0 zemljepisnem nauku na srednjih šolah. *) Hz let. sporočila ljublj. višje realke I. 1873 posneto po spieu gosp. dr. Alex. Supan-a.) Nauk o zemljepisji, pravi g. pis. v vvodu, ne prinaša sadu, kakor ga labko. Vzroki so mu ti-le: 1. Na vseučiliščih se malokje zemljepisje razlaga kot saraostalna 'ecla, ampak večidel kot pritiklina k zgodovini . . . Zemljepisje marsi- j I/judski učitelji smo že večkrat pisali in govorili o zcmljcpisncm nauku po Ijudskih šolali. — Poslušajmo enkrat, kar gospod učitelj na srednji šoli piše o tem naukn. '¦• pis. marsikaj graja, pa tudi pove, kako bi se to ali drugo dalo popraviti. — Toda prepričajmo se sami ! 18* komu ni drugega, nego obilica imen, števil in krajevih zaniniivosti i. t. d. 2. Suhoparno prednašaujc projšnjih stoletij se je naj dalje ohranilo pri zemljepisji. Tudi sedaj, ko se v novejših časih ta veda razvija, zunimiva se občinstvo vse premalo za zemljepisno vedo, in nauk o t,cj vedi ne razumcva; povsod namreč uiislijo, da učiti se zemljepisja se pravi ravno toliko, kakor učiti se statistike in krajtvih popisov. Kdor tega več zna iz glavc našteti, ta je bolj znajden zcmliepisec. — Dan danes pač vsakteri mura vediti, da zemljepisje nima kaj drugega, nego popis zcmeljne poveršine same na scbi, in v njenem raznurji do človeka (da namreč kraj, obnebje i. dr. mnogo vpliva na človeka), da je tedaj \a rued naravoslovjem in zgodovino, in v tcm obziru posebno izobraževalno za slehcrncga. Kakor se pa sploli svet zaganja iz kota v kot, tako tudi tukaj. Priverženci stare šole so tirjali le politično zcmljcznanstvo, a \ri\veržcnci nove šole so ga hoteii odpraviti. Spisovali so takošne bukve (Meinicke, Sporer), a spoznali so vendar lc, da politični del se ne sme opustiti, ampak le prav omejiti, zemljepisni objekti (stvari) pa se vendar ne smejo razkosovati deržavnim upravam na ljubo, luikor je to v znani in zelo razSirjeni zemljepisni knjigi gosp. dr. Kliuia. (G. pisatelj beri ko ne tukaj misli, reke, gorstva i. dr. se ne smejo opisovati po deželuib mejah, ampak v njibovi celoti, n. pr. reke od izviia do ustja.) Za podučevanje v zemljepisji dajc g. pis. analitiki prednost, vendai ni za to, da bi se zeniljepisje začelo z zvezdoznanstvoni, naj boljša metoda mu je tista, katera združuje analitiko s sintetiko; to na tanko di>ločiti je težko in naj se prepušfa učitelju. Merodajavno je tukaj, koliko so se otroci tega nauka učili v ljudski šoli. njib duševna zmožnost in njibovo število. A nekaj splošnih vodil se veudar lahko postavi ii to razpravlja g. pis. v svojein sestavku. Hodili boino ž njirn od stopnje do stopnje, in ostajali pri teui, kar je za nas ljudskc učitelje podučno.j Poglavitni nalog zemljepisnega uauka' iuu je ta, podučiti učenca,1 da pozna svoj rojstni kraj, svojo okolico, in ko je to spoznal, naj ?t brcz preraislika pelje v tuje kraje. In za to so važni vzroki. V 2. raz. realk se nanireč začne z zgodoviuo. Kaj je bolj naravnega, kakor to, da se z zemljepisjem učenec uri tudi zgodovine teh krajev. Babilonska nižava, nilska dolina učenca še le potem prav zaninriva, ko sliši pripovedovati od ljudstev, katera so tukaj stanovala. Iz tega ozira, pravi g. pi> dalje, uči se v 2. razredu zemljepisje tujih delov sveta. Tudi je g. pi^ teh rnisli, da je pedagogično, ako opazujeino človeka v njegovem zij;odovinskem razvoju od kočovnika in priprostega poljedeka noter do izobraženega Evropejca, to se pa posobno vidi pri ljudstvib v Aziji, Afriki in južni Evropi, tako se pride od enojnega do zapletenega, od lahkega do težkega. Vsakteri, kdor se z mladino vkvarja, lahko spozna. da mlados'. ložej razumeva priprosto in enakolično življenje azijaških in drugih narodov, kakov obertrmst in omiko v Evropi. — Zato je učni čertež vse naj bolje vravnal. Iz Azije in Afrike prestopi učenec k balkanskern polotoku in Hispaniji, katera dela tako rekoč prehod iz krajev brez obertnosti v obertne kraje. V drugem razredu realke bi učenec tudi lahko razumel moč in velikost Anglije na morji in v kupčiji, ter bo bistroumnost Angleža pri napravi naselbin lahko spregledal; od pridelkov v Indiji je pa že slišal. Da se pa učni čertež vspešno izpelje, zavisi naj več od tega, kako se zemljepisje podučuje v ]. razrodu. Učni čertež (besede g. pis.) je tukaj nejasen, in izmed bukev v Avstriji navadnib ne ugajajo niti ene. Tukaj dovodi do cilja le eno ; vsak strokovnjak naj pove svoje tnisli. Leta bodo minula, preden se to vredi, a začeti se mora. Jaz (g. pis.) deržal sem se nSchachta" *.), kar se tiče verste poglavij. Poslušajrao sedaj gospoda pisatelja. Sprehajaje se poleg Golovca sera učil učence spoznavati razne zetnlje, (Bodenarten) in pri tem sem labko pngovor napeljal na to, da si človek v vpakem kraji ne prideljuje svojega živeža po enakem načinu. Sicer je ljubijansko polje po večjem obdelano ali na mahu so še nekateri čisto neobdelani prostori, gole pečine bližnjih in dalnjih gor so nam bile za sedaj v izgled, da se po kamnatem svetu ne more orati, a nisem še tukaj povedal, da tla preveč vise in da je premerzlo obnebje. Vsaka reč ob svojem času, in ne preveč na enkrat. Ko bi človek liotel večjo stvar n. p. kranjsko posavje, vsestransko razlagati, v ta namen, da bi učenci zemljepisne pojmove pri tem dobili, bi jih to od začetka gotovo zanimivalo, in vprašanj bi ne bilo ne konca ne kraja, a konečno bi zadobili le nekateri bolj zmožni jasne pojmove o zemljepisnih začetkih. Pot, po kateri sem hodil, pravi g. pis., je bila bolj počasna, a gotovejša. Za vsak pojem sem iskal kako stvar v okolici, ko so to videli in spoznali in tako od nje pojem zadobili, sem jira stvar z kratkimi besedami določil, tega so se po besedab na pamet naučili, in poslednjič sem vprašal, kako se to narisa? Ko smo kaki pojem tako na tri strani razpravljali, potem je na versto prišla kaka druga stvar. Po teh splošnih opombah pojmo zopet nazaj k učnemu potu. — Ko so učenci spoznali razne zeinlje, začeli so risati, in sicer po ^Schacbtu" naj prej gozd, travnik, njivo. Naredili so načert ,,Latermanovega drevoreda" in njegove okolice. Učenci so tukaj videli načert znanega drevoreda na tabli in v svojem sešilku in tudi so se vadili opozorovati. Eni *) Po tej knjigi je tudi BUč. Tov." razlagal zemljepisje v 8. tec. I. 1868. in potem je pristopil prihodnja leta 1869, 70 na Koroško, Kranjsko in Stajersko. In pret. leto mu je nekdn očital. da iz knjig prepisujc. Ali mora vsak, kateri kaj piše, vse sain prehoditi in pogledati ? so glavne dele drevoreda, kateri se križa, premerili na korake, drugi so šteli drevesa, tretji so ogledovali severno, četerti južno okolico in so o1 tem poročevali. Na podlagi teb poročil je nastala slika in pervikrat smo mogli rabiti pomanjšano mero (verjiingter Massstab), dasiravno nisera od nje nič posebej govoril. Ne rečem (g. pis.) da bi to ravno tako moglo biti, vendar nerad bi opuščal take vaje, ker zbujajo bolj nemarne učence, in po njili pelje pot tudi do težavnega nauka o tleh in mapovanji tal (Terraindarstellung). G. pis. pravi, da je ta del nauka, ki vpeljuje v zemljepisje t. j, namreč (o iuapovanji) naj težavnejši, pa se tudi naj ložej razumeva, ker se da pokazati. G. pis. pravi, da se iz ljubljanskega grada pregledajo vse poglavitne navpične oblike (Vertikal-Formen). Precej pri Ljubljani je velika ravan, na nji se vzdigujejo posamezni griči, vidi se od tod braz.doviti ali razoran Golovec, kateri na nekaterih sterminah kaže lego persti na gorskein središču, vidi se visoko gorstvo Grintovca, katero na vzhod stermo propada, grebeni in veršaci se na njem dobro razločijo in kamniško sedlo je v tem gorstvu strogo izraženo, vidijo se poslednjič po hlevne kope južriega srednje-gorstva. Kdor je vse to vidil, ta poznn. iz lastnega nazora vse navpične izražbe. Se ve da se povsod ne vidi kaj, takega, in ljubljanska okolica je posebno srečna v tem oziru, vendar ni ga kraja v Cislajtaniji, ker bi ne bilo teh naravnih pripomočkov za nazor, le porabiti se morajo. Kdor pa talne podobe ali razmere (Terrainformen) učiti hoče med štirimi stenami, ta ne bo nikdar nič dosegel. Tudi nij ne pomaga, učenca pošiljati, da naravo opazuje; ali tega" ne bo storil, ako pa stori, nima kažipota in ne razuine, kar vidi. Učenik naj gre i učenci v naravo. Tudi naj boljša povisje in ponižje izražujoča mapa (Relief-Karte) nazor ne nadomesti; kajti, ne glede na to, da ne more T pravem raziuerji izraziti navpično vzvoto (vertikale Erhebung) in obzorno širino (horizontale Ausdehnung) in zarad tega zbuja napačne predstave, nima vendar nikdar toliko moči, kakor narava. Dobre so povisje in ponižje izrazujoče mape, ako imajo majhne kraje v meri kolikor mogoče veliki. Rabiti 'bi se imele pa le v 1. razredu. V drugih razredih, ko učenci podobo in bitstvo mape že bolj poznajo, daje ta že bolj jasne predstave. Dobre bi bile podobe iz mavca za posamezne navpične oblike in izverstni pripomočki v nazor, — ko bi bile! G. pis. nam povc, da je po BSchmidt-u" napeljeval učence, kako se načertajo razna tla. Začeli sino bukve naklonjene ali povešene na lik raznim kotom čertati tako, kakor se od verha vidijo, in ta misel, dasiravno ne nova, bila je izverstna. Potem srao risali piramide in kopice' (kegeln). (Dalje prih.)