MAs9 89. X torek ti. Liitoimila 1849. Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. in V,, za ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še '/, gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno 4 gold., za ene kvatre 2 gold. Patent zastran noviga dohocl-niga davka. (Konec.) 3. Oprostenje od tega davka. a) V pervi versti. §. 5. Noviga dohodkiniga davka so tisti rešeni, kterih dobiček iz umetalnosti, obert-nije, nejavniga uka, ali iz vozarenja oseb ali blaga od eniga kraja v drug izvira, zraven tega pa morajo njih dohodki taki biti, de so po 1. III. a —e in IV. a in c patentne postave od 21 Grundna 1812 v nar nižji (pervo) patentno versto postavljeni. b) V drugi versti. g. 6. V drugi versti so dohodkiniga davka rešeni: 1. Žovd še v službi stoječih vojakov in častnikov ali oficirjev. 2. Dohodki, ki so revštvo-samostanam, potem v poduk, izrejo ali postrežbo bolnikov vstanovljenim duhovskim redam, potem šolam, hišam za hrome , ali drugim blagodarnim napravam v preži vek iz deržavne denarnice, iz javnih zalog ali od srejn odločeni. 3. V drugo versto šteti dohodki, ktirih davk plačati, ali njogove žene, ali tistih otrok, tterim živež dati je po postavi zavezan. 4. Stanovanje temu davku podverženiga in njegovih hišnih. 2. V drugi versti. §. 12. Dohodki druge verste, ako so obstojni letni zneski, za se imajo od tistih, ki jih opravičenim splačavajo, davkinim gospo-skam v tej dobi, ktira bode pozneje na znanje dana, napovedat. Druge dohodke pa, ki niso obstojni že za naprej odločeni letni zneski mora z davkain obloženi sam napovedat, in na to pazit, kar je v §§. 10, 11 rečeno. 3. V tretji versti. §. 13. Še ne z davkam obložene obresti in vžitke tretje verste, desi je tudi dolžniku po tej postavi odšteva dovoljena, ali zato, kir niso na zemljišu ali na hiši zavarvani, ali kir je dolžnik sam od davka oprosten, mora tisti, ktir ima pravico, jih prejemat, po napovedi na znanje dat, v ktiri mora skazat: 1. Istinge, od ktirih dohodke vživa, 2. Obrestno mero, po kteri jih je na posodo dal, 3. Ime in stanovanje dolžnika. 4. Poterjenje napovedi. §. 14. Te napovede mora davku podver . ., . , .. .ženi podpisati in zraven poterdit, de je not letni znesik za t.stiga, kterim« gredo sest sMzadJžane naznanJ]a po(, prjseg0 in zvestobo goldinarjev ne preseže. pošfeniga deržavljana pri svoji vesti napovedal c. V treji versti. aa.) Od vlog v hranilnice. 7. V tretji versti ostanejo brez davka tisti dohodki, ktiri se iz hranilnice zavoljo tam vloženiga dnarja dobivajo. bb.) Drugi obrestni ali vžitni zneski. §. 8. Ako kdo skaže, de njegovi celoletni dohodki, brez de bi se poprej dolgovi odšteli, vse skup tri sto goldinarjev ne presežejo, zna tirjat, de bode dohodkiniga davka, ktir bi njegove obresti ali obresti nado-mestvajoče vžitke neposredama ali po dolžniku dovoljeni odštevi (Patent od 10. Oktobra 1849 6 in ta patent §. 23.) zadel, rešen, če je pa davk že plačal, naj mu bode povernjen. II. Izmera davka. 1. V pervi versti. a. Na podlagi napoved (fasionov). 9. Davk od dohodka perve verste bode izmerjen na podlagi napoved ali fasionov, ktire davku podveržene dohodke vživajoč od sebe dati mora. b. Podlaga napoved. 10. V tej napovedi se morajo čisti dohodki od davkiniga obertniškiga opravila za eno leto potem kakor so v zadnih treh letih 1846, 1847, 1848 po čez bili na znanje dat, ako pa ta obertnija tako dolgo še ne obstoji, saj od tega časa, kar se je začela. Ako pa še eno leto ne obstoji, se morajo tisti dohodki napovedati, kterih se ima verjetno v letu 1850 nadjat. c. Odšteve od dohodkov. 11. Pri naznanilu dohodkov se ne smejo odšteti: 1. Kapitalni zneski, kteri so bili v času na ktiriga se napoved opira, obertniji od-tegnjeni. 2. Obresti v to obertnijsko napravo vložene istinge, in tud ne obresti od kapitalnih dolgov te naprave. 3. Povernilo za delo tistiga, ki ima ta 5. Komisije za izmero dohodkiniga davka 15. Za prevzetje, razsojo in dogotov-ljenje napoved za dohodkini davk, potem za izmero davka, bojo po potrebnosti komisije postavljene, čez njih stališa, delavni obsežek in ude bojo posebni razglasi bolj na tanjko govorili. 6. Od položen]a napoved. a) Kje se imajo položit. 16. Napovedi se imajo položit pri tistih komisijah, v kterih uradnim okrožju z dav kam obložen stanuje, ako njemu v zlajšanje ne bode za to bolj bližna davkina gosposka postavljena. b) Kdo je dolžan jih položit. 17. Napoved položit je le tisti dolžan ktir ima temu davku po podlagi napovedi podveržene dohodke. Naznanilo, de kdo nima nobenih temu davku podverženih dohodkov se tistikrat položi, če to gosposka posebej tirja c) Kako pri udih dobitne družbe 18. Vsaka kupčijska ali druga dobitna družba, ktira za dobiček vsih udov dela, je samo za eniga z davkam obloženiga štela, in mora zase čez dohodke družbe napoved položiti. Posamezni udje imajo le tistikrat posebej svoje dohodke napovedat, ako razun teh iz dobitne družbe izvirajočih še druge preje- jev presežejo, ne sme ta mera nikoli čez deset od sto biti. 3. Posebne zapovedi za dohodke perve verste. §. 20. Od dohodkov perve verste se nima nikoli majnši davk zmerit, kakor je patentni davk s priklado tretiga dela dozdajne davšine. Patentni davk bode v dohodkini davk t, in novi davk bode le v znesku, ktir je veči od poprejšniga patentniga davka, pose-jej predpisan in plačan. Ravno tako bode tudi znesek gorniškega davka v novi davk za gorniške dohodke vštet, in le kar je čez bode vakor dohodkini davk posebej plačano. c. Ako dohodkini davk s plačanjem kake takse skup pride. 21. Ako je za uradno leto 1850 pri dohodkih druge verste kakšna odšteva za takse zavoljo podelenja kake službe, se ima dohod-dni davk le v tem znesku tirjat, ktir na to leto spadajoče takse preseže. 8. Od ktiriga bode ta davk zmerjen. a) Od obstoječih dohodkov druge verste. §. 22. Davšina od dohodkov druge verste bode od tistih zmerjena ktiri prejeninikam zneske splačujejo, in koj pri splačevanju na prihodno leto, to je od 1. Novembra 1849 do 31. Oktobra 1850, spadajočih zneskov po razmeri odšteta. Ti na to vižo vsaki mesec odšteti zneski se imajo v osmih dneh konc vsaciga mesca v za to postavljeno davkino denarnico odrajtat. b) Od dolgov obertnij. §. 23. Vlastnik kupčije ali druge obert- nije ima pravico davk od obrest kapitalnih dolgov s petimi od sto, ali z grošam od goldinarja pri splačanju obrest odšteti, ino tirjat, de mu upnik za ta odšteti znesik kakor de bi ga bil plačal zagotovilo da. Zastran kapitalnih dolgov obertnika, ki niso zavarvani, velja ta dozdeva, de so dolgovi njegove kupčije ali obertnije, ako se iz začetka in okolj-šin inako ne skaže. c) Od drugih dohodkov, aa. Po komisijah. §. 24. Davšina od drugih v §§. 22, 23 ne zaznamovanih dohodkov bode od pesebne komisije na podlagi položene napovedi po po- m a j o. ktire so dolžni naznaniti. 7. Mera davka. a. Razmera k velikosti dohodkov. §. 19. Ta davk bode od dohodkov perve in tretje verste s petimi od sto; to je z grošam od vsaciga goldinarja zmerjen. Od dohodkov druge verste ima pri zneskih čez 600 goldinarjev do 1000 gold. ta davk vsako leto en procent biti, potem pa za vsak tavžent goldinarjev za en procent poskoči, tako scer de se ima pri znesku 3000 gold. davk za pervi tavžent z enim, za drugi tavžent z dvema, za treti tavžent z tremi procenti zmerit, pri zneskih ktiri 9000 goldinar- prejšni razsoji zmerjena, in znesek davka bode plačavcu v posebnim davkenim listu na znanje dan. bb. Razsoja napoved. 25. Komisija, pri kteri so bile napovedi položene, ima tiste po njih obliki in za-deržku pretresti. K ti presoji prideta še razun eniga uda srejnskiga odbora dva dobro znajdena, od srejnskiga predsednika za to zvoljena zaupna moža, iz srejne stanovanja z davkam obloženiga, ali ako za obertnijo gre, kraja kjer ona leži. Pri tej razsoji se mora na to gledat, al je z davkam obložen tudi vse svoje dohodke, ktere napovedat mora, napovedal; in ali je na znanje dani znesik tudi obstojočim okoljšinam primerin. Pomanjkanje v obliki, ali nepopolnamasti v napovedih ima komisija po zbaranju napovednika na nar krajši poti zboljšat, in dogotovit. Tudi se imajo dvombe zastran resničnosti napove-daniga zneska nagloma razjasnit, in z davkam obložen mora še potrebne reči povedat. Ako napoved obertnijo v okrožju druge komisije ležečo obseže, se mora njo naznamva-joči del napovedi taisti gosposki poslati, de bo ona čez njo razsodila, in potem to na per vo komisijo nazaj poslala. cc. Postavljenje in naznanenje davšine §. 526. Po dokončani razsoji napovedi ino po doveršenju k temu potrebnih opravil ima komisija davšino napovedal in z davkam obloženimu na znanje dati. 9. Splošne dolžnosti pri izmeri davka §. 27. Vsaktir je zavezan čez obstoječ okoljšine, iz ktirih se dohodki previdijo, go sposki potrebne razjasnjenja ali ustmeno al pismeno kakor gosposka tirja, dati, ako se pa po okoljšinah, iz ktirih se napoved druži ga davku podverženiga presodi, poprašuje, se mora po tistih postavali obnašat, ktere so z svedočbo v javnih rečeh dane. 10. Reknrs čez odločeno davšino. a) Njega položenje in razsoja. §. 29. Čez določbo komisije davk plačat in njegovo izmero, se zna rekurs pri krono vinimu poglavarju v 14 dneh po naznanilu do ločbe položit. Pri poglavarju bode pod nje govim vodstvam potrebna komisija za presoj teh rekursov postavljena. Proti izreki deželne komisije ni nobeniga daljšiga poklica. §. 29. Poklic proti razsodkam čez davkno dolžnost, ali čez njega izmero, nima nobene zaderžavne moči zastran odrajtanja davka. III. Plačanje davka. 1. Pobe plačila. g. 30. Dohodkini davk se ima ako se pr odštevi tekočih obrest ali druzih dohodkov ne porajta, konc vsaciga letniga četerta poplačat 2. Stirjanje davka. §. 31. Ta davk se stirja ravno tako kakor naravnosti davki, od ravno tistih gosposk in s sredstvi, ki so za stirjanje naravnostnih davkov po postavi dovoljeni. IV. Prelomljenja te postave. 1. Z opušenjem spolnenja z davkam obloženimu dane zapovedi. 32. Kdor ukaze zavoljo položenja napovedi ali druzih naznanil v zapovedani dob ne spolni, zna k temu od gosposke s kaznijo v dnarjih persiljen biti. 2. Druge prelomljenja. §. 33. Kdor v napovedih , v ukazanih naznanilih davku podveržene dohodke zamolči, ali z opušanjem položenja v tej postavi uka zane napovedi ali naznanila za izmero davka važne okoljšine, tak lažnjivo na znanje da, de nobeniga, ali majnšiga davka kakor bi blo postavno plača; mora tisti znesik, za kte riga je davk okrajšal, ali okrajšati hotel trikrat poplačat, in ta kazen se ravno tako, kakor sam davk stirja. V. Končne določbe. 1. Vzdignjenje davkov od nekterih dohodkov. §. 34. z ministerialnini sklepam od 18. ju nija 1848. vpeljani davk od dohodkov uradnikov, dosluženih častnikov in njih svojcov, potem prebend, klošterskih družb, in duhovnih redov ima s pervim novembram 1849 nehati. Postava pa čez izmero dnin (Diet) ino čez znesik ktiriga splačanja penzionov nima prestopit, ostane v veljavnosti. 2. Vkaz spolnenja. §. 35. Našima ministranta notrajnih opravil in denarstva je izpolnjenje te postave ukazano. Dano v našim prestolnim mestu Dunaju 29. oktobra 1849. Franc Jožef. Švarcenbcrg. Kraus. Bruck. Thinfeld. Gyu-lay. Šmerling. Tliun. Kulmcr. Anstriansko Cesarstvo. Slovenska dežela. Ljubljana 2. Novembra. Zlo nas je razveselilo, ko smo zagledali nad vratmi višjega poštnega oskerbništva nemške in sloven- ske prav lične napise. Upamo, da se bodo tudi druge urade po tem lepem izgledu, slovenske napise napraviti dale, ktere smo do zdaj pogrešali. Čudno in žalostno je zares, da, ka mor koli se po Ljuljani ozremo, le nemške in zopet nemške napise zagledamo. Ali bi ne bilo pametno, da bi si tudi kupci in rokodelci v čistu slovenskem mestu slovenske napise napravili, saj mende z Slovenci kupčujejo in ba-rantajo. Še to moramo opomniti, da vikši poštno oskerbništvo tudi od nastopnih praktikan-tov znanost slovenskega jezika tirja, in ne le tirja, tim več se tudi samo prepriča, ako ga praktikant res razumi ali ne. To je pravično, kar naj si spet mnogo uradnij na Slovenskem v izgled vzame, kterim je slovenščina tern v peti. Cas bi bilo, da zvemo na čim da s Celovec 29. Oktobra 1859. Nepre-cenlivo zaslugo in večno hvalo zastran austrijanskih Slavjanov ima gosp. minister Bach zavolj tega, ker je učene in iskrene Slavjane vsili kolen na Dunaj poklical, napravit politično in pravdoslovsko slavjansko pravorečje „Složno, složnost in vzajemnost bode pelala Slavjane k zori obečavnoj in ravno ova komisija je zvezda predhodnica na poti k potrebitoj in spasonosnej složuosti in vzajemnosti. Zalo bo gotovo vse Slovence, ja vse Slavjane močno razveselilo, od te komisije na Dunaju po dolgim molčenjn kej zaslišati. Neki popotnik, pridši iz Dunaja, je mi sledeče povedal in zagotovil, da je gola resnica. Komisija, obstoječa iz 19 udov (Hervalo-Serbi so: Vuk, Demeter, Car, Petranovič) ima posebni odbor; ki besede iz postav izpisuje in po kamnotisu pomnožuje; ovi izpisi se med ude dele; posamezni odseki iste besede večidel po abednim redu posebej irestavijo, in vsaki večer od 5 do 8 se sni-de cela komisija v poslopju ministra pravice, n tu pove vsaki odsek, kako je to ali uno nemško besedo v domači jezik preobernil. Dozdaj so že gotovi izpisi iz vsih novih postav sedajnoga vladarstva, iz dcržavlansko-ga zakonika (codex auslriacus) , iz sodnoga in konkursnoga reda, iz nieničnoga ali meno-lisnoga prava (\Vechsclrecht), in nekaj iz kazenskih postav. Perve dni mesca Novem lira bode pervo delo dognano; potlej se bo še vse skupej enkrat pregledalo; in na to morebiti oil posebnoga odbora za uredništvo se bo rokopis za tisk napravil. Kolikor se more sedaj popred reči, utegne ovi besednjak ali rečnik iz 7 kolumn (razdelkov) obstati, nam-eč: iz nemške, češke, polske, rusinske z cerkveno, serbske z civilno cirilico, serbske in slovenske z latinskimi pismeni. Vsi odseki e terdil popotnik, so enako in zlo marlivi, in od nobenoga narečja sc reči ne more, da se kteromu drugomu bolj približuje, kao kak rugi. U enih rečih imajo skoraj vse narečja rugačni izraz, kjer je pa Ie kolčkej mogoče, besedo z enako korenino za vse najti, se je vsi poprimejo. Bes jc, da Poljaci naj majn odstopiti zamorejo, ker je njih terminologia že uterjena. Slovenska in serbska terminologia bo zunej gramatikalnih razločkov (p. roka, ruka)vmno-ih primerlejih enolična. To je tudi prav; pa ender preveč tirjati zdaj se ne sme, drugo n bolj se bo zgodilo, ako nam Bog da eno edino jugoslavansko vseučelišče. Na veselje vsih Slavjanov je gosp. minister uko bolj na-gnen, vseučilišče strojili v Zagrebu, kot v ljublani, ktera ima več serca do ministerstva ot do slovenščine. To se pa tudi samo od sebe razumi, da se kaj v vsim obziru popolnoga od ove komisije pričakovati ne sme; zakaj tako važno elo, ki celo človeško živlenje za se tirja, se ne more v nekih mescih dognati; ali dober začetik bo in vzajemnosti bo pot odperlo. Kdaj pa bo rečnik gotov, se povedati ne more. — Dalej je tisti gospod tudi pravil, daje sedaj v Beču dosti slavjanskih grenadirjev iz vsili krajev. Kar je Hervaških oficirjev ta-mej, govore vsi po kavanah in gostivnicah le po svoje. Živili verli junaci! Slovenci in Serbi se prav v edinosti pogovarjajo. — Še tole je tudi povedal, kar smo že v Zagrebačkih nar. novinah čitali: Dr. Miklošič, ki je že pisal: „radices linguae sloveni-cae" in pa: „Lehre iiber die Conjugation des altslavisehen Verbums" bo u kratkim na svitlo izdal: „Lexicon linguae slovenicae dialeetus veteris," ki bo mende okoli 18,000 besed imelo; čerke so staroslavenske. Do 15. Decembra je čas se praenumerirati za 3 rajn. potlej bo 5 rajn. veljalo. Ilavno ta gospod, ki bo tudi letaš na Terezijanum starosloven-ščino, in slavjansko slovstvo sploh učil, bo tudi s prihodnim letom časopis za slavjansko slovstvo „in zvvanglosen Heften" na svitlo dajal, in sicer se bojo prejemali sostavki v vsih slavjanskih in v nemškim jeziku: Slavjani! glejte spet neko važno in potrebno delce; velik korak za vzajemnost; Bog blagoslovi to početje!! Drobničev rečnik z ilirsko gramatiko bo v kakih 4 dneh gotov in na prodaj. Od slovenskega zemlovida gosp. P. Kozlar-ja nam tisti gospod ni nič vedal povedati, škoda, da od te reči ni nič slišati. Slednič me je slavjanski popotnik zagotovil, da saj 2 zvezka deržavnega zakonika tudi za Slovence prideta mesca Novembra na svitlo. — Gospodi uradniki so z novimi napravami zlo zadovoljni in se vesele; zakaj bi se ne veselili, pravijo, ker bomo vsi lepo oskerb-Ijeni, vsi dobre službe dobili: Kaj bo le kej gosp. minister denarstva rekel; ker bo moral toljko plačovati. Kaj bojo kej Slavjani rekli, kterim bi bila ravnopravnost s cesarsko besedo zagotovljena od dokazovanja znanosti slovenskega jezika pri nas ni nič čutiti in slišati. Kje gg. uradniki le kej dobivajo iste dokaze? — Tudi pri nas v Celovcu in sicer po celej Koroškoj deželi je zastran malih šol vse vse le po starim; od ravnopravnosti ni duha ne sluha. Mi smo začeli zidati v zgomim poslopju , od zgoraj; bojim se, da bi se nam vsa zidarija ne poderla. Tudi mi Koroški vlastenci lepo prosimo častite Slavjane na Dunaju; da oznanijo gosp. ministru uka, kako se gazijo njegove postave; da je v naj nižjih šolah materščina clo zanemarena. Nekteri se sicer izgovarjajo in pokrivajo s tim , da slovenskih knjig majnka; nesramna laž! saj je jih dosti in to prav koristnih tam v Primorju in tudi že pri nas. Le eno besedo, le eden ukaz zastran šolskih knjig v malih šolah od ministerstva, in kmalo bo drugače lice! Svečan. Serbska vojvodina. Kakor „Pozornik" oznani, je vravnava serbske vojvodine skoraj dogotovljena. Ona bode postala kronovina. Cesar bo „Serbski vojvoda", in vojvodina bodo združenimi kraljevinami v tisti razmeri, v ktiri so lete poprej z ogerskim kraljestvam bili, obe kronovini dobite en postavodajavni deželni zbor, ktir se bo enkrat v kraljevinah enkrat pa v vojvodini snidel. Vsaka kronovina ima posebno opravništvo , ktirimu na hervaškim Ban, na Serbskim pa vojvoda predsedi. Oba bo-deta po starih pravicah od naroda izvoljena, pa treba bo de jih cesar poterdi. Tema dvema bode cesarski poglavar kakor srednik med ministerstvam in narodam pridjan. Austrijanska debela. Dunaj. Sreberni dnar, ki se bode za eto 1850 koval, bode po novi denarni meri kovan. Do zdaj se še ne ve, po kteri meri se bode ravnalo. Gotovo po izgledu pruskiga dnarja. Žcndarineria bode v vsih kronovinah vpeljana. Nje regimenti bodejo na toliko oddelkov razdeljeni kolikor je okrožij, prav po vojaško bode organizirana in porabljena za jolitiške službe, tudi bode za deželno policio in izpolnjenje sodbenih zapoved. Nje pravi namen je pa, za varnost v deželi skerbeti. Ko pred nekimi dnemi njili veličanstvolpostav tudi sredstva za njih vresničenje ze-lbii sicer pri Tapio Bikske premagan od c. k. cesar vpričo nje ces. visokosti nadvojvodine diniti. generala Bastic, je vonder razkropljene voja- Zofije glediše zapusti, stopi hitro en mož zu- Vi ste zvedili, kako široko pot je nepo- ke spet v red spravil pri Nagy-Kata in je s nej lože pred nadvojvodinjo in reče: „Kje je rajtanje postav v brezzakonstvo in pogubo na- pomočjo Damjaniča sovražno brigado razkropil. Pri osvobodenju Komarne — 26. Aprila I. je čudeže delal, o zoru je 0-Scony z cesar?" Nadvojvodinja se take derznosti pre- rodov, Le enoletno vladarstvo nepostavne moči straši ter odgovori: „V fcSonbrunu!" Mož zgi- zamore v tako kratki dobi več nesreč storiti,! peljali. Pervega novembra 1849 je začel izlia- ne. pa še tisti večer v Šonbrun pride ter hoče J kakor nar modrejšo postavodajstvo in vladar-1 naskokom vzel. Potem se je podal v Debre-še tisti večer z cesarjem govoriti. Drugi danjstvo v desetih letih k pridu pripomoči. I čin, in je začasno ministertvo vojske nadome- mu ukažejo pri ti. Skazalo se je pa, da jej Tedaj vas zopet opominam, v krog tiste I stil. Pri obsedi Buda-Pešte je bil spet zra-bil on že pred v norivnici, in da je spet objvelike verige stopiti, ki narode naše občne ven in je Gorgevu veliko pripomogel. Gor-pamet prišel. Njegovo ime je Darver; za- deržave veže, ktere svobodne naprave vam gey je po dobljenju te terdnave minister voj-volj te prigodbe so ga torej spet v norivnico razvitje vaših dobičkov in vaše narodnosti, ništva postal, in Klapka je bil za veliteljaKo- I kakor tudi občinski in osebni blagor zagotovijo, marnske terdnjave in tamošnega vojaškega od-Prebivavci lombardo-beneškega kraljestva! delka zvoljen. jati za Dunaju deržavni zakonik in vladin ča-|Preženite iz sere nezaupnost do odkritoserč- dvomljiva bitva pri Ivomarnu 11. Julia, Gor-sopis v vsih desetih v cesarstvu govorečih nega in čistega mnenja vladarstva, nezaup- gey je bil ranjen in Klapka je zapovedoval jezikih z vvodom vred, kije tudi v vsih de- nost, ki še vas mnogo moti. Želja in volja en chef setih jezikih in 1) z oddelenjem doveršivnega našega gospoda in cesarja je, lombardo-be- iz terdnjave 3. augusta in podverženje Komar-zvezka, ki vonder za zdaj samo v nemškem neško kraljestvo srečno in zadovoljeno pod na 27. septembra inu je nar več časti prido-jeziku postave in naredbe od 2. decembra svojim žezlom gledati, in mene pravični po-j bilo v kratkem vojskovanju. 1849 do konca januaria 1849 zapopade, kar nos navdaja, da sim za orodje njegove voljel se zdaj zavolj 1 patenta od 4. marca 1849, zvoljen. Ako ravno sim bil spodtiklej mnogega nezasluženega razžalenja, sim vonder vsaki po kterem je bilo izdajanje občnega, deržav nega zakonika in vladnega časopisa izrečeno na znanje da. Dunaj. Dunajski časopisi se pritožijo, de se tiskarna sloboda zmiraj bolj omeji, in de je stopnja do cenzure le kratka. Novi ča Pluje dežele. spomin na to iz svojega serca zbrisal, in od-puščenje in pozablenje preteklega za vodite- Ruska. „Journal de St. Petersburg" od 18. Oktobra da sledeče na znanje: Pretečeni llja zvolil. Nadjani se vaše pomoči in zaupa- tork t. j. 16. p. m. je bil Fuad Effendi turški nja, ker ga potrebujem, da zamorem tiste poglavar od Cara sprejet. Dvorne kočijo so predmete vresničiti, ki me za blagor po dol- ga v palačo pripeljale, kir je bil poslane po sopis „Die Zeit" je mogel nehat na svitlo prit , gem stanovanju drage, in za drugo domovine svoji časti in po prijaznih razmerah med obe-kir je neki sostavk čez vojaške sodnice pri-1 veljajoče dežele napolnujejo. nesel. Tudi je na vse tiskarje ukaz prišel, de ne smejo nobene knige natisnit, če je niso popred pred gosposko v pregled dali. Tudi se zlo govori, de bode Austrija z nemčijo v kako eolno zvezo stopila. „Wiener Zeitung" od 1. t. m. ima cesar ma carama sprijet. Od vzrokov, kterih je turški car Fuad Fffenda na Rusko poslal, so se prenapete reči po časopisih razglašale. Tur-vikši poglavar civilnih in vojaških zadev.lški car se noče tirjatvi Ruskiga cara zavolj poljskih begunov zoperstavit, temuč on le želi de bi se ta reč prijazno med obema brez poln dependance Belge prinese sledečeltikanja drugih vlad poravnala, torej je bil Verona 25. Oktobra 1849. Gr. R a d e c k y , ski ukaz, de naj se na Ilervaškim, Slavon- pismo, ki ga je Bem iz Vidna na Sultana po- tudi Fuad Effendi poslan. Prijazno sprijetje, skim, v Primorju in v Beki kataster za zem-lslal: s kterim je Ruski Car turškiga poslanca po- Ijiški davk vpelje, de bo kmalo mogoče tudi Sire! Vedno sim se zoper rusovskega carja, častil da upanje , de bode ta reč kmalo po-med tem deželami in med drugim kronovinami Vašega in mojega sovražnika bojeval. Iz ravno I ravnana, kakor je v željih obeh čarov, eol vzdigniti. Preden se pa začasni zemljiški tega nagona sim bil zadne dni na Ogerskem. __ \% Lvova se piše, de bode Ruska davk upelje, morate te deželi tisti davk pla- Vaše Veličanstvo pozna ovtrke, ki so naše granica sopet kakor poprej tudi za Austri-čat, kije bil v letu 1847 kakor vojskini injorožje premagale. Danes hočem svoje slabe jance zaperta, kir po dokončani ogerski voj-jstikalni davk predpisan. lsredstva in svojo udanost službi Vašega Ve-L k j austrijanska vlada ne potrebuje več živeža Tudi je tedni razglašena nova postava I ličanstva podeliti, občnega sovražnika, rusov- v ruskih okrajnih si nakupit. Torej se ne zastran povikšanja plačil učenikov na vseuči- skega cesarja z vojsko napasti, in za poroto smejo več novi pasoši v ltusio dati, in zana-liših. Tudi je postava dana zavoljo zvoljenja(gorečnosti in udanosti, se k turški veri spre- prej se bodejo pasoši za Rusko le po ministerstvu notrajnih opravil, in po ruskim poslaništvu zadobiti zamogli. Turška. Austrijanski general Hauslab je je postava provizornih šolskih svetovavcov. Zanaprej bo-|obernem. dejo šolski ogledi, in scer eden za ljudske, drugi za gimnazialne , in treti za realne šole v vsaki kronovini po 3 postavljeni. Bog daj, Vojvoda Bem. C on s t. Blatt poda sledeči življenopis: Jur Klapka je v pametnem obotavljenju, koj po svojim dohodu v Viddin, kir ga je pode bi visoko ministerstvo prave može k vod-1 dolgem premišlevanju, pa naglem izpolnenju glavar Cia Paša prav častno sprijel, razglas stvu poklicalo. ogerski Vellington. Bojen je bil v letu 1820, La znanje dal, v kterim vsim vojšakam do Krasna prošnja solnograškiga mestniga mesca sušca v Temišvaru, je tedaj o tridese- stražmojstra začeto popolno odpuščenje ob-odbora na cesarja za odpušenje, je bila tudi tem letu svoje starosti. Njegov oče je doslu- ljubi, tode ako so še za vojašino bodo po Linčkimu odboru poslana, de bi jo tudi on pod- ženi, za Temišvar mnogo zasluženi mestni svoji vernitvi v Cesarstvo med vojšake vzeti, piral. Pa izgovoril se je, de se noče te rečiIpoglavar Jožef Klapka, njegova mati je ro- Le tisti, ki so poprej v cesarski armadi čast-lotiti. [jena iz Veršeca v Banatu z imenom Julia Liki bili, bodo pred posebno komisijo postav- iKelirer. Modroslovje je v Scegedinu dokon- Ijeni in od nje sojeni lčal, v Karanzebešu seje učil Mathematiko in L0 bili begunski prestake v T» os ni 1 TVI- • i • prra Poznej ie stoPil na Dunaju k topništvu. Čez Viddina od Turkov varvani, — Praga 2*. Oktobra. Minister javnega ^ v Bombardirgtvo vzet in je v bili Madjari od Lahov in Poljakov, častniki ie z visokim dovolieniem od 2. Oktobra J . „ J . J T1_......___, poltretjem letu solo dokončal. Od tod se je pa so v mestu stanovali Ceska in Moravska dežela. General pravi, de šotorju blizo razločeni so uka je z visokim dovoljenje 1849, št. 6695 pripustil, de naj se pet dveletnih učilnic za učenike na Češkem, namreč Prav veliko od njih podal k plemeniti ogerski kraljevi straži, kjer je želelo v domačijo se vernit, če bi tam tud ^nn.c za ucen.Ke na t^eu , nam e. y ^ ^ g ^ d el inK fco hu(,0 kaznovani bili, kir so jih Turki dve v Pragi (na nadglavni soli CMusterschule) ^ ^ q da mu velidanstvoL vsako vižo hotli k Izlamu spreoberniti. Po »a \ n m n d in r»9 ppcL-i nnrr avirni enli 73 I I u u 1 ......* ,. ..nnn za Nemce, in na češki poglavitni šoli za Ce he), potem v Leitmericu, Budvveisu začasno napravijo, zraven tega je pa deželnemu po- cesar Ferdinand prav prijazno svojoročno pi- temu razglasu pa se je oglasilo kakšnih 2000 smo poslal. —3000 možev, po ktere je poseben paro- . ... . .. ... . , V letu 1844 mu je bilo naznanjeno, da brod po Donavi prišel, tak de so gotovo 22. glavarstvu moc podelil , ako bi jih ™do- ^ t išk &la y Lah yon. I,. ^ (]an m> že v 0ršavo prišli. Begun- sti ne bilo, z dovolenjem skofijstva ^kako^ se to n_ ^^ ^ bU je za nadčastnikaL ki glavarji pa so se kaj perzadevali jih od pri deutschbanater pesnemu polku v granici tega sklepa odverniti. Posebno Bem in Guy on v v , , . , „ .izvoljen. V sušcu je bil povišan na stotnika sta jih nagovarjala cesarski besedi ne verjeti, . Znan cefkl P,satdJ Celakovsky bo na Vesprimskih Honvedov in je bil pri vsih na-L zadni se je tako razsajal, de mu je turški skim vseucl.su po zimi gramatiko vsili slo- afc na Tomas zraven< lrlavar § kaznijo til ako se bode tako ob- vanskih jezikov tradiral |r |B padali na S. Tomas zraven. Pozneje je bil z Hajnikom v Sedmograškolnašal. Lombardo-IIeiieška dežela, poslan, da bi tam černo vojsko na noge spra-| Španska. Kraljica je ministerstvo Nar-vil in uredil. Potem se je podal z Majthenyani vaec razpustila, zavoljo tega, kir je njenin Verona 26. Foglio di Verona prinesel v Komarno, da bi v tej ternjavi od c. k. pod- mož ji to nasvetval. General grof Cleonard maršala Merca poveljstvo prevzel, ob enem je potem novo ministerstvo sostavil, pa tako je bil za Majorja postavljen. sledeči razglas: Prebivavci lomb. beneškega kraljestva! Njih veličanstvo cesar me je za vikšega slabo je blo, de ni teden preživelo, in Nar- Za generala zvoljen se je srečno bojeval vaec je zopet veslo prevzel poglavarja civilnih in vojaških zadev lomb, s podmaršalam Šlikom pri Turczulu in Tokaju, benečanskega kraljestva postaviti blagovolil, ki ga je pa vonder pozneje pri mestu Gjur I sterstva odstopil. Njih veličanstvo cesar mi je to dvojno opra- dobro natolkel. Klapka je potem zapovedoval vilo izročil, da zamorem z močjo in svetostjo J čez pervi vojaški oddelk pod G6rgeyem, je Sanlinska. Minister Brelli je iz mini- If e 1» o 1 fi t i š li i e 1. Milko in Milka. „Deklica prezala Milka, Roža vsih cvetočih rož! Ah zakaj zakaj se ogneš Mene vselej in povsod, Kadar skupej pripeljati Bi imela naju pot? Ah zakaj obraz premili, Stran oberneš koj oko, Ne privošiš vanj mi zreti, Gledati v prezlati zor? Al sim, ljuba! te razžalil? Daj, povej, oznani s kom, De skesan pregrehe svoje Krivimu zadostil bom. Ah zakaj zakaj ogibaš Se me vselej iu povsod? Žlahtno dekle, sonce žarko, Roža vsih cvetočih rož!" „„Se ogibati te moram, Kodar srečam te povsod, Stran od tebe se zaviti, Se pobrati urnih nog, Desiravno serce moje K tebe sili kar močno, Sili zmir pri tebi bili. Vleče zmir me za teboj; Zate bije, zate tolče Ino kuje na vso moč. Od obličja tvojga moram Oberniti obraz svoj, Sili me neznana moč; Ako ravno rada zerla V tvoje bistro bi oko, Brez de bi kaj zamižala, Ali se po drujim kom Kam na drugo stran ozerla; Vonder moram preč oko Preč od tebe obernili; In ne vem, kako je t