Naročnina mesečno 25 Din, zu inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/il! sro VENE Cek. ručun: Ljub-Ijann št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7565. Zagreb štv. 39.011, Pragu-Dunaj 24.797 U pravu: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Teletom uredništvu: dnevnu služba 2050. - nočna 29%. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Iztiaju vsak dan zjutru.j, razen pondcljka in dneva po prazniku Predsednik vlade v Zagrebu Obisk dobrodelnih ustanov — Navdušen in prisrčen sprejem g. predsednika vlade v občinskem svetu — Lep nagovor župana dr. Srkulja — Pomemben odgovor g. predsednika vlade Prihod in nad vse navdušen sprejem g. predsednika Zagreb, 22. sepl. V nedeljo 21. septembra se jc pripeljal v Zagreb g. predsednik vlade general Peter Živkovič. Peron kolodvora je bil že davne.j zaseden |x> tu bivnjočili ministrih, |>o najodUčnejših predstavnikih civilne in vojaške uprave, episkopatu in mestnem zastopstvu. Pred .postajo in t ja do Jelačičevega trga jc špalirju prvega sodelavca kralja reagiral s toliko prisrčnostjo, kakor to bilo vse najKilnjeno občinstva v gostem š|>nTirju Zagreb je na jirihod prvega sodelavca Nj. Vet niso pričakovali niti oni, ki jioznajo preizkušeni pa*riotizem tega mesta. Točno ob 16.50 jc privozil vlak na |>ostajo z dvema okrašenima lokomotivama 11 druireni tiru. Predsednik ministrskega sveta general Peter Živkovič je stopil z vlaka in šel skozi čakalnico I. razreda, ki je bila okrašena z rdečimi preprogami. Takoj ga je sprejelo navdušeno vzklikanjc in jxizdravljnn je. Nato je stopil pred njega načelnik mestnega zastopništva dr. Srkulj in ga prisrčno jiozdravil, na kar se je g ministrski predsednik v toplih besedah zahvalil. Nato jc jircdscdnik v spremstvu ministrov, bana in mestnega načelnika, ki ga jc pozval na svojo'Stran, krenil s jx>staje. Ko je prišel pred postajo, ga je množica ljudi sprejela z burnim vzklikanjem. Vse je čakalo, onoven orkan vzkli-kanja in jiloskanja. Nato je množica čakala, neprestano vzklikajoč generalu Petru Živkoviču, dokler se ni predsednik vlade odpeljal v posete k ministrom, ki bivajo v Zagrebu. Ljudje so ga spremljali, dokler jim avtomobil ni izginil izpred oči. Zvečer se je predsednik vlade umaknil v intimni krog, kjer je večerjal. Medtem ko se je to odigravalo na Starem Markovem trgu, se je pred univerzo formiral sprevod več tisoč ljudi z omladino na čelu, ki je korakal pio ulicah in manifestiral za kralja, kraljevino Jugoslavijo in predsednika vlade. Zagreb, 22. sept. AA. Danes se je g. predsednik vlade, ki je došel 21. septembra, navdušeno sprejet, v to starodavno prestolico Hrvatske, jx> svojem starem običaju že na vse zgodaj posvetil resnemu delu. Vstal je zarana in najprej opravil tekoče vladne jx>sle. Nato se je podvizal, da izvrši svoj obilen program in da posveti svojo pozornost predvsem onim, ki so najbolj jjotrebni. G. predsednik vlade se je vedno prav živahno zanimal za socialna vprašanja in zato je njegova pozornost mimo velikih poslov pri urejevanju države bila jiosveče-na najslaibotnejšim. Zato je tudi danes najprej posetil bolnišnice. Obisk bolnic Ob pol 8 se je najiotil v bolnišnico usmiljenih sester. Čeprav se ni nihče nadejal tega obiska, je bilo delo v bolnišnici v jioliieiii teku in normalno. Predsednik vlade je našel vse v najboljšem redu in je opetovano izjavil, da je zadovoljen. Primarius bolnišnice, ki ni bil navzoč, je bil poklican telefonično. Po prihodu je tolmačil g. predsedniku vlade ustrojstvo bolnišnice iu ffn povodci po posameznh oddelkih. Pred-senik vlade so jo razgovarjal z večino bolnikov in sc zanimal za njihovo zdravstveno stanje. Za vsakega bolnika je imel general Živkovič toplo besedo sočutja in zanimanja. Odtod se je predsednik vlade najiotil v Za-kladno bolnišnico na Jclačičevem trgu. Tu sta ga sprejela ravnatelj bolnišnice dr. Majnarič in bivši ravnatelj čulumovič. Predsednik vlade si i'e s posebnim zanimanjem ogledal bolnišnico. er je dobro vedel, koliko skrb posveča zagrebško mesto vjjrašanju tc bolnišnice. General Živkovič jc pregledal vse oddelke in se ljubeznivo razgovarjal z bolniki, zlasti s težko bolnimi. Predsednik vlade je opetovano izjavil, da uvi-deva. dn liolmšnica ne more ostati na tem mestu, ker pač ne sj>nda tjekaj in tudi zato. kc so prostori v vsakem oziru nezadostni. Občudoval je zdravnike, ki delujejo v tako težkih razmerah. Ooisr pri nadškoiu Tz Higijenskega zavoda se je predsednik vlade odpeljal v nadškofijski dvorec, kjer je po- setil nadškofa dr. Antona Bauerja. nalo pa škofa Premuša v njegovi kuriji. Razgovor predsednika vlade z obema cerkvenima dostojanstvenikoma je bil nenavadno prisrčen in je trajni dalj časa. G. predsednik na Zagreškem Zboru Medtem se jc pred Zagrebškim zborom zbrala velika množica občinstva in funkcijonarjev zbora s predsednikom Erberjem in tajnikom šafrunekom na čelu. Prispeli so tudi ministri Demetrovič, dr. Frangeš, dr. švrljuga in dr. Srskič, da sprejmejo predsednika vlade. Ob 10.16 se jc pojavil dolgopričakovani avtomobil predsednika vlade, ki ga je spremljal ban savske banovine dr. šilovič. Množica je sprejela predsednika vlade z burnimi »Živio«-klici. Pri vhodu sta ga sprejela predsednik in tajnik zbora in ga odvedla v sredino velikega |>olkroga, kjer so bili zbrani člani zbora in ministri. Predsednik vlade se je najprvo jaozdravil z vsemi prisotnimi, nakar je naprosil predsednika zbora, nuj nm razkažo sejem, ki ga prav posebno zanima. Predsed ntk zbora Lrber jc izkoristil to priliko in je nagovoril predsednika vlade z govorom, v katerem je opozoril na najjiomemb-nejše momente zbora. Predsednik vlade se je mirno naklonil, segel predsedniku zbora Erberju v roke in se mu zahvalil za njegov nagovor s temi jedrnatimi besedami: »Tudi jaz se vam želim zahvaliti za delo, ker samo tako lahko premostimo gosjiodarsko krizo, ki pritiska v vsem svetu. Delo, delo in samo delo nam bo poinoglo. delo vlade in delo gospodarskih činito.ljev. Zahvaljujem se vam za vse in vas zagotavljam, da luhko vedno računate na kraljevsko vlado.« Besede predsednika vlade so prisotni sprejeli z burnimi »Živio«-klici. Ogled Zbora Predsednik vlade se je nato v spremstvu predsednika zbora, ministrov in številnih novinarjev na|iotil v jiosamezno prostore zbora. Potrebna pojasnila sta 11111 dajala predsednik in tajnik zbora. General Živkovič so je ustavil pred vsakim domačini razstavljalccm in sc živahno zanimal za produkcijo, za nabavo siro-vin, za prodajne razmere, za način izvoza v iuo-zemstvo in za najboljše odjemalce v naši državi. Predsednik vlade je mnogim razstavljalccm čestital k njihovim uspehom. Iz razgovora predsednika vlade z razstavijalci jc bilo razvidno, da pozna general Živkovič gospodarska vprašanja do dna in da je doma zlasti v poslih ki so združeni z državnimi dobavami, tako da so morali razstavljalci dajati najpreciznejše odgovore, da so lahko odgovorili na vprašanje predsednika vlado. Pri odhodu iz. zbora je predsednik vlade opazil sedlarsko razstavo, dvignil sedlo ter ga strokovno pregledal, ne da bi potreboval posebnega komentarja. Prcccj časa je predsednik vlade postal tudi pred kojami ljub-ljanskih razstavljalcev. Ob 11.25 je predsednik vlade zapustil zbor n se med burnimi ovacijaini občinstva odpeljal s svojim spremstvom v mestno posvetovalnico. Entuziastičen sprejem gospoda premier a v obč rshi zbornici AA Ker je bilo že vnaprej razglašeno, da bo prišel predsednik vlade na svečano sejo zagrebškega občinskega sveta, se jc jired zgradbo mestnega načelstva zbrala ogromna množica meščanov, ki so čakali jsredsednika vlade. Občinski svetniki so bili že pred določenim časom v mestni posvetovalnici, medtem ko so bile galerije uprav nabito oolne naj-odličnejšega meščanstva. Vhod. stopnjišče in dvorana so bili okrašeni s cvetjem, zelenjem in preprogami. Nekaj minut pred 11. in pol je jirispel avtomobil predsednika vlade. Občinstvo mu jc priredilo viharne ovacije. Pri vhodu so |iredscdnikn vlade pričakovali mestni načelnik in ostali zastopniki občine in ga spremili v rejirczentativne prostore mestne posvetovalnice. Odtod so sc vsi skupaj ob 11.40 napotili v dvorano mestne posvetovalnice. Ko je predsednik vlade stopil v dvorano, so ga prisotni pozdravili z navdušenimi klici. Z galerij so odmevali vzkliki Nj. Vel. kralju, Nj. kraljevskemu domu, kraljevini Jugoslaviji, predsedniku kraljevske vlade in ministrom. Ovacije občinskih svetnikov in meščanov ua galeriji predsedniku so traiale nekaj minut. Predsednik vlade se je ves čas zahvaljeval s jvikloni in mahanjem rok. Na energičen poziv župana dr. Srkulja z zvoncem sc je dvorana umirila in klici so prenehali. Po parminut-nem molku pa so se ovacije ponovile. Predsednik vlade je zavzel svoje mesto. Poleg njega so bili minister pravde dr. Srskič, minister financ dr. Švrljuga, minister poljedelstva dr. Oto Frangeš, minister trgovine in industrije Juraj Demetrovič, ban dr. Šilovič. Ko so ovacije prenehale, je jiovzel besedo načelnik občine dr. Srkulj in deial: »Ugotavljam, da so mestni zastopniki odzvali povabilu in da so v zadostnem številu prisotni. Zato otvarjam današnjo izredno sejo.« Pozdravni govor župana dr. Srkulja Župan se je nato okrenil k predsedniku vlade in ga pozdravil s temi besedami: »Gospod ministrski predsednik! Prošlost te dvorane je videla velike trenutke. Tudi Vaš prihod spada med te jx>membne momente. Vi ste, gospod ministrski predsednik, prvi predsednik vlade naše mlade kraljevine, ki ga mestni zastopniki Zagreba z menoj na čelu svečano pozdravljamo v tej dvorani, ki so se v njej leta 1848. nacijonalno prebujeni in zavedni Hrvati in Srbi našli v slogi in bral stvu za svoje politične ideale in narodno osvoboditev. Vaš jirihod, gospod ministrski predsednik, po meni živ stik z Zagrebom in z njegovim meščanstvom in bo nujno rodil blagodejne plodove. Vi ste kot predsednik vlade pokazali, da Vam je na srcu dobrobit in napredek Zagreba. S hvaležnostjo se sjKiminjani rešitve vprašanja zakladne bolnice, ki je 50 let zadrževala razvoj Zagreba. Odkrito smem reči, da nobena dosedanjih vlad ni jiokazala tolikšnega razumevanja za vprašanja zagrebškega mesta. Gospod ministrski predsednik! Zastopništvo zagrebškega mesta je udano sprejelo manifest Ni. Vel. kralja z dne 6. januarja 1029, ker je bilo prepričano, da pomeni kraljeva beseda končno ustvaritev plemenske in državljanske enakosti in ravno-pravnosti in s tem srečno rešitev jugoslovanskega državnega vprašanja. To svoje prepričanje smo slovesno izjavili na seji tega zastopništva dne 28. novembra lanskega leta, ki smo na njej sklenili stopiti pred Nj. Vel. in mu izraziti svojo lojalnost in nacijonalno solidarnost. To naše prepričanje in ta naša čustva ne izhajajo samo iz naše nacijonalnc misli, temveč tudi iz tega, ker bistro vidimo, kako je naša draga domovina v okvirju mlade jugoslovanske kraljevine z orjaškimi koraki napredovala kot nikoli preje v svoji preteklosti. S tem, da skrbimo za dobrobit našega naroda, nam je, g. jued-sednik. na srcu i dobrobit i napredek naše kraljevine. Zato smo vselej pripravljeni sodelovati z umom in srcem pri oživotvoritvi velike državne jugoslovanske misli, ki je v manifestu Nj. Vel. z dne f). januarja 1029 in v kasnejših aktih kraljevske vlade, ki so bili kronani z mogočnim činom z dne 6. septembra t. 1. V tem duševnem razjx>loženiu vas pozdravljamo, gospod ministrski predsednik, kot prvega sodelavca Nj. Vel. pri izvajanju niegovih velikih idej. z živo željo, da bi bilo poslanstvo Vaše vlade ožarjeno s popolnim uspehom. Gosjiodje zastooniki! Pozivam vas, da z me-i ,ioj iz vsega srca vzkliknete: Nai živi Nj. Vel. kralj Aleksander I.! Nai živi naš vzvišeni kraljevski dom! Naj živi Jugoslavija! Naj živi predsednik kraljevske vlade!« Govor načelnika so prisotni ves čas prekiniali z viharnimi vzkliki in ovaciiami Nj. Vel. kralju, kraljevskemu domu, predsedniku vlade itd. Govor g. ministrskega predsednika Ko jc načelnik končal, so sc ovacije ponovile in so trajale več minut. Nato je vstal predsednik vlade general Peter Živkovič in dejal: »Gosjiod mestni načelnik, gospodje zastopniki! Naš današnji sestanek v tej zgodovinski dvorani slavnega Zagreba, ki jc bil vedno središče nacijonalnega in političnega življenja hrvatskega dela našega naroda, obuja spomine jiolnega priznanja, hvaležnosti in s|xištovanja za one velike in svetle hrvatske duhove, ki so kot nositelji ;n apostoli jugoslovanske misli pripravili ustvaritev sedanje naše silne in prostrane kraljevine Jugoslavije. Z zadovoljstvom ugotavljam, da je Zagreb s svojim bujnim napredkom in procvitom od zedinje-nja zavzel mesto v naši kraljevini, ki mu gre po pravici tako bo njepovem položaju in velikosti, kakor jxi zgodovinski vlogi. Kraljevska vlada, ki ji imam čast načelovati, bo tudi v prihodnje poklanjala jxilno skrb in svoje prizadevanje napredku in dobrobitu tega lepega mesta in bo sodelovala s privatno inicijativo, ki zasluži vsestransko pohvalo in priznanje, za njegov napredek. Današnje stanje Zagreba je najboljši dokaz za to, kolikšni so jiogoji v naši zedinjeni domovini, da se poleg prestolnice mogočno razvijajo in dvigajo tudi druga velika in pomembna središča kulture in gospodarskega življenja našega naroda. Veselim se, gosjvid e, da bom 7. neposrednim stikom 7, vami vsemi še bolje spoznal narodne potrebe, da bi mogli vsi skupaj še živahnejše delovati za napredek tega mesta in občega narodnega blagostanja. Osobito prijetna dolžnost mi je. da vam ludi jaz, gospodje, pri tej priliki izrečem svoje priznanje za vaše vzgledno patriotifino zadržanje, ki ga je Zagreb pokazal jxi 6. januarju 1029 š tem. da je dal jKibudo, da se 7. velikimi odposlanstvi iz vseh banovin naš narod pokloni svojemu ljubljenemu kralju in mu izrazi zahvalo za veliko dejanje našega narodnega in državnega prejniroda. Ne samo popolna državljanska in plemenska enakost in raTnopravnost. temveč tudi popolna 7akonitost in delo, medsebojno zaupanje, strpnost, bratstvo, ljubezen in sloga, naj bodo osnovna in vodilna načela vsega našega dola. Opiraje so na la načela je kraljevska vlada obeležila v svojih sklepih z dne 4. julija 1030 glavne pravce svojega dela. Ti sklepi naj bodo osnova, ki naj prešinijo in povežejo k so-delovaniiu in skujmi akciji vse rodoljubne in s čisto jugoslovensko mislijo navdahnjene elemente našega naroda. Sedaj ve vsakdo dobro, kaj mu je dolžnost in krko naj jo izpolnjuje. Prepričan sem, da bo kraljevska vlada imela v vas m v rodoljubnih Zagrebčanih vdane in iskreno sodelavce za velika dela. ki nas še čakajo. Najmimo vse svoje sile, da v slogi iz naše močne, z izrednim bogastvom obdarjene domovine ustvarimo se močnejšo, gospodarsko še bolj urejeno in v vsakem oziru najvrednejšo kraljevino Jugoslavijo. Ne čtedimo s trudom, delajmo vdano in storimo vse za napredek, blagostanje in srečo našega delavnega in zaslužnega naroda! Zahvaljujem ko vam 7.1 Jen sprejem. Spoštc vami gosjKid načelnik in gospodje zastojmiki, jaz vas 7, iskrenim zadovoljstvom pozdravljam. »Živeli I«. Naj živijo in napredujojo mesto Zagreb in rodoljubni Zagrebčani« Po govoru predsednika vlade .-o se jionovilc navdušene manifestacije, j>ri katerih so sodeloval, občinski zastojmiki in galerije. Nato je vstal načelnik dr. Srkulj in dejal: »Gosjiodjo mestni zastojmiki! Zapisnik te izredne seje bo podpisan stante sessione. Zato odrejam kratek odmor. Predsednik vlade, gosjxxije ministri in mestni zastopniki so 7. dr. Srku]'je.m zapustili dvorano. Po dvorani so se razlegali neprestani vzkliki. Občinstvo nn galerijah jj' pelo državno himno Po kratkem odmoru so visoki dostojanstveniki s predsednikom vlade na čelu jx>novno stopili v dvorano. Bilo je ob 12.22. Predsednik je dal znamenje z zvoncem, olvoril ponovno sejo in jxizval mostnega zapisnikarja, da je prečital zapisnik. Mestni zapisnikar Majer jo vstal in prečital zapisnik, ki sta ga nato overovila mestna znstojmika dr. Taler in Ro-senberg 7. lastnoročnimi podpisi. Načelnik jo vprašal prisotne mestne zasto|>nike ali želo govoriti k zapisniku današnjo seje. Ker f-e ni nihče priglasil, je dr. Srkulj ob 12.32 zaključil izredno svečano sejo zagrebškega občinskega sveta. Predsedniku vlade so bile prirejene ponovne ovacije, ki so trajale, dokler se ni od p,-lini s avtomobilom. Bakljada Zagreli, 22. septembra. AA. Ko se je noooi) ob pol 10 bakljada, ki so jo priredili zagTobžJti meščani predsedniku vlade generalu Petru Živkoviču, v drugič vrnila pred hotel »Eaplanad«, je stopil predsednik vlade na verando iu nagovorit zbrano množico s temi besedami: Dragi Zagrebčani! Hvala vam za navdušeni I K) zdrav. Hvala Zagrebu za njegov prisrčen in krasen sprejem. Te vaše spontane manifestacije, te patriotične manifestacije so najboljše potrdilo, kako budna jo zavest našega naroda, kolikšna je vaša ljubezen in privrženost napram našemu vzvišenemu vladarju (Vihar navdušenih klicev: Živel kralj Aleksander) in kolikšna je vaša vera v veliko jugoslovansko idejo, ki ji je O11 glavni nositelj in ki jx>meni naše narodno in državno edinstvo. našo enakost, našo slogo in bratsko ljubezen, hkrati pa ludi našo največjo silo! Programaiicen govor g. predsednika vlade na banketu Zagreb, 22. septembra. AA. Nocojšnjega ban kc-ta, ki ga je j>riredil predsednik vlade v razkošnih dvoranah hotela »Esplannde«, se je udeležilo kakih 200 povabljencev in odlienjakov iz vseh krogov zagrebškega meščanstva. Banketu so nadalje jirisostvovali vsi v Zagrebu bivajoči ministri, bati savske banovine, visoki civilni in vojaški dostojan svetniki itd. Ob 8.30 je prispel v dvorano predsednik vlade, ki so ga prisotni pozdravili z burnimi vzkliki. Ob pol 10 je predsednik vlade [»ozdravil svoje goste s lomile besedami: Gospodje! Uverjen sem, da tolmačim Vaše želje in čuvstva, kakor tudi čuvstva vsega Za groba in vsega našega naroda, ko Vas jx>zivam, da pozdravimo našega priljubljenega kralja, ki vprav očetovsko skrbi in neumorno dela za napredek in blagostanje našega naroda 111 z a sro-o ter bodočnost kraljevine Jugoslavije. S teim čuvstvom in v znak naše neomajne zvestobe in vdanosti vzkliknimo: Naj živi Nj. Vel. krat; Aleksander I. in njegov vzvišeni kraljevski dom! Gos[xxtje! Pomembna vloga, ki jo je igralo to zgodovinsko mesto, naš Zagreb v življenju Hrvatov, kakor vsega našega naroda, pri velikem delu narodne osvoboditve in ujedinjonja, mu je ustvarila ime in položaj enega največjih središč naše prostrane domovine. Dolgotrajne borbo, ki so jih Srbi in Hrvati v raznih političnih okoliščinah vodili v preteklosti ramo ob rami za obrambo svoje neodvisnosti, svojega imena, svoje nacionalne časti in svetlih narodnih tradicij, so ustvarile nerazdvojne in čvrste vezi ter čuvstva nacionalne solidarnosti Srbov in Hrvatov, dveh bratskih plemen taistega in neločljivega jugoslovanskega naroda. Zagreb, ki je bil na čelu leh borb nosilec hrvatske nacionalne zavesti in ki se je proslavil s skrbnim obračunavanjem 7, Osma ni, si te pridobil zasluženo slavo, a v stoletni borbi z Avstro-Ogrsko je častno in dostojno nosni vrvi-sono ime branitelja narodnih pravic in svobode. Kot središče hrvatskega dela našega naroda je postal Zagreb, dn ponavljam besede, ki jih je izpregovoril lani v zagrebškem občinskem svetu spoštovani Ritt/ig, velik baš s tem, da je noeitelj in apostol velike jugoslovanske misli kot narodne veroizfiovedi vseli mas, ki smo bili s tremi i imeni razdvojeni nn več držav. V osvobodilnih dneh leta 1018. ije Zagreb 7. močnim zamahom in zanosom svoje jugoslovanske duše aktivno prispeval in živo sodeloval z ostalimi brali pri ustanovitvi nafie narodne države. Zagreb se je jiokazal ravno tako velikega, ko Italija išče posojilo v — Parizu Neverjetne vesli na pariški borzi — Komentarji nemškega tiska — Niti Iranka proti Jugoslaviji Pariš, 22. sepi. rs. Proti koncil sobotne borze so so razširile po hodnikih vesti, da namerava Italija zaprositi Francijo za večje |>osojilo. Fran-cosko-itaiijanska pogajanja so po istih vesteh prišla do zelo kritične točko in Italija bi popustila \ svojih zahtevah glede pomorske paritete le pod pogojem, če bi ji Francija dovolila ugodno posojilo. Na borzi so te vesti naravno vzbudile nekoliko senzacije in nekateri italijanski papirji so takoj narasli, vendar se je občinstvo kmalu streznilo, ker se mu je v sedanjem stadiju francoeko-italijnnskih razmer dozdevalo neverjetno, da bi pariški denarni trg hotel priti na pomoč itali janskemu gospodarstvu, \ političnih krogih, ki sc smatrajo za dobro poučene, je istotako prevladalo mnenje, da gre /u mistifika-cijo, katero vodi italijanska propaganda, ki bi rada odvrnila pozornost Fvrope od neprijetnega položaja, v katerega jo Italija zašla v pogledu svojih odnosov do Francije. Na drugi strani pa so more veiulnr tudi priznati, dn obstojajo med bančnimi instituti v Franciji simpatični toki, ki bi eventuelno prijateljstvo i Italijo zelo pozdravili. V Franciji sc jc nakopičilo v zadnjih letih veliko denarja, ki išče dobrih investicij. Preti nedavnim časom se jc mudil v Parizu podpredsednik italijanske Nu-rodne banke, ki je imel več sestankov s francoskimi bankirji v navzočnosti predsednika italo-francoskc trgovske zbornice. ( Gornje vesti o posojilu, ki bi ga Italija najela v Franciji, torej za enkrat ne odgovarjajo resnici, ker za to s političnega stališča čas še ni dozorel, pač pa je zelo mogoče, da so bile nalašč vržene na borzo z namenom, da izzovejo kritiko javnega mnenja. V kolikor se da posneti ]hi zelo redkih in pičlih komentarjih, ki jih je prinesel pariški tisk, bi v sedanjem momentu italijansko posojilo ne imelo sreče na francoskem trgu. Predhodno potrebna je rešitev dru- gih težkoe, osobito pa zagotovilo od struni Italije, da ne bo več izzivala Jugoslavije, Za enkrat je vsem politikom v Franciji šc popolnoma jasno, da noben frnnk ne bo šel preko Apeninov, ki bi se na kakršenkoli način mogel vpornbiti proti kraljevini Jugoslaviji. Frankfurt, 22. sept. pp. »'Frnnkfurter Zei-tunge omenja v svojih hor/.uih noticah nervozno« t, katero jo povzročila na pariški borzi zadnjo soboto informacija, kojo vir ji' nepoznan in ki trdi, da se.je italijanska vlada obrnila na francosko vlado s prošnjo, da ji pomaga razpisati na pariškem denarnem trgu večje posojilo. List ne pripisuje tem novicam nobene praktične važnosti, vendar misli, da vodi to propagando italofilska struja, ki bi rada izkoristila rezultat nemških volitev v ta namen, da bi preprečila zbližanje med Francijo in Nemčijo v prilog sporazumu med obema latinskima sestrama. Posadka Morosinija pohvaljena Velikansko ogorčenje na Češkoslovaškem Velik uspeh naše razstave v Ženevi le po uvedbi režima z dne 6. januarja 1920, meti | prviuii doumel pobude iu prizadevanju Nj. Vel. kralja in preko svojih uglednih predstavnikov in ! zastopnikov vsega prebivalstva savske banovine tu lil v Itflgradu odkrito kot prvi izrekel svojo vero in svoje zadovoljstvo s tem velikim činom m podvigom' ter se zahvalil Nj. Vel. kralju za njegove plemenite podvige. Zagreb je med prvimi z ljubeznijo in priznanjem pozdravil pomembno in modro deianje Nj. Vel. 7. dne 8. oktobra 1929 in s tem tolmačil pravo razpoloženje in čuvstva vsega hrvatskega dela našega naroda. Kot dostojen in pravi naslednik, kot resnični propovednik iu tolmač jugoslovanske misli in svetlih duhov Gaja, Jelačiča, Strossmaverja in ostalih velikanov Hrvatov in Jugoslovanov. Ime naše kraljevine Jugosiavije, kot sinteza enotnega čuvstvovanja in popolno nacionalne solidarnosti in narodnega edinstva je navdušeno odjeknilo v vseh rodoljubnih srcih našega naroda. Jugoslavija ne pomeni samo narodnega in državnega edinstva, ni le ]K»polua duhovna in nacionalna solidarnost Srbov, Hrvatov in Slovencev, marveč pomeni i popolno harmonijo in sklad interesov tako celote kakor posameznikov. Ona pomeni popolno enakost iu popolno ravnopravnosi veeh državljanov. Ta enakost pomeni enako skrb in delo za vse kraje, ki so vsakemu od nas enako dragi, ker so naši, ker so deli naše velike jugoslovanske za jed niče. Ime Jugoslavija ne pomeni negacije naših plemenskih imen, ne hrvatskega, ne srbskega, ne slovenskega. Kajti v resnici so bili najboljši in največji Jugoslovani v preteklosti najboljši Hrvati, Srbi in Slovenci. Ravno tako naj spoštovanje naših svetlih nacionalnih in plemenskih tradicij vslkdnr podpira razvijanje in krepitev nacionalne sinteze in edinstva. Tako pojmovnno jugoslovanstvo kot narodno 5n državne misli kot splošne narodne lastnosti (obeležja) kot splošne narodne zastave, ki naj nas vso združuje, je najzanesljivejša osnova okrepitve in napredka vseh nas Srbov, Hrvatov in Slovencev Gospodje! Dve pomembni dejanji, manifest z dne 6. januarja 1929 in zakon z dne 8. oktobra 1929 vsebujeta smernice našega bodočega dela ter zdrave preporoditeljne pravce našega narodnega in državnega življenja ter obeležujeta naše državno ustroj--tvo. Kraljevska vlada je v svoji deklaraciji z dne 4. julija 1930 obrazložila svoje stališče napram vsem važnim vprašanjem v zvezi z novim redom. Načela teh zgodovinskih ukrepov so nepremakljiva in pomenijo trajne direktive za naše delo ter ostanejo prava vera nas vseh. S temi pravcl bomo ustvarili lepšo in srečnejšo prihodnjost našega naroda in domovine. Doslej so se že pokazali vidni uspehi tak?ga dela. Konec je nedavnih nemilih trenj, ki so bila posledica nezdravega in nesodobnega strankarskega življenja in ki so uničevala vse zdrave, konstruktivne sile našega naroda. Konec je neprestanih kriz, državnih in režimskih. Ugasnili so verski in plemenski prepiri, konec je nestrpnosti. Mesto nesporazumov in nesoglasij iz prošlosti je zavladal duh zbliževanja in zaupanja. Mesto strankarskih prepirov imamo bratsko ljubezen in slogo. Vsakemu je odkazano injegovo mesto iu je opozorjen na svojo dolžnost, a naše prebivalstvo, ki so ga mamilo strankarsko-polilične borbe in ki je pogostokrat pod vplivom raznih prevar zahajalo na stranpota, se posveča mirnemu, pozitivnemu, ustvarjajočemu delu. Obča gospodarska kriza, ki od nje trpi ves svet, se je s premišljenim in odločnim delom znat-i®o>ublažila. Gospodarski položaj našega naroda in i Sluti učne razmere naše države so se popravile. Pri ■iizuajanju svojih plemenitih nalog pa hoče kraljevska vlada vztrajaii brez kompromisa iu neods(qpno. Pri svojem delu se bo ravnala po navedenih smernicah, računaje tudi v prihodnje na vdano sodelovanje vseh zdravih in rodoljubnih sil našega naroda. Uverjen sem, da bo pri tem velikem delu tudi v prihodnje hrvatski del našega naroda z Zagrebom vred ostal v veliki in resnični službi narodnih interesov ter v iskreni vdanosti do kralja in domovine. Dvignem to čašo v čast Zagreba in v pro-cvit prebivalstva savske banovine. Govor predsednika vlade so vsi prisotni sprejeli 7. dolgotrajnim ploskanjem in pritrjevanjem ter s ponovnimi ovacijami za kralja in njegov svetli kraljevski dom. V imenu prisotnih se je generalu Petru Živkoviču zahvalil za pozdrav dr. R i 11 i g. Mednar. kongres duševnih delavcev v Londonu Je končal svoje delo 19. t. m. Sprejel je 24 resolucij, ki se tičejo gibanja meti duševnimi delavci zastopanih držav. Za naše razmere je praktičnega pomena zlasti resolucija glede obiska srednjih in višjih šol. Kongres se je izrekel proii »zaključnemu številu« (numerus clausus), ker se s tem zapira prosta pot duševnemu delavcu. Ker pa se z nadprodukcijo širi prolotariat izšolanih ljudi, priporoča kongres kot začasno sredstvo zoper nadpro-dukoijo: strožji izpit in konkurz. Velik ugled v široki britanski javnosti je dobil kongres z navzočnostjo notranjega britanskega ministra gosp. 01ynesa pri slavnostnem banketu, ki ga je priredila brilanska zveza duševnih delavcev za 40 oseb. Navzočna sta bila tudi jugoslovanska delegata dr. Slavič in gdč. Christltsch. Gosp. Clyuek je imel pol ure trajajoč govor, v katerem ]e"v imenu britanske vlade priznal mednarodne težnje duševnih delavcev ter bodril k vzrajnesti in vzajemnosti da dobi delo svoje prfananje. Jugoslovanski delegat, prof. dr. Slavič, ki je Imel mesto ob ministrovi desnici kot podpredsednik kongresa, je pri banketu imel nagovor, v katerem je pozdravil delegate drugih držav in se zahvalil britanskim kolegom za ljubeznivo gostoljubnost, s katero so aranžirali kongres, ter poudarjal, da Mednarodna zveza duševnih delavcev dela za prospeh duševnih delavcev vsega sveta, za kar ji izreka jugoslovanska delegacija zahvalo. V mladi Jugoslaviji, kjer so bila prej različna kulturna središča, še zveza med njimi ni tako tesna, da bi bila zveza duševnih delavcev že močna. Jugoslovanska xveza pa bo z veseljem sodelovala, da se more vršiti v bližnji prihodtijosli enak kongres v Belgradu. o katerem je že govoril centralni tajnik gosp. Gallič z jugoslovanskim predsednikom »Saveza umnih radnikii', g. dr. Jovanovičem, načelnikom v finančnem ministrstvu, v Belgradu. Londonski listi, ki imajo vse polno drugih stvari na svojih številnih listih, so posvečali veliko pozornost kongresu, česar so se zlasti Francozi zelo veselili. Jugoslovanska delegata sta tudi lahko zadovoljna, da sla na odličen način seznanila mednarodni forum z Jugoslavijo, Ljubljano, Zagrebom in Belgradom. Zadnji dan kongresa je predsedoval zborovanju g. podpredsednik dr. Slavič, gdč. Chri-»titscli pa je referirala o poročilu jugoslovanske deilegacije o higieni, higienskih zavodih in higienskih zakonih v Jugoslaviji. Dunajska vremenska napoved. Izpremcnlji-ro vreme, od časa do časa manj oblačno, vendar ni gotovo, da bi boljše vreme trajalo dalj čas«. Rim, 22. septembra, p. Agenzia Štefani prinaša komunike o preiskavi pomorske nesreče, ki se je dogodila v noči 0. julija t. 1. v Pašmanskem kanalu, ko je zadeta italijanska motorna ladja »Francesco Morosini. v jugoslovanski parobrod »Karadjordje«. Pristojna preiskovalna komisija je bila sklicana z ozirom na zakonski dekret št. 1819 z dne 19. septembra 1925. Po vsestranski, strogi in objektivni preiskavi se je soglasno sklenilo, da je popolnoma nedolžen kapitan, častniki iu moštvo italijanske motorne ladje in da ne zadene italijanskega moštva niti krivda, niti nevednost, uiti neuku-stvo. niti neupoštevanje uaredb iu predpisov. Komisija z zadovoljstvom izjavlja, da se je italijansko moštvo zelo človečans-ko zadržalo pri reševanju, sledeč lepim tradicijam italijanske trgovske mornarice, ko se je z razumom, neumornim in ljubezni polnim prizadevanjem trudilo, da je rešilo potnike na iKaradjordju- in zasluži radi tega soglasno pohvalo. Praga, 22. sept. as. Razburjenje v češkoslovaških listih radi justilikacijo štirih Slovencev v Trsiti sc je žo nekoliko poleglo, sedaj pa se je nu novo |kjv ečalo radi načina, kako piše Popolo d Italia« o katastrofi jugoslovanskega potniškega parnika Karadjordja«, ki pravi, da so katastrofo povzročili češkoslovaški in poljski Sokoli, ki so na parniku prirejali orgije. Češki listi z največjim ogorčenjem zavračajo insinuacijo italijanskega pololicielnoga lista in zahtevajo, da češkoslovaško zunanje ministrstvo energično nastopi, ker se s tem zasminuje ves češkoslovaški narod, tem bolj. ker inift opisovanje v listu »Popolo d Italia« of.icijozen značaj, češki listi ponovna ugotavljajo krivdo parnika -Francesco Morosini - in posebno kritizirajo, da so bili potniki. ki so bili rešeni s parnika »Karadjordja«,„ na Morosiniju« zelo strogo zastraženi in dn so z njimi postopali kot z vojnimi ujetniki.|>.Čosko Slovo« poroča, da zahteva Italija od jugoslovansko parobrodne družbe, kakor je razvidno iz nekega dopisa Jugoslovanske sokolske. zveze, 600.000 Din za srebrno jedilno orodje, kj so ga baje češkoslovaški brodolome! ukradli na parniku »Francesco Morosini«. Razen tega zahtevajo še 300.000 Din za prevoz brodolonicev, Na- Bcrlin, 22. sept. AA. Za jutrišnji ministrski svet, ki se sestane pod predsedstvom kanclerja Bruuninga, vlada v političnih krogih veliko zanimanje. Briinning je imel danes s predsednikom Hindemburgotn dolg razgovor. Posvetovanja ministrskega sveta bodo trajala več dni. O poteku posvetovanj ne bo izdano uradno poročilo. Kakor poročajo, bo ministrski svet razpravljal o raznih odredbah, ki bodo predloženo državnemu zboru in o glavnih smernicah za razgovore med političnimi voditelji, ki nuj sodelujejo pri sestavi več ali man j stabilne vladne večine. Ta se bo sestavila tudi iz desničarskih in eventualno iz levičarskih parlamentarnih frakcij, ker so dosedanje vladne skupino v odločni manjšini. Težava v sestavi nove vlade je Dunaj, 22. sept. as. Kabinet dr. Schobra je kar čez noč prišel v krizo. Nastal je odkrit prepir med podpredsednikom in vojnim ministrom Vau-goinom in trgovinskim ministrom dr. Schusteriem. Vojni minister Vaugoin je očital dr. Straffcli slabo gospodarstvo v sedanjem vodstvu avstrijskih državnih železnic pod predsedstvom Panhansa, češ da je pustil izplačati visoke nagrade raznim ravnateljem. Temu nasproti je izjavil Panlians, katerega krije trgovinski minister dr. Scliuster, da je imel za izplačilo nagrad dovoljenje prejšnjega predsednika Hainischa. Sledile so javne izjave in protiiz-jave Vaugoina, dr. Scliusferja in Panhansa, nakar se je položaj tako zaostril, "da je trgovinski minister dr. Schustcr radi poseganja vojnega ministra Vaugoi la v njegov resor posUl zveznemu kancler- Žcnova, 22. septembra, as. V debati o manjšinah v šesti komisiji je danes najprej govoril grški zunanji minister Mihalokopulos, ki je govoril za to, da naj so manjšine polagoma asimilirajo državnemu narodu. Nalo se jc poljski zunanji minister Zaleski bavil z resolucijo, ki jo je nemška delegacija izročila v soboto poročevalcu Motti, ter je ugovarjal mnenju, da bi se mogla la resolucija vzeli kot podlaga poročila, ker je v njej izraženo izrecno politično stališče. Zaleski se je spominjal na čase svoje mladosti, ko se v šoli še ni smela izpre-govorili nobena poljska beseda, in naglasil izpre-membo atmosfere, ki se je medlem izvršila v Nemčiji. Izjavil je, da je pripravljen sprejeli nemško resolucijo v celoti, če bi bila Nemčija s svoje strani pripravljena, nastopiti zn varstvo manjšin v K v rop i in tudi v Nemčiji. Tudi nemški zunanji minister dr. Curtius je odklonil tezo počasne asimilacije manjšin in izjavil, da mora ostati varstvo manjSin trajno in dn ne sine ostati začasno. Ni mu znano, ab; j" sedaj Izprernemha manjšinskega postopka iz- rodilo demokratski ponedeljski list »Runo« izjavlja. da je edini možni odgovor na to žalitev Čehov in psovanje nedolžnih žrtev pri ladijski katastrofi stroga in brezobzirna kontrola onih. ki bi po vseh teli brezpriiuernih žalitvah in krvoločnem zatiranju Slovanov po italijanskih fašistih sc še drznili nositi svoj denar v Italijo. Sedaj gre zn narodno čast in za čast vsakega posameznika, tako da noben Čeh ne sme potovati v Italijo, dokler Italija nc da popolnega zadoščenja za svoje žalitve. Zveza češkoslovaških časnikarjev je protestirala proti intervenciji italijanskega poslanika ratli načina pisanja čeških listov proti ttuliji. Intervencija italijanskega poslanika je bila tem manj na mestu, ker češkoslovaški listi svojega ogorčenja in svoje boli radi krutega zatiranja Slovanov v Italiji niso objavili na tako grob, ciničen in sovražen način, kakor to del italijanskih listov, ki \ svojih poročilih piše o Slovencih in Slovanih sploh. Praga, 22. septembra, as. Radi članka sPopolo d' Italia« o nesreči parnika »Karadjordje« se smatra »Češka Obec Sokolska« najtežje razžaljeno. Danes opoldne je šla deputacija, ki jo je vodil poslujoči predsednik Masek, k namestniku zunanjega ministra dr. Krofti in ga prosila, naj bi češkoslovaško zunanje ministrstvo posredovalo pri italijanskih mestih in energično ščitilo čast češkoslovaškega sokolstva. Dr. Krofta je zagotovil, da bo zunanje ministrstvo storilo svojo dolžnost. Predsedništvo ČOS je še danes stopilo v stike z Zvezo poljskih Sokolov, ki so bili razžaljeni na isli način. Smatrati je, da se bosta češkoslovaška in poljska sokolska zveza zedinili za skupno postopanje in zahtevali »kupno zadoščenje. Dalje je ČOS poslala Jugoslovanski sokolski zvezi brzojavko, v kateri pravi: »Po strašnem krvo-litju štirih Slovencev je sedaj Italija začela novo akcijo proti Slovanom. Češkoslovaško sokolstvo sprejme la boj. Vsako krivico, storjeno Jugoslovanom, smatra za krivico, storjeno njemu samemu.« Večerni list »Češkega Slova« objavlja dolg članek, v katerem dokazuje, da je bil jugoslovanski parnik »Karadjordje« namenoma in po načrtu poškodovan. v tem, ker so v ozadju kabineta nekateri elementi, ki delujejo za sporazum med narodnimi socialisti, dočim so socialisti in druge levičarske stranke odločno proti temu. Na drugi strani jc tudi nekaj desničarskih struj, ki nikakor ne žele sodelovati s socialnimi demokruti. Trenutno se držo socialisti in narodni socialisti rezervirano in pričakujejo uadaljnega razvoja dogodkov. Če ne pride do 14. oktoljra tlo politične kombinacije, ki bi vsestransko zadovoljila, bo skušala vlada si zagotoviti večino v posameznih vprašanjih od časa do časa, Nurodni socialisti so pripravljeni sodelovati pod pogojeni, da dobe notranje in učno ministrstvo v Briinnin-govem kabinetu. ju svojo demisijo. Vaugoin, ki je načelnik krščan-sko-socijalne stranke, je baje tudi ponudil svojo demisijo, če se prepreči njegovo prizadevanje', da se z odstavitvijo dr. Straffele napravi red v vodstvu avstrijskih železnic. Velenemci in Landbund smatrajo, da bi bil eventualni padec dr. Schobra nevarnost za nadaljnjo konsolidacijo gospodarstva, za razpis druge transe posojila in celo za valuto šilinga, ker ima dr. Schober neomejen kredit v inozemstvu. Zvezni predsednik Miklas je odložil nameravano potovanje, da posreduje za ohranitev Schoberjsvega kabineta. Tudi dr. Schober sam neprestano sprejema voditelje strank, da najde ugodno rešitev zadeve. Pri sedanji zaostritvi položaja pa se smatra( da bo ostalo vsaj pri demisiji trgovinskega ministra dr. Schusterja. ven Evrope mogoča, smatra pa, da je mogoče, govoriti o tem v okvirju Evrope. Nemška vlada je pripravljena razpravljati o vprašauijiu manjšinskega prava v pozitivnem smislu. Za njim je govoril jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič, ki je zahteval v imenu novo nastalih držav, da sc imajo dolžnosti napram manjšinam razširiti na vse države. Izjavil je, da niti Svet Društva narodov, niti zbor Društva narodov nima pravice, izpreme-nitt postopanje o pritožbah, ne da bi na to izrecno pristale pogodbene države. Nato se je madjarski delegat grof Apponyi pridružil izvajanjem nemškega zunanjega ministra. Potem je še enkrat govoril tudi Briand, ki je branil tajništvo Društva narodov proti temu, da bi bilo zanemarjalo svoje dolžnosti proti manjšinam, kar se mu v nemški resoluciji očita med vrsticami: »Treba je manjšinam dati prilike, da se oficielno udeležujejo državnih poslov. Treba jim je dati zaupanja v Društvo narodov Iti vedeli morajo, da so v Ženevi pravični sodniki.« Ženeva, 22. sept. AA. Včeraj je zabeležila naša razstava v Ženevi rekorden obisk. V palačo »Einar« je prišlo več stotin obiskovalcev, večinoma ljudje, ki so preko tedna zaposleni. Mnogi so izjavljali, da .so prišli ravno zato, da se uverijo, če so pravilni hvalospevi onih, ki so razslavo že obiskali in od kalerih so dobili poročila o njeni lepoti. Vsi se strinjajo v tem, da to pohvale niso v nobenem oziru pretirane, da je to prav svojevrstna razstava in da more služiti kot vzor sličnim razstavam. Razen tega se vsi krogi strinjajo v tem, da bo ta razstava mnogo koristila Jugoslaviji v dveh ozirih. Predvsem si bodo ženevsko občinstvo in inozemci ustvarili točno sodbo o Jugoslaviji in o njenem napredku, drugič pa bo imela Jugoslavija v turističnem pogledu neprecenljive koristi, ker bodo inozemci v veliki meri prihajali v naše lepe kraje. K letalski nesreči v Zagrebu Zagreb, 22. sepl. AA. Predsednik vlade se je živahno zanimal za pogreb letalcev, ki sta se včeraj ponesrečila. Ugotovljeno je, da se pilot imenuje Mirko Sch6n in da se je rodil 21. julija 1904 v Zadru. Bil je rezervni oficir iu rimsko katoliške vere. Njegovemu spremljevalcu je ime Dušan Kru-nič, in se je rodil 80. januarja 1911 v Petrinji kot sin javnega beležnika dr. Simeona Kruniča. Truplo pokojnega Kruniča bodo ob 2 popoldne prepeljali v Petrinje. Predsednik vlade je dal položiti na obe trupli dva prekrasna venca z državnimi trobojkami. Na enem Iraku je tole besedilo: »Vrlemu omladincu Schonu Mirku, ki sta ga prerano izgubila domovina in letalstvo.« Na drugem traku je besedilo: »General Peler Živkovič, predsednik ministrskega sveta.« Enaki napisi so na drugem vencu. Dr. N. Perič prevzel posle Belgrad, 22. sept. z. Danes predpoldne Je prevzel svoje posle novi predsednik državnega sveta dr. Ninko Perič. Predsednika sta sprejela podpredsednik državnega sveta Radivojevič in tajnik Vojko Duganžič. Dr. N, Perič je obiskal vse oddelke in objasnil načrt svojega bodočega dela. Velika avtomobilska cesta dovršena Užice, 22. sept. u. Te dni je bila dokončana nova avtomobilska cesta Užice—Vardište. Cesto so začeli graditi leta 1922., dolga je 57 km in široka 7 m. Stroški za gradnjo znašajo 75 milijonov Din. Cesta je velike prometne in stratogične važnosti, ker predstavlja direktno in najkrajšo zvezo zapad-ne Srbije in Bosne. Imenovanja na dež. honservaiorju Belgrad, 22. sept. AA. Z odlokom ministra prosvete sta v soglasju s predsednikom ministrskega »vela postavljena na državnem konservaloriju v Ljubljani v II-4 g. Ivan Fedransperg, učitelj osnovne šole v Ljubljani in Marija Švajger, učiteljica IV. ženske osnovne šole v Ljubljani. Rudarski zakon Belgrad. 22. sept. z. Načrt novega rudarskega zakona se nahaja v zadnji fazi in bo prišel na dnevni red pri prvi ministrski seji. Za zakon je še potreben pravilnik, na katerem se že dela v ministrstvu za šume in rude. Angleške vojne ladje v Dalmaciji Split, 22. sept. p. 25. septembra odpluje iz splitske luke angleško brodovje, v Splilu ostaneta samo dve ladji. Te dni pripluje novo brodovje, ki ostane v naših vodah do 2. oktobra. Vse ladje so del sredozemskega brodovja Velike Britanije. Važna seja jugoslovanskih mest v Ljubljani Ljubljana, 22. septembra. V ponedeljek, dne 29. t. m. se bo vršila v Ljubljani, v dvorani Zbornice za TOI, seja Zveze jugoslovanskih mest. Sejo bo otvoril, ji predsedoval in jo vodil predsednik Zveze zagrebški župan dr. Srkulj, udeležili pa se je bodo župani s finančnimi in gospodarskimi strokovnjaki vseh večjih jugoslovanskih mest, tako Ljubljane, Maribora Za-reba, Belgrada, Sarajeva, Subotice, Splita Sibeni-a, Sušaka, Novega Sada, Osijeka, Niša, Skoplja, Mostaria in drugih mest države. Na seji liodo razpravljali o vseh komunalnih in finančnih problemih naših mest, zlasti o mestnih proračunih, o mestnih davščinah in bremenih mestnih občin. Seja bo trajala ves dan in eventualno Se drugi dan, ker se pričakuje, da bo pri diskusiji govorilo mnogo govornikov. Po končani seji si bodo udclcženci seje ogledali moderne naprave in ustanove mestne občine ljubljanske, napravili pa bodo tudi več izlelov v ljubljansko okolico in na Gorenjsko. Seja občinske uprave Prihodnja seja ljubljanske občinske uprave se bo vršila v čelrtck, dne 25. septembra ob 5 popoldne v univerzitetni zbornici (magistralno dvorano namreč popravljajo). Na dnevnem redu so poleg drugih točk prav obširni poročili finančnega in grailb"°ega odseka. Po javni seji se bo vršila tajna seja. Sestavljanje nove nemške vlade Kriza v avstrijski vladi Razprava o manjšinah