," Skupina „Plavži" v Skednju sklicuje za soboto ob 7 zvečer občni zbor v prostorih „Gospodarskega društva" v Skednju. Dnevi red: 1) Volitev odbora; 2) slučajnosti. — Tovariši, nadejamo se, da posetite ta občni zbor, na katerem vam treba izvoliti vodstvo vaše skupine, v obilnem številu. Odbor skupine NDO „Plavži" v Skednju. Pekovski mojstri! „Nar. del. org." se obrača na vas s prošnjo, da se v slučaju potrebe delavcev obračate edino le na posredovalnico dela „Nar. del. org.", ki se nahaja v ulici sv. Frančiška št. 2. Posredovalnica dela NDN. Išče se pekovskega poldelavca. Službe išče pekovski pomočnik. Tovariši parketni stavci! Pripravljalni odbor organizacije parketnih stavcev vas vabi na shod, ki se bo vršil danes ob 7 zvečer v društvenih prostorih NDO, v ul. Sv. Frančiška Št. 2. — Ker Je shod velikega pomena za vse parketne stavce, se nadeja podpisani odbor obilne udeležbe. Pripravljalni odbor strokovne skupine parketnih stavcev. _ Vesti iz Goriške. Tajinstvena smrt. V torek popoludne je šla Marija Scalettari, žena peka Ivana Scalettaris, k svoji prijateljici v ulici Poste Vecchie na obisk. Komaj Je prestopi a prag stanovanja, je z vzkiikom: «Ah, kakega moža imam 1" padla na tla in takoj Izdihnila. Poklicali so zdravnika dr. Morpurga, ki je konstatiral hipno smrt. Preiskovalni sodnik dr. Gradnik je ukazal odpeljati moža umrle žene v preiskovalni zapor Govori se o njem, da Je mnogokrat pretepal v pijanosti ženo, katera je napram prijateljicam izjavila, da so ti pretepi krivi njenih prejšnjih splavov. Sedemletna hči Karmela je povedala, da Je nasilnež sunil mater z nogo v bok uro prej, nego je nesrečnica umrla. Nesrečna žena se je tudi sedaj nahajala v blagoslovljenem stanju. Vojaška avijatična postaja. V soboto so pričeii avijatični častniki svoje poletne vaje nad mestom. Nadporočnik StohansI je zletel v velikem kolobarju čez celo goriško okolico v visočini 600 metrov, kmalu za nJim Je pa švignil drug aeroplan v ozračle in oba sta izzvala občudovanje zamaknjenih Goričanov, ki so čez dolge mesece zopet zapazili svoje zračne goste. V nedeljo sta zopet zletela dva vojaška aeroplana visoko nad mesto in divili smo se krasno uspelim ,vols planć". Kakor bode večini čitateljev znano, obstoji „vols plane" v tem, da ustavi pilot v visočini motor, vsled česar pade mo-noplan liki obstreljena ptica skoro navpično k zemlji, par metrov nad zemljo pa se zopet vzravnajo peruti in aeroplan se takore-koč vleže na mehko ravan. Ako bode dovolilo vreme, bodemo imeii ta teden priliko občudovati polet štirih raonoplanov nad mestom. Obisk vojaškega dostojanstvenika. Včeraj je dospel iz Gradca povel|nik 3 ar-madnega zbora baron Ernest Lelthner. Prišel je pregledovat novozidano vojašnico pijonirjev. Ljudska univerza. Narodni Prosveti je treba res čestitati, da se ji je po tolikih poizkusih posrečilo, priklicati toliko ljudij k sobotnim predavanjem v Trgovskem domu, da je vsakikrat gledališka dvorana polna zanimajočih se poslušalcev. Pri zadnjem predavanju dr. Borisa Zamika, docenta na vseučilišču v Wurzburgu, Je bilo navzočih nad 400 ljudij, ki so z zanimanjem sledili govoru elegantnega predavatelja. Govornik je svojo tež o nalogo, predavati širšim masam o bistvu življenja, rešil na način, katerega Je v tej stroki med Slovenci menda le on zmožen. V soboto 26. t. m. predava gosp. dr. Gradnik o psihologiji mas. & A it 0 V t — Za istrsko Družbo C. M. Je daroval N. N. namesto venca na krsto g.e Majna-rlčeve K 10*—. Denar hrani uredništvo „Edinosti". — Gospod Franc Grom iz Trsta Je daroval v Šmarjah 1 K za rocolsko podružnico CMD. Nadalje N. N. 40 stot. Darovateljem srčna hvala. — Denar hrani tajnik. — G. Šajina nabral v gostilni ul. S. Marco Št. 35 K 2 za Štjakobsko Cir.-Met. podružnico. 5-51 ■mea 1 1AL) OGLASI ■HK3B ■ ■■■ s ge m ■aiaarB 1 j*. > 4mi ; MALI OGLASI se računajo po 4 tot. besedo. Mastno tiskane be-,ede se računajo enkrat več.Naj-■nanja pristojbina znaža 40 stoL 3lača se takoj Inser. oddelku. iu> Tolpa deklet KK ker upa, da poguma in možatosti ne bo zmanjkalo. Rumenica. n j se meblirsna eobica pri BloTenski družini UUUa g hrano. Ulica Behedeie St. 12, na levo. 214 ti S. M. MM, Mko skladišče li Trst, ulica La&zsretto Teceblo št. 45. priporoča svoje skladišče najboljših vsakovrstnih In vseh drugih čevljarskih potrebščin. NaroCbe se izvršujejo hitro in tečno na vse strani, - Tvorniške cene. finonom Be PriPoroča operaterka za kurja UUOpOlll očesa, zdravi z&rsšiene nohte brez bolečin Cena 1 kr na. Via Crociferi 3, vrata 2366 CnrnimO 86 če^li616^' pomočnik zs mešano OprUjmU delo. Josip Žagar, via Comerciale 7 flHHoctO se Bt8novaDji: en0 z ec0 8t'bo UllUdolo in kuhinio, drugo z 2 gobami in kuhinjo. KoloDja St. 355, Metlika Jožef. 2383 HHilo ee aolja z dvema poetel ama pri slovenBki UL'Ud družini. Ulica Barriera St. 22, IV. nsdstr. na de*no. 2245 Fotografa delle Poste 10, Gorica, Gosposka " " 4449 ulica 7. An*nn Ifriiei^ krojaški mojster T Gorici, nfllUll Rrllbllr, tekaliSČe Frana Joaip« St 36. Izdeluje obleke po meri v vsakem kroju. Sprejema tudi naročila izven Gorice. Pri naročile zadostuje prana mera. V zalogi ima raznovrstno blago ter razpcšilja uzorce na ogled. Gene zmerne. V gostilni Mate Bulica Bar ko vije (Bovedo St. 342) se dobi novo dalmatinsko | črno vino po 72 st. j in belo „ „ 80 „ Toplo se priporoča za obilen obisk udani LASTNIK. 20 leten mladenič, vešč slovenSČice, italijanščine in nemščine, ilče s'užbo v kaki pisarni. Naslov pose naš Inseiatni oddelek pod Stev. 2364.__2364 Obešala iz medi -0 T«a ^i; Caserma 14. Umberto Oesca, trgovina z železnino. Meblirana IV. nad. *rata 35. pobica ee odda takoj pri slovenski družim, uL Miramar štev. 7 Sf376 MlStl&O trgovska moč, trgovski akad mik z IVI IC J O d bančno prakso, vaestrarako poraben, posebno dober stilist v nen škem in slovenskem jeziku, tudi francoščine in angleščine nekoliko vešč, išče v večji eksportni ali komisijski t^rdki službe, da se izuri v prrduktni ali knkšni sorodni trgovski t-troki Vstop takoj, oziroma s 1 prosincem. Vfra-šania naj se blagovolijo poslati pod šifro: „Zanesljiv in skromen 22.u v Celje, štajersko, prste restante. 2366 mT Zaloga obuvala bibb in lastna delalmos ■■■■ PAVEL VISINTINI Trst, dL Glosnc Cnrducil 11. Velika izbera moških in £enakih čevljev. - Poprave ee izvršujejo toč-V no in st lidno to premih ccsah < S' ?p zs I JCdtet provinciak : (Novi deželni hdtel) i Trst, la^go Santorio 4 (Farneto). s 40 sob, električna luč, ves komfort, J stroga snažnost. — Cene zmerne. * ALOJZIJ SKERLu (Pri zrakoplovu) Trst, ulica S*. Marka štv. 15. Toči se dalmatinsko vino, črno, belo ter DREHERJEVO PIVO. Priporoča se cenj. občinstvu za obilen obisk Svoji k svojim! AN r0N NAZOR TVRDKA Francesco Bednar TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST Je preložila svojo trgovino šivalnih strojev ^Icikljev in pridevkov z mehanično delavnico vred iz ulice Ponterosso Ste.'. 4 v ulico Campanile štev. 19. P 5 11 TEODOR KORN Trst, ul. Miramar §tv. 7! Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEM 4 JO SE VSAKOVRSTNA == DELA IS POPRAVE - v po HZZSIH CENAH, v :: Delo dobro In zajamčeno, felll. 25-26. □ Poslovodja: Franje Jenk®. tržaška posojilnica in hranilnica 31= iti =2! ANTON BABUCCA MIZARSKI MOJSTER Irst, mi S&t frasicescc š^ssisi 2 Specijalist za popravljanje roulet 11a oknih. Na željo se menjajo pasovi In imeti Jamči rs ptpolnt del« io te ne beli konkurence. Y lastni hlSL reglstrovan« zadruga z :: omejenim poroitvoo u Telefon St.952. Trst PIdzzd Caserma 2, I. il (ubod po glaunlft stopnicah). s; Branila« vloga sprejema od vsakega, C» tudi ni ud Is M II 01 jih obrestuj« 1® |4 |0 Bentnl davek od hranilnih Tlog plačuje zavod «am. Vlaga M lahko po eno krono. Posojila daj a na rknjilbo po dogovora Na menjic« po 6 na sastave ^_ laa sajBodereBje artjea« vamoatno aailoo m »hranH vredne«1, papirjev, ilitla Iti. kakor tudi hranilne eo*loe, e kateri&l ee najuspešneje aavsja itediki svojo deco. 10 5Vi*/» na amortlsaoljo sa dalj-o dobo po dogovora. o o o o Urada« ara: od 9.—12. ure dopolodna in od 8.—b. popoludne. IzplaAoJ« vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in prasnlldh je urad zaprt Poštno- branllnlčil raćun 816 004. i ^ OOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOO o „ o . PRIPOROČLJIVE TURDKE S22S2200000000°COOOOOOO 222222220000°oooooooooo Krojači: FRAN RUPNIK m°j»ter' r linil II UI nil\, ulica Geppa St. 10, L n. Ognjišča na plin m plinske naprave za kuho, odprte in zaprte, v vseh velikostih in katerekoli oblike. Solidna konstrukcija. Riiz\ijajo največjo toplotno silo. — Potrošek plina zelo majhen. CENE NAJZMERNEJŠE. Delniška družba (}reinitz CORSO ŠTEV. 18. j Pozor! Opoldne In zvečer abeRement zelo ugodno. Izborna kuhinja in budjejoviške pivo (nič glavobola). Zmerne cene. Restavracija-Hotel Balkan (caSO