PBOLETÄREC STE V—NO. 1040. CHICAGO, ILL., 18. AVGUSTA, (AUGUST 18,) 1927. LETO—VOL. XXII. VSEBINA. ČLANKI. IZ NAŠEGA GIBANJA. Red in nered v propagandi. Eibert H. Gary, "jeklarski car". Zagonetka kitajske revolucije. Baroni apelirajo na ohijskega guvernerja za "varstvo". Coolidgova pravičnost delavcem. "Dovolj premoga". Pomožna akcija premogarjev v zapadni Penni. Po sedmi letih - še en odlog (Sacco- Vanzetti). Od zidarskega pomočnika do doktorata. Papež odlikoval kralja Fuada. Enotna fronta krščanskih cerkva. Anton Kristan in njegova govorniška tura (konec). Kam gre denar, prispevan v bolniške sklade? Ali je smrtna kazen potrebna? Poročilo o elyskem shodu. Slovenci v San Franciscu za svoj dom. Aktivnosti kluba št. 1, J.S.Z. V pondeljek 5. septembra na Biaine. Na Anton Kristanovem shodu v Canonsburgu. Listu v podporo. Izobraževalna akcija JSZ. Račun razpečanih znamk. Priredbe klubov JSZ. Konferenca JSZ. v Barbertonu. RAZNO. Divji plameni (Tone Seliškar). Razglas župana občine Trioglove (Ivan Vuk). Vščipci. Entered as second-class matter December 6, 1907, at the post office at Chicago, 111, under the Act of Congress of March 8rd 1879 Published by Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba (Jugoslav Workmen's Publishing Co.) Izhaja vsak četrtek. Published Everv Thursday. Naročnina (Subscription Rates: United States and Canada za vse leto (per year) $3.00, pol leta (half year) $1.76- Foreign-Countries, za leto (per year) $3.50; pol leta (half year) $2.00. ' Address: PROLETAREC, 3639 W. 26th St, Chicago, IU. — Telephone: ROCKWELL 2864. 235348532348235323532353234848532348234823534823000201000023482348532348235323532353235323532353234823532348230202 535323482353235353485353234853482301000100020100020201482348235323482353482323534848235323482353534823484853 234823482353235348484853235348534823234823482353534823234823489148532389 OGLAŠAJTE V "PROLETARGU"! Se izplača, ob enem je s tem pomagano listu. Razne firme in posamezniki, ki oglašajo v "Proletarcu". TRGOVINE IN ZAVODI: FRANK ČERNE, CLEVELAND, zlatarska trgovina. ANTON ZORNIK, HERMINIE, mešana trgovina. VINKO ARBANAS, CHICAGO, cvetličarna. FRANK MIVŠEK, WAUKEGAN, premog in druga kuriva. BARETINČIČ & HAKY, JOHNSTOWN, pogrebni zavod. VICTOR NAVINSHEK, CONEMAUGH, zastave, regalije, godbeni instrumenti itd. MAX SLANOVEC, COLLIN WOOD, krojač, trgovina oblek. PISARNE: DR. JOHN ZAVERTNIK, CHICAGO, kirurg. DR. ANDREW FURLAN, CHICAGO, zobozdravnik. RICHARD J. ZAVERTNIK, CHICAGO, odvetnik. JOSEPH STEBLAJ, CHICAGO, real estate, zavarovalnine. F. M. OPEKA, WAUKEGAN, zavarovalnine, stavbišča itd. DELAVNICE: NARODNA TISKARNA, CHICAGO. FRANK DACAR, CLEVELAND, popravljalnica čevljev. BANKE: KASPAR AMERICAN STATE BANK, CHICAGO. MILLARD STATE BANK, CHICAGO. RESTAVRACIJE: KAVARNA MERKUR, CHICAGO. CHAP'S RESTAVRACIJA, CHICAGO. Ako še ne oglašate v "Proletarcu", vprašajte za cene, in pošljite oglas. Oglašate lahko vsaki teden, vsaki drugi ali vsaki tretji teden, ali kakor se pogodite. PRIREDBE KLUBOV J. S. Z. IN DRUGIH SOC. ORGANIZACIJ. AVGUST. WESTMORELAND, PA. — Piknik 21. avgusta v Woodside parku. Prireja okrajna org. za Westmoreland in Allegheny. CHICAGO, ILL. — V nedeljo 28. avgusta piknik socialistične stranke okraja Cook v parku Riverview. SEPTEMBER. BLAINE, O. — Konferenca J.S.Z. za vzhodni Ohio in W. Va. na Labor Day, v pondeljek 5. sept. OKTOBER. CLEVELAND, O. — Koncert pevskega zbora "Zarja" v nedeljo 9. oktobra v Slov. nar. domu. CHICAGO, ILL. — Dramska predstava kluba št. 1 v nedeljo 16. oktobra v dvorani ČSPS. NOVEMBER. WAUKEGAN, ILL. — V nedeljo 13. novembra konferenca klubov JSZ. in društev Izobraževalne akcije JSZ. za severni Illinois in Wisconsin. WAUKEGAN, ILL. — Ob priliki konference JSZ. v nedeljo 13. nov. vprizori klub št. 45 igro "Njegov jubilej". Po programu veselica. CHICAGO, ILL. — Koncert pevskega zbora "Sava" v nedeljo 27. novembra v dvorani SNPJ. DECEMBER. CHICAGO, ILL. — Dne 31. decembra Silves-trova zabava kluba št. 1 v dvorani SNPJ. JANUAR. CHICAGO, ILL. — Dramska predstava kluba št. 1, v nedeljo 29. jan., dvorana ČSPS. Druge priredbe kluba št. 1 v tej sezoni: Dne 8. aprila dramska predstava v dvorani ČSPS. — V torek 1. maja prvomajska slavnost, dvorana SNPJ. — Dne 20. maja koncert "Save", dvorana SNPJ. (Tajnike klubov prosimo, da nam sporočo datume svojih priredb, da jih uvrstimo v ta seznam.) Čitatelj kapitalističnih listov misli tako kakor hočejo kapitalistični interesi. Edino ako čita tudi delavske liste, je sposoben misliti s svojimi možgani. $2.50 POZOR! DVE NOVI KNJIGI. POZOR! "OIL", najboljša Upton Sinclairjeva novela. Obsega 521 strani, cena trdo vezani.............................. • • ....... ■ - • • • •■_••■■•• "AMERICAN COMMUNISM", spisal James Oneal, urednik New Leaderja. Avtor opisuje v tej knjigi zgodovino ameriškega komunističnega gibanja, njegov program; delo "Trade-Union Educational League" v strokovnih unijah; njihovo taktiko, metode itd. Ako hočete biti v vsem tem dobro poučeni, kar je posebna dolžnost vsakega socialista, si naročite to knjigo. Cena trdo vezani. $1.50 Kdor naroči te obe knjigi, dobi po vrhu knjigo "Yerney,s Justice". Kdor pošlje dva celoletna nova naročnika na Pro-letarca, dobi za nagrado knjigo "Od . Posluzite se izredne prilike! Naročilo pošljite: Proletarec, 3639 W. 26th St., Chicago, 111. FRQLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze ŠTEV,—NO. 1040. CHICAGO, ILL., 18. AVGUSTA, (AUGUST 18,) 1927. LETO—VOL. XXII. Upravništvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL,—Telephone Rockwell 2864. —" 1 = ■ i =====^===^=^===^ RED IN NERED V PROPAGANDI. Borba za osvoboditev Sacca in Vanzettija v luči akcije in kaosa. Nered je nered, pa bil kjerkoli, povsod vpliva slabo, in v vsakem slučaju so njegove posledice tudi redu v kvar. Kaj je nered v propagandi, se je pokazalo v obrambi Sacco in Vanzettija. V Evropi ima stvar značaj organizirane propagande, in zato je mnogo jačja kakor v tej deželi, dasi je bila tudi v Evropi kažena z mnogimi "komunističnimi" eskapadami. Dne 5. maja 1920, torej pred več kot sedmimi leti, je bil v Bostonu ustanovljen obrambni odbor, ki funkcionira pod imenom Sacco-Van-zetti Defense Committee. V njemu so zanesljivi, vestni ljudje, in s tem odborom so ves čas sodelovale v njegovem namenu unije in socialistična stranka. Borba je bila takoj od začetka težka, ker se je bilo treba boriti ne samo proti krivici, ampak tudi proti nadutosti in trmoglavosti sodnih organov države Massachusetts. Umevno je, da so za take obrambe v tej deželi potrebna ogromna sredstva. Omenjeni odbor je dobil v obrambni fond okrog tri sto tisoč dolarjev. Svoja finančna poročila publicira. Poročilo obrambnega odbora v Bostonu, ki izkazuje imena prispevateljev, dohodke v skupnih vsotah, in izdatke v podrobnostih in skupnih vsotah, je izšlo v obliki knjige v drugi polovici leta 1925, nadaljna poročila pa so bila pošiljana listom. To je RED. Sacco-Vanzetti Defense Committee je organiziral s sodelovanjem unij in socialistov neštete shode, sprejete so bile neštete resolucije, in peticije podpisane od stotisoeev, v katerih so zahtevali, da se Saccu in Vanzettiju da novo obravnavo, ako pa oblasti tega nočejo, naj ju osvobode, če nimajo o njuni krivdi boljših dokazov. To je bil RED v propagandi. Ko se je temu odboru posrečilo zainteresirati socialistične, liberalne in druge poštene elemente po vsem svetu, ko je postajalo javno mnenje za to zadevo bolj in bolj pozorno, je planila v organizirano propagando anarhija. iiS svojimi kričavami metodami so posegli v smotreno obrambno delo z vso silo komunisti, in to je kapitalističnemu svetu prišlo kakor nalašč. Komunisti, ki sami propagirajo nasilja, ki s svojimi kričavami, nerazsodnimi agitatorji groze, da se bodo taki in taki nasprotniki znašli "ob steni" ko hitro dobi moč "proletariat", ti komunisti so "organizirali" svoje manifestacije s svojimi grožnjami, in kar se te dežele tiče, s svojimi kolektami. Sacco-Vanzetti ni prvi slučaj te vrste v Ze-dinjenih državah. Chas. Moyer in William Haywood, brata McNamara, John Hill in Tom Moo-ney so slučaji, ki so vzbujali veliko pozornosti in imeli za seboj močno, organizirano obrambo in propagando. Ameriško delavstvo je aktivno sodelovalo tudi v borbi, da reši pred rablji Francisco Ferrerja, in sodelovalo je več ali manj v vseh drugih obrambnih bojih svetovnega slovesa. Proti Sacco-Vanzettijevemu obrambnemu odboru so komunisti organizirali svoj obrambni odbor, ki deluje pod okriljem komunistične international labor defense. Glavni njegov namen je, dobiti sredstva, da se more komunistične propagatorje obdržati na plačilni listi. Baje jih je samo v Chicagu nad trideset. Če bi kolek-tali pod firmo odkrite komunistične organizacije, ne bi dobili več kot par tisočakov. Ker kolektajo pod firmo Sacco-Vanzettijeve obrambe, sodijo, da so nabrali nad sto tisoč, toda računov ne polagajo. Sacco-Vanzetti Defense Committete v Bostonu je že večkrat izjavil, da nima s komunističnim odborom nikakih stikov, da ni prejel od njega nikakih sredstev, in nobenega finančnega poročila. Denar je torej porabljen za plače agitatorjem, za organiziranje shodov, kaotičnih demonstracij in za nove ko-lekte. Seveda je lahko tudi to "obramba", je pa vprašanje, ali namenu koristi ali škoduje, ali obrambno akcijo smeši ali ji daje značaj resnosti. Predstavimo si sledečo sliko: Kapitalistično časopisje, katerega ameriški svet čita, je s svojim kričanjem in tudi s poštenim poroča- njem dejstev o zadevi Sacco-V-anzettija vzbudilo zanimanje tudi med tistim ljudstvom, ki se briga bolj za boksarje in baseball kot za kaj drugega. Neodgovorni kričači to zanimanje čisto lahko izrabijo. Sredstva imajo. Organizirajo shod, in na velikih plakatih ter v oglasih obljubujejo, da bodo govorili ti in ti prominent-ni ljudje. Dvorana je natlačena. Naznanjenih govornikov ni, razun enega, ki je njihov. Je pa mnogo drugih. Ljudje jih ne poznajo, še nikoli niso čuli o njih. A govoriti "znajo". V teku 20 minut množica že kipi navdušenja. Organizirana "komunistična" skupina zapoje tam nekje v kotu kitico Internacionale. Nastopi nov govornik, ki začne hvaliti Rusijo. Kakor na signal, začno skupine tu in tam po dvorani burno ploskati; začno jih posnemati drugi. Govornik še bolj dvigne svoj glas, postane močan, govori, kakor da je usoda sveta v njegovih rokah — delavstvo, zbrano na tem shodu je sposobno zahtevati vse in izsiliti vse. Nato se prečita par brzojavov — vse naprej aranžirano. Nato zopet govornik, ki pripravi ljudstvo na kolekto v "obrambni" fond. Velik shod prinese na ta način tisočak in več. Zopet so sredstva! Nastopi glavni govornik, da popravi nejevoljo, ki jo povzroči kolekta. Shoda je konec. Zopet petje Internacionale. Neka deklica vpije, "vsi na generalni štrajk! Generalni štrajk!" Nekateri jo posnemajo, navdušenje kipi. Pridejo na ulico. Deklica se dvigne na avtomobil, in vpije: demonstrirajmo po ulicah do mestne hiše! Generalni štrajk! Navdušenje raste. Pojavijo se nosilci z napisi, — vse naprej aranžirano. Policaji so v strahu, eni se smejejo, množica začne korakati neorganizirano po ulici. Morda jih je tisoč v trimilijonskem mestu, ki so prišli na ta kaotični shod pripravljeni, da demonstrirajo, drugi se ustavljajo iz radovednosti. Policija ukaže demonstrantom, da naj se razidejo. Nočejo. Dekle vpije, "generalni štrajk, naprej!" Tedaj vržejo policaji v množico nekaj solznih bomb, in demonstracije je konec. "Radikalna" masa beži na vse strani. "Komunistični" plačanci so veseli "velikega uspeha". Naslednji dan objavijo dnevniki "velika" poročila o "komunstičnih" izgredih za "osvoboditev" Sacco-Vanzettija. Citirajo "govore" kričavih, neodgovornih ljudi, in glavno pozornost pa posvete dekletu, ki je "vodila" demonstracijo. Vso stvar opisujejo osmešujoče in sramotilno. Ljudje čitajo in se smejejo. Eni se zgražajo. Masa zunaj "demonstracije" pa dobi vtis, da vse to kričanje povzročajo Italijani, Židje in drugi "foreignerji"; v tej veri jo utrjujejo tudi "odkritja" bomb. Tako zna smotrena kapitalistična propaganda izrabiti anarhijo, ki jo uvajajo v delo bostonskega odbora, unij in drugih, komunisti s svojimi obrambnimi odbori in podobnimi metodami. Neki vplivni pariški dnevnik, ki se bori za osvoboditev Sacca in Vanzettija, je dejal evropskim "komunistom": "Nehajte s svojimi otročarijami, če nočete poslabšati položaj, v katerem sta Sacco in Vanzetti, in otežkočiti smo- treno delo za njuno osvoboditev." ^ Zagonetka kitajske revolucije. Kitajska revolucija, oziroma civilna vojna, je v časopisju potlačena na drugo, in celo na tretjo stopnjo važnih dogodkov. Poročila, ki jih priobčujejo iz Kitajske, so konfuzna. Sedaj je na robu propada vlada v Nankingu, (zmerno radikalna), sedaj v Hankovu (skrajno radikalna po zatrdilih nekaterih). Včasi pride v nevarnost režim Pekingu. Včasi se vladi v Hankovu in Nankingu združita v eno. Včasi boljše-viški agentje vodijo vso kitajsko revolucijo. Včasi morajo bežati iz Kitajske. Včasi pomore skoro vse komuniste. Drugi dan so dotičniki še vedno pri življenju. Japonska bo okupirala Mandžurijo, oziroma bo proglasila nad njo svoj protektorat. Nekateri ameriški listi ji naravnost svetujejo, naj to stori čimprej. Na ta način bi bila med Kitajsko in Rusijo precej daleč pognana japonska zagojzda. Dejstvo je, da civilna vojna na Kitajskem ni še končana, da nacionalistična revolucija, ki jo vodi kuomintang, ni še dosegla osvoboditve Kitajske v merilu kot si jo je zamislila, in da jo še dolgo ne bo; tudi je res, da so v kuo-mintagu frakcijski spori, da so se nekateri njegovi generali sprli med seboj, da so šli eni bolj na levo in drugi bolj na desno; res je tudi, da je revolucija vzlic tem neizogibnih neprili-kam uspešna, in da bo v teku časa pokazala najboljše sadove. En znak, ki ga svetovna buržvazija osvaja za svoj uspeh, je, da je ruski vpliv v kuomin-tangu zelo zmanjšan. Sovjetski propagandisti in svetovalci so se večinoma povrnili v Rusijo. tčfc tC^ Baroni apelirali na ohijskega guvernerja za "varstvo". Premogovniške družbe v Ohiju so se odločile, kot se glase razna poročila, da obnove obrat v svojih rovih, katere so proglasili za odprto delavnico. Ker je "odprta", potrebuje varstvo. Proti komu? Proti organiziranemu delavstvu. Na koga apelirajo družbe za pomoč? Na guvernerja. On jim more dati moralno pomoč, ki v tem slučaju ne šteje, torej naj jim pošlje oboroženo silo, ki bo varovala skebe in se borila proti rudarjem, ki ne zahtevajo drugega kakor da že itak majhne plače ne postanejo še manjše. Coolidgova pravičnost delavcem. » "Dovolj premoga"! Velika oasniška agencija A. P. je dne 12. avgusta objavila vest, da so delavski voditelji s predsednikom Coolidgom prav zadovoljni. Res, da ne izkazuje delavstvu nikakih posebnih privilegijev, toda mu je pravičen. To izjavo je podal Mr. Daviš, ki je "delavski" tajnik v Coo-lidgovem kabinetu. "Delavskim voditeljem je zelo žal, ker je Coolidge sklenil, da ne bo več kandidiral za predsednika," je rekel Mr. Daviš poročevalcem. Vprašali so ga, kaj misli o stavki premo-garjev. "Delavski" tajnik je odgovoril, da po-mankanja premoga ne bo, ker se ga v neunij-skih okrožjih producirá le malo manj kot je zanj zahteva na trgu, če pa bo potrebno, se bo neunijsko produkcijo lahko dvignilo. Sedaj te potrebe še ni, ker so prejšnje velike zaloge še vedno tako velike, da ni nikjer pomankanja premoga. Tako govori "delavski" tajnik, član Coo-lidgove vlade, tistega Coolidga, za katerega je agitiral tudi predsednik unije premogarjev. Mr. Daviš je jasno pokazal, da je on "delavski" tajnik samo po imenu, kajti deluje tako kakor je za premogovniške družbe koristno. Pri tem je še toliko drzen, da hvali Coolidgovo pravičnost delavcem, in plaka zaeno z "delavskimi voditelji", ker Coolidge ne bo več kandidat. To je ameriška "nestrankarska", "nepolitična" politika. t^® ELBERT H. GARY. Sodnik Elbert H. Gary je dne 15. avgusta v New Yorku umrl. Listi so priobčili o tem vest z velikimi naslovi. Porabili so po cele strani z opisi o njegovem življenju. "Bil je največji organizator in genij v industriji," so rekli o njemu. Ko je umri, so vest zadržali sedem ur, ker so hoteli, da bi jo ne izvedeli na borzi. Morda bi povzročila paniko in škodo tej ali oni korporaciji, predvem jeklarskemu trustu. In to je bil "sodnik" Elbert H. Gary. Živel je za jeklarski trust, katerega je ustanovil in ga vodil četrt stoletja. Ko je umrl, so imeli tisti, ki so imeli naznaniti konec "jeklarskega carja", v mislih samo interese jeklarskega trusta. "Počakajte do večera, da zapro borzo," so ukazali služinčadi, a ta je vest po sedmih urah vseeno razglasila. Umrl je zgodaj zjutraj. Delnice niso padle v cenah, in na borzi po njegovi smrti ni bilo panike ... "Največja Garyjeva čednost," so pisali listi, "je bila njegova človekoljubnost. Bil je on, ki je na apel predsednika Hardinga odpravil dvanajsturnik v jeklarski industriji.. ." Tako — bil je velik humanitarec, in odpravil je dvanajsturni delavnik***na apel predsednika Hardinga ... O vladarjih so pisali enako. Cesar je odpravil tlako, delavcem je dal volilno pravico — vsak vladar je poosebljen angel. Enako tudi vladar jeklarskega trusta. United States Steel corporation, katera je bila pred 25. leti organizirana pod Garyjevini vodstvom, se je razvila v najmogočnejšo ameriško korporacijo. Dolgo let je bila smatrana za barometer v gospodarskem življenju Zedinjenih držav. Sedaj, ko so se poleg nje razvili drugi orkani, je njena veličina relativno zmanjšana, a je še vedno ogromna. Vrednost imovine jeklarskega trusta je cenjena nad dve miljardi dolarjev. V njegovih obratih in v obratih podružnih kompanij je vposljenih nad tri sto tisoč delavcev. Sodnik Gary je bil kralj v svojem kraljestvu. Umrl je v starosti 81 let. Njegova moč v političnem in gospodarskem življenju te dežele je bila vzlic njegovi visoki starosti večja kot pa moč kogarkoli, iz-vzemši J. P. Morgana in J. D. Rockefellerja. Elbert H. Gary je bil sovražnik strokovno in politično organiziranega delavstva. Unija ni mogla v njegovi domeni nikdar dobiti trdnih tal. V zadnji generalni stavki jeklarskega delavstva je bil za boj do svoje zmage, in je zmagali, ne samo zato ker je bila na njegovi strani moč, ampak največ zato, ker se delavstvo še ne zaveda svoje. Vse javno mnenje je bilo na strani stavkarjev, a tudi Gary je dober propagandist. Čimdalj je trajala stavka, toliko bolj je Gary sipal svojo propagando. Stavka je imela to prednost, da je ameriško ljudstvo izvedelo o suženjskih razmerah v jeklarski industriji, o nizkih plačah in dolgem delavniku, ki traja 12 ur na dan, sedem dni v tednu, 365 dni v letu za večino njegovih delavcev. Celo predsednik Harding se je umešal v spor z apelom na Garyja, da naj odpravi dvanajsturni delavnik. In Gary je v imenu trusta obljubil, da bo delavnik skrajšal na deset, kjer pa je obrat nepre-kiden, na osem ur. Tako se je dogodilo, da so pripisali skrajšanje delavnika, kolikor ga je bilo, Hard-ingu, namesto uniji in stavkarjem. Garyjevo ime je uklesano v kamen, ali pa se blišči v zlatih črkah marsikje. Zapisano je na visokih učnih zavodih, cerkvah, knjižnicah in raznih drugih zavodih. Mesto Gary v Indiani se imenuje po njemu. V dušah delavcev, ki garajo v domeni pokojnega carja, ki so padli v nji, ki so se izželli v nji, pa Garyjevo ime ni zapisano z zlatimi črkami. ALI HOČETE LIST REDNO PREJEMATI ? Ali vam je naročnina na "Proletarca" potekla ? Tekoča številka Proletarca je 1040. Ako je številka v oklepaju poleg vašega naslova manjša kot to, ste z naročnino zaostali za toliko tednov kolikor je številka v oklepaju manjša od tekoče številke. Obnovite jo! — Ali ste dobili opomin, da naročnine še niste obnovili? Pošljite naročnino, da si zasigurate redno prejemanje lista. Ko pošiljate naročnino, pridobite tudi svojega znanca ali prijatelja, da se naroči na "Proletarca". TONE SELIŠKAR: DIVJI PLAMENI. Socialni roman. ...................i....................... (Nadaljevanje.) XXII. Tisti večer je bila Pavla sama doma. Bolezen se ji je že očitno poznala na obrazu, ki je postajal bled in koža je propuščala vijoličast sijaj žilic pod očesom. Sedela je pri odprtem oknu in pričakovala moža, ki je delal čez uro. V samotnih urah, ko je imela obrnjene misli samo vase, jo je spreletavalo mučno občutje po veliki sumnji, ki jo je napadala venomer. Čemu se ne veselim njegovega prihoda, kadar ga ni doma, si je očitala, čemu mu ne letim nasproti, kadar zaslišim njegove korake na stopnicah in čemu se mi zapirajo oči, kadar me poljubi s svojim vročim poljubom? Tiho spoznanje, ki je prepreglo kakor ogromen polip vse njene možgane s svojimi lovkami že takoj v mesecu, ko je začutila v sebi materinstvo, je bilo očitno vedno bolj. Samo sebe se je izpovedovala od tistih dni in vsakokrat je našla odvezo. Čutila pa je, da ji ta odveza nikakor ne more dati miru, da jo še bolj vznemirja, da jo stiska in sili k priznanju, ki ga je teptala s svojo voljo, pa ga ni mogla poteptati. — To je zato, ker ga ne ljubim, je priznala danes in odvrgla omahljivost od svojega hotenja. — Ne ljubim-ga. Kdaj sem že to vedela, pa si nikdar nisem mogla razodeti. Od tega resničnega spoznanja spačeni obraz se je obrnil v temo noči in je z očmi rezal globino te strahote. — Še vedno je Klinger v meni! Čim manj-krat ga vidijo moje oči, tem večkrat ga čuti srce. In kadar je Milan pri meni, stoji on poleg mene, in kadar me Milan poljubi, vidim skozi drgetanje svoje duše njega, ki ljubi Heleno — — Ona je postala žena ljubezni, jaz pa sem postala vlačuga, zakaj možu sem izročila svoje telo, srce pa taji in skriva ljubezen do drugega. Iz teme je švignil svetel trak preko sten njene sobe in videla je vsepovsod — zakaj. To, vse skrivnosti željno besedo, ki odkriva globo-čino morja, odkriva gore in ustvarja človeštvo s silnimi možgani. — Zakaj torej sem hotela biti njegova žena? Samo zaraditega, da me oplodi, ker sem vedela, da me on ne bo nikdar, ki ga resnično ljubim in ker bi bilo tako nesmiselno. Toda čemu ravno Milan, ko bi me lahko oplodil vsakteri, kateremu bi se ponudila, vsakikrat in vsako uro? Z vsemi potankostmi se je spomnila onega večera, ko se je razodela Milanu: — Sedaj, Milan, ti bom povedala, kar sem sklenila. Stopila sem k njemu, odmaknila sem mu roke, s katerimi si je zaslanjal obraz in sem si jih dala okoli vratu. "Zdravnik, katerega sem prvega ljubila, je zame kakor mrtev. Tisto, kar je bilo ni več. Ti pa si, ki si! Tudi nate sem mislila. Ti in on sta se bojevala z mojim srcem. Zmagala sem pa jaz sama. Milan, jaz te hočem _ 95 Tako je bilo. Sedaj pa naenkrat: Kaj je od mrtvih vstal? O, ne! On še nikoli umrl ni! In zmaga mojega srca je bila samo samoprevara, da uničim nesmiselnost svojega življenja. Toda zakaj, zakaj — sem hotela Milana, tega ne umejem, ne morem doumeti . . . Ali sem storila to iz usmiljenja? Iz usmiljenja do očeta, ki je gledal name s skrbi polnimi očmi. In še ni jiašla tega odgovora, že je slišala svoje besede istega večera: — Mož, ki oplodi žensko brez ljubezni do njenega srca, in njenega telesa je pes--- — In ženska —, ki se oplodi od moža, ki ga ne ljubi, je psica? Ne, ne, ne! To jo je žgalo, to ji je trgalo dušo, čast. — Ne, si je popravljala te besede. To ne more biti. Jaz, ki sem hrepenela po materinstvu, po otroku s tako nerazumljivim" veseljem in hrepenenjem — da bi bila kakor žival, ki nima časti, ne sramu? In velika sila njenih premišljujočih mož-gan ji je povedala: — To ni res! Moški, ki napravi to samo zaradi poželenja tujega mesa je zver — in tudi ženska, ki se iz istega namena podvrže možu, ni vredna dostojanstva, ki si ga je pridobil človek s svojim umom. Toda jaz nisem hotela tega. Nisem si želela Milana, hotela sem postati mati. Samo zaraditega sem hotela moža — in Milana zato, ker me ljubi. — V teh globinah človeškega premišljevanja, pa ji je stopila slika pred misli in se je zgrozila: — Toda sedaj se spominjam. Takrat nisem mislila na otroka. Ne! Na kaj sem mislila takrat? Na nič. Slast je bila premočna — in duh moj prešibek, da bi ustvaril kakršnokoli misel. Vlačuga . . . ? — Zakaj se sedaj od dne do dne bolj bojim rodenja? Zakaj je minulo vse hrepenenje In edino kar je mogla še doseči s svojimi izmučenimi misli je bilo: — Ker ga ne ljubim, ker je še vedno on v meni. — Ali sem zato vlačuga---? Zakaj, le zakaj sem ga vzela---? — Utrujena se je naslonila na okno in šepetala: — Tega ne morem doumeti, ne morem, ne morem . . . V teh hudih trenutkih je stopil Milan v sobo, in privil je električno svetilko. Pavla se je zdrznila, zakaj njegov prihod jo je skelel, kakor zločinca pred pogledom na žrtev. Toda premagala seje. — Čemu onesreoiti tudi njega, ko sem že jaz preveč, ji je dejal glas srca. Milan, ki je s strahom gledal njena vedno bolj bleda lica, ji je nežno očital: — Ne premišljuj vedno o svoji bolezni! Bodi vesela, kakor sem jaz, četudi me zalezujejo paglavci od vseh strani. Poglej! ko sem šel domov, me je dohitel sluga iz bolnice in mi je dal tale listek. Pavla je brala listek, ki ga je v naglici napisal Klinger. — In kaj boš napravil sedaj ? ga je vprašala Pavla. Ali se kaj bojiš? — Ne bojim se! Toda jezi me, da so še dandanes tako neumni in otročji ljudje na svetu. — Pa paziti se vendar moraš! — Nič se ne boj, Pavla! Danes sem bil zadnjikrat na delu — saj veš, da pričnemo jutri stavkati. In bom se varoval. Ponoči pa ne bom šel nikamor. Toda, veš draga, strašno sem lačen! Prijel jo je okoli pasu in jo peljal k štedilniku. — Ali ti prinesem skledo? Pavla se mu je veseložalostno nasmehnila in zdelo se ji je, da je ta hip zadovoljna. — Zelo me ljubi. 0, ko bi mogla tudi jaz njega! Skozi vrata je skoraj pridirjal Abram zasopel in razvnet. Obstal je sredi kuhinje in bruhnil iz sebe: — Vsi rudniki so podržavljeni. Jutri prevzame državna oblast vse revirje, vse premoženje in vse delavstvo. — Kje ste to zvedeli, oče, se je iznenadil Milan nad to nepričakovano novico. — Brzojav! Pazniki že nabijajo vladine proglase, da naj vzamejo rudarji to na znanje, da ostane vse osobje v službi, da naj potrpe, in jih svari pred stavko, češ, da bo vlada ugodila vsem njihovim upravičenim zahtevam. — Za vraga vendar, to bo polom in zmešnjava, je dejal Milan. Abram se je obrnil k Pavli. — Kako s teboj? — Bo že! Pojdimo večerjat! Med večerjo sta se živahno pomenkovala oba moža: — Ta pogajanja med vlado in družbo so se vlekla že več ko eno leto. In sedaj naenkrat kakor strela, ko nihče ni slutil! To ni kar tako, se je razgreval Abram. — Meni se pa zdi to razumljivo. Vlada je bila močno odvisna od te družbe. Vse železnice in vsa industrija je takorekoč v njenih rokah. S tem, da je kupila vse rudnike, se je osvojila. In tudi rudarje bo imela bolj na vrvici, kakor pa družba, ki je bila proti njim skoraj brez moči. — Toda kako bo sedaj s stavko? — To je nič ne ovira. Mi bomo stavkali vseeno! Sedaj so naše zahteve do pičice upravičene. Saj se že nihče ne upa več v stare rove. — Če hoče biti vlada naklonjena rudarjem, bo ugodila njihovim zahtevam — in bo odstavila Podgano. Milan je postal kar nestrpen. Vstal je in se pokril. — Kam pa misliš? — Badoveden sem! Bad bi še kaj več zvedel. — Le pojdi — je dejal, Abram, pa kmalu pridi! Te bova počakala. Pavla pa ga je prosila. — Ne hodi, saj veš kaj ti je pisal zdravnik! Pokazala je Abramu pismo. Ta ga je prebral in se je razsrdil. — Pobalini. Pa bi bilo res bolje, ko bi ostal doma. Neumni so res tako, da mislijo, da bo že raj na zemlji, če zakoljejo človeka, ki ne odobrava njihovih otročarij. (Dalje prihodnjič.) Kam gre denar, prispevan v bolniške sklade? Slovenska Narodna Podpornna Jednota je izplačala v prvi polovici tega leta $305,834.40 bolniške podpore. Hrvatska Bratska Zajednica je v istem času izplačala $357,823.20 bolniške podpore. Jugoslovanska Katoliška Jednota jo je v teku šestih mesecev izplačala $74,206.50. Skupaj so jo izplačale te tri jugoslovanske podporne organizacije v prvi polovici leta 1927 $737,864.10. Če prištejemo k tem še bolniške podpore, ki so jo izplačale v isti dobi SSPZ., KSKJ. in ostale jugoslovanske podporne organizacije, bi znašala skupna vsota precej nad osem sto tisoč dolarjev. Papagaj pravi To, kar "Proleta-rec" piše, sem jaz že davno pozabil. PO SEDMIH LETIH--ŠE EN ODLOG! Električni stol, določen da usmrti Sacca in Van-zettija, je bil zanju pripravljen 10. avgusta. Zagovor-ništvo se je trudilo, da izposluje nadaljni odlog. Prizadeva se prepričati justične organe, da so novi pro-tidokazi tako veliki, da bi bila justična usmrtitev teh dveh obsojencev navaden umor, kajti krivda za zločin, radi katerega sta obsojena, jima ni bila dokazana in jima je danes, po sedmih letih odlaganja in legalne borbe, še veliko manj. Zagovorništvo je ponovno apeliralo na vrhovno sodišče države Massachusetts, naj jima dovoli na podlagi sedanje evidence novo obravnavo. ' Ker vzame sklicanje članov vrhovnega sodišča, ki so večinoma na počitnicah, čas, se je elektrokucijo Sacca in Vanzettija odložilo do 22. avgusta, A k o vrhovno sodišče do tedaj ugodi zagovor-ništvu in pravici, bosta dobila novo obravnavo. Če pa se pridruži guvernerju Ful-lerju in njegovi komisiji, bo rabelj dne 22. avgusta zopet pri električnemu stolu in čakal, da mu privedejo žrtvi. Ko je guverner Fuller podal svojo izjavo, in si umil roke kakor Poncij Pilat, ga je pohvalilo stotine urednikov kapitalističnih listov, — češ, postopal si pogumno ter pravično in pokazal, da te radikalna propaganda, ki zahteva njuno osvoboditev, oziroma novo obravnavo, ni nič ostrašila. Drugi niso bili tako sigurni. Guverner jih s svojimi argumenti ni prepričal, kajti dejstev, da je bil sodnik Thayer pristranski in obtožencema naravnost sovražen, in da 0bčins.ki ¡možje vasi Trioglove odločno proti. "Kakšno je tisto bogastvo, tisoč kron," so govorili. "Beračija . . . Zato je hiša številka 7 v Mačkov-cih kakor je bila dosedaj. Vas Trioglova ne sprejema želarjev za kmete "stare korenine", kakor so Trio-glovčani. Kmetje "nove korenine" (tu so se prezirljivo nasmehnili) s tisoč kronami pa niso kmetje, pa če se prav štulijo v vas Trioglovo." To pa ni bilo po volji občinskim možem iz vasi Mačkovce. "Vam je tisoč kron beračija," so govorili. "Mi pa trdimo, da niso. Kmetje "starih korenin" nas prav nič ne brigajo. Za blagostanje občine moramo skrbeti vsi, želar kakor kmet, prvi še mnogokrat bolje. Tisti časi, ko ste samo vi laihko bili župani, drugi smo pa morali kar poslušati in plačevati, so minili, kakor vidite." Samo odborniki iz "purge" Zajčevec so molčali. Krojač Drapjaš kupuje krojaške potrebščine v Zaj-čevcih in tupatam tudi blago. Če se oženi s petično nevesto, bo gotovo še več ¡kupoval. Zakaj bi tedaj ne molčali. Le eden iz njih je vprašal: "Kako pa kaže mapa?" Župan je razgrnil občinsko mapo in rekel: "Tudi na mapi ni vidno." Vsi so se sklonili nad mapo in gledali v zelenkaste, rudečkaste in rumenkaste barve, ki so bile na mtipi v različnih oblikah in v ¡različnih velikostih. Strmeli so v tiste vijugaste in ravne črte in številke z zamišljenimi očmi. "Resnica, ni vidno," je rekel nek odbornik, bolj sam za se ¡kakor za druge. Drugi so pogledali na njegove oči, da vidijo, v katero smer se upirajo in vsi so se zagledali- v tisto točko. "Da, ni vidno," je potrdil Janez Strah, jezen, da ga je drugi prehitel. "Tu bi morala iti meja, pa je ni." Zopet so vsi pogledali v oči "ubožnemu očetu", da vidijo, kam gleda, zakaij s prstom se mi upal dotakniti tistih barv na mapi, da je ne umaže ali ne pokvari kakšnega posestva ali hiše. "Ni vidno, ni," so se oglašali drug za drugim, razun odbornikov iz vasi Trioglove, in majali z glavami češ, kako je ta draga mapa tako nepopolna. Župan je zganil mapo in jo vložil v okroglo cev iz debelega papirja narejeno in govoril, pogledavaje na vse po vrsti: "Da se ne zgodi nikomur krivica in da pravica ne bo teptana, sem povpraševal pri starih ljudeh, ki so zaneslivejši od vsake mape in od vsakega papirja." Občinski možje so pazljivo gledali ¡na županove ustnice in na migajoče rumene brke pod injimi! "Stari ljudje — vprašal sem Mačkovčane in Tri-oglovčane ..." "Katere Trioglovčane," so se zganili občinski možje vasi Trioglove. "Takšnih v Trioglovi ni." Župan jih je pa samo pogledal in nadaljeval: ". . . so enoglasno potrdili, da je meja obeh vasi v resnici kakih sto korakov za hlevi Antona Drapjaša. Vi vsi veste, da so ti hlevi za hišo Antona Drapjaša. "Torej je hiša v vasi Trioglova," je rekel z olajševalnim vzdihom nek odbornik. "Da . . . Neoporečeno v vasi Trioglove in najsi občinski možje iz vasi Trioglove tudi zatajujejo svoje stare ljudi, jim nič ne pomaga. Oni zatajujejo vse, kar njim ni po godu. Mi vsi pa vemo, da so v vasi Trio-glavi tudi stari ljudje in se zato ne bomo prepirali in morda celo sklicevali občinsko sejo." Pogledal je strogo po občinskih možeh vasi Trioglove in veselilo ga je, da je tem svojim sovražnikom lahko odgovoril z uradnim glasom. Občinski možje vasi Trioglove pa so gledali jezno: "Tako je, ako želar županuje nad kmeti." Zajčevsiki občinski mož pa je rekel: "Stvar je torej v redu in še glasovati ni treba, ker je dokazano po pričah, kakor govori župan. Treba samo narediti zapisnik in ga podpisati." Občinski možje iz vasi Trioglove so se pokrili in mrkih lic odšli. Župan jih je ustavljal, ker še seja ni zaključena in zapisnik še ni podpisan. Niso odgovorili in so odšli. "Kar zapiši "soglasno sprejeto" in zaključi sejo," ije rekel nek mačkovski odbornik. "Treba podpisati zapisnik seje," je ugovarjal župan, "in soglasno tudi ni sprejeto, kar nič ne de, ker je sprejeto z večino." "Zapisnik podpišemo prihodnjič," so rekli nekateri. Tedaj je župan zaključil sejo, položil na mizo kruh z odstopljeno zgornjo skorjo in postavil pred občinske može vino, ki ga je kupil Anton Drapjaš na nasvet župana in rekel: "Pijte možje in jejte." Z lic občinskih mož je zginila tista važnost, ki je sedela na njih ves čas te prevažne iseje. Uradni glasovi in govorice so se spremenile v domače in neuradne. • V soboto zvečer tistega tedna je sedel župan Primož Cobel pri mizi in pisal. Napisal je dve, tri besede in se zopet zamislil. Na licu in v očeh se mu je videl trud. Ko je napisal, je pritisnil občinski pečat, podpisal in zamahnil po zraku s podpisanim papirjem, da posuši še mokre besede. Nato ga ¡je prijel ob straneh, skrbno in z obema rokama, ga podržal k luči in čital: Na tu uradno vloženo prošnjo trioglov-skega občana, posestnika in krojača Antona Drapjaša, da se konštatira, kje gre meja obeh vasi: Trioglove in Mačkovci, zvezanih v eno politično celoto, h kateri pa še spada tudi vas - "purga" Zajčevci (to je napisal v oklepaju), se razglašuje, da je meja obema zgoraj imenovanina vasema sto korakov za gospodarskim poslopjem ali hlevi, ki so last posestnika in krojača Antona Drapjaša. S tem se je dognalo, da stoji hiša s hlevi vred, torej s stanovalci te hiše in z vso živino v vasi Trioglova. Občinski urad občine Trioglova: Primož Cobel, župan. Ko je župan prečital in popravil še nekatere črke, ki se mu niso zdele dovolj razločno ¡napisane in je na koncu besede "župan" naredil nekoliko večjo piko, da se razločno vidi, da je "razglasa" tam konec, je obrisal pero ob lase in zamrmral. Nato je spravil občinski pečat, še enkrat prečital "razglas", pritrjevalno migaje z glavo in ga položil k drugim, že izgotovljenim uradnim spisom. (Dalje prihodnjič.) Naročite "Proletarca" svojcem v domovini. Ali je smrtna kazen potrebna? Po zatrdilu mnogih je smrtna kazen potrebna zato, da se ljudje boje in se ogibljejo velikih zločinskih dejanj. Isti ljudje zatrjujejo, da je vera v pekel potrebna zato, da se ljudje boje pogubljenja in se vsled tega varujejo greha. Dejstvo je, da je največ "grešnikov" med tistimi ljudstvi, ki so najbolj katoliška in imajo vero, da je pekel nekje spodaj, kjer je večni jok in večno škr-tanje z zobmi. Ce bi jim kdo zatrdil, da ni takega pekla, bi ga nagnali in ga proglasili za oznanjevalca krive vere. Države, katere imajo smrtno kazen, niso odpravile zločinov in zločincev. Države, ki jo nimajo, imajo manj zločincev kakor one, ki jih pošiljajo v pekel ali pa v nebesa z vislicami, električnimi stoli in drugimi morilnimi sredstvi. Kakor se ljudje ne boje pekla, vzlic temu da verujejo v tako peč, tako se ne boje smrtni kazni. Kajti če bi se bali takih stvari, ne bi bilo ne greha, in ne ubojev ter drugih velikih zločinov. Izmed 48, držav ameriške Unije jih ima 40 smrtno kazen. V nekaterih izmed teh se vodi precej velika kampanja, da se jo odpravi. V tistih, ki jo nimajo, agitirajo njeni pristaši, da se jo uvede. Sedemnajst držav ubija na smrt obsojene zločince z elektriko, v enaindvajsetih jih obešajo, Utah jim daje na izbiro, da so obešeni ali pa ustreljeni, Nevada pa jih ubija s plinom. Države, ki nimajo smrtne kazni, so Michigan, Rhode Island, Wisconsin, Kansas, Maine, Minnesota, South Dakota in North Dakota. Odpravile so jo tudi Arizona, Missouri, Oregon in Washington, in jo po končani svetovni vojni zopet uvedle. Ameriška liga za odpravo smrtne kazni poroča, da je v tej deželi eksekutiranih vsako leto povprečno več kot sto oseb, a natančngea števila ni mogoče dognati; iz držav, kjer imajo pravico eksekutiranja posamezni okraji, posebno iz južnih, je težko dobiti natančne podatke. ¡Največ eksekucij je v južnih državah. t^® NICOLA SACCO PREKINIL GLADOVNO STAVKO. Nicola Sacco je dne 15. avgusta prekinil gladovno stavko. Bil je brez hrane 30 dni. Jetnišnični zdravnik mu je zagrozil, da mu bodo dali hrano šiloma, če je ne začne uživati prostovoljno. Pred štirimi leti je bil prvič na gladovni stavki. Vztrajal je 31 dni. Ko je toliko oslabil, da je prišlo njegovo življenje v nevarnost, so ga hranili šiloma, in to bi storili tudi sedaj. (^i KNJIGARNA "PROLETARCA". "Proletarec" je med čitateJji v Jugoslaviji zelo priljuben list. Vsak iztis ki zahaja tja, ima povprečno mnogo več čitateljev kakor tukaj. Naročite ga svojim sorodnikom, ali knjižnici, oziroma čitalnici v vašem rojstnem kraju, ali pa kaki drugi čitalnici, ki jo bo izbralo upravništvo. Naročnina za Jugoslavijo je $3.50 za celo leto, $2 za pol leta. Najpopolnejšo zalogo izbranih slovenskih knjig ima v Ameriki knjigarna "Proletarca". V zalogi knjige najboljših slovenskih pisateljev in prevodi iz svetovne literature. V zalogi tudi angleške knjige, med njimi angleški prevod Cankarjevega "Hlapca Jerneja". Pišite po cenik. GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA. DOPISI. POROČILO O ELYSKEM SHODU. ELY, MINN. — V nedeljo 31. julija se je vršil v tukajšnjem Jugoslovanskem narodnem domu shod, katerega so sklicali člani SNPJ. Predsedoval mu je' John Teran, ki je naznanil, da se nahaja med nami na obisku Frank Zaitz, urednik Proletarca in predsednik gl. nadzornega odbora SNPJ., ki bo na tem shodu govoril o problemih SNPJ., kot je naznanjeno v letakih. Fr. Zaitz je dejal, da so žavarovalninski problemi ene podporne organizacije (jugoslovanske) ob enem problemi vseh drugih (jugoslovanskih). Zato se ne bo omejil samo na SNPJ., ampak bo govoril v širšem smislu. Narisal je položaj, v kakršnem se nahaja naše delavstvo, vzroke omejitve naseljevanja, sedanje zdravstveno stanje naših ljudi, obrate v kakršnih so največ zaposljeni, odnošaje med generacijo, priseljena sem iz starega kraja, in med tu rojeno našo mladino, zanimanje in nezanimanje za kulturno delo, in pa zanimanje, ki ga goji naš narod za svoje podporne organizacije. Ker je naseljevanje ustavljeno, je s tem ustavljen tudi prejšnji vir novih članov. Ostane nam še mladina, katero pa bo veliko težje dobiti v organizacijo, kajti ona ne čuti zanjo tiste potrebe kot smo jo čutili mi, je dejal govornik. Mi nismo imeli nikogar, da nam bi pomagal v slučaju stiske. Podporna. organizacija je vsled tega nastala iz potrebe. Tu rojena naša mladina ima starše, ki skrbe zanjo, ima dom, ima "instance", kamor se "pritožuje", ne da bi ji bilo potrebno pristopiti v podporno organizacijo. Mnogo te mladine je vseeno v njih, toda asesment zanjo plačujejo večinoma starši. Kako jo pridobiti, da se bo za te organizacije zanimala sama, da bo prevzela za svoj del v njih odgovornost, da bo postala v njih agita-torična sila — to je problem vseh jugoslovanskih podpornih organizacij. Obširno je govoril tudi o problemu bolniškega zavarovanja, ki je pereč v vseh, ki imajo centralizacijo bolniške zavarovalnine. SNPJ., HBZ., JSKJ. in druge imajo težkoče v bolniških skladih. Hibe za sedanje stanje segajo v prošlost, ko smo skušali za čimmanjše prispevke dati veliko, in vpili drug preko drugega, koliko katera plača. Ker se povprečna starost članov dviga, in se bo dvigala še bolj če ne bomo dobili več mladine, se množe tudi slučaji bolezni. Imamo že skoro v vsakem društvu SNPJ. med drugimi take bolnike, ki so neozdravljivi. Po zatrdilu zdravnikov in drugih, ki poznajo življenje med našim ljudstvom, vpliva silno pogubno na zdravstveno stanje premnogih naših ljudi pijača. Prohibicija jim torej ni pomagala. Za rešitev bolniških skladov je potrebno, da se bolniške podpore omeje v toliko, da bodo redni asesmenti pokrivali izdatke za podporo. Ob enem je treba urediti ta sistem tako, da ne bo bolniški sklad ob enem penzijski sklad, kajti tega naša sredstva ne zmorejo. Vsak član naj dobi le toliko bolniške podpore, kolikor mu jo organizacija more plačati, kajti če jo izplačuje več, kot je to slučaj že več let pri SNPJ. in tudi pri nekaterih drugih, se izpostavlja nevarnosti hiranja. Agitacija za nove člane izgubi svoj zamah, izredni asesmenti povzročajo nejevoljo, člani, ki dobe največ podpore, so pa vseeno nezadovoljni, ker bi jo radi še več. Govoril je tudi o načelnih izjavah, in rekel, da je načelna izjava v članstvu. Če je to nima, je ona, ki je na papirju, mrtva črka in nič drugega. To je naglašal s posebnim ozirom na društva SNPJ. v Minnesoti. V splošnih pripombah je omenil tudi politično organizacijo minnesotskih Slovencev, katera naznanja, da bo imela svojo prihodnjo konvencijo na Gil-bertu, da bo otvorjena s slovesno sveto mašo, in da deluje za amerikanizacijo našega ljudstva. "Organizacija, ki bi se je minnesotsko slovensko delavstvo hotelo okleniti in bi delovala za njegove interese, je nujno potrebna. Mi jo že imamo, in to je J. S. Z., toda ta bi bila v teh krajih zatrta radi premoči kom-panije. Organizacija, kakršna je bila ustanovljena na Eveletbu, bi tudi lahko koristila narodu, toda že tedaj sem bil uverjen, in sem danes še veliko bolj, da ni bila niti od daleč ustanovljena poradi interesov našega ljudstva, ampak v interesu ambicioznih rojakov, ki se bi radi po hrbtih svojega naroda prikopali k moči in vplivu in s tem k boljšim političnim pozicijam," je dejal govornik. Ko je končal, je bilo stavljenih nanj nekaj vprašanj, na katere je precej obširno odgovarjal. Shod je trajal dobre dve uri. — Poročevalec. V NEDELJO 28. AVGUSTA V RIVERVIEW. AKTIVNOSTI KLUBA ŠT. 1, J.S.Z. CHICAGO, ILL. — V nedeljo 28. julija bo imela okrajna socialistična organizacija v parku Riverview, Roscoe, Belmont in Western Ave., drugi letni piknik, na katerem bo govoril Wm. Coleman, član wisconsin-ske legislature, Wm. Henry, Geo. R. Kirpatrick in drugi. Prvotno je obljubil govoriti na tem pikniku s. James H. Maurer, predsednik Pennsylvanske delavske federacije, ki je medtem odpotoval zaeno z večjo skupino unijskih voditeljev na proučevalno turo v Busijo in v druge večje evropske dežele. Nadomesto-val ga bo Wm. Coleman. Vstopnina na piknik in v park je 30c za osebo. Otroci pod 12. letom vstopnine prosti. Na junijskem pikniku, ki se je istotako vršil v Riverview, smo imeli zelo veliko udeležbo. Na drugem letnem pikniku je navadno manjša, zato je dolžnost nas vseh, da razprodamo čimveč vstopnic v predpro-daji. Dobi se jih pri tajniku kluba št. 1 v uradu JSZ., pri članih in članicah in v vseh socialističnih uradih v Chicagu. Delegatje socialističnih postojank v Chicagu so na svoji prošli seji ponovno sprejeli resolucijo za osvoboditev Sacca in Vanzettija ter jo poslali na me-rodajna mesta. Stranka sodeluje tudi v vseh skupnih obrambnih akcijah. Sklep delegacije med drugim je, da se priredi ob priliki obletnice smrti E. V. Debsa spominski (memorial) shod, o katerem bomo poročali več, ko bo odbor gotov s predpripravami. Seja kluba št. 1 se vrši v petek 25. avgusta ob 8. zvečer v dvorani SNPJ. Bo važna, in člani ter članice so prošene, da se je udeleže v polnem številu. Prive- dite s seboj maše somišljenike, da postanejo člani kluba. Pristopne karte dobite pri tajniku na seji, ali pa preje v uradu. Prvo dramsko predstavo v tej sezoni bo imel naš klub v nedeljo 16. oktobra v dvorani ČSP.S. Vpri-zorjena bo socialna drama "Poročna noč", ki jo je spisal Ivan Molek. Ima tri dejanja in uvodno sceno. To bo premijera. Gotovi smo, da bo ta drama potem vprizorjena še na marsikakšnem slovenskem odru v Ameriki. V torek 23. avgusta se prično pevske vaje našega zbora "Sava". Zborovodja je bil nekaj tednov na počitnicah, in tako v tem času nismo imeli vaj. Vsi, ki mislijo nastopiti na "Savinem" koncertu 27. novembra, naj prihajajo na vaje redno in točno. Moški in ženske, ki imajo veselje do petja in potrebne zmožnosti, naj se priglasijo za pristop k "Savi" katerikoli torek ob 8. zvečer v dvorani SNPJ. Oglasite se pri Otto Dernullu, tajniku zbora, ki vas bo upisal in predstavil učitelju. — P. O. RAČUN RAZPEČANIH ZNAMK J. S. Z. DRŽAVA IN MESTO ILLINOIS: Nokomis .... Virden..... Springfield . . . Gillespie . . . Chicago (1) . . Chicago (224) INDIANA: Clinton . . KANSAS: Gross . . ..... Cockerill . . . MICHIGAN: Detroit..... OHIO: Girard...... Bridgeport . . . Cleveland . . . Piney Fork . . PENNA: West Newton. Conemaugh . . Renton . . Burgettstown . Farrell . . Grays Landing Herminie . . . Latrobe . . . . Sygan....... Krayn ..... Forest City . . M. at L..... WISCONSIN: Milwaukee . . . WYOMING: Sublet..... za mesec julij 1927. I „S «i J c Ss^s § ■öS 2 § . • " c S S 3 Cč M Q M 1-. >N u 1 16 4 . . 6 3 60 11 1 2 40 5 . . 6 . . 3 ! ! 6 . . . . 10 5 . . 26 6 . . .. . . 18 60 10 . . .. . . 20 5 2.. 12 . . 15 5 . . 9 . . . . 10 5 . . 11 . . 10 3 . . 3 18 9 2.. 4 . . 2 .'.' 2 . . 6 . . . . 40 . . 22 12 . . 5.90 1.20 3.55 3.00 18.00 4.35 $ 3.30 .30 2.35 12.00 9.90 21.50 2.20 3.60 6.25 2.70 4.75 3.30 4.05 2.30 5.40 3.40 3.10 1.80 8.62 $ 8.62 .75 .75 .60 o ¡d* $ 1.65 .40 1.10 .90 6.00 1.40 1.00 .60 7.65 7.65 10.42 10.42 .10 .70 4.00 3.20 ' 7.00 .70 1.20 1.90 1.30 1.50 1.10 1.30 .70 1.80 1.10 1.00 .60 10.80 2.55 2.55 SLOVENCI V SAN FRANCISCU ZA SVOJ DOM. SAN FRANCISCO, CALIF. — Slovenska naselbina v San Francisou je že dolgo v akciji, da si zgradi Slovenski dom. Včasi je dobila večji, včasi manjši zamah, kakor je bil pač temparamentni barometer. iDom rabimo za priredbe in zborovanja naših podpornih in drugih društev, ter za svoje družabno središče. Rabimo ga tudi za našo mladino, da jo pri-držimo med seboj. Poslednje čase je akcija pomaknjena za mnogo korakov, naprej. Združenje je popolnejše, in volja močnejša kot kedaj poprej. Poslopje, katero je že deloma kupila Pacific Gas & Electric Co., bomo predelaili tako, da bo odgovarjalo vsem našim potrebam. To bo seveda stalo denar ($2,000). Ker Doma drugače ne bo kot da dobimo sredstva, je odbor Slovenskega naprednega doma izdal 2000 delnic, po $10 vsako, katere bomo razprodali med našim ljudstvom. Apeliramo na rojake in rojakinje, da jih vzame vsakdo izmed njih kolikor največ mogoče. Za prodajalce so pooblaščeni, Andrew Lekšan, Frank Mat-jasich, Peter Kurnnick, Anthony Kastelic, Jos. Fabian, Martin Shukle, John Ivanetich, John Bartol, Frank Ravh, Bara Kramar, Ella Russ, Emma Skala, Mary Slane, Martin Jelerfich, Mar. Govednik, Frank Težak, John Klemene in Jos. Stariha. Računamo, da bodo šli ostali rojaki v tem mestu vsem tem na roko, da bo cilj čimprej dosežen. Ako kdo želi glede nakupa teh delnic obrniti se na našo organizacijo pismeno, naj piše tajniku, katerega naslov je spodaj. Vse nakaznice naj se glase na ime Slovenian Progressive Home, naslovljene na blagajnika, ki je John Ivanetich, 2116 — 18th St. Za vsa nadaljna pojasnila pišite tajniku Anthony Kastelic, 628 Kansas St., San Francisco, Calif. V PONDELJEK 5. SEPTEMBRA V BLAINE, OHIO. Tretja konferenca klubov JSZ. in društev Izobraževalne akcije JSZ. se vrši v pondeljek, Labor Day, v naselbini Blaine. Pod okrožje te konferenčne organizacije spadajo vsi klubi in društva Izobraževalne akcije JSZ. v vzhodnem Ohiju in W. Virginiji. Pošljite zastopstva iz vsake naselbine v čim-večjem številu. — Nace Žlemberger, tajnik. NAŠI POTOVALNI ZASTOPNIKI. 12.00 3.00 3.00 4.00 Naročnikom in drugim v Pennsylvania, Wyomingu in Utah. 3.40 Skupaj.....395 98 48 $151.00 $36.60 $36.60 $49.05 Rednih Dualnih Izjemnih Znamk na roki 1. julija........ 31 29 257 Prejeli iz gl. stana stranke .... 500 200 — Skupaj.............531 229 257 Razpečanih tekom meseca......396 98 48 Na roki dne 81. julija 1927 ----135 131 209 Tajništvo J. S. Z. V zadnji številki smo sporočili, da je na agitaciji za Proletarca v Pennsylvaniji s. Anton Jankovich, ki iztirjava potekle naročnine, dobiva nove, in prodaja knjige iz naše knjigarne. Naročnike in druge v Wyomingu in Utah obišče s. Frances A. Tauchar. Vsi, katerim je naročnina potekla, in jih bo obiskala, naj jo obnove nji. Somišljenike prosimo, naj ji gredo pri njeni agitaciji na roko, enako vsem drugim našim zastopnikom in zastopnicam. IZOBRAŽEVALNA AKCIJA J. S. Z. V fond "Izobraževalne akcije JSZ." so vplačala društva, socialistični in drugi klubi v mesecu juliju kot sledi: Štev. in kraj društva. Vsota. 54, SNPJ., Glencoe, O...................$ 2.00 49, SNPJ., Girard, 0..........................................6.00 74, SNPJ., Virden, 111......................................1.00 47, SNPJ., Springfield, 111..................................1.00 600, SNPJ., Johnstown, Pa..................................2.00 3, SNPJ., Johnstown, Pa..................................3.00 290, SNPJ., Homer City, Pa..............................3.00 312, SNPJ., Cleveland, 0..................................2.00 362, SNPJ., Carlinville, 111..................................2.00 101, SNPJ., Grays Landing, Pa..........................6.00 213, SNPJ., Clinton, Ind......................................2.00 267, SNPJ., Sublet, Wyo..................................6,00 83, SNPJ., Bingham Canyon, Utah..................2.00 214, SNPJ., Mullan, Idaho................................1.89 50, SNPJ., Clinton, Ind......................................2.00 16, SNPJ., Milwaukee, Wis..............................6.00 257, SNPJ., West Park, Ohio............................3.00 584, SNPJ., Milwaukee, Wis..............................3.00 451, SNPJ., Onnalinda, Pa................................2.04 535, SNPJ., Kenmore, 0......................................2.00 119, SNPJ., Waukegan, 111....................................12.00 126, SNPJ., Cleveland, 0......................................2.00 9, SNPJ., Yale, Kans..........................................6.00 432, SNPJ., Miners Mills, Pa..............................2.00 10, SNPJ., Rock Springs, Wyo..........................1.50 465, SNPJ., Gillespie, 111....................................3.00 333, SNPJ., Blaine, 0........................................1.00 209, SNPJ., Nokomis, 111..............................2.00 449, SNPJ., Cicero, 111......................................6.00 434, SNPJ., Arma, Kans......................................4.00 122, SNPJ., Aliquippa, Pa..................................2.00 245, SNPJ., Lawrence, Pa..................................1.50 559, SNPJ., Chicago, 111......................................1.00 259, SNPJ., Meadowlands, Pa..............................3.00 86, SNPJ., Chicago, 111......................................2.00 Dramatični klub "Soča", Canonsburg, Pa..........5.00 Izobraževalni klub Waukegan-No. Chicago, 111. 12.00 . Klubi J. S. Z. 41. Clinton, Ind........................$ 2.00 5, Conemaugh, Pa............................................1.00 47, Springfield, 111..............................................1.00 17, Grays Landing, Pa..................................1.00 69, Herminie, Pa................................................1.00 37. Milwaukee, Wis..............................................6.00 178, Latrobe, Pa..................................................1.00 1, Chicago, 111....................................................2.50 NA ANTON KRISTANOVEM SHODU V CANONSRURGU. Piše Nace Žlemberger. (Konec.) Zadnjič sem poročal o poteku shoda v Canons-burgu dne 25. julija, na katerem je govoril s. Anton Kristan, sedaj pa bom omenil moje obiske. Dan po shodu sva si s s. John Krašovcem ogledala Canonsburg, spremljal pa naju je John Jereb st., ki je znan sodrug in dolgoleten član socialistične stranke. V kraju, kjer je naselbina naših ljudi, je bil pred 24 leti premogovnik, nad rovi pa farma Alexander. Kraj so imenovali "šupton". Dotična farma je bila razkosana v stavbišča, ki so jih pokupili Slovenci in si na njih zgradili hiše. Naselbina se imenuje Straba-ne in je dobila stalno pošto. V nji je več sto Slovencev, ki so večinoma naprednega mišljenja. Društvo "Postojnska Jama" št. 138 SNPJ. ima nad 300 članov; pripada tudi k Izobraževalni akciji JSZ. Ima svojo dvorano, ki je lepo poslopje. Oder je prostoren in odgovarja tudi velikim dramskim predstavam. Naselbina ima mladinsko društvo SNPJ., dramatično društvo, in zelo aktiven socialistični klub, ki se je odločil delovati tudi na dramskem polju. Sploh bi bilo umestno, v korist dramatiki na canonsburškem odru, ako bi se vse napredno diletantsko osobje zedinilo za tako delo pod okriljem kluba JSZ. V enih naselbinah so to storili in s tem pripomogli, kot je razvidno iz poročil, da so se predstave izboljšale, da je udeležba večja in gmotni uspeh boljši, kot pa poprej, ko so delovali v večih dramskih skupinah. Naj omenim tudi konzumno prodajalno, ter hranilno in posojilno društvo. Vse te ustanove imajo svoj stan v naselbini Strabane, ki je del Canonsburga. V nji je bil pred leti izvoljen Jože Ambrožič za mirovnega sodnika. Pokojnega Ambrožiča, ki je veliko pisal, se gotovo spominjate. On je delal v Canonsburgu v tovarni, v kateri so dobivali iz gotove rude radij. Sedaj več ne obratuje. " Poslovila sva se od prijateljev in znancev v Ca- FRANK DACAR Popravi jalnica čevljev. Delo jamčeno. Se priporočam rojakom. 5906 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. Frank Mivšek Waukegan, III. Phone 2726 BARETINCIC & HAKY | i j POGREBNI ZAVOD ! I j 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA. j IOS. ST E B LA Y Zemljišča, hiše, stavbišča, zavarovalnina proti ognju; javni notar. 2636 So. Ridgeway Ave., Chicago, 111. Tel.: Lawndale 9562. Tel.: Crawford 2893. Dr. Andrew Furlan edini slovenski ZOBOZDRAVNIK V CHICAGU 3341 West 26th Street. Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 6. popoldne in od 7. do 9. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop. nonsburgu z zahvalo za naklonjenost, katera gre posebno ženskam, ker so res gostoljubne gospodinje. Omeniti mi je posebno soprogo s. Jereba st. in Pro-garjevo. Hvala tudi drugim. Iz Canonsburga sva se odpeljala na Hills, Pa., v naselbino, ki je med našim ljudstvom poznana pod imenom Lawrence. Na Lawrencu je poštni urad, postaja je na Hillsu. Na Lawrencu je naš stari znanec, vedno aktiven s. Louis Britz. Dobila sva doma le njegovo prijazno soprogo. "Morata počakati, da pride," je nama "ukazala". "Kedaj pride?" — "Zvečer." V tem času nama ni bilo dolg čas. Bricova soproga je napredna ženska. Ona je prišla v Ameriko po vojni. Pripovedovala nama je zanimivosti in o težkih časih med vojno v starem kraju. Delala je za Rudeči križ, torej je videla marsikaj in veliko izkusila. Zvečer se je povrnil Lojze. Razgovarjali smo se dolgo v noč. Drugi dan sva odpotovala. Lepa hvala za gostoljubnost. Lawrence je bila pred leti zelo živahna naselbina. Bila je ena najnaprednejših v Penni. Socialistični klub je bil v nji prava trdnjava. Bila je sedež raznih naših zborov. V nji se je vršila tudi tista konferenca (katera je bila nedavno- opisana v Proletarcu, v pregledu dela pennsylvanskih sodrugov), ki je obsodila znano springfieldsko konferenco, se zgražala nad gotovimi tedanjimi odborniki JSZ. in nato šla v mrtvilo. Mnogo klubov v pennsylvanskih naselbinah je potem razpadlo. Naš pokret se je v njih dvignil po reorganizaciji konference JSZ., in tudi ta se je vršila na Lawrencu. Enaka usoda, kot zadene marsikakšno rudarsko mestece, je zadela tudi Lawrence. Dela se slabo že mnogo let. Kjer je dela malo, kjer je delo nestalno, tam zavlada mrtvilo namesto prejšnje živahnosti. Stavka se je vrstila za stavko. Kompanija se je v sedanji stavki zavzela, da uvede odprto delavnico. "Vrnite se na delo, ali pa greste iz kompanijskih stanovanj," je bil ukaz. Stanovanj ima kakih tri sto. Ker se niso hoteli vrniti, je bilo treba izvršiti drugi del ultimiatuma. Stavkokazov (importiranih) ima kompa- I f( * d'c restavracija S tAT ¡3 in kavarna 1 L. CAP. lastnik I 2609 S. Lawndale Ave., Chicago, III. | Phone Crawford 1382 Pristna in okusna domača jedila. 1 Cene zmerne. Postrežba točna. t ANTON ZORNIK HERMINIE, PA. Trgovina z mešanim blagom. Peči in pralni stroji naša posebnost. Tel. Irwin 2102—R 2. DR. JOHN J. ZAVERTNIK ZDRAVNIK IN KIRURG Urad. 3724 West 26th Street Stan 2316 So. Millard Ave., Chicago, III. Tel. na domu Lawndale 6707, v uradu Crawford 2212-2213. Ura-duje od 2. do 4. pop., izvzemši torek in petek, In od 6. do 8. zvečer vsak dan. nija precej. Stražijo jih gunmani, kozaki ali kakor jih že imenujejo, katere plačujejo skebje. Naselbina Lawrence je zelo prizadeta, ker ji je zgorela dvorana, katera je bila last društva št. 245 SNPJ. (Je pri Izobraževalni akciji JSZ.) Klub št. 184 JSZ. je bil, kot omenjeno, med najaktivnejšimi v Zvezi, ali sedaj v danih okolščinah ne more biti. Premogovnik, ki pride v poštev, je Montour No. 4, in je last Pittsburgh Coal kompanije. Skebov je baje okrog 300 raznih narodnosti. Naši rojaki žive v težkih razmerah. Toliko so se že borili in toliko prestali, a težka pest kapitalizma, ki ga tu reprezentira Pittsburgh Coal Company, jih davi in davi. Veliko se jih je izselilo, a tudi drugod je slabo. Ni drugače, vztrajati moramo, ker vemo, da mora sistem kakršen je, izginiti, predno je mogoča svoboda in pravica za delavce. Konferenca J. S. Z. v Bar-bertonu. V smislu sklepa zadnjega zbora ohijske konference, se bo vršilo prihodnje zborovanje ohijske konference v Barbertonu dne 30. oktobra, ali zadnjo nedeljo v mesecu. Odkar smo zadnjič zborovali v tej naselbini je preteklo nekako leto in pol. Vsi, ki smo bili ob tej priliki navzoči, se še spominjamo dotične-ga zborovanja — in barbertonskih sodrugov ter somišljenikov. Nadejamo se, da bo tudi prihodnje zborovanje v Barbertonu ravno tako uspešno kot je je bilo pred letom in pol. Anton Garden, tajnik ohijske konference J.S.Z. SODRUGOM V CLEVELANDU. Seje kluba št. 27 JSZ. <• vrte vsako drugo nedeljo dopoldne ▼ klubovih prostorih v Slov. narod. domu. So-drugi, prihajajte redno na teje in pridobivajte klubu novih članov, da bo mogel napraviti čim več na polju so-cialistične vzgoje in v borbi za naša prava. * V Š Čl P CI. * NE PRIDE V POŠTEV. Pirčeva "Amerika" pravi, da Anton Garden "ne pride v poštev". Garden kandidira za koncilmana v cleve-landsko mestno zbornico. Je socialist, po narodnosti Slovenec, poštenjak, je sposoben, pozna potrebe slovenske naselbine in ljudstva vobče, je študiral v Dubuque in Brookwoodu — a vzlic temu ne pride v poštev. čemu ne? - Jerry Pengov. LEPO VEDENJE. V nekem samostojnem društvu imajo spor radi člana, ki je prišel k svojemu sobratu, in mu v svoji pohotnosti insultiral ženo. Sledil je pretep, in afera je bila prenešena na sejo dotičnega društva. Pravilnejše bi bilo, da bi dotičnika, ki se obnaša kakor nihče, po srbsko poučili, da se ovako ne divani, potem bi mu dali knjigo o lepem vedenju, katere se bi moral naučiti na pamet in se ravnati po nji. — Član, ki opazuje. "A.S." POSTAL BOLJŠEVIŠKI LIST. Glasilo frančiškanske klerikalije piše dne 12. avgusta, da bijejo premogarji odločilni boj proti kapitalizmu. In ker je klerikalija s svojimi patri in pogrebnim voditeljem z njimi, je naslovila milo prošnjo za milodare v pomoč premogarjem, ki so v odločilnem boju proti kapitalizmu. Apel ni samo znak brezmejne hinavščine in demagogije, ampak tudi brezmejne nevednosti. Nihče, ki delavsko gibanje količkaj pozna, ne bo šel trditi, da so premogarji v odločilnem boju proti kapitalizmu. Apel "Am. Slovenca" je Judežev klic. STRAŠNE REČI SE GODE V COLLINWOODU. V Collinwoodu se že dolgo bombardirajo z resigna-cijami in s "politiko". Ven s politiko, vpije politika, in nato klici, "resigniraj!" in "resigniram!" Prepirajo se radi točajev, oskrbnika, in nato rabuka. Bum, bum, bum! Malomeščanska politika se valja po tleh v kolobarju malih politikantov — in tako imamo vse polno bum, bum, bum, ter konkuriramo sheboyganskemu faj-moštru ter njegovemu trum, trum, truih! Treba bo malo več luči! Upam, da kmalu posveti! — "RADNIK" SE MOTI. "Radnik" z dne 10. avgusta opisuje nekega D. Rokova, o katerem pravi, da je pristopil v komunistični pokret 1. 1917. V Zedinjenih državah tedaj še ni bilo komunističnega pokreta. Levokrilaško gibanje je dobilo zamah šele leto pozneje, in prva komunistična stranka je bila organizirana v jeseni 1. 1919. UGANKA. Kaj je glavna razlika med clevelandsko in čikaško slovensko naselbino? Kdor pošlje najboljši odgovor, dobi v nagrado Se-liškarjevo zbirko "Trbovlje", "Bezručove "Šlezke pesmi" in Fran Levstikove "Poezije". Izmed ostalih bo vsakdo, katerega odgovor bo publiciran, dobil Seliškarjevo zbirko pesmi "Trbovlje". Listu v podporo. XXII. Izkaz. Chicago, III.: Klub št. 1, JSZ., preostanek piknika v Riverview $30. Cleveland, O.: Vine. Jurman $5. Lisbon, O.: Jacob Bergant 25c. Milwaukee, Wis.: Po $1: Anton Magister, John Verant, Frank Pobah, Frank Savicki; Ahacij Sušnik 70c, Joseph Leskay 60c; po 50c: Nande Kuhar, Mary Golob, Louis Evanich, Rudy Tortasn, Fred Sniogu, Frank Faletich, Louis Vene, Rudy Prosen, Anton Bu-char; po 25c: Anton Stalen, John Zayes, Joseph Evanich, Andrew Evanich, Joseph Povsic (poslal in nabral A. Sušnik), skupaj $11.05. Jerome, Pa.: Joseph Tursich 25c. Lorain, O.: Neimenovan 50c. Skupaj v tem izkazu $47.05. Zadnji izkaz $442.80, skupaj $489.85. SODRUGOM IN SOMIŠLJENIKOM V COLLINWOODU. Seje kluba št. 49 JSZ. se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem Del. Domu, 15333 Waterloo Rd. Vse tiste ki simpatizirajo z našim gibanjem vabimo v naš krog. Sodrugi, agitirajte za pojačanje kluba! Udeležujte se sej redno, kajti agilnost organizacije je odvisna od agilnosti članov. — Tajnik. NI DVOMA da so naše hipoteke (mortgage) in bondi ali obveznice danes ravno tako varne, kakor so bile prošlih 40 let. Razsodnim vlagateljem služi pri njih odločevanju naše izkustvo. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUEIS L AN D A VE., vogal 19. ul., CHICAGO, ILL. OTTO KASPAR, predsednik. Denarne pošiljatve v Jugoslavijo po zmerni ceni.