IredniStoQ In
Maribor, Koroška ulice 8. „STRAŽA“
y..j. r poadeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vraćaja
Z «redniktvois se more govoriti mk dsn od 11.—12. ure dopolcL
Totofon ftt. 113.
SBFDCiiins listu:
STRIZI
Neodvisen političen list slovensko ljudstvo.
Celo leto Pol leta Četrt leta Mesečno
-12 h. 6 K-3 K 1 K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6redn« petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust
4.
Maribor, dne 10. januarja 192 2.
Letnik IV.
Štajerski Slovenci v deželnem proračunu."
{Piše dr. Ivan Benlco jv i Č.)
(Dalje.)
Po analizi deželnega proračuna razkrojimo se-dajj končni efekt, katerega nam poda gradivo številk! Zapostavljanje' slovenskega Spodnjega Stajer ja v deželnem gospodarstvu je evidentno; od svote porazdeljenih re;a(lnih deželnih izdatkov v) znesku pa o-kroglo 20,710.000 K je namenjenih z,a Spodnji Stajer la približno 3,180,000 K, to je Iì3|.3j5|%, drugim delom deželo 10,08i5.000 K, to je 48.70%, celi deželi skupno pid ,vf tniajbolj^em slučaju (7,4451000 K, to |e 35!.'9f5r%. Uporabljena deželna sredstva! pridejo v dobro Spodnjemu Stajer ju v odstotku, ki se komaj opazi, to je v 10.72 %. 'Zla Srednji in za 'Gornji Staj en se pa uporabi o dt deželnega budgeta svota Öeiz> 15,000.000 K, t. j. 74.31%, ali skoraj tri četrtine deželnih sredstev, med tem samo v Gradcu 2ioi.86%, to je ena četrtin-ka uporabljenih deželnih sredstev. iT!o je velikanskega pomena za pospeševanje obrti in trgovine; kajti v toliki meri izmetana deželna 'sredstva segajo globoko iv gospodarsko življenje, med tem ko pridejo deželna sredstva le v jako pičli mein na Spodnji Stajer. Ostanek deželnih sredstev !se porabi nevtralno, ali bolje rečeno : ne da se dobro pripisati v prid kakemu posebnemu delu dežele.
So slabše pa stoji s slovensko kvoto! Od 20 milijonov kron izdanih deželnih sredstev pride edino la Nemcem v prid 44.97%, slovenskim namenom — dobro pomnite namenom kot razlika med sredstvi — pa le 9.90%', ostanek je smatrati kot skupen {nevtralen).
Delež obeh narodnosti pri deželnih sredstvih pa najočitnejše kaže veliko nasprotje ; na Nemce denar taikorekoč dežuje, ker pride 88.81% deželnih izdatkov, to je 17,500.000 K edino; le Nemcem v prid, nateti tem ko pride na Slotvence le bora svota 8.65%,
* Nadaljevanje si* je nekoliko zakasnilo;Jz ozirom na bližajoče se deželnozbor-ko zasedanje je članek sedaj posebno aktuelen. Sledi še analiza davCne moči slov. Spodnje Štajerske in reasume slov. zahtev, katere se opirajo na podatke te razprave.
to je 1,792.825! K in ostanek po 7,54% se pa smatra kot skupen (nevtralen).
V slovenski kvoti po 1,792.825 K so tudi zapo-padeni izdatki za slovenski del ljudskega šolstva po 1,139.100 K (deželni šolski fon#) in 87.083 K (penzij-ski fond), skupaj 1,226.183 K. Uvrstitev te postavke pod deželna sredstva, ki pridejo le Slovencem v prid, se da iz slovensko-narodnega stališča jako spodbijati', pa vseeno dopustimo to Uvrstitev, da nas ne zaj-dene očitanje, da namenoma; znižujemo slov. kvoto. Ce pa prištejemo izdatke zia ljudsko Šolstvo v znesku po 6,834.600 K s primanjkljajem. vred v znesku po 5;22Jo|00 K, skupaj torej 7,3,57.100 K med nevtralno (skupne) postojanke, potem se zniža nemška kvota na deželnih sredstvih za 6,130,917 K in slovenska pa za 1,226.183 K, t:$co da bi potem znašal cjsti nemški delež 54.22%, in slovenski delež pa le 2.73‘% (566.642 K).
Ta kvota je tudi merodajna z,a razmotrivanje vprašanja, v koliki meri se ozira n,a Slovence v deželnem gospodarstvu kot na narod, kajti zahtevka za ljudske šolstvo je že po svoji n aitavi nevtrajlen izdatek; ljudska šola mora namreč biti narodna, če ho-čo doseči namen in namestiti se morajo slovenske, ali najmanj slovenščine vešče učiteljske moči; o kakšnem vpoštevanju Slovencev se še-le lahko govori pri strokovnih šolah (gospodarska šola v St. Juriju oh juž. žel.), pri srednjih šojah. itd.; ljudske šole pa no moremo pripisati na slovenski konto kot dokaz, da se v deželnem gospodarstvu ne dela Slovencem nobena krivica:, Kfar je neizogibna zapoved, se ne moro smatrati za naklonjenost.
Zigoraj navedena končna svota po 566.642 K, katera predočuje slovenski delež pri deželnih Sredstvih, se ne da izpodbijati. Sestavljena je iz sledečih postojank:
1.	plača deželnega odbornika 6000 K;
2.	eno dvajsetinko delleža pri gradbi cest, oziroma pri subvencioniranju okrjajnih cest 50.916 K;
3.	dve tretjinki deleža zla povzdigo vinoreje K 204.300, polovico tega se pokrije iz državnih prispevkov in iz lastnih cilohodkovi ;
4.	ena sediriinka deleža; pri drugih deželnih kulturnih Izdatkih 78.000 K;
.5. samo ena stotinka deleža po 74.621 K pri izdatkih za izobrazbo;
6.	13 tisočink deleža po 80,10i5 KI pri izdatkih zas dobrodelne lin zdravstvene namene;
7.	ena dvajsetinka deleča po 45.800 K pri izdatkih za dežfelna zemljišča.;
8.	ena dvajsetinka deleža po 26.000 K pri dež. penzijah.
Delež pri deželnih namenih se podvoji pri izdatku zla ceste, sicer je pa delež ravno tako visok, kakor oni pri deželnih sredstvih.
Dohodki tdežele se torej porabijo, več kot zp, polovico izključno v prid Nemcem, le za, 2.73% v prid Slovencem; ostanek se smatra kot, nevtralen, v istini je pa ta „nevtraliteta“ pomanjkljiva, kakor se je to dokazalo pri raznih postojankah deželnega prova-cuna.
Nerazmerjo upoštevanja nemških in slovenskih teženj v deželnem gospodarstvu se najbolj razvidi iz sorazmerja Številk 54.22 : 2.73, s katerimi je ozna-čeno, da pride od v narodne namene uporabljenih deželnih sredstev komaj 5% v prid slovenskim težnjam pri deželni upravi, deželni kulturi in skrbi za izobrazbo,	, .
Nestrpnost spodnještajerskega nemškutarstva in deželni odbor.
Medno bolj se množijo 'dejstva, ki spričujejo mestrpnos! nemškutarstva v popolnoma gospodarskih zadevah. Mržnja te klike do Slovencev zaslepi merodajne kroge oelo v vprašanjih, ki so zgolj gospodarskega pomena,. ZOpet lahko navedemo en slučaj!
Znano je, da je veliki prima,njkljaj živinozdra-vnikov v deželi; vemo tudi, da je približno izmed 54 mest zasedenih le 34. To pomanjkanje živinozdravni-kov živinorejci nekaterih krajev hudo občutijo. Na Spodnjem Stajepskem imamo ,več živinozjliravnikov, ki niti za silo slovenski ne znajo; sedai pa lahko pribijemo dejstvo, eia nam teh deželni odbor ni nastavil iz stvarnih razlogov, temveč le kot osebe, ker
PODL1STKK. Branok in Dolnjigrad.
s posebnim ozirom na „Cvenske travnike“ in „Oven-ski marof.“
(Dalje.)
Ka se je toti travnik imeniivo „Cvenski travniki'“ so stari liidje tak tolmačili, tudi moja mati do tak pravjli:	Negda bo toti tiVwnifc resen cvenski, .'dere
pa so Tiirki v Kastelišči poriižili pia, zežgali, so od-pelali i i t vozeh pisme zgrada, kere so na Kosovem poli zežgjali. Med totimi pismomi je klilo pismo, Jd je svedočilo, ki so cvenski travniki resen cvenski, za to še majo Cvenari zaj pravico v jesen tan pasti.
Cvenari s!o smeli na travnik) pasti zato, da so na spoletje krtovinjake povlačili, s pismom pa bi le znalo resen driigače biti.
Bijo je log, pun debelega Hrastja, kerega so skos imenü-vali „tPristarskli log“, lastnina pa je bla Dolnjega grada.
Pa so najšli moj lastni oča pismo v kasi cveu-sko olbčine, ki je svedočilo, ka je toti log pristarski. S totin pismon so se PristaJrci postavili proti grofi, ki jin je mogo log povrniti.
Z,aj znamo, zakaj so liidje pravili „Pristaorski log“, zakaj pa so te pravili ^Cvenski tr,a)vniki?“ če pa se je vse gospocko pravilo: i,JTo je pranečko.“’
Dr. Rosina, Sršen pa Mürsa so ali kupili pol cvenskih travnikov, pa cvenski marof. Višega vkiip 170 ,,pliigov z ernie. Mürsa jte prvi kmet na mürsken poli, ki se je pogospoejo. Je modra; gliavaj, pa meder gospodar. Za ženo ma vličitelco na cvenskoj školi.
Tüdj nešterni đriigi kimeti so se začeli tedaj go,spočiti.
Sreča bi bla za slovanski narod, da, kaik so gospocko grajšine prišle v kmfeeke roke, bi s kmečko krvi zrasla verna narodna gospoda.
Od goreh imenovanih ie kupila cvenska zadrii-ga iza bikorejo no mlekarno marof pa petdeset plü-gov zemle okoli marof a.
Poleg marofa proti večeri loži kasMišče — gradišče. Tü na malen rebrški je sto cvenski grad, kak se šo pozna, je bila okolnokoli grada preci Široka pa globoka voda, napelana, ki je bila.) na severnoj strani v zvezi z Miiricoj, kera, še zaj mimo, kastelišča p,a marofa teče.
Müri’ca izteka iz Miire malo više Bunčan — umetno izpuščena — in teče na seivernozajpafini strar ni Bunčan proti Veržej), na severnozapadni strani Veržeja, kakih 200 korakov; daljave, pa gre proti poldnevu in dela pri Veržeju n,a poldne tri kroge — ringe — mali kot, srednji kot, veki kot, lepo geometrično napravleno.
Od Veržeja je tekla Miirica proti Banovcem, na severnozapadni strani.
Od Bahovec je tekla Miirica, mimo Grla,ve, na južnoj strani, od Grliave mimo Kri stan c, od Kristanc mimo Salinec, od toda skoz Ba,binee proti Cvenu. Lomu 'Janžekovič, župnik verženski.
Pri cvensken marofi se Miirica zasiiče kak kača proti večernoj strani, oclcot pa nazaj proti jütrnoj, te pa proti Pristavi.
Dere 'Miirica na,rase, se v Pristavi ta|k razlije, ka jo puno vode. Temi pravijo, ka „mak cvete“, ki je znamenjo ali grb pristarske vesi.
■Miirica ne kakšni potok. To je skopjana struga., punjoj pa z Miire napelana voda, za, obrambo kastelišča pred sovražnikom. Z,a to je proti jugi vale zasiikana, ka je sovražnik. mogo dvakrat prek nje, pa še prek ove vode, ki bla napelana okoli kastelišča, prie kak je prišo do grada. V totoj strügi se še plavijo krvavi žiili naših bogih prečkiamcev, ki so jo skopali.
Ka je sovražnika zadržavala,, je mogla v tisten časi teči po Murici globoka pa bistra voda. Kal blo tak, nan švedoči tildi to, ka še je zaj dosti široka pa globoka, če ravno stoletja.! struge nigČe ne trebjo.
Ce pa je tak blo, je lehkjo gnala neke mline, za to pa sta nan morebiti sivedoka Marinčova in pa Rajhov« jama v Grabenci. V Marinčbvoj jami še pred štiridesetimi letami nihče ne grüruto. Punjoj so
so z iadjoj vozili, dere so z vlakon ribe lovili. Tiiidi Rajhova jama je bla globoka, pa, redila dosti rib.
Oc] cvenšklega gratto, ma ves Cven svoj začetek.
'Moja mati, ki so bli živa konkordanca — knjige, v kerih so vse besede sv. pisma zapisane — so mi pravili:
„|V kastelišči so živeli jako vrla pa s,milena grofica. ITota so Meričnjalki, onkraj Murice proti severi, dšenkali“ neki falat zemle, pa jih oprostili go-spočine, tToti falat zemle, , se iše z)a,j imeniije . „iPraj-ščine.“ Jedro pravilice j,e ali resnioa.Muričnjak so si napravili prek mosta malo hižieo, tan, kak so za mb-jil) mladih let živeli Rožmarinovi. Most prek Miirice jo sto ;ravno pred hižoj, ki je v začetki dvajstega stoletja zgorela, nova pa se je postavila malo više proti severnoj strani. Proti kanci devetnajstega, stoletja so cesto mimo marofa zravnali, most pa niže postavili, go še zaj stoji.
Z,a par let so tista grofica MeriŠnjakov grünt nekšemi driigemi vrlemi možaki odločili, jin pa so dali indi še več zemle. Zaj so si Meričnjak naprar-vili Iiižo tan, ga so Skühalovi živeli. To sta bli pr,e prvi hiši na Uveni.	.
No ja, vsaka ves se je nekak začela.
Za mojih mladih let še se je v kastelišči vidio zidovje. Senčar s Cvena, ki je mejo mairof v najem, je ciglovje z voz jo sebi.
Zadruga je dala okoli kastelišča skopati prilično griabo, v njo je spüsfila malih' krapov, kere so jin žo neČe, po noči drugi polovili. Ja,malli sobržek, n,a keren je grad sto, je zadruga celo poravnala, posadila Spargi, pa trtnico naphavila.
V cvenskoj občini so se v tisten časi za -Spargi posebno zavzeli: Mürsa ga je nasadjo pol pluga, R conja eno dugo pa široko postat, Juško Rajh ga je mejo tüdi doli. Začetnik šparglna bo TbmaŠ Pušenjak, skrben pa vüöeni hadvüöitel nat cvenskoj školi. Pošilali so ga v Gradec, pa v driigja, mesta. Dobili so na sprotltje lepe peneze za Sgargi. Kilo ga je velalo 1 K 60 h.
(Konec sledi.)
so Nemci. V eni zadnjih sej c. Mr. kmetijske družbo so se merodajni krogi posvetovali o pomanjkanju ži-yinozdravtikov in sklepali važne sklejpe.. T)oda ii-le sklepi veljajo zopet samo za nemški ddl dežele.
Poslanec dr. V e r s t o( v š fe k je pridobil gospoda Alojzija Škofa, ki je prestal meseca; decembra izpite zfa živinozdravništvo, da je takoj Vložil prošnjo za izpraznjeno mesto v ‘Marenbergu. Poslanec je pač trdo računal, da deželni odbor te prošnje ne more odkloniti, ker je zares 'pomanjkanje. |Toda prišlo je drugače. M.arenberŠki okrajni zastjop, ki je slišal, da bi prišel Slovenec v Marenberg, se je izjavil proti nastavi j e;nju gospoda 'Škofa. Posilinemški okr. zastop jo s tem zopet jasno dokazal, da mu ni za to, da bi okraj dobil živiinozdravnika, temveč on hoče imeti v prvi (vrsti Nemca, ki hajla ž njimi in deluje v Südmarki in drugih nemšjkonacionalnih društvih. Ker bi pa deželni odbor ne mogel zadeve rešiti z odklonitvijo prošnje, so poklicali gospoda Škofa in mu ponudili 'mesto v Eibiswaldu. Mladi mož ni niti slutil, da so gia izvedli na led, ker še bode moral intrige teh gospodov spoznati na lastni koži. Seveda je gospod Škof, kar mu nikakor ne zamerimo, podal izjavo, da gre v Eibiswald, kamor ga je nemški okr. zastop naravnost vabil.
Cela zadeva bi bila ostala tajna, toda razkrinkal je poslanec dr. Verstovšek te mahinaJcije Še pred sejo deželnega odbora v Gradcu, ki se je vršila v pondeljek. O stvari bode gospod poslanec še govoril na drugem mestu. Značilno je le dejstvo, da odklanja renegatska klika Spodnjega Stajerja jpotrebjnega živinozdravnika, ker je Slovenec, nemški okrajni zastop v Srednjem Štajerskem ga pia vabi in ga lepo Sprejme v okraj, ker je Zadovoljen, dja sploh dobi živinozdravnika. Deželni odbor je seveda rad vstre-gel zahtevi marenberškega okrajnega zastopa in poslal gospoda Škofa v Eibiswald.
Enakopravnost slovenskega jezika pri sodiščih.
Dobro se Še spominjamo interpelacije, katero je vložil poslanec dr. Verstovšek radi slovenskih in dvojezičnih tiskovin pri sodiščih na Spodnjem Štajerskem. Kolikor smo izvedeli, nekatera sodišča še sedaj nočejo pošiljati slovenskih tiskovin župnijskim uradom. Župni urad pri St. Vidu nali V al dekom je dobil odlok sodišča v Slövenjgradcu, za katerega smo jako hvaležni. Glasi se v prevddu :
No 45-IT 12.
Na vlč. Župnijski urad
St. Vid.
Z ozirom na zahtevo od 3. jan. 1912, št. 2—3, za dopošiljanje slovenskih tiskovin za naznanila mrličev in nezakonskih otrok se naznanja, da predsedstvo nadsodišča oddaja ,sp<2L-ščein le 'nemške tiskovine in je z odlokom leta 1909, št. 8887 22-9, sodiščem z zažuganjem 'disciplinarne preiskave prepovedalo, glede teh tiskovin delati kake spremembe.
C. kr. okrajno sodišče Slovenjgrafdec, dno 4. 1. d 912.
Podpis nečitljiv.
Zjopet en dopcaz za to, kar je rekel med drugim poslanec dr. Verstovšek v znanem govoru o naših sodnijskih razmerami .(po stenografičnem zapisniku); JTako korumpira objektivnega in poštenega moža docela sistem, ki je narekovan od zgoraj.“ Torej predsedstvo nadsodišča je prepovedalo rabiti slovenske tiskovine in še več, zažugalo je sodnikom z disciplinarno preiskavo, če jih izroči župnijskim uradom. Sedaj vendar, enkrat poznamo naslov, na katerega se bomo obrnili y tej zadevi. Pred 10 leti so u-radi dobivali slovenske tiskovine. Zdaj pa naj Slovenci vtaknemo mirno v žep odloke naidsodišča, ki kršijo naravnost temeljne zakone. Radovedni smo, kako se bo rešilo to vprašanje, kakor izvemo, gre poslanec dr. Verstovšek 'do zadnje najvišje instance, da izvojuje slovenskemu jeziku jjednakopravnost.
Shodi.
Šmarje pri Jelšah.
Poslanec Vrečko je priredi v nedeljo dne 7. t. m. političen shod. Raizllagal je številnim kmečkim volilcem krivice spodnještajerske „pastorke“, zanemarjanje nas Slovencev v vsakem oziru. Pojasnil nam je nove predloge deželnega zbora glede zvišanja deželnih doklad, učiteljskih plač, bolnišnice itti. Raztolmačil nam je sedanje stanje 'deželnega zbora in {vprašal, ali naj naši poslanci tvpričo vsega tega ob-stdukcijo nadaljujejo ali ne.
Volilci so viharno odobravali in burno zahtevali obstrukcijo.
Sprejeli sta se enoglaisno resoluciji proti povišanju deželnih 'doklad in učiteljskih plač.
Laški (trg.
O	lepo uspelem shodu zadnjo nedeljo smo prejeli od druge strani še naslednje poročilo:
V nedeljo dne 7. januarji se je vršil v Laškem trgu političen shod, sklican od Katoliškega političnega društva za laški okraj, ob ogromni nfMežbi zavednega ljudstvja, Shodu je (predsedoval predsednik Katoliškega političnega društva, gospod Jože 'Lapornik, kmet v Ložah.	,
Prvi je govoril naš deželni poslanec gospod F. P i Š e k c deželnem zboru. Med govorom gospoda
poslanca je ljudstvo glasno odobravala njegova izsvar janja, in p>ri vprašanju, ali naj poslanci vstrajajo v boju za pravice slovenskega kmečkega ljudstva, to je, da obstruirajo, če deželnozborsba večina ne ugodi opravičenim zahtevam, se je ljuofetvo soglasno izreklo za obstrukcijo.
Drugi govornik, državni poslanec dr. Benkovič, je najprej tudi govoril o deželnem zboru, še posebno o zahtevah učiteljskega stanu, nadalje pa o državnem zboru, Skoda, da niso bili navzoči liberalni učitelji, da bi bili slišali, kakšno mnenje ima na-š« ljudstvo o tem.
Gustiti gospod župnik Casi od Sv. Lenarta je v Šaljivem govoru omenjal laži naših ljubih nasprotnikov v draginjskem vprašanju, in predlagal, naj sto našim poslancem izreče zaupanje. Našim 'deželnim poslancem se naroča, naj vstrajajo v boju za našo pravice.
Predsednik gospod Lapornik je v zaključnem govoru izjavil v imenu kmetov laškega okraja:	Le
vstrajajte v boju! Mi smo za vami 'iii če se tudi res razpusti deželni zbor, ob novih volitvajh vam bomo pa še v obilnejši meri izkazali svoje zaupanje !
Veliko odobravanje navzočih je sledilo tem besedam.
Pq shodu se je vršil občni zbor Katoliškega političnega društva. Za predsednika je bil izvoljen častiti gospod Franc Casi, Župnik pri Sv. Lenartu, Mer se je dosedanji predsednik gospod Lapprnik odpovedal zopetni izvolitvi.
Želimo, da bi društvo priredilo več shodov po okraju, na katere naj bi povabilo poslance. Tludi za razna volitve naj bi se bolj zajnimalo, posebno pa Še za občinske (volitve. Naša nedelavnost je kriva, če zmagajo kje nasprotniki, to riam kaže slučaj Loka. Društvo naj bi agitiralo tudi za časopise, na primer za ^Stražo.“ Na delo tedaj, ker resni 'so dnevi, a delo in trud naj Bog blagoslovi!
Rajhenburg.
Shod političnega društva „iSava“ v Rajhenbur-gu dne 6. t. m. se je vrlo obnesel. Zborovalci so izrekli popolno zaupanje naši stranki in niavzočima poslancema gospodu dr. 3 a n k o (v i č u in gospodu dr . Benkoviču.
Prvi je poročal o obstrukciji v deželnem zboru, 'drugi o 'delovanju državnega zbjora. Za govornikoma se je izrekla za lepa govora prisrčna zjahvala.
Sklenile so se soglasno sledeče resolucije:,
1.	Mnogoštevilni slovenski zborovalci Kmečke zveze v Rajhenburgu odobravajo postopanje poslancev . Slovenske kmečke zveze. Izrekajo jim svoje (zaupanje in jih prosijo, da vstrajajo V obstrukciji, dokler ohola nemška večina na bo uvidela tudi lArojih dolžnosti do slovenskega naroda n,a Štajerskem in dokler ne bo upoštevala njegovega stremljenja v gospodarskem, narodnem in kulturnem oziru.
2.	Volilci, zbrani v Rajhenburgu, nasprotujejo temu, da c. kr. kmetijska družba (v Gradcu ni hotela videti velikanske bede in revščine slovenskega ljudstva, povzročene vsled suše,, in da ni hotela o pravem času skrbeti, da bi se neu gel inim razmeram prišlo na pomoč.
3.	Db enem se pa tudi ugovarja proti postopanju o. Mr. kmetijske družbe, ki noče priznati slovenske barve za kranjsko deželo in s tem za vse slov. pokrajine, pač pa pozna veleizdajalsko vsene raško črno-rudečo-žojlto zastavo.
Dr. Šušteršič deželni glavar kranjski.
Na mesto odstopivšoga deželnega glavarja pl. Sukljeja je imenovan za; 'deželnega glavarja kranjskega državni in deželni poslanec, dr. Ivan Šušteršič. Tozadevno telefonano poročilo „(Slovencu" od dno 8, t. m. Še dostavlja:
„jTo imenovanje se je izvršilo, ker je dr, Ivan Šušteršič faktični vodja velike S. L. S. — Dr. Ivan Šušteršič svojega državnozborskega mandata! ne odloži in ostane tudi nadalje voditelj parlamentarne 'delegacije V. L. S.“
Nas je vest presenetila. Vemo, da bi kranjska dežela rada imela za svojega glavairja moža tolikih zmožnosti, kakor je dr. Šušteršič, Čestitamo kranjskim somišljenikom, da so dobili našega najodličnejšega in najsposobnejšega voditelja za svojega glavarja, toda želimo in smo uverjeni, dal bo 'to imenovanje samo mimoidoče. Dr. Šušteršič je nenadomestljiv kot voditelj vseslovenske parlamentarne 'delegacije v državnem zboru. Tu se vrše sedaj Velčvažni, odločilni dogodki, naša delegacija stoji v težkem boju in nujno rabi tako da.lekovidnega in spretnega moža in izurjenega parlamentarca, kot 3e dr. Šušteršič, za voditelja. Vse druge stranke stoje pripravljene s svojimi najzmožnejšimi možmi, 'da izidejo zmagonosno iz sedanjega zamotanega položaja, a mi naj bi ne imeli več celega dr. Šušteršiča, vseh njegovih izrednih moči v areni dunajske zbornice. Somišljeniki na Kranjskem nam morajo že pritrditi, Če pravimo, "da se nam zde bližnji časi za usodo 'Jugoslovanov tako odločilni, da smo pomirjeni samo tedaj, Če vidimo dr. Šušteršiča z vsemi njegovimi silami na čelu naše parlamentarne delegacije. Zafto izražamo Še enkrat upanje, da je sedanje imenovanje samo mimoidoče. Za dr, Šušteršiča je Kranjsko premalo, njega rabi cela Slovenija.
Politični pregled.
Nova namestnika.
Vodja dalmatinskega namestništva, bivši okrajni glavar mariborski, grof (Marij Attems, je imenovan cesarskim namestnikom v Dalmaciji.,
Vodja okrajnega glavarstva v Bregencu Rud. grof Meran je imenovan dvornim svetnikom in j« prevzel deželno vodstvo Bukovine.
Državni zbor.
»Avstrijski državni zbor z4pne sredi tega meseci» zopet svoje delo. Dne 15, t, m. bo zboroval podod-sek socialno-političnega odseka in sicer 'odsek za in-dustrijalne in obrtne zadeve.
Deželni zbori.
Uradna „!Wiener Zeitung“1 razglaša, Üa eio sklicani deželni zbori za Gališko, Solnogra&ko, Koroško in Goriško na dan 11. t. m., za Tjrst na 15., zai Tirolsko in 'štajersko na 18., za Predarlsko na 22. in za Dalmacijo na 24. t. m.
Do sedaj so že sklicani deželni zbori za:	Ni-
žje-Avstrijsko, za Kranjsko, za Moravsko in Za Sluzijo-
Niso pa sklicani deželni zbori za Češko, Istro in Bukovino.
Nov angleški Gibraltar.
Neka depeša poroča, da so zasedli Angleži polotok Sinai. Sinai so smatrali vedno za sueški .Gibraltar, zato so gfa Angleži sedaj tudi zasedli. Previdni Angleži zgrade na polotoku Sinai baje močne trdnjave.
Goriški deželni zbor.
Spričo zasedanja goriškega deželnega zbora, ki je (sklican na dne 11. t. m., so poslanci italijanske katoliške ljudske stranke svoje mandate v deželnem zboru korporativno odložili. Liberalni slovenski poslanci so pa sklenili, da se zasedanja ne udeleže, in utemeljujejo ta korak s tem. da je večina razveljar vila pravilno pridobljene mandate manjšine. Kakor videti, je zmeda na Goriškem velika.
Srbija.
Podpredsednik državnega sjeta in bivši ministrski predsednik Pera VelimiroviČ je dne 6. t. m, po noči umrl. Bil je <84 let star.
Portugalsko.
Na Portugalskem preganjajo cerkev. Glasom časnikarskega poročila iz Santarema 1 jei ajastražjio A tsinošnjo cerkev 20 vojakov, ki so uldenili 33 duhovnikov, ker so Daje nameravali vprizoriti neko zaroto proti strahovladi.
Amerika.
Po smrti predsednika Estrada vlada v ameri-kanski republiki Eguador prava anarhija. V glavnem mestu .Quito je prevzel vlado finančni minister, general Leonidas Plaza. General Montera v Guayaquil se je proti njemu uprl in prekinil železniško zvezo z glavnim mestom (Quito. V Guay apnil u pričakujejo amerikansko topničarko. V severnih provincah1 Manavi in Esmeraldas je prevzel vlado Flavio Alfaro, nečak prejšnjega predsednika'- Trgovina, v pristaniščih Mhnavi, Bjahio de Baragu osi in Esmeraldas sedaj popolnoma počiva. Položaj je potemtakem jaSko resen.
*
* *
Predsednik Taft je izdal proklamacijo, da se sprejema Novo Mehiko kot sedeminjšitfirideseta država v zvezo Zedinjenih držav severne Amerike.
Rusija.
V.	zadnjem času se je izvršilo v Petrogradu nehroj hišnih preiskav pri profesorjih,, odvetnikih, zdravinikih in -dijakih, ker so baje prišli na sled neki zaroti, ki je bila naperjena proti carju.
Kitajsko.
Dr. Sunjatsan je izdal manifest vsem prijateljskim državam, v katerem razlaga, da je bila odstranitev mandžurske dinastije v interesu dežele neizogibna. Manifest obširno utemeljuje ojbtožbo dinastije in pravi, da hoče republika spoštovati vse pogodi«, dolgove in mednarodne zaveznosti, ki so bile pad mfandžursko dinastijo sklenjene s tujci in z zunanjimi državami pred revolucijo, da pa ne bo priznala pozneje od dinastije sklenjenih. Manifest obljubuj* tujdem varstvo osebe in imetja.
Republikanska vlada namerava reformirati civilno in kazenskopravno postopanje, rudniško pravo, upravo in finance, odpraviti omejitev trgovine in zajamčiti versko svobodo. Mandžurom, ki se ne zadržujejo sovražno, se jamči za pravno enakost in za varnost.
Republikanska vlajda se je konstituirala po vzoru vlade v Zedinjenih državah severne Amerike,
Raznoterosti,
Razpisana služba. V Slov. Bistrici je pri c. kr. okrajnem sodišču razpisano (mesto pisarniškega pomočnika. Prošnje do Ì0. t. m.
Iz šole. V za(inji svoji seji je deželni Šolski svet podelil oblastveno dovoljenje nemški šoli v Vuzenici, 'ki jo je ustanovil nemški šullerajn. Torej že zopet ena nemška mučilnica več! — Nabla] j e je bil imenovan provizorični učitelj na Sladkigori, Herman Cerino, stalnim učiteljem istotam. — Definitivna učiteljica v Artičah Marija Jurko je imenovanji učiteljicam na trirazrednici v Šmartno na Pohorju. — Trirazrednica v Dolu s,e je razširila v štirirazred-nico.
Sv. oče in katoliško žensftjvo. Dne 8. t. m. je »Prejel papež odposlanstvo organizirianih italijanskih katoliških gospa- Pri izročitvi udanostne adrese so sv, oče rekli, da so vselej z zadovoljstvom zasledovali razširjenje organizacij za opravljanje del usmiljenja, temeljočih na verski podlag
Jezikovni hoj v Dalmaciji. Glatkom Časnikarskih poročil je nastal povodom novačenja) jezikojVni spor med zastopnikom vlade in zastopnikom občine dr. iTlrumbiČem; poslednji je zahteval, daf se mora zfcv pisnik o naiboru v smislu jezikovnih naredb, ki so postale s 1. prosincem 1912 pravomočne, haprpviti v hrvjaškem jeziku. Vladni zastopnik je pa zavzel star iiŠČe, da so iz teh jezikovnih naredi) izvzete vojaške oblasti, ker ni iste sopodpisal brambovski minister. Dr. Tirumbič je nato podal izjajvo, da občina — mesto Siplit — ne pošlje nobenega zastopnika v naborno komisijo. O dogodku so obvestili namestništvo, da isto poatreduje v sporni zadevi.
Deželni zbor. Na dnevnem redu prve seje dne 16. i. m. je volitev zapisnikarjev in verifikacijskega odseka.
Dr. Kukovec je dobil po poročilu .„Slovenskega Naroda“ na shodih v Vranskem in St. Juriju ob inž. žel. zaupnico. Nas ne briga veliko, komu izrekajo liberalci zaunnice. iCe se jim zdi vredno, da jih vodi mož takih zmožnosti in takega delovanja, ktot je dr. Kukovec, prosto jim. Mi smo hoteli govoriti o nečem drugem. V istem poročilu, ko lse govori o zaupnicah dr. Kukovcu, pravi [„Slovenski Naröd“ tudi, „da so se najši poslanci pokazali, da so za stvarno delo v. štajerskem deželnem zboru nezmožni.“ Zagovarjati zmožnosti naših poslancev napram liberalcem no smatramo za potrebno. Vsi naši volilci vedo, kako stvar stoji, kako se naši poslanci res možato bo re za pravice slovenskega ljudstvav Pribijemo samo;
O zmožnostih dr. Kukovca pri političnem delu ne vemo mi ničesar. 'Mogoče pa Vedo kaj povedati o njegovih zmožnostih gotovi kozolci.
Dr. .Tavčar potrjen. Izvolitev dr. Tavčarja županom ljubljanskim je cesar potrdil Novi župan bo še ta teden zaprisežen.
Ženska 40 let v 'državni službi._ V trgovski in obrtni komori na Dunaju se je dne 7. t. m. obhajala slavnost 401etnice, odkar je. bil dovoljen vstop ženskam v državno službo. Osredotočena je bila slavnost na poštno uradnico gospodično Bart, ki temina še službuje od vseh tistih, M so bile pred '40 leti imenovane provizoričnim telegrajlistiinjam. Minister trgovine pl. Rössler je Imel pozdravni nagovor; po-Vdarjai je, da opravlja Ženska državno službo ravno tako zvesto, kakbr je ona zvesta Članica obitelji. Iz province je došlo mnogo brzojavnih pozdravov k tej slavnosti.,	.p.,..,	. ,,k./
Štajerske.
Maribor. Društvo nemških učiteljev in učiteljic za mariborsko okolico je sklenilo izstopiti iz vseh društev, torej tudi iz Südmarke in nemškega Sehul-Vereina. Tfo jje izvršitev znanega graškega sklepa učiteljev.
Hoče. V; nedeljo dne 14. t. m. po večernicah bo prf gospodu Jožefu Rojku shod, na kaljerCm se bo razpravljalo o Orlu. Pride iz Maribora gospod dr. Verstovšek, fantje, pridite v ošinem Številu, pokažite, da se ne bojite nikogar! Na zdar!
Ruše. Kam plove Čas? Nekdaj slavne Ruše so pod krutim liberalizmom postala tudi socialfcomokra-tiéne! Nečuveno je to dejstvo, a se jo je na praznik dno 6. t. m. popolnoma (po ru'đeČkarskem načinu pribilo. Mednarodni socialni dtemoktrati so ta dan stopili na plan. Ob ustanovnem shodu podružnice J.
5.	Z. jo bil pa tudi nastop liberalcev sramotilen za Ruše. Zlasti moramo Še obsojati, da so Smolničani poslali na shod svojega nepoklicanega župana gospoda V. Glaser ja, katerega, so potem sociji izvolili za svojega predsednika in zagovornika tovarnarjev. Gofij.iod V. Glaser! Uljuldno Te vprašamo: So te volili občani ali socialdemokrati ? ! Drznost liberalušt-vn presega že vse meje!
Ptuj. Kmetijska podružnica za ptujsko okolico ima v nedeljo (?ne 21. t. m., predpoldne ob 9. uri, v prostorih gospoda Zupančiča v Ptuju svoj prvi letošnji občni zbor po sledečem vsporedu: 1. Poročilo predsednikovo, tajnikovo in blagajnikovo o delovanju podružnice v minulem letu. 2. Volitev dveh, pregledovalcev radi pregleda računov. 3. Pobiranje ud-nino In sprejem novih udov. 4. Odobrenje računov.
6.	Volitev odposlancev k občnem zboru c. kr. kmetijsko družbe v Gradcu. 6. Določitev predlogov za občni zbor v Gradcu. 7. Razni predlogi In jpasveti. — Vse ude kakor tudi neude, ki se za stvar zajnimajo, vabimo k mnogoštevilni udeležbi. Da se izognemo sitnostim, opozarjamo, dia je glasom pravil vsak tudi za bet loče leto ud in dolžan poravnati udnino, kdor so ni tri mesece pred novim letom odpovedal biti Ud. — Odbor.
Ptuj. Tržno poročilo. Živinjsld sejm dne 2. t. m. in svinjski sejm dne 3. t. m. : Prignalo se je 160 konj, '690 goved in 770 svinj, vse dobre pasmi, po največ iz ptujske okolice. Cene z. ozirom na dobro blago nizke, rapi česar se. je tudi vse poprodalo. — Sejm za meso in slanino (Šjpeharji), dne 5. t. m. ; Prišlo je na sej,m mnogo Špeharjev in precej veliko tujih kupcev. Cene: primja slanina (Špeh brez kože)
K 1.60 do 'K 1.64, mast K 1.64 ko K 1.76, pleča: K 1.30 do K 1.40, hrbtenica K 2.— do K 2.20, meso za klobasie Ki 1.60 do K 1.70. - Prihodnji sejm za svin-
je hp dne 10. t. m., prihodnji stvinjski sejm dne 16. t. m. Sejm za (meso in Slanino je vsak petek. Bržkone se bo na ta sejm pripeljalo precej blaga, za to bo ugodna kupna prilika.
Sv, Jakob v Slov. goricah. V nedeljo dne 21. t. m. po večernicah ima našje slovensko izobraževalno društvo svojo redno zborovanje. Govorit pride Pr. Žebot iz Maribora.
Celje. Za prvo zaseolanje porotnega sodišča je bil imenovan predsednikom dvorni Cvetnik dr, Maks Bouvier, namestnikoma pai Franc Gairzarolli in dr, Roschanz.
Celje. Dne 6. t. m. je bila Uprizorjena pri („belem volu“ igra „Divji lovec“, ki se je rešila z zelo dobrim vspehom. Pohvalo zasluži v prvi vrsti zmožnost in trud režiserja, v drugi vrsti pa precizen nastop posameznih igralcev, ki so napravili na gledalce globok vtis. Pripomnit bi le bilo, da je bila obleka kmetov in lovcev pomanjkljiva in šminka slabta. Občinstvu, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička, j« živahno aplavdiralo mladim igralcem In zapustilo gledališče z upom, da bo predsedstvo izobraževalnega društva njih želji v kratkem času zopet ugodilo* Dobro M bilo, če bi se „Divji lovec“ zopet obnovil.
Grad Novo Celje pri Žalcu. h,[Slovenski Nar.“ od dne 8. t. m. poroča, dai je grad Novo Celje pri Žalcu kupil klon vent usmiljenih bratov v Gradcu ter bo tam osnoval veliko bolnišnico, Kakjor izvemo iz popolnoma zanesljivega vira, ta vest ne odgovarja resnici. Konvent usmiljenih bratov ni kupil gradu Novo Celje.
Petrovče, Vabimo k XI. občnemu zboru društva „Gospodar“, ki se vrši v nedeljo dne 14. t. m. ob YA. uri popoldne v prostorih gospodai Karola Teržana v Petrovčah. Vspored: 1. Pozdrav. 2. Govor o gospodarstvu. 3. Društveno poročilo. 4. Volitev novega odbora. 5. Pobiranje letnine in sprejem novih u-dov. 6. Nasveti in slučajnosti. Po zborovanju šaljiva tombola. Pred in po zborovanju igra domači tamburaški zbor. Pridite !	- Odbor.
Marija Nazaret. Veselica ‘z igro „(Repoštev“ in narodnim detjem našega izobraževalnega društva je jaka dobro vspela. Ljudstva je prihitelo iz domače in sosednih župnij toliko, da je bila) 'društvena dvorana nabito polna. Pevci in pievke so želi občno pohvalo. Ravno tako so igralci svoje vloge dfobro izvajali. Nekateri do s svojim nastopom nas naravnost iznenadili. Le tako naprej ! Oklenite se in držite se izobraževalnega društva v svojo lastno srečo!
Trbovlje, Kmečko bralno društvo priredi prihodnjo nedeljo, dne 14. t. m. v dvorani Društvenega doma svoj redni letni občpi zbor z navadnim vsporé-dom. Začetek ob 3. uri popoldne. Govori tudi tukaj splošna priljubljeni velečastiti gospod Župnik od Sv. Lenarta, France Casi. 'Somišljeniki, pridite v obilnem Številu!
Sv. Križ na Murskem polju. Na starega leta dan so tudi naši liberalci priredili veselico, A videlo se je, Sa res nikdo ne mara za njihove prireditve. Glavni vodja in agitator za to veselico je bil neki študent, ki pa je dbesil učenje na klin. Bolje bf storil, da bi študiral, kakor da hoče našo pošteno mladino zapeljevati k liberalizmu; Do seda>j je bil v naši župniji mir, skoraj vsi smo pristaši krščanske stranke, a sedaj bi se rad vsejai prepir in soVraŠt-vo ter liberalizem. Pa naše ljudstvo je prepošteno, da bi se vsedlo takim ljudem na limanice. Veselica so je borno obnesla.
Konjice. Pred kratkim so vlomili tatovi v kon-*-jiško kaplanijo. Odnesli so ISO K v gotovini, in tu|Bi eno zlato uro Spočetka je letel sum na domačega cerkjovnika, a hišna preiskava je bila brez vspeha. Tako poročajo graški listi.
Žihlava pri Sv. Juriju Ob Ščavnici. Žalostna usoda je dotekla rodbino IJanČiČ, po dorriače Kralovo, meseca decembra. Dne 8. decembra; 1911 so pokopali starega očeta Jakoba v 87. letu njihove starasti. Na sV, božični dan pa vnukinjo Lojziko, ki je še-le komaj (dopolnila deveto leto. Na, novega leta pa smo izročili materi zemlji njenega edinega) bratca Ivana v starosti Štirih let. Bodi jim zemljica lahka. Žalujočemu očetu in materi naše sožalje!
Novacerkev. Trgovka M. Olkrožnik jo imela v noči pred kraljevim zopet neznane obiskovalce. iTcjda pozdravila jih je s samokresnimi streli iz prodajalne. Sreča cvete pač le samo enkrat. Pred prilično mesec dni so ji' odnesli 50 K in nekaj blaga. Slične obiskovalce je gotovo stiskal sitni mraz in glad, kajti odnesli so ravno ta večer več moških oblačil, — Špeh so si bili Še-le pripravili — posestniku Blažu 'Jelenu. Kar strah nas je, če bo šlo tako naprej!
Gornjigrad. 'Občinske volitve se bližajo, 'do 13.
I	m. jo imenik razpoložen. V J. razredu ima doslej gospodujoča liberalna stranka najboljše šanse. Izmer) 12 volilcev menda vse razun kapitelja in kmečko hranilnice. III, razred bi se dal lahko pridobiti, 184 volilcev. Zla II. razred pa utegne biti najhujša borba, ker je le nekaj Čez 20 volilcev. V slogi je moč.
Sv. Ema. V nedeljo (dne 14. t. m., po božji službi, se vrši v čitalnici bralne^ društva snod Slovenske kmečke zveze. Govori Fr. Žebot. Pridite polnoštevilno na shofd!
Loka pri Zidanem Mostu. Strmite in čudite se:) nekaj novega]! Silo ob glavnem trgu ne zb a/da samo usnja, temveč tudi črne suknje. Z Brega sta nek' kupec z nekim železniškim uslužbencem 'zadnji čas mešetarila pri raznih ljudeh ziai mehki stolček, na ka-
terega bi rada posadila črno-rudečo-zlato pisano — frajiico. V; rokah pa bi držala rudečo zastavo. Kaj ne, krasno! Heil!
Za smeh,
V glavah naših liberalnih voditeljev mora vladati silna praznota. „Megla, megla iz jezera . . .“ se jo dvignila in jih povsem obsenčilal. Zato so kratkovidni in žive še samo ob spominih ter ob tem, kar slišijo öd nas. Zadnji praznik in zadnjo nedeljo so Šli dr, Kukovec in urednikai Špindler in Lesničar —-dr, Kukovec, žalostna ti majka, število tvojih zvestih se je že grozno skrčilo — ven med svoje redjkto-po-sejane liberalne raritete in so govorili. Kvintesenea njihove revne politične modrosti je neka resolucija, ki so jo baje sprejeli na žalostnih liberalnih shodih in je sedaj zagledala zimsko luč tega fca libjeralee meglenega sveta v ;„Slov. Narodu.“ Vsa omejenost, vsa/ liberalna puhlost diha iz te resolucije. Nič krepkega, nič odločnega ni na njej. Dolgočasno in brezizrazito je skrpucanih skupaj par stavkov, ki z glagolom pričenjajo in vsa stvar tudi z glagolom ‘končali Sicer je ta zadnji glagol za liberalni pogum in korajžo wad vse značilen. Glasi ste: („čakamo.“ Liberalci namreč Sddaj že samo Čakajo. Čakajo, da bodo dobili od — Nemcev plačilo, ker so se jim vdinjfali, čakajo, da bo zagledala v („(Štajercu“ beli dan zahvala vesoljnega nemškutarstva za zvesto pomoč, čdkjajo, da bo slovensko ljudstvo z njimi zopet enkrat pošteno ob-računilo, in čakajo na svojo smrt. Toliko o zunanji obliki te liberalne resolucije.
Vsebina je še bolj medla. V pričetku je oživljen že osiveli spomin, da „/so liberalci za načelen in stvaren boj proti krivicami, ki nam jih prizadevajo Nemci v narodnostnem in gospodarskem oziru na Štajerskem.“ Toda to je že samo spomin. V sredi povedo, da so sedaj v službi memško-naicionalne večine* Konec so pa vzeli od nas, ker „.zahtevajo, da (Štajerski deželni zbor čim preje reši najnujnejše gospodarske zadeve, na katerih rešitev že težjo čakamo.“ To mi verino zahtevamo. Razlika je samo ta, da liberalci čakajo, da se bo Nemcem poljubilo izpolniti naše zadeve, naše ljudstjvo in maši poslanci se pa bore za naše zahteve. Pa pustimo liberalce, naj dalje čakajo in bodimo jim še nekoliko hvaležni. V teh resnih časih skrbe vsaj nekoliko za kratek Čas.
Koroško«
Celovec. Vabimo toa drugo veliko predpustno veselico v nedeljo dne 14. t. m. v veliki dvorani hotela Trabeginger, ki jo priredi slovensko krščanskosocialno delavsko društvo v Celovcu. Svira (mestna godba. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 1 K, v predprodaji 80 v.
Vojska«
Dosedanje izgube L a hi o v v fflripo- ,
1 i s u.
Po nekem uradnem poročilu so izgubili Lahi v Tripolisu do sedaj 5000 mož, ki so bili večinoma lahko ranjeni. Ubitih in nevarno ranjeni!* je bilo 1800 mož.
Turki in Bolgari.
Tiurška vlada je pooblastila svojega poslanika v Sofiji, da odkloni pritožbe bjolgarske vlade proti turškim oblastem glede Macedonije. (Turška vlada bo opozorila velevlasti na delovanje macedonsko-bolgars-skil* revolucionarnih odborov, ki sedaj rušijo mir v Macedoniji.
Oboroženje Albancev,
•Vojno ministrstvo je odposlalo v Albanijo lani zaplenjene puške, ki ostanejo shranjene v skladiščih. Lastniki pušk dobe izkaznice, na podlagi katerih se jim izroče puške v slučaju kake vojske z inozemstvom.
Miru še ne bo.
Iz Carigrada se oficijelno poroča, da so v inozemstvu razširjene vesti o mirovnih! pogajanjih jte-utemeljene. Turčija ni pričela nobenih pogajanj io. v tef tudi ni prosila nobene velevlasti.
V očigled junaškemn odporu otomanskih bojev-gikov je oficijelno mnenje Turčije, da na podlagi italijanskih zahtev ne more biti govor o kakšnem'mirovnem pogajanju.
Italijanske banke.
Na ugovojr nemškega poslanika je turški ministrski svet dovolil, da se zopet otvorijo, italijanska banke na Turškem.
Italijanske in turške represalije.
Italijanska vlada je dala ziajpreti /„Neodvisno telegrafično agenturo“, ki ima lilij alke sv vseh glav--nih mestih evropskih, tako tudi na Dunaju. Vzrok temu je ta, !da so bila poročila te agenture z bojišča Italiji neugodna. Tri časnikarje, nameščene pri tej agenturi, rodom Švicarje, je italijanska vlada izgnala, ker so razširjevali v Svico, Nemčijo, Avstrijo in Ogrsko poročila, M so v škodo italijanski dr žari in v katerih so precej ostro obsojali bojevanje v ITripo-litaniji.
Berolinska „Deutsche Tageszeitung“ poroča iz Rima: Ker je kardinal Vanutelli pred nedavnim zelo adtro govoril proti Turčiji, mu je sultan odvzel visoki turški red, ki ga je kardinal Vanutelli dobil pri nekem svojem diplomatiönem poslanstvu v Carigradu.
Predobro se Se spominjam,

Če za 25 let nazaj pomislim, česar je bilo’ tedaj pretrpeti, če se je kedo nahladil. 'Moral se je potiti, zavživati čaj in 'druge sladkarije, ki človeku pokvarijo želodec! In ^dandanašnji? Cisto enostavno! Kupi si škatljico Fay-ovih pristnih sodenskih miner ralnih, pastil, jih povžij, in zgubil boš na-hlad, brez (ta bi bil to še prav opazil. So-danske pastile dosežejo vsikdär vspeh. Škatljica stane samo 1.25 K. Svari se pred ponarejanjem.
za ženske in sukno za možfee obletna zadnje mode razpošilja najceneje :
Jugoslovanska lazpešiljalna R. Stermecki v Celju št. 301.
Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
UaVIMUMII velik, lep, firma Maier- f MQi IVIC?itiJf Fulda, amer. sistem: tenlus- Z Orgel, 2 mannaia, vsak po 5 oktav, pedal 2 oktava in |j 3 glasi, primeren za kakšno kapelo ati salon, s 5 regi- £ stri, karakteristične spremene od najfiaejšega pp do veli- S častnega fff, še skoraj nov, popolnoma ohranjen, brez j vsakega pogreška, se proda. Vprašanja se naj naslovijo f na upravništvo tega lista.	192 *
xxxy.x/xyxy.xyxxr.xxy.xax
Slovenci pozor!
Pečene prstane
vsake velikosti in po najnižji ceni; ne votle ampak polne (masivne.) Za blago jamčim in graviram zastonj. Posebno priporočam nove slovenske plošče za gramofon, v katerih i-mam sedaj posebno veliko izbiro.
Delavnica za popravila.
Urar, očalar in
zlatar
Katoličani! Slovenci!
H kateremu krojaču se naj obrnemo ?
K
Jos. Macuh
v Mariboru, Stolna at ,
nasproti Ljudski posojilnici.
Priporoča se preč. duhovščini in sl. občinstvu za obilen obisk, Zagotavljam točno in pošteno postrežbo. Cene primerne. Zaloga črnega- in modnega blaga iz solidnih tovarn.
it
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
|Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseas-štedilniki in manj vredni izdelki naj «e vračajo. Ceniki zastonj.	194
Halo! Kaj je novega?
Upeljal sem novo svetovji r glavno vrsto obuta! „Salamander“ v moji trgovini kot edino prodajalno ie vrste obuval na celem Štajerskem in sicer po etiotnih '.eens h K 16 50 luksns-Ccna K 20 50, oddajam vsa v moji trgovini v z vlogi' se - nahajajoča obuvala po zelo znžanih cenah. Naj nihče ne zamudi porabiti to redko-ked&j se nodulo pri iko, da si nakupi fino in po ceni obuvalo. Nadalje velika «bet elegantnih in modnih obuval zà plesne vesel ce ia bale.
Z odličnim spoštovanjem	204
Stefan Strašek, Celie, Sdmidguse.
fi I # jSfeg% ä sPrejme takoj strugar Matija Räuber, poštna ulica št. 9 v Mariboru. 16
Učenca
poštenih starišev ki ima veselje ito trgovine sprejme takoj Rudolf Dergan, trgovina mešanega blaga Ribnica na Pohorju.	11
Gralska Naribor pri Loizu Nudi
«s|«n« S0 j0ceHj hitro in čudno snažjo pre-
ulica 18
f oceni nitro minano snažjo preproge za okna, kakor tudi moško in žecsko perilo, domače perilo itd. itd.
Za Svečnico!
Vsem velečastitim gospodom in cerkvenim predstojništvom zopet toplo priporočam mojo
bogato zalogo pristnih voičerciBi in milly SVel, voščenih zavitkov, raznih plamenic najboljše vrste in po najnižji ceni. Omenjam, da že celih 16 let delam v tej hiši kot svečar.	10
Za obila naročila se priporoča
J. Dufek nasi. Fran Dueti ek,
svečar in medičar v
Mariboru, Iflktringfi. if gasse.
Trgovina špeceri.jskega blaga- ’
fllilan Hočevar Olje
Zaloga pražene kave „An Mikado“.
Sii	Priporoča za tekoči čas pod zagotovilom točne
ib sblidae postrežbe :	: x
gl ruskega in kitajskega čaja, pristnega Jamajka run a, “ slivovke, brinjevca, konjaka in raznovrstnih likerje;?. ■ Sveže rozine, grozdiče, civebe, mandelpe, lešnike,
2	orehe, bosanske češplje, strdi itd.
gg	Živinorejcem nudim za pitanj» svinj dobro
Ul znanega „ Luce ul n s*, mastica in Majno apno.'-Ob
3	Časa setve opozarjam p. t. kmetovalce, da se dobi
R v moji zalegi zanesljiva, ksljiva semena Zš; polja «m in vrtove,	:-V
R	Tudi priporoča raznovrstne voščene, sveče in-
3 druge kadilo in olje.
njo Bureš MišSš?
Tegethofova cesta St. 39.
Stavbeni in umetni ključavničar, oblast.
-. 9-
koncesioniram vodovodni inštalater
■	'	. ;	- , ' r
Ivan Rebek, C*
Poljska ulica št. 14. -
Schlüter
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in ??>
seboikom za cenjena naročila, namreč -,ža navadna
kakor, tudi umetno izdelane železne ograje, kakor t« dl vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, groben7 > Itd., Sledilna ognjišča y%eh sistemov za zasebnike».
redilen, lahko prebavljiv, okusen, ostane dolgo svež, lep kruh in cen. Izdeluje	u
pekarna Berner
Koroška cesta, filialka v Tegett hoffovi ulici.
gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovode?
Jz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izd Injem vsake vrste tehtnice, tudi premostim (Brücke;
wagen j, prevzamem iste .kakor tudi' uleže v pop vilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem soleh •
t. mojo široko spadajoča dela in izvršujem. Ista .te; in solidno, vse po zmernih cenali.
Centrala : Ljubljana.	Podružnice: Špljet, Celovec, Trst
Sarajevo in CSorica :
Delniški kapital: g milijon kron.	jg jml
Rezervni zaklad iez X 800.000 obrestuje ^Rgj gl || J|j
vloge «a vložne /m j knjižice po	ffl
dne vlog© do du© dviga.	...
Reiif. davek plačuje banka iz svojega. listih
Podružnica Ljubljanske Kreditne
Bank® v Celju.
Tisk tiskarno sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik; Lav. Kemperle,
Založnik in izdajatelj; Konzorcij „Straža1