t Največji slovenski dnevnik v .Združenih državah Velja za vse leto • • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 I G1AS NARODA * largest Slovenian I> |1 tike United States. Iistslovenskili Jelavcevv AmerflcL Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEPON: CHelsea 3—3878 NO. 5. — ŠTEV. 5. NEW YORK, MONDAY, JANUARY 7, 1935. PONEDELJEK, 7. JANUARJA 1935 VOLUME XLm. — LETNIK XLIII. MUSSOLINI IN LAVAL STA SE SPORAZUMELA VSA ZNAMENJA KAŽEJO, DA SE BOSTA JUGOSLAVIJA IN ITALIJA POPOLNOMA POBOTALI Francoski zunanji minister in laski ministr. predsednik sta razpravljala o treh pogodbah. — Avstrija mora biti popolnoma neodvisna država. — -Italija in Francija se ne bosta vmešavali v notranje zadeve drugih držav. — Razmerje med Italijo in Malo an tan to. RIM, Italija, 6. januarja. — Po dve uri trajajočem posvetovanju sta se danes francoski zunanji minister Laval in italijanski ministrski predsednik popolnoma sporazumela glede avstrijskega vprašanja ter koncesij, ki naj jih dobi Italija v Afriki. Zgodovinski pogovor se je vršil po svečanerr. obedu v poslopju francoskega poslaništva. Jutri popoldne bosta-državnika sestavila pogodbo ter j > podpisala. Ze opoldne je bilo znano, da Laval in Mussolini soglašata v sklepu, naj se niti Italija niti Francija re vmeštvata v zadeve podonavskih držav. K pod pisu tozadevne pogodbe bodo povabljene vse države, ki obdajajo Avstrijo. Ce bo šlo vse posreči, bo-do torej pogodbo podpisale: Italija, Cehoslovaška, Madžarska, Jugoslavija in mogoče tudi Nemčija. Kakšne koncesije je obljubil Laval Italiji v Afriki, se zaenkrat še ni dalo dognati. Izid konference so vladni krogi navdušeno pozdravili. Prejšnjo poročilo se je glasilo: RIM, Italija, 6. januarja. — V soboto dopoldne je bila med francoskim zunanjim ministrom Pierre Lavalom in ministrskim predsednikom Mussolini-iem prva konferenca, ki ima za svoj cilj popolni sporazum med Francijo in Italijo. Oba državnika sta razpravljala o tem nad dve uri v prisotnosti podtajnika v zunanjem ministrstvu Fulvio Suvicha in francoskega poslanika grofa de Chambruna. °~poldne se je Suvich zglasil v hotelu, kjer je nastanjena francoska delegacija ter je z raznimi francoskimi uradniki imel drugo in dolgo konferenco. O teh konferencah ni bilo izdano nikako uradno poročilo, toda po zadovoljnih obrazih vseh udeležencev pri konferencah je mogoče oklepati, da se pogajanja vrše zadovoljivo. Temu dokaz so tudi I risrčne napitnice Lavala in Mussolini j a na banketu, katerega je francoski delegaciji na čast priredil Mussolini v Palazzo Venezia. Poglavitni predmet konferenc so osrednje evropske države in stalni mir v Evropi. Laval in Mus-sclini skušata skleniti pogodbo, h kateri bi mogle pristopiti vse evropske države. Samo rešitev fran • cosko-italijanskih vprašanj stopa v ozadje in javnost se bolj zanima za francosko-italijanski sporazum glede složnega sodelovanja med obema drža vama glede miru v osrednji Evropi. Kolikor more javnost domnevati, bosta Laval in Mussolini sklenila tri pogodbe. Prva pogodba bo j. ovdarjala prijateljstvo med obema državama, ki bosta složno postopali v mednarodnih vprašanjih Pri tem pride posebno v poštev razmerje med Italijo in Malo antanto in posebno z Jugoslavijo. Kažejo se že znamenja, da bosta Italija in Jugoslavija pokopali svoje staro sovraštvo ter bosta živeli kot dobri sosedi. Po drugi pogodbi se bosta Francija in Italija zavzeli, da se ne bosta vmešavali v notranje zadeva druge države. V to pogodbo bodo vključene poleg Avstrije vse države, ki meje na Avstrijo. Ker bo pii tem bila izključena Romunska, bodo povabljene tudi in avstrijske nasledstvene države, vsled česar prideta v pogodbo tudi Romunska in Poljska. Hauptma^inu bo težko dokazati PIVO SE BO POCENILO Kakorhitro se bodo davki znižali, bo mogoče prodajati v New Yorku čašo piva po pet centov. Produkcija narašča. Na zborovanju zveze pivo-vovarnarjev je prerokoval znani newyorski pivovarnar Jacob Ruppert, da se bo v tem letu pivo tako [»ocenilo, da ga bodo mogli gostilničarji prodajati po pet centov kozarec. Izza časa, ko je bila preklicana prohibicija, to je izza 7. aprila ID.'i.'J, so pivovarnar j i spravili v promet poldrugo milijardo dolarjev. Pa še dosti več bi ga lahko, če bi ne bilo tako silno visokih davkov. — Zatrdilo upamo — je dejal Ruppert, — da se bo splošni gospodarski položaj v tekočem letu tako izboljšal, da bo mogoče vladi davke znatno znižati. Kakoliitro se bo to zgodilo, bo čaša piva naprodaj po pet centov. Leta 1914, ko je bilo najboljše leto za pivovamiško indu-• • i • " strijo, je bilo navarjenili 66 milijonov sodčkov piva, leta 1934 pa le nekaj nad 40 milijonov. Na vsakega prebivalca je prišlo lani skoro deset ga-lon piva. Pivo je igralo važno vlogo pri dviganju dežele iz krize —' je rekel Ruppert. — V Združe- i nili državah je 689 pivovarn,•( čijih lastniki ne bodo prej mi-j rovali, dokler ne podvoje svoje produkcije. PLEBISCIT BO NAJBRŽ _ 0DG0DEN Liga narodov vidi v plebiscitu prihodnjo nedeljo veliko nevarnost.— Vrše se veliki agitacij-ski shodi. 50 SfAVKARJEV VZTRAJA Katowice, Poljska, 5. jan. — 50 premoga rje v je navzlic temu, da jih je že zapustilo 30 tovarišev, še vedno na samomorilni stavku v rudniku pri Baski. Premogarji, ki so prišli iz rova, so bili zelo oslabljeni. Stavkarji se nahajajo v slabo prezračenem rovu 250 čevljev pod zemljo. Mv.ogi med njimi so bolni. Ko so lastniki rova sklenili, da zaradi slabega premoga ne kaže se dalje obratovati rudnika, so delavci prosili, da bi jim bilo dovoljeno obratovati rudnik na podlagi kooperativnega podjetja, toda lastniki so. sklenili, da rudnik opuste in ga zalijejo z vodo. HIMEN. V Brooklvnu se je poročila Miss Karolina Mekinc, hči znanega in občespoštovanega narodnega delavca Mr. Frank Mekinca, s pekovskim mojstrom Mr. Emilom Wilpingom. Navoporočencema želimo obilo sreče. Saarbruecken, 6. januarja. Uradniki Lige narodov resno razmišljajo o item, tla bi bil plebiscit v Possarju, ki je določen za prihodnjo nedeljo, preložen za več mesecev. Ligtna komisija je dovdjlila nazijski, kakor tudi protinazijski skupini javni shod. Ta shoda bosta največja, kar jih je še bilo v Posaarju. Ako na teh shodih ne bo vladal mir in če pride med obema strankama do spopadov, bo Ligina komisija plebiscit krat-komalo odgodila na poznejši čas. Nazijski pristaši s posebnimi vlaki prihajajo v Saarbruecken in se bodo sestali na griču južno od reke Saar. Skupina, ki zahteva, da ostane Saar še dalje pod upravo Lige narodov, bo priredila shod na telovadnem polju severno od reke. Med obema shodoma ne bo samo reka Saar, temveč tudi policijske barake in železniški tir. Na vzhodu so angleške barake in blizu prostora nazij-skega zborovanja so angleški oklopni avtomobili in nizozemski mornarji. Na zapadni strani mesta se nahajajo italijanski vojaki s svojimi tanki. Vse vojaštvo pa bo ostalo v svojih barakah, dokler ne bo poklicano, da vzdržuje red. Princu* Hubertu zu Loewen-steinu, ki je pobegnil pred na-ziji iz Nemčije in ki je izdajal tednik, v katerem je zahteval, da ostane Saar pod upravo Lige narodov, je bilo naročeno, da gre iz Saara, toda je bilo to povelje preklicano, ko je obljubil, da se do plebiscita ne bo več mešal v politiko. Protinazijski katoličani pa neumorno agitirajo proti Hitlerju z denarno pomočjo iz Združenih držav in Anglije. Berlin, Nemčija, 6. jan. — Saarsko združenje v Berlinu je naznanilo, da se je izmed 900 v Ameriki živečih bivših prebivalcev Saara vrnilo 800, da glasujejo pri plebiscitu prihodnjo nedeljo. Skoro vsi so prišli na stroške saarskega združenja na nemških parni-kih in po nemških železnicah. Nemška državna radio postaja je naznanila, da bo v Saa ru postavlejna radio postaja, kakorhitro pride Saar pod Nemčijo. V tretji pogodbi bo sklenjen popolni sporazum med Francijo in Italijo glede Avstrije. Obe. državi bosta zasledovali isto politiko, kadar bi bila ogrožana samostojnost Avstrije. NEMČIJA UDELEŽENA PRI ZAROT! Sovjetsko časopisje pravi, da je bila "velika država" za zaroto pro-t i Kirovu. — Letski konzul je bil orodje Nemčije. Moskva, Rusija, (j. januarja. Lista "Iz ves t j a" in "Pravda" sta objavila članke, v katerih trdita, da je bil letski konzul, ki je bil izgnan iz Rusije, samo orodje neke "velike države". Leonid Nikolajev, ki je umoril Sergeja Kirova, je priznal, da je dobival od let-skega konzula denarno podporo. Članki ne imenujejo "velike države", kakor tudi sovjetska vlada ni izdala dežele, či-je konzul je bil izgnan. Ko "Pravda" zatrjuje, da je Nikolajev prejemal denar od izgnanega konzula, pravi, da tako majhna država ni mogla izzvati vojne z Rusijo, vsled česar je morala biti večja država, ki je podpirala konzula in ki smatra za svoje 4 'sveto poslanstvo", da se bori proti sovjetski Rusiji in prisili pre-membo meja evropskih držav. jvi Pariz, Francija, 6. januarja. Izgnani komunistični voditelj Leon Trocki, pravi v nekem članku, ki je bil ^objavljen v komunističnem listu "La Ve-rite", da skuša sovjetska vladni doseči, da bi ga Francija iz«mala iz dežele. ZA 30-URNI DEL0VN1K Washington, D. C., 6. jan. — American Federation of Labor se bo tekom sedanjega zasedanja kongresa navzlic vladnemu nasprotovanju potegovala za 30 ur dela na teden. V tem smislu se je izrazil predsednik delavske federacije W. Green po konferenci s 100 voditelji delavske unije. PARNIK V PLAMENIH Bala bombaža, ki je bila spuščena v sklatil išče Cunard-White Star pa mika 'Georgic* v New Yorku, je zadela ob eleldtriono žarnico in bombaž se je vnel. Naenkrat je pričel goreti bombaž, ki je že bil v skladišču. K pamiku sta naglo prihitela dva čolna požarne bram-be in pet brizgalk. Šest vlačil-nih ladij je bilo pripravljenih, da odpeljejo, ako bi bilo potrebno, goreči parnik na sredo Hudsona. Dve uri pozneje je bilo skladišče preplavljeno, ogenj je bil pogasen in pričeli so sesati vodo iz parnika. Ko je* bila povzročena škoda popravljena, je parnik od-plul ob 7.20 zvečer, mesto ob 11.30 dopoldne, s 300 potniki. ZAGOVORNIK BO IMENOVAL IMENA ŠTIRIH 0DVAJALCEV FLEMINGTON, N. J., 6. januarja. — Mrtvi ne govore. — Glavni zagovornik Bruno R. Haupt-manna, Edward J. Reilly, bo v četrtek imenoval tri osebe, ki so mrtve, kot odvajalce Lindberghoveg^ sina. Te tri osebe so: Isidor Fisch, Oliver Whateley in Violet Sharpe. Poleg tega pa bo Reilly imenoval še četrto osebo, ki je znana samo njemu in mogoče tudi njegovim tovarišem v zagovorništvu. Reilly je rekel: KOLIKO POJEDO KAZNENCI Jefferson City, Mo., 5. jan. 4700 kaanencev v državni kaznilnici poje na mesec 150,000 funtov mesa, 40,000 hlebcev kruha, 200,000 funtov zelenjave in popije 15(X) galon mleka. BOLIVIJA KLICE POD OROŽJE La Pa z, Bolivija, 4. jan. — Predsednik Jose Luis Tejada je pozval vse sposobne Bol i vi j-ee, ki do sedaj še niso bili po-klicani k vojakom, tla pridejo pod zastave, da preženejo Paragvajce iz G ran Chaco. "Vpadniki ogrožajo deželo" — se glasi oglas. — "Poživljam vse svoje sodržavljane, da se takoj zglasijo v vojašnicah. Vojna mora biti sedaj edina naša dolžnost. Kot moralni pritisk celega sveta ne vpliva na sovražnika, tedaj si pridobimo zmago s svojo lastno močjo". VojTio ministrstvo naznanja, da so Bolivijci ustavili paragvajsko ofenzivo, ki imela namen zavzeti še pred Novim letom trdnjavo Villa Montes. Bolivijski polki se še vedno hrabro bojujejo okoli Iribobo in odločno zan i kujejo paragvajske vesti, da so imeli Bolivijci težke izgube. HUD MRAZ V KANADI Edmonton, Alta., Kanada, f>. januarja. — V najmrzlejšem kraju Kanade je bil dosežen rekord za mraz pri Great Bear Lake, ko je kazal toplomer 7(» stopinj pod ničlo. Prejšnji rekord je bil 20. decembra 10.13 v Mayo, Yukon, ko je kazal toplomer 68 stopinj pod ničlo. KONEC STAVKE V BRAZILIJI Rio de Janeiro, Brazilija, 6. januarja. — Federacija mornariških delavcev je naznanila, da je preklicala stavko, ko je sprejela ponudbo vlade za posredovanje. Malo prej je bila tudi končana stavka brzojavnih 'in poštnih uslužbencev, ko je prometni minister zagrozil, da bodo vsi jpdpušceni, ako se takoj ne vrnejo na delo. Naročite se na GLAS NAftODA največji slovenski dnevnik v Združenih državah. "V četrtek bom imenoval štiri osebe in jih bom obdolžil, da so odvedle Lindberghove-ga otroka. Dve osebi, kateri bom imenoval, sta ženski, dva pa sta moška. Nikdo med temi, ki jih Ikjiii imenoval, pa ni Bruno Richard Hauptmann". Whateley je bil ob času od-vedbe oskrbnik v Lindberglio-vi hiši in je umrl eno leto ]>o odvedbi otroka. Reilly pravi, da je bil Whateley zastrup-ljen. Violet Sharpe je bila služkinja v hiši Mrs. Morrow, matere Lin 1 berghove žene. Ko je bila povabljena na zasliševanje k poveljniku -državne policije kapitanu Scliwarzkopfu, se je zastrupila. Reilv je med izpraševanjem col. Lindbergha rekel, da sta bila Whateley in Sharpe velika prijatelja. To pa je Whateleyeva žena odločno zanikala. Isidor Kisli pa je Hauptman-nu — kot zatrjuje Hauptmann — izročil denar, katerega je Lindbergh plačal kot okiipnino za svojega sina. Fisli j ? odpotoval v Nemčijo, kj t jo kmalu zatem umrl za sušico. (Vtntc osebe, o kateri pravi Reilly, da je bila udeležena pri odvedbi. noče imenovati, pravi pa, da to'ni bila Lindberghova pestunja Betty Gow. Nasproti temu pa bo profesor dr. John F. Condon, ki je izročil $50,000 odkupnine na pokopališču v Bronxu in ki bo ta teden poklican kot priča, izpovedal, da je bil oni 'John*, ki j<* od njeg.f prejel odkupnino, Bruno Rich. Hauptmann. Ravno tako pa je tudi Lindbergh izpovedal, da je ".John" Hauptmann, ker ga je spoznal po glasu, ko je dvakrat rekel: "Hey Doctor". Mnogo se je ugibalo, ako bo dr. Condon poklicani kot priča, itoda sedaj je gotovo, da bo poklican in bo obtožilno izpovedal proti Hauptmannu. COOLIDGEV ZDRAVNIK UMRL. Washington, D. C., 5. jan. — Dr. James F. Coupal, star 50 let, ki je bil zdravnik Bele hiše za časa Coolidgevega pred-sedništva, je umrl -a krvavenjem na možganih. Zdravil je predsednikovega očeta in sina Calvina, ki je za zastrupljenjem umrl v Walter Reed bolnišnici. Dr. Coupal bo pokopan na narodnem pokopališču Arlington. AR OD A" ....... ■"........ NEW YORK, MONDAY, JAN UARY 7, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. Glas Naroda" ČHfiB = Owbefl and Publlthed by MtMO PUBLISHING COMPANY (i Corporation) L. Boudik. Tmm. On corporation and add: Bwwtfi of Manhattan, "GLAS of aboTe officers: Near Yet* City. N. Y. N A SODA" (Voire of the Peepto) lamed Hhrery Daj Except Sundays and Holiday« I* celo leto velja aa Ameriko In Kanado •• .«...**........... $6.00 » pol leta *.....•...«..■..•••• $3.00 leta $ 1.80 «a pol le «tiktrt Za New York aa celo leto......$7.00 Za pol leta ...................$3.50 Za inosematvo aa celo leto...... 97.00 Za pol leta................................$&60 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement "Qlaa Naroda" lafaaja vsaki dan levzemSl nedel] in praznikov. Dopisi brea podpisa in osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli jOfcUJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejftnje bivališče naznani, da bitreje najdemo naslovnika. •GLAS NAHODA". 21« W. 18th Street, New York, N. Y. CHekea S—4878 PREDSEDNIKOVA POSLANICA Poročilo o "Stanju Unije", ki ga je prečita! v petek predsednik Roosevelt obema zbornicama kongresa, je značilen klo/kument, ki v osi tri h potezah označa drugo razdobje "New Deala". "Delo za slehernega, ki hoče delati, in proč s sistemom miloščine!" To je jedro velikega programa za obnovo ameriškega gospodarstva. — Jaz nočem, — je dejal predsednik, — da bi se u-ničevtala življenjska sila našega naroda s tem, jda bi dobivali nezaposleni denarno podporo, košaric živil in da li jih najemali od tedna Id/o tedna za rezamje trave po parkih in za pobiranja papirja. Naša dolžnost, ni samo zaščititi .tek**i nezaposlenih pred propadom, pač pa moramo zaščititi /tludi njihovo samozaupanje, pogum in odločnost. Na temelju te filozofije je prddlagal predsednik nekakšen novi rtAli, ki ima naslednje cilje: potom uporabe liarodnih virov naj bo slehednemu zajamčen zaslužek; vsakdo naj ima primeren dom in naj bo deležen varstva proti kaltiastrofam, ki mu pre te v življenju. Iz predsednikove poslanice pa ni mogoče razbrati, če se je smer aijegove politike obrnila na levo ali na desno ali če se nagiba zdaj sem, vidaj tja, da ne naleti na preveliko opozicijo niti na tej niti na oni strani. Radikalci se ibodo strinjali ž njim, ker je rekel, da bo moral ameriški narod polagoma opustiti svoje nazora o podeldovanju blagoMtknja ter da se bodo morali posamezniki odreči prevelikim dobičkom. Konservativni trgovski in industrijalci svet bo po-tola-žen, ko jim je zagotovil, da Idielavci zaposleni pri vladnih podjetjih, ne bodo delali konkurence privatnim podjetnikom- Preidisednik namerava vse sedanje reliefne postaj: nadomestiti z javno posredovalnico za delo ter popolnoma odpraviti meltfodo direktne zvezne podpore. Za poldrugi milijon delanezinožnili bodo morale skrbeti državne in občinske oblasti. Državam in občinam be zvezna vlada poniiagala dobiti potreben denar v to svrli >. Zunanjo politiko je le nakratko omenil. Rekel je, da se mednarodni oldnošaji rnso posebno izboljšali ter da še \ edno prevladujejo stare strasti. Amerika bo tudf v (bori oče skušala živeti v vsemi državaiini v i)rijateljskih od-nošajiih- V splošnem je pa izraženo v poslanici neomajno zaupanje s katerim je predsednik prežet navzlic silnim zaprekam, ki so se stavlj-ale "New Dealu" na pot. DENARNE P0ŠILJATVE Detiarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ¥ JUGOSLAVUO $ 2.80 .......... Din. 109 $ 5.S6 .......... Din. 200 $ 7.50 .......... Din. 300 $12.— ............... Din 500 $24.— ......... Din. 1000 $4750 ......... Din. 2000 V ITALIJO Za $ 9.35 ....................Lir 100 $18.25 ........................................Lir 200 $44.60 ....................Lir 500 $88.20 ....................Lir 1060 $176.— ....................Ur 2669 $263— .........................Lir 3060 KE& SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI - • .i . flh fflplftOIo večjin cdeafeov kot zgoraj navedfrho, bodlU t dinarjih »11 Urah dovoljujemo te bolje pogoj«. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Cm teptatlle $ 5— morate poslati..........$ IS.7S $16.— " ..........$10.85 $15.— " " ...... ... $16— $26— •• ..... ..„.$21— $46— " " ....<-\ $41.25 $62.— " " .......$5L56 Prejemnik dobi v starem kraju lztfa&lo v dolarjih. Mdtt akuOs izvrftnjemo pa Gable Letter a pristejfcftn $L—. SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY Narodi" NK# VMK, N. X. PROBLEMI PRISELJENCA Inozemci, ki so prišli pod drugim imenom. Vprašanje: Prišel sem v Združene države leta 1914 s potnim listom, izdanim nekemu mojemu prijatelju, in tako sem bil pripusčen pod njegovim imenom. Ali takoj po prihodu sem j)revzel svoje pravo ime. Ali morem biiti naturali-ziran pod svojim pravim imenom? Drugače kaj mi je storiti 1 Odgovor: Inozemci, ki so prišli v Združene države pred dnem 22. maja 1918 pod drugim imenom, nimajo nikakih težkoč. Vložite prošnjo za državljanstvo pod svojim pravim imenom, ali navedite v prošnji, pod katerim imenom ste prišli. Seveda morate prepričati naturalizicijske oblasti, da ste bili vi zares oni, ki je prišel pod tem imenom. Vedno obstoji suumja, ker je bilo toliko sleparij ravno v takih slučajih. Vas bodo natančno iz-p rase val i. in, ako je vse, kakor pravite, se nimamo nič bati, ako odgovorite vse resnično. Kdor pa je prišel po dnevu 18. maja 1918, ko je Passport Act stopil v veljavo, je v ravno takem položaju, kot oni, ki je prišel nezakonito. Zato, ako je prišel pred dnem 3. junija 1921, ne more zaenkrat nič storiti, dokler kongres, kakor se pričakuje, ne podeli tudi kasnejšim priseljencem pravice do legalizacije. Skupni strošek naturalizacije. Vprašanje: Koliko stane dandanes naturalizacija! Odgovor: Pristojbina za Izjavo namere (prvi papir) znaša $2.50. Ali ko so vloži prošnja, rtreba plačati tudi pristojbino za takozvano spričevalo j»rihoda, namreč $2.50, tako da ves strošek za prvi papir jo $5.00. Pristojbina za spričevalo državljanstva (drugi papir) znaša $5.00. Skupni strošek za naturalizacijo je torej $10.00. Seveda treba bivati v Združenih državah vsaj pet let in imeti prvi papir vsaj dve l«'ti, predno se more zaprositi za naturalizacijo. Spreminjanje carinskega tarifa. Vprašanje: Kdo ima oblast spremeniti carine, predsednik ali kongres? Odgovor: Ta oblast spada v splošnem kongresu. Zadnji kongres pa je meseca junija 1934 sprejel dodaten začasni zakon, s katerim podeljuje predsedniku pravico spremeniti tarifne cene na podlagi vzajemne pogodbe s pojedini-mi državami. Federalni sodniki. Vprašanje: Kdo imenuje federalne sodnike in za kako dolgo? Odgovor: Federalne sodnike imenuje predsednik Združenih držav z nasvetom in odobre-njem senata. Oni ostanejo v službi dosmrtno, ali morejo biti vpokojeni. ko so dosegli starost 70 let ali ako so odslužili deset let. "College" in univerza. Vprašanje: Kaka razlika je mod kolegijem (college) in vseučilišem (university) ? Odgovor: Univerza obstoja iz raznih kolegijev. Tako more univerza vsebovati "kolegij za liberalne umetnosti" (odgovarjajoč približno stakorajski filozof ičiti fakulteti), kolegij za inženirstvo, pravoslovje, zdravništvo, poljedelstvo itd. Lovska dovoljenja. Vprašanje: Nameravam obiskati prijatelja na deželi, ki me je povabil na lov. Rekli so mi pa, da ne-državljani ne smejo loviti v tej deželi. Ali je to res? Odgovor: Res je, da nekoliko držav (na pr. Pennsvvania, Illinois, Colorado, New Jersey, Xew Mexico in North Dakota) prepoveduje lov od strani ino-zemcev. V državi New York si more inozetncc prekskrbeti posebno lovsko dovoljenje od Conservation Commission. V raznih državah je pristojbina za inozemce višja koit ona za ameriške državljane. Ker so pravila v pojedinih državah tako različna, najboljše je preskrbeti si lovske predpise od lovske oblasti (game commissioner) v dotični državi. FLIS. MADŽARI PO ŽENEVSKI SODBI OGROMEN VLOM V PARIZU Te dni so vdrli vlomilci v pariško stanovanje ločene žene ameriškega milijarderja (Joul-da, Helene Margaret«' Kellvje-ve. Lastnica stanovanja j<» bila odsotna. Mudila se je s svojo služinčadjo izven mesta. Po povratku v stanovanje je odkrila, da so jo v njeni odsotnosti posetili tatovi, ki so prometni i v hiši vse prostore, eelo podstrešje. Odnesli so dragoceno indijsko bodalo, okrašeni) s smaragli in demanti, dalje masiven kip Mateje božje iz zlata z demanti in polno drugih vrednostnih predmetov. Vlomilci so navrtali tudi blagajno, v kateri je bila velika vsota gotovine, vrednostni papirji ter šopek srečk francoske državne loterije. Oškodo-vanka ceni po vlomu povzročeno škodo na tri milijarde francosgih frankov. Tatvine v taksnem obsegu v francoski prestolnici še niso imeli. faročite se na "GLAS NARODA največji slovenski d i, "vnik v Združenih državah. Bratislava, 17. decembra. Madžarska vlada je doma pofaiih sedem dni itajila svoj ženevski poraz. Njeno časopisje je iz poraza naznanilo celo pretirano lep uspeh, vendar se v javnosti ta teza ni dala dolgo vzdrževati. Polagoma prihaja na dan resnica in madžarska javnost je danes že poučena o pravem stanju stvari iz inozemskega časopisja. V isti meri narašča razburjenje in ogorčenje proti vladi, ki pod-vzema vse mogoče, da bi kolikor le mogoče odložila objektivno poročilo. Predsednik vlade G<'»mb"s se je več dni ogibal poslancev in je le svojim zaupnikom dajal navodila, kako naj pobijajo nezadovoljstvo v vladni stranki, ki je začelo prav opasno naraščati. Zunanji minister Kanva ni imel poguma, da se vrne iz Ženeve naravnost domov. Poteklo je polnih sedem dni. preden jo čisto potihonia in brez vsake javne pozornosti zopet prišel v svoj urad. Zunanje-poli-tična komisija čaka zaman, da bi jo Kanva vsaj v tajni seji poučil o položaju in ji naznanil, kako si vlada zamišlja svojo politiko za bližnjo bodočnost. Zastopnik Madžarske Ti-bor Kckhardt, ki ga je poj »rej vsa m.idžarska javnost krepko podpirala v njegovem boju zoper jasno jugoslovansko obtožbo, je po neuspehu predmet ostrih kritik. Očitajo mu, da se je v Ženevi prav smešno predstavljal kot "de Kckhardt ", dasi ni plemič in dasi je bilo to splošno znano. Očitki pa s t<*ni še niso končani, kajti sedaj, ko ni potreba več "narodne discipline", kakor so Madžari nazivali svojo obujmo borbo proti resnici in jiravici, si zlasti opozicija upa napadati Kckhardta. Zdaj mora ženevski "junak" presliša-ti marsikatero bridko. Predvsem, da s«* je zaradi konjunkture izneveril opoziciji in po-gazil svoje lastno boljše prepričanje, ko je šel v Ženevo branit j »ropalo stvar nasilniške vlade. Vsi ti napadi ostajajo seveda skriti, niso j»a zato nič manj učili ki v'ht i, čeprav ne prl-dejo v časopise. Razna patriotska društva j>o vsej Madžarski so namreč že imela svoje za-upne sestanke in odtod se je po vsej državi razširilo sj»o-znanje o izredno težkem jx»lo-žaju. Država je s tem prišla pod nadzorstvo Lige narodov in je glede terorizma morala popustiti celo na svoji suverenosti. Nad njo visi večna grožnja: vsak čas se lahko zopet pojavi kot obtoženec v Ženevi in zopet bo morala braniti svoje že itak omajano stališče. Popolnoma v nasprostvu z zagotavljanjem časopisja uvi- TE2KA 2ELEZNI5KA NESREČA se je za vršila nedavno pri Delaware, Ohio, ko je ekspresai vlak iz Clevelanda kolidiral z lokalnim vlakom. TrL osebe so - bile usmrčene, štirinajst • pa ranjenih. deva madžarska javnost, da se Kckhardtu ni posrečilo ojjrati Madžarov od obtožbe sodelovanja pri gnusnem marseillskem zločinu. S strahom pričakujejo v Bu-dimpšeti Lavalovega poseta v Rimu, ker se boje, da se bo potem Italija še bolj odmaknila od Madžarske in to v času, ko mora Budimpešta, javiti v Ženevo. kaj je ukrenila zoper sokrivce marseillskega zločina. Zdaj se je tudi izkazalo, da poljski nastop proti (Vhoslo-vaški v Ženevi ni bil v inrete-su madžarske vlade. Neutemeljeni očitek poljskega zastopnika Komarnickega, da Čeho-slovaška dopušča spletke u-krajinskih emigrantov proti Poljski, so v Pragi lahko gladko zavrnili, 0"»mb«seva vlada j:»a se zdaj boji, da bo šla Če-hoslovaška še korak dalje in opozorila svet na teroristično delovanje madžarskih agentov, ki so našli zatočišče na Poljskem in od tam rujejo j>ro-ti čehoslovaški državi. Poljska javnost je spregledala to madžarsko igro in G<»mb«"»seva vlada se boji, da Varšava v bodoče ne bo več podpirala kompromitirane madžarske jmliti-ke. Opozicijski tisk napoveduje, da je za Madžarsko nastoj»ila doba popolne osamljenosti, zato je zavladala v političnih krogih silna poparjenost. Zagotavljanje vladnega tiska, da v Ženevi ni bila omadeževana "čast Madžarske", smatra javnost za puhlo frazo, zlasti ker je še vsem v spominu, da se je ta fraza ponavljala cele tedne v aferi ponarejanja francoskih frankov. Sami Madžari so bili iznenadeni nad predrznostjo, da j«' dala vlada v občinah ob jugoslovanski meji izglasovati Kckhardtu zaupanje in zahvalo. To velja predvsem za one kraj«*, kjer bi se j»o ženevski obsodbi morala vršiti nepristranska preiskava in bi morali biti sokrivci kaznovani. Trezni ljudje ne morejo dovolj obsoditi tega postopanja in smatrajo, da bo na ta način Madžarska v kratkem zopet na zatožni kloj»i pred Ligo narodov. Postopanje vlade je vsekakor značilno in razgalja težnjo, kako bi se otresla težke ženevske obveze, kaže j^a, da ni zadela ravno pravega načina in da ji države Male antante ne bodo dovolile takega ciničnega izigravanja obsodbe. Peter Zgaga PRINC MIHAEL ŠEL V ITALIJO Brinoski otoki, Italija, 5. januarja — Romunski prestolonaslednik princ Mihael je svojo materjo princeso Heleno odpotoval v Florenco. KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1935 so dospele. — Onim, ki so jih naročili so bile poslane po pošti. — "Glas Naroda" jih ima fv zalogi ter prodaja d knjige za $1.50 KNJIGE SO SLEDEČE: — 1. Pratika 2. Skozi Sibirijo (Martin Muc) 3. Dejanje (Vladimir Levstik) 4. Solnčne pege (Vinko Bitenc) KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York City; Po neki lanski maškaradi je pripovedoval rojak: — Tako dobro sem se maskirni, da me niti moja lastna žena ni poznala. Ob treh zjutraj ae je z nekim drugim v taksiju odpeljala, ker je mislila, da sem jaz. * Živel je učenjak, ki je bil strašno učen, j»a ni bil kaj j>ri-da pameten. — Kako je to mogoče, — boste rekli, — da je bil učen, pa ni bil pameten Vidite, t.iko je bilo: Učenjak je bil že precej star in zelo kratkoviden. Toda naočnike je imel le takrat, kadar je čital. Ko je prenehal čitati, je položil naočnike v knjigo in knjigo zaprl. Ko je nekoč knjigo odprl, ni bilo v nji naočnikov. * Cehi bil pameten, bi jih hitro našel, ker je bil j»a učen, je začel takole modrovati: — Kje so moji naočniki, kje so moji naočniki! Co jih je kdo vzel, jih ni vzel tak, ki dobro vidi. Tak, ki dobro vidi, naočnikov ne potrebuje. Tak, ki dobro vidi. jih »torej ni vzel. Človek, ki ne vidi dobro, jih pa tudi ni vzel. Človek, ki slabo vidi, bi jih sj>loh ne videl in bi jih ne mogel vzeti. (V jih ni vzel tak. ki dobro vidi, in Če jih ni vzel tak, ki ne vidi, sj»h)h niso bili vzeti. (V j>a niso bili vzeti, morajo biti tukaj. Tukaj v knjiiri jih ni. Sam s svojimi lastnimi očmi vidim, da jih ni. C V j»a vidim, da jih ni, je to dokaz, da vidim. Ker sem pa strašno kratkoviden, ne morem drugače videti kot z naočniki. (V torej lahko vidim, da ni naočnikov v knjigi, jih moram imeti na nosu. Tu učenjak jih res imel na nosu. Menda ni na svetu večjih prijateljev kuretnine kot so ameriški zamorci. Zamorec bi dal vse, kar ima, za kurjo ali puranovo pečonko. Nekateri celo zatrjujejo, da zamorec izmakne kokoš, če j«' kupiti m-more. Taka tla je njegova strast. Xekomu bogatašu v južni državi se je zahotelo lejicga in okusnega purana. — Ali veš, kje bi ga dobil.' — vpraša svojega zamorskega služabnika. — Ampak pitane-ga purana l»i rad. ne divjega. Želim, da ga kupiš pri farmer-ju, ne j»a da bi divjega v hosti ustrelil. Zamorec je poznal oddaljenega farmerja, ki je imel jh»-sebno lepe purane. Gosj»odar mu je dal denar, in zamorec se je odpravil na dolgo pot. Pozno ponoči se je vrnil. Upehan je bil in utrujen, navzlic temu se je pa zadovoljno smehljal. Res je prinesel izredno lej»e-ga purana, toda ko ga je kuharica loskubila in odprla, je našla v njem vsepolno šiber. — Kaj ti nisem povedal, da hočem pitanega, ne j»a divjega purana — je vzrojil gospodar. — Saj ni divji. — Kako so j>a potem šibre v njem? Zamorec je zarožljal z denarjem v žepu in rekel skrivnostno: — Veste, tiste šibre so bile meni namenjene ... * V ljubljanskem dnevniku je izšel tale oglas: 4>P or o č en a žensk a, stara nekaj nad trideset let, lepe zunanjosti, želi prijateljstva izobraženega in zabavnega moškega, da si bo ž njim krajšala čas, ko mož v gostilni sedi". Takoj naslednjega dne so se začeli ljubljanski gostilničarji pritoževati, da so njihove gostilne čedalje bolj prazne. Marsikak zakonski mož o-stane zvečer doma, misleč, da je dala objaviti oglas njegova žena. "G LAS NARODA' NEW YORK, MONDAY, JANUARY 7, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. Hi" KRATKA DNEVNA ZGODBA ZA MIR POKOJNIKOVE DUSE (SIilia is Makedonije.) Pri vaškem, pravoslavnem delu makedonskega prebivalstva so se ohranili stari, bujni pogrebni običaji. Vsake kvatre imajo zadušnice, 'mrtvi -bu čez noč, da pokojnikova duša ne bo lačna in žejna. Prihodnji dan se na grobeh pogostijo vsi domači in vsak, ki ga pot prinese mimo. Lončene vrče razbijejo — kakor s<> je razbilo pokojnikovo življenje. Potem začnejo v zbranih besedah objokovati mrtveca in ga hvaliti na vse pretege. Ko se pa vsi vrči izpraznijo in razbijejo, se sorodstvo odpravi domov v prijetni zevesti, da so dostojno počastili pokojnika. Nekega dne me je privedla pot mimo vaškega pokopališču. Dan se je nagibal k večeru. Dolge plave sence so se že plazih' nad božjo njivo. Po grobeh so ležali razbiti vrči in lonci. Grobar je pobiral ostanke mesa m kruha ter težko vlekel svojo srečo čez grobo*.'. Na nekem grobu sta strašno jokali dve stari ženi. Njun jok je bil tako obupen in težak, da ine je obhajala groza. Starejša se je med jokom bila v suha psa, da je votlo odmevalo. — Druga si je pulila z glave sive lase. "Kdo vama je umrl?" sem sočutno vprašal tisto, ki si je pulila lase. "Meni?" začudeno meni ženica. Zdaj sem se začiufila jaz. "Vam seveda, za kom pa tako jokate!" "Za sosedom," je bil miren odgovor. Ta zbranost, po takem obupnem joku me je tako presenetila, da sem pomislila, če se ji ni zmešalo od prevelike žalosti. "Kako vendar to, da za tujim človekom tako jokate?" sem bezala dalje vanjo. "Eh, tako, veste, gospodinja naju je poslala. Ona ima dosti otrok, a nima časa*. Jaz in Polona pa se na to razume va! Kaj ne Polonca!" In starka se ponosno ozre po svoji tovarišiei. Polona je prikimala in dodala : "Da, da poslala naju jo, da malo pojokava. Spodobi se." "A takof!" Vse mi je bilo jasno. To so bilo najete žene, ki so za dober zaslužek objokovale tuje mrliče. Oni dve se nista dali motiti Jokali sta z glasom, ki je trgal srce, bili v obupu z glavo ob zemljo in si pulili lase. Podoba globoke žalosti in strašnega obupa! Slika je bila tako popolna, da je ni trage-dinje, ki bi jo tako popolno podala. Vrč- žganja se je nagnil in tekočina je počasi curljala v zemljo. "Vse za njegovo dušo!" reče starka, vzdigne vrč ter ga krepko nagne. S črno vozljasto roko si je nato obrisala usta in podala vrč tovarišiei. "Tako naj se zgodi!" je odvrnila druga in še sama dobro nagnila. "Kasno je že Marjana." "Pa pojdiva," de Polona in z vso silo trešči ob križ prazen vrč. "Da, da, vsi so že odšli." S težavo sta se postavili na noge. Nad pokopališčem je plaval vonj po jedi in prelitem žganju. Proti izhodu sta se opotekali dve pijani senci. Mara II it sou a STVARI, KI NISO MALENKOSTI Nemški pisatelj lian s Martin Murrmann je zapisal ženskam v premislek naslednje besede : So možje, ki trdijo, da j" važnost, ki jo polagajo žensk* -modnim stvarem, dokaz za nji liovo površnost. To je zmota! Vesel je ženske do modnih stvari izvira iz njene potrebe po lepoti. Toda pri ženskah, ki pretnravajo modo v nespodobnost, bi skoraj dvomili o tej estetski potrebi. Mislim n. pr. na razparana oblačila, kakaršna nosijo sedaj ponovno. Na neki čajanki sem videl tako ozko oblačilo, da je vso postavo modeliralo narav-st nezaželjeno jasno. Ta obleka je bila vrhu tega tako daleč razparana, da je bilo videti nogo pri plesu še nad koleno. Gotovo je bila pozornost gledajoče publike, posebno moške, o-brnjena nogi, ki se je svilnato svetlikala nad koleno. Toda če bi kdo koga izmed nas vprašal, da-li bi nam ugajalo, če bi naša izvoljenka nosila takšno o-bleko, bi vsi zaklicali ogorčeni 14Ne!" Takšni so pač moški, da se navdušujejo v resnici le za decentnost. In še nekaj mi je padlo pri tem 1 vzornem primeru" v oči. Imela je krvavo rdeče lakirane, kakor zverinski kremplji končujoče se nohte. Tudi ta modna pridobitev me ni mogla navdušiti. Če si predstavljam, da bi mi ženska s takšnimi nohti pripravljala jed ali da bi mi šla z njimi skozi lase — ne, to bi mi v resnici pokvarilo vsako nežnost. Ali če bi mi prišla naproti v čevljih s tako visokimi petami, da bi krevsala na njih kakor na hoduljah — tudi to bi me pripravilo do tega, da bi se najrajši obrnil. Kako je mogoč«; nogo tako posiliti in hojo tako pokvariti!? Ali ženske ne ve- SLOV ENSKO-AMERIK ANSKI ZA LETO 1935 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. * Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. PAIN-EXPELLER Zoper vse bolečine mišic zahtevajte sveto vnoslavni ANCHOR PAIN -EXPELLER Pain-Expeller vedno prežene bolečine kills ?k\nm ^ppuppmpm do, kako lepa je hoja s polno nogo, lahka in široka ? Moda naših dni je malo staromodna in se prilega s fantazijo vsakemu ženskemu tipu. Baš zato pa je dolžnost ženske, da pazi na svoj osebni tip. Ce je majhna in okrogla, si ne sme natakniti na bluzo ogromna taftna krila, kakor da hoče z njimi splavati v višino. Tudi ne sme sprednji del svoje plesne obleke opremiti s tako velikimi gumbi kakor krožnik'. To za plesnega druga ni prijetno, ne glede na to, da je takšno pretiravanje nelepc. Da nosijo ženske sedaj kot o-kras ogrlice s križnimi obeski je moda, o kateri bi se lahko prepirali. Vsekako bo občutil marsikdo takšno modo pri plesu kot onečaščenje nekega religioznega znaka. Res tenkočutna ženska ne bo kaj takšne ga nikoli storila. xenkocutnost, smisel za lepoto in dober okus, to je pa baš tisto, kar pričakuje moški od ženske, ki mu hoče ugajati. STRAH POVZROČA KRVNE IZPREMEMBE DVE SIROTI Spisal A. D. ENHERY 253 Ameriški zdravnik, profesor Cannon, je objavil razsežno de lo o psihofiziologiji bojazljivosti. Knjga prinaša veliko novega gradiva o rojstvu čuvstva strahu in po njem povzročenih spremembah v organizmu. Stalna prestrašenost ima za posledico spremembo vsebine krvi. Nadledvična žleza izloča izredno količino adrenalina, snovi, ki razširi žile privodni-ce in sploh lasnice. Istočasno oddajajo jetra veliko glikoge-na, ki se razkraja pod vpliovm istega adrenalina ter se meša s krvjo že v obliki sladkorja. Te kemične spremembe imajo svoj globok pomen. Nepričakovano zvišan odstotek sladkorja v krvi poživi delovanje mišic in pred vsem srca. Delovanje slednjega zviša krvni pritisk. Ta ne pomeni nevarnosti za organizem, ker so se bile poprej razširile vse lasnice, a zato dviga odporno zmožnost in življenjsko zavest organizma. Pod vplivom strahu izvršuje sleherno živo bitje junaštva, katerih ne bi bilo zmožno v normalnem stanju. Pri begu narašča brzina, ki slavi rekordne zmage. Pri obrambi premaga prestrašen tudi močnejšega nasprotnika prav zato, ker mu strah podesetori moči. Vse to je posledica spremenjene krvne vsebine, za katero je poskrbela narava takoj pri prvem znamenju nevarnosti, v istem trenutku, kadar se poraja strah. llll^Jl^llllllll!llllllimillllllllllllllim!!lll!lii DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIZANA Angfesko-slovensko ENGLISH SLOVENE READER STANE 8AMO $2 JJarotitš ga pri — KNJIGARNI GLAS NARODA9 216 WEST lfttk STRES? Ta Indijanec je bil Huron. Pravil je, da je že davno zapustil svoje pleme m se preselil k l>elokožeem. -O njem je bilo znano, da je cesto izginil iz svojega novega bivališča in da ga dolgo ni bilo nazaj. Potem se je pa nenadoma zopet pojavil in začel znova opravljati svoje posle. Govoril je zelo mnogo o tem, da sovraži Angleže, in o bojih, ki se jih je udeleževal. Ko se je d'Ouvelles prvič sestal z njim, je o-pazil, da Indijančeve oči ne morejo dolgo gledati na en kraj. Indijancev smehljaj je bil neka" nosebnega in poročnik je opozoril nanj Ma-lijano. To je bilo prej krčevito stiskanje ustnic nego smehljaj. Toda vsem tem podrobnostim poročnik r.i pripisoval velikega pomena. — Jutri krenemo na pot! — je dejal Indijancu. — Jutri zjutraj, ko obledi luna. — In spremljali boste naju vi sami l — je vprašala Marjana. — Da, to zadostuje. In poglavar je pokazal na tomahavk, viseč za njegovim pasom. Toda Marjane to ni pomirilo. Sporočila je svoj nemir možu, rekoč: — Ni pametno kreniti na pot tako... — Zakaj pa ne? — jo je prebil Roger. — Ker nas čakajo mnogo nevarnosti v neznanih krajih, kjer se krvavi spopadi kar vrste. — Marjana, — je dejal poročnik resno, — v nevarnosti, ki mi prete, če vstopim v vojsko generala Lafayetta, so mnogo večje. — To vem, prijatelj, — je vzkliknila Marjana. Pogovor mladih zakoncev je prekinil prihod indijanskega vodnika. Prišel je vprašat, ali naj vzame na pot konja za prenos prtljage. Poročnik in Indijanec sta nameravala potovati na konjih, Marjana pa na mezgu v pletenem sedlu, opremljenem z naslonjalom. Indijanec je dobil za izgovorjeno nagrado tudi potrebno zalogo živil. Ko so se zvečer pripravljali na pot, je vprašal Indijance po prtljagi. — Tole je vse, — je odgovoril poročnik in pokazal na popotno torbo, ki je imel v nji vse svoje premoženje. Indijanec je hotel vzeti torbo, da bi jo pritrdil k sedlu, toda poročnik je to odklonil, češ, da bo *že sam nosil svojo torbo. Indijanec je bil nekoliko presenečen. Kom: j vidno so mu zadrhtele ustnice. — Dobro, — je dejal. Potem je pa odšel v sosedno sobo. Zgodaj zjutraj so se pripravili na pot. Poročnik je zopet odklonil Indijanca, ko je hotel vzeti njegovo torbo, da bi jo privezal konju na lirbet. To početje je utrdilo v vodniku domnevo, da mora biti v torbi nekaj zelo važnega. Vendar pa ni hotel pokazati, da kaj sluti. Potem so krenili na pot in Indijanec je zavzel svoje me»sto dobrih ovajset korakov pred obema potnikoma. Marjana je takoj izrabila to, da ni mogel slišati njunega pogovora, da je izrazila možu svojo bojazen. — Ali si povsem miren, prijatelj ? — je vprašala. — Popolnoma, — je odgovoril poročnik smeje. — Si opazil nasmeh tega Indijanca?... Ce se skrivaj ozrem nanj, me kar mraz spreleti. — Pojdiva Marjana, — je dejal poročnik, — take misli si je treba izbiti iz glave, ker niso niti najmanj utemeljene. Marjana je zopet za hip umolknila. Poročnik je pa začel tudi sam razmišljati. Nehote se je ozrl na Indijanca pred seboj. Baš tisti hip se je Indijanec obrnil v sedlu in poročnik je dobro videl nasmeh, ki je tako vznemirjal njegovo ženo. Prvič je imel tudi on neprijeten občutek. — Vendar pa ni hotel tega pokazati, tem manj, ker je Marjana zopet navezala prekinjeni pogovor. — Seveda, s teboj se čutim varno povsod,— je dejala. — Sicer pa, Marjana, — je pripomnil poročnik, — mar nisi vec tista junaška žena, ki je na krovu "Glorieuxa" tako sijajno dokazala svojo nenstrašenostf... Gotovo bi našla v sebi zopet ves pognm, če bi ti pretila nevarnost... — Seveda, —. je odgovorila Marjana. — Saj bi se tudi ne bala zase, če bi nama pretila nevarnost... — Jaz ti te pa znal ščititi, če gi se nama kaj pripetilo, — je pripomnil poročnik. Toda, — je nadaljeval smeje, — zdi se mi, da ne bom imel prilike rabiti dveh pištol, ki ju imam pri sebi, niti tegale bodala. In poročnik je potegnil izpod obleke dolgo, ostro bodalo. — Edino to bodalo sem si pridržal od stričevega imetja. To je namreč zgodovinsko orožje, pripeljano iz Indije. Stric ga je visoko cenil. — Ali ni namočeno v strup ? — je vprašala Marjana. — Mislim, da je; moj stric se je dotikal tega bodala zelo previdno. Ker se bojiš tega nevarnega orožja, ga spravim nazaj v nožnico in zataknem za sedlo. Upam, da ostane tam vso pot. Toda poročnik je bil zelo presenečen, ko ga je Marjana prosila, če bi smela imeti bodalo pri sebi. — Kaj hočeš biti tudi ti oborožena? — je vprašal poročnik; — mar ne zadostuje, da sem oborožen jaz? Marjana je povesila oči, poročnik je pa nadaljeval : — Misliš torej, da bi mogla priti v tako grozen položaj, da bi morala tudi ti seči po or »-žjn! Marjana je dvignila glavo in odgovorila: — Najina pot bo dolga, zelo dolga; vodila naju bo skozi velike pustinje in goste pragozdove. .. V tej deželi je mnogo nevarnih plazilcev. In mlada žena se je pri teh besedah zdrznila, kajti spomnila se je groznega prizora na Yvon-nini svatbi, ko je rešila življenje svojemu bodočemu možu. In kot da ji je stopil ta prizor živo pred oči je Marjana zadrhtela. Tiuli poročnik se je spomnil, kakko se mu je bila strupena kača ovila okrog noge. In hvaležno je pogledal svojo ženo. Potem je pa dejal veselo: — Upajva, draga moja, da se nama ne Lo treba braniti niti plazilcev, niti Indijancev v angleški službi... Ne pozabi, da so najinega vodnika v krčmi dobro poznali. To ni vojščak, temveč pošten in delaven mož. On se ne preživlja z ropanjem, temveč s poštenim delom... Sicer pa, kar poglej ga... Mar mu ne igra neprestano smehljaj na obrazu? — Da, — je odgovorila Marjana, — vedno isti smehljaj... Toda... je vzdihnila globoko, — ta smehljaj mi ne ugaja. Poročnik je hotel končati ta pogovor in za to ni odgovoril. Hotel je spraviti bodalo, ki ga je držal v roki. Toda Marjana ga je začela znova prositi, naj ji da orožje. Ni ji mogel odbiti prošnje in tako je mlada žena vzela bodalo ter ga spravila v žep pod pasom. — Imela boš bodalo pri rokah — je dejal poročnik. Tisti hip se je Indijanec obrnil in začel mahati z rokami v znak, naj se ustavita. Potem je pa pokazal z roko naprej, češ, da stoji na poti ovira. — Kaj pa je? — je vprašal poročnik. — Siouxi so tam dali, — je odgovoril Indijanec. — Angleži pa tudi ne bodo daleč. — No in kaj naj storimo? — Po drugi poti krenemo. (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" / *.. i i m ■ m 2 --— "GLAS NAROD A" NEW YORK, MONDAY, JANUARY 7, 1935 . THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. GORA LEZE... ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. Iz Jugoslavije. 63 Še ne vidi ljudi; toda med šumenjem valov sliši glasove starega Simmerauerja in njegovega sina. — Kako to, da ne slišim dekleta? — Tedaj pa zasliši tudi Vronin glas in skoči tako naglo čez strmo mejo, da mu voda iz mlake, v katero je stopil brizgne čez glavo. Na potoku, ki je tekel ob skednju, vidi plavati dolgo desko. — Počakaj malo! Dekle rabi deske. — Naglo se zadrvi za plavajočo desko, jo potegne iz valov in jo nese na varno mesto. Ko ves razburjen in vendar boječe stopi na dvorišče, je bil Miliel prvi, ki ga je videl prihajati. — Jej, poglej! Tukaj prihaja Dak-sov Žorž! In tudi kramp je takoj prinesel s seboj! — zakliče stari poln veselja. — Dober dan, Žorž! Tisočkrat pozdravljen! Pri teh besedah se Vrona, ki je čistila jarek pri vodnjaku, nasloni na lopato. Toda ne reče besede, niti tihega pozdrava nima za mladega kovača, ki je gledal proti vodnjaku. Toda rdečica, ki je gorela na njenih licih še bolj potemni, ko ji Matej zašepeče: — Kaj ne, da sem imel pravi, ko sem rekel, da bo prišel! — Vrona mu prikima in zopet prič ne zdelom. Žoržu se zdi, kot bi stal na žerjavici; vleče ga k vodnjaku, toda Mihel ga prime za rokav in ga noče izpustiti. Sim-, merauerju se mora še nekolikokrat kihniti, prodno je mogel reči: — Žorž! Ta lepa voda! In vse potegne za seboj, pol skednja, deske in trame, vso zemljo na vrtu, vse vleče za seboj! Samo poglej, kako vse plava! To pravi Simmerauer s tako žarečim veseljem, da Žorž v veliki zadregi jeclja: — Mihedl! Ali si neumen, ali pa imaš gobo. — Samo gobo? Popolnoma sem pijan! Od vode! Le poglej, dako razsaja voda! Toda hiši ne more ničesar storiti. Moja hiša ima trdne zidove. Njej ni mogel hrib ničesar napraviti. Hačiiii! — Ko bi bilo solnce, ki je obsevalo zapadno stran, že na višku, toda^ bi bila okoli Milielnovega nosu lepa mavrica. — Kaj ne, Žorž, da boš malo pomagal, da obrnemo vodo v jarke? — Zato sem vendar tukaj! Kaj me moreš rabiti? — Pojdi z menoj! Zorž hoče pograbiti kramp ter neprestano gleda k vodnjaku. Spomnil se je onega jesenskega jutra, ko je Simmer-auerju ponudil svojo pmoč, in Vronine jezne besede: — Ta nam že ne bo pomagal! Saj bo še njemu splavala hiša. — Žorž se popraska za ušesi ter napravi nekaj korakov proti vodnjaku. Vrona pa mu še vedno obrača hrbet. Dela s tako naglico, kakor za rešitev hiše ne bi smela izgubiti niti trenutka. — Hej, dekle! — se oglasi iz Žorževega grla. Vrona pogleda. Ko Žorž vidi te žareče oči, vpraša tiho: — Ali mi do-voliš, da malo pomagam? Simmeruaer se začuden obrne k sinu: — Kaj pa uganja? Saj sem mu že jaz dovolil! Zakaj mora punco vprašati? — O, poglej, — Mihel zopet kihne. — Ne bi bilo tako slabo: moje dekle in kovač! Sedaj zopet ima vse v redu! _ Zadovoljen opazuje oba in je bil radoveden kaj bo prišlo. Vrona je zasadila lopato v tla. Roke si obriše ob predpasnik in gre Žoržu nasproti. Kako lepa je bila: z žarečim pogledom v svojih kot oreh rjavih očeh, z vročo rdc?ico na utrujenem obrazu. — Dober dan, Žorž! — pravi nekoliko v zadregi in mu poda roko, ki jo je Žorž pograbil s svojimi sajastimi prsti, kot porabi jastreb zajca. — Sama bi te bila prosila, da malo pomagaš očetu. Na tvojih rokah je blagoslov. Take roke so vedno dobre za pomoč. Žorž se smeje kot boječ otrok in ne najde nikake besede. — Ta je kot jeklo, predno da glas od sebe, — pravi Simmerauer z nasmehom. — Ga bom moral jaz pocukati za jezik. Matej ga potegne za rokav nazaj. — Pustite, da se o svoji zadevi sama pogovorita. — Imaš prav! — Mihel prime lopato in zopet dela dalje. Tedaj pa zasliši za seboj vrisk in skoke po mlakuži. Žorž stoji s krampom poleg njega, smeje se na vsa usta in oči se mu bliskajo. — Tako, oče, sedaj pričnemo! — Žorž prične delati, da ga mora Simmerauer nekaterikrat opominjati. — Be-ži, ne delaj tako bedasto! — Toda v Žorževih rokah je kramp oživel. Udarja s tako silo, da se jarek pri vsakem udarcu poveča za kmečki čevelj. Kadar je za trenutek prenehal z delom je zadovoljno pogledoval proti vodnjaku, od koder mu je Vrona v nasmehom kimala. Tak pozdrav oči je opazoval tudi Simmerauer. Tedaj pa ga Žorž s komolcem sune v stran. — Ali si kaj pri volji? — Malo že, da! Toda, dokler moja hiša ni na varnem, ne dam dekleta. — O, toliko časa bom že počakal. Solnce je prišlo, gorka svetloba se je razlila čez modro pomladansko nebo in je legla okoli pobočja pomirjenega hriba te/ se priliznjeno igra z zidovi hiše, katero oblivajo šumeči valovi. Gorki potoki so se izpremenili v lesketajoče srebro in medtem ko se prično vlažni madeži na hiši sušiti, se iz zidov dviga vodena para. Žorž je delal že eno uro, ko prideta niegova pomočnika. Iz vasi sta pripeljala še nekaj pomagaČev. Pri neumornem delu je bilo mnogo različnega govorjenja o vsej škodi, katero je od jeseni napravil drseči hrib in o nevarnosti, katero je prinesla voda v dolini posejanim njivam. Tedaj pri Simmer-auerjevih tudi prvič slišijo o nesreči, ki se je dogodila v Pur-čelerjevi hiši. — In Tone je od hiše že od sinoči. Z vozom za dirko se je peljal v mesto. Okoli polnoči je prišel domov njegov konj z zlomljenim drogom in tako strašno zdelan, da so ga morali iz usmiljenja ustreliti. In žena je z ljudmi šla v mesto iskat Purčelerja. (Dalje prihodnjič.\ Pravda dijakovega očeta s profesorjem. Okrajno sodišče v Beogradu je več dni razpravljalo o zamotani zadevi iz neke beograjske gimnazije. Kot .tožitelj je nastopal profesor latinščine Ka-rapanidjič, obtožen pa je bil svetnik prometnega ministrstva Bojič. V tožbi je bilo navedeno da je svetnik Bojic o-vadil profesorja Ivarapandjiča, da muči dijake in da se je neki dijak zaradi njega ubil. Zagovornik toženega svetnika Bo-jiča je navajal v obrambnem govoru, da se pismo, ki ga je toženec pisal ministru, ne sme smatrati za ovadbo, temveč za navadno privatno pismo. Bojič je tako pismo pisal zaradi tega, ker je bil prepričan, da je profesor nenaklonjen njegovemu sinu in ker je verjel govoricam, da se je zaradi istega profesorja neki dijak usmrtil. O tem je govoril ves Beograd, splošno pa je znano tudi to, da je bil profesor že mnogokrat grajan zaradi navad in obnašanja, ki ni v skladu z učitelj- proti bseučiliškemu profesorju dr. Mikuličiu, ki ga je tožila vdova rektorja zagrebške univerze dr. Belobrka, da je skrajno žaljivo govoril o njenem pokojnem možu. Na razpravi so nastopale številne priče, ki so pripovedovale, kako se je itožonec o rektorju žaljivo izražal takoj po njegovi smrti in enkrat celo pred inozemskimi profesorji in zdravniki, ki so prišli v Zagreb na kongres. Profesor dr. Mikuli-čilč je bil spoznan krivim, pritožil pa se je na apelacijskemu sodišču. To sodišče je sedaj potrdilo razsodbo, po kateri je bil profesor dr. Mikuličič obsojen na (j tednov zapora po-gojno na 5 let in na 2900 Din denarne kazni. Gnusen zločin pri Popovači. V vasi Osekovcu pri Popovači so našli v potoku odseka-no človeško glavo, ki ni imela spodnje čeljusti. Preiskava je ugotovila, da je to glava nekega trgovca, ki je umrl že pred tedni. Ker je imel umrli trgo- BLAZNIKOVE Pratike za leto 1935 IMAMO V ZALOGI Cena 25c s poštnino vred. Glas Naroda79 216 West 18th Stree* New York, N. U SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU til VHI l!th STREET NEW IOZK, If. T. PLfilTK NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE Kiimmmmmi,m»«miii —— 9. februarja: Hreinen v Iirt-men lie de France v Havre 13. februarja: Coute Ui Savoia v Celica 14. februarja: Washington v Havre GOSPODAR MUMIJ Listi so na kratko poročali, da je umrl sir Wallis Budge, znameniti londonski egiptolog. Sam angleški kralj se je dal na njegovem pogrel a zastopati po vojvodi Yorskem. Z Budegom je legel v grob mož, ki je vse svoje življenje posvetil samo proučevanju sta-roegiptovske kulture, v katero se je poglobil tako kakor menda še nihče pred -njim. Njego- ob zo- membnih razprav o knjižnici egiptskega oddelka Britskega muzeja zavzemajo odelek za- skim poklicem. — Jaz na pr., j vec v spodnji čeljusti vec zla je dejal odvetnik, poznani to- tih zob' so neznani zločinci | vo doslej objavljeno delo žitelja kot tako strastnega lov- j truV]o odkopali, odsekali gla- sega nič manj nego 120 po- ca, da se ne morem predstav- vo m P1*™ vr-h v Potwk» ljati, kako naj bi pravilno |ko so se zlatega vzgajal mladino. Mogoče so taki ljudje za kirurge odlični, za profesorje pa niso. Celo tu na razpravi je tožitelj dejal, da , "rešuje državo pred intelek- so orožniki takoj uvedli vneto, ta. Ljudje so ga v resnici sma- ' zasledovanje. 11rali^a nekakšnega staroegipi----j skega čarovnika in so mu pn- MATI IN HČI {l)lsovali čudežne moči in do- bovja. To se je moralo zgoditi že pred nekaj dnevi, glavo pa j se. Učenjak je bil tako zato p so našli 3 km daleč od pokopa-11 jen v svoje študije, da je dela llišča. Za človeškimi hijenami . vtis, kakor da ni od tega sve- 9. januarja: Majestic v Cherbourg 11. Januarja: Bremen v IJremen 12. januarja: Ch;un plain Vulcania v 16. januarja: Washington v Havre Trst v Havre 18. januarja: Olympic v Cherbourg 19. januarja: ile