SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: • Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. * V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 28 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (in s erate) vsprejema upravništvo in ekspedicija^jv ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSkih ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. 63. V Ljubljani, v soboto 17. marca 1894. Letnili XXII. Nekoliko o volilni reformi. i. Vprašanje volilne reforme je v tek prišlo, ko je vlada naznanila svojo predlogo raznim klubom. Klubi še niso končno zavzeli svojega stališča. Levičarji in Poljaki so precej zadovoljni z vladnim predlogom, dočim so v Hohenvvartovem klubu jako različna mnenja. Grof Hohenvvart je razvil neki svoj volilni načrt, za katerega pa ne verjamemo, da bi mogel biti ves klub. Pač bi se pa tudi v drugih klubih našli nekateri poslanci, ki bi zanj glasovali. Poleg teh dveh načrtov je še predložil Eben-hoch posebnega. Ce tudi ni Ebenhochov predlog noben ideal, vendar moramo reči, da se je nam izmej vseh predlaganih zdel najboljši, ker se pred vsem na to ozira, da morata kmetijstvo in obrtnija prevagovati v postavodajstvu. Vsekako je prav, da imajo pri državni upravi glavno besedo produktivni stanovi. Sicer pa ima ta načrt tudi svoje napake. Osnovati se hoče skupina veletrgoveev in skupina veleobrtnikov. Mi mislimo, da imamo že več kakor dovolj, ako ima veleposestvo svoje predpravice, da bi pa bilo popolnoma neumestno, da se tako orga-nizujejo še veletrgovci in veleobrtniki. S tem bi jih le organizovali proti malim obrtnikom. Jako se moti tisti, ki misli, da bi veleobrtnija ali pa veletrgovina hodila z drugimi obrtniki ali trgovci. Baš nasprotno bi bilo. Svoje predpravice bi porabili le v to, da uničijo male trgovce in obrtnike. Ze mej veleposestniki in kmetijskimi poslanci marsikje ni pravega sporazumljenja, o čemer so dogodki v deželnem zboru kranjskem že nas poučili, ali še manj bi ga bilo mej velikimi in malimi trgovci, mej velikimi in malimi obrtniki, ko se tukaj sploh vse huje kaže konkurenca. Pa še nekaj druzega je. Zadnji čas se tudi opazuje, da se veleposestniki vedno bolj približujejo v uarodno-gospo-darskem oziru drugim kapitalistom. To je tudi čisto naravno. Kolikor bolj zgubljajo stare zgodovinske pravice veljavo, toliko bolj se faktično manjša razlika mej velikaši, ki imajo svoj kapital v zemlji, in mej drugimi kapitalisti. S tem, da je prenehala prejšnja narodno-gospodarska organizacija, postali so veleposestniki navadni kapitalisti. Stari plemeni-taši še nekoliko po strani gledajo novodobne kapitaliste, ali mlajši rod se pa že ž njimi jako dobro razume. Prav dobro spoznajo, da jih vežejo nekaki skupni interesi. To prepričanje pa utrjuje to, da se večina večjih grajščakov dandanes že peča z obrt-nijo, imajo rudnike in tovarne, torej hodijo prav isto pot, liki drugi kapitalisti. V političnem življenju se to jedino zaradi tega ni tako pokazalo, ker ni bilo posebne skupine veleobrtnikov in veletrgovcev. Trdno smo prepričani, da se osnuje velika kapitalistična stranka v državnem zboru, ako bi se volilna reforma preosnovala po Ebenhochovem načrtu. Nikakor pa ni misliti, da bi v tej stranki prevladoval kak katoliški konservativni duh. Ze sedaj vidimo, da nekateri veleposestniki kaj dobro izhajajo z nemškimi liberalci. Jedva je grof Taaffe prišel z volilno reformo, katera bi bila povzdignila nekoliko vpliv nižjih slojev prebivalstva, ker bi bila poklicala nove čete iz narodov na volilna bojišča, že so se baš izmej konservativnih veleposestnikov zaslišali glasi, da njih marsikaj veže z nemškimi liberalci. Ti glasi so tako karakteristični, da jih katoliški politiki nikakor ne smejo pustiti iz vida, ker nam jasno kažejo pot, katero nastopijo naši veleposestniki. Nova kapitalistična stranka bi vsekako bila največja ovira kakim socijalnim reformam. Baš za gorenjih deset tisoč pač najbolj ugaja sedanji soci-jalni red. Vsaka premena bi bila njim v škodo. Novo organizacijo velikega kapitala bi bili torej kmalu čutili vsi avstrijski srednji in nižji stanovi. Liberalizem bi pa imel še mogočno oporo v tisti skupini, v katefi bi volili razni inteligentni stanovi. Inteligenca je v naši državi največ liberalna in bode pri sedanji organizaciji srednjih šol še precej časa. Sicer pa tudi mislimo, da ne kaže tako ločiti razumništva od drugih ljudskih slojev, kakor bi bili ti gospodje zares nekaj posebnega. Že sedaj se mnogi inteligentni gospodje sramujejo navadnega trgovca ali obrtnika, potem se ga bodo še bolj, nasprotje mej stanovi bode še večje. Kako so se gospodje odvetniki branili, zavarovati svoje osebje pri bolniških blagajnicah, jedino zaradi tega, ker so se sramovali biti navadni obrtniki. Sicer bi se pa mogel tudi obrtni red premeniti, ko bi hoteli osnovati tako posebno volilno skupino, ker sedaj mnogi gospodje, ki bi po Ebenhochovem predlogu volili v tej skupini, veljajo za obrtnike. Tudi ni tako lahko določiti, kje se obrtnik nehava in razumnik začenja. Le pomislimo na naše civilne inženerje. Interesi v novi volilni skupini bi tudi ne bili tako jednaki, kakor morda kdo misli. Slovenci pa tudi ne moremo pri preustrojitvi volilne reforme prezirati naših narodnih koristij. Da se vredi volilna reforma po Ebenhochovem načrtu, se ne ve, kako bi bilo z nami. Obrtni in trgovski stan, katerima bi se dal tudi večji vpliv, nista povsem narodna. Na Kranjskem so razmere morda nekoliko ugodnejše, ali drugače je po drugih slovenskih pokrajinah. V skupinah kapitalistov bi pa še na Kranjskem utegnili pozebsti, ko bi se kapitalizem malo bolje organizoval. V skupini inteligence bi bilo za nas Slovence stališče precej kočljivo. Na uradnike in učitelje se ni preveč zanašati, kadar potegne nasprotna sapa od zgoraj. V nekaterih krajih sta že sedaj ta dva stanova v nasprotnem taboru. Iz vsega je razvidno, da ima Ebenhochov predlog mnogo hib, če tudi ni tak, da bi se o njem ne LISTEK Nagrobno cvetje. Natresel na svoj grob f Josip Jaklič. 1. Na grobišču. Hladno jutro v prvi polovici aprila. Lahna prozorna megla, preprežena z rudečkastimi žarki vzhajajočega solnca, vlači se mej posameznimi križi. Začudene povzdigajo vijolice druga za drugo svoje glavice iz rosne trave in se ozirajo tjekaj ua vzhod, kjer se je ravno solnce prikazalo na obzorju. Stal sem poleg uovoizkopane jame, poleg krste z venci obložene. Srce se mi je krčilo neznosne bolesti, vendar nisem jokal Z rokavom obrisal sem si solze, ki so mi silile v oči. Grobarja, ki sta poleg stala in zasipala gomilo, da so kepe zemlje votlo doneč padale na krsto, spogledala sta se porogljivo in se na glas zasmejala. Videla sta pač že toliko solza, čula toliko vzdihov in stokov, da jima je zamrlo vsako blažje čuvstvo. Bazsrdila me je tolika brezčutnost. Nevoljen in žalosten zapustil sem pokopališče. Ko pa sem se vračal v mesto, odpuščal sem grobarjema, ker vrnil sem se žal mej grobarje, ki brezsrčno pokopavajo živa čuteča srca. Oj to boli, to peče moje čuteče srce. 2. Heraklej na razpotju. Spolnila se mi je vroča želja, sprehajal sem se na bregovih reke Lethe. Nagnil sem glavo k počasno tekočim valovom in že so se dotikale ustnice čarobne podzemeljske vode. „Pozabil bodeš vse gorj^, pozabil vse nadloge, katere so ti grenile življenje", govoril sem samemu sebi. „A pozabil bodeš tudi vse radosti, vse veselje, vso srečo in naslade, ki si jo kedaj užival", šepetal mi je na uho nekak skrivnosten glas. Odmaknil sem nehote glavo . . . Zjasnil se mi je namen življenja: Delati s trpljenjem v borbah življenja, dokler preneha vse gorjč, ter se prične radost brez nadlog in sreča brez konca — v Bogu! 3. Utešenje. Kdo še ni videl včasih vtožnega genija plavajočega visoko med nebom in zemljo. Počasno se mu premikajo krila, motno sijejo velike sinje oči, na katerih se lesketa v mavričinih bojah drobna solzica. Nikdar te ne obišče, kadar se raduješ; če pa ti tare bolest srce, tedaj zapusti svoje sinje višave in ti pritiska gorke poljube na mrzlo, bledo čelo. Skozi celo življenje spremlja nas utčha. In po smrti? No, smrt vže itak ni nič druzega nego ljubeznivi genij utešenja, ki nas preseli iz dola hrepenenja v dom vživanja. 4. Thanatos. Sanjalo se mi je, da umiram. Poleg postelje brlela je oljnata svetilka in pošiljala svoje blede, motne žarke po sobi. Bilo je vse tiho . . . Videl ali prav za prav slišal sem, kako počasi se je premikalo zarujavelo nihalo lesene ure, viseče na steni ter vzbujalo svoj jednakomerni tik-tak . . . Spomnil sem se živih boj, s katerimi je naslikana velikanska vrtnica, spomnil sem se nerodnih kazalcev in pajčevin, katere jo obdajajo, spomnil sem se celega svojega življenja. Ura je zdrknila, luč je pričela ugaševati. Zazdelo se mi je mahoma, da čujem plapotanje pe-rotij genija, ki se spušča naravnost proti meni . . . Kam me odvede? 5. Obljubljena dežela. Neznosne boli, kratko uživanje tlači človeštvo do tal in z vsemi svojimi močmi se ne more po- L ^ 0/\. Yv< dalo razgovarjati. Potreben bi bil neke premembe, pred vsem bi pa bilo gledati, da se pri odmerjeuju mandatov ne naredi kake take napake, da bi potem državni zbor ne bil izraz pravega muenja prebivalstva, temveč le nekaterih stanov in pa pravo zavetišče nemškega židovskega lažiliberalizma. Veliko prednost pa ima Ebenhochov predlog v tem, da daje volilno pravico tudi kmetskim delavcem, torej pravice vsem, ki nosijo tudi državna bre-meue. Vidi se, da mož zavzema neko vzvizenejše stališče, nego sestavitelji drugih volilnih načrtov, in da nima tolikih predsodkov proti delavcem, nego mnogi drugi politiki. Menda so tudi razni dogodki poslednjega časa nekoliko vplivali nanj, ker ob začetku koalicijske vlade je bil še malo drugačnih nazorov. Ker ima ta načrt mnoge prednosti, mislimo, da bi ne bilo prav, da se kar zavrže, temveč naj bi se ua njegove dobre strani ozirali pri premembi državnozborskega volilnega reda. Posebno veliko upanja pa ni, da bi se volilna reforma izvršila po načelih tega načrta, ker večina zbornice mu iz raznih vzrokov ni posebno naklonjena. Jemljeta se bolj v poštev le vladni in Ho-henwartov načrt, o katerih kaj več sprepovorimo drugi pot. Poglejmo nazaj, da pridemo naprej ? i. „Post tot discrimina rerum", objavil je gospod S—c v »Narodu" odgovor na »Slovenčeve" članke pod gornjim naslovom. Vredništvo »Narodovo" je dostavilo opombo, iz katere se jasno uvidi, da ne priobčuje rado istega članka, ker bi utegnil v še večjo zadrego spraviti liberalno stranko. Pred vsem moramo, žalibog, zopet povdarjati, da g. S—c je sicer odgovoril, a nič ovrgel; niti polotil se ni te naloge. Pač pa je po svoji stari navadi nakopičil z nova — hvala Bogu, vsaj nekoliko bolj vrejeno, nego zadnjič — celo vrsto novih očitanj in brc. Ne odgovarjali bi mu, toda ker so njegovi naskoki v marsičem res drzoviti, moramo se odzvati vsaj na glavne stvari, sicer bi se nam reklo: „Qui tacet, consentire videtur." Gospod S—c pravi, da že »dolgo ni pisal tako krotko, kakor ista dva članka. Ali tako hudo še ni zadel v sršenovo gnezdo »Slovenčevih" sotrudnikov, kakor zdaj." Ta dva članka sta bila torej pohlevna, če prav je bila namršena v njih cela kopa že stokrat pogretih in ovrženih liberalnih fraz. Kakošni so po tem takem še le prejšnji njegovi članki bili! G. S—c! Kaj ste že pisali v ta ali oni nemški ali slovenski časnik, nam ni mnogo znano, uverjeni pa smo, da je bilo vse skovano po znani vaši šabloni. Ako ste res izkušen politik, ne smete se nikakor čuditi in prestrašiti, da ste slednjič vendar le jedenkrat »zadeli v sršenovo gnezdo". Pregovor pravi: »Lonec se tako dolgo nosi k potoku, da se ubije." Aii menite, da morajo slovenski duhovniki in sploh konservativna stranka res vse vaše neslane zabavljice hvaležno sprejemati in požirati? Tega ne svete in ne morete tirjati od nas! Ako mislite, da so vse vaše izjave nezmotljive in nedotakljive, motite se zel6. Kot politik morate biti vedno pripravljeni na odpor in tudi na pošten, točen odgovor, ako vas kdo očitno kaj vpraša ali pa želi kakega pojasnila. Toda uprav v tem zopet kažete pred javnostjo — ne zamerite, da vam zopet to oponašam — da res niste posebno izkušeni v politiki, ali, kakor se sami izražate, da ste na tem polju »mladenič še moker za ušesi", da torej tudi res niste sposobni, da bi imeli na Kranjskem odločilno besedo pri kaki politični stranki. Odpora torej niste vajeni prenesti; odgovarjati na javno stavljena vprašanja tudi ne znate, čemu pa se potem vsiljujete na nevarno politično polje? Morda le zaradi tega, da oblastno udrihate po neljubih vam političnih nasprotnikih, ali da begate mirni narod s čudovitim svojim političnim »tohuvabohu" ? G. S—c! Mi torej z nova odgovarjamo, odgovarjamo pa vsekako bolj točno in določno, nego vi. Torej po vrsti! — Pred vsem vas zagotovimo, da se v onih »Slovenčevih" člankih ni prav nič dopisovalo med Ljubljano in Novim Mestom. To je golo natolcevanje. Ako se kažete hvaležne, da je »Slovenec" otel pozabljivosti marsikak morda epohalen stavek iz vaših člankov, prosto vam je, da tudi vi citirate iz naših svojim čitateljem. Toda tirjamo cd vas, da citirate bolj pošteuo, nego ste doslej I Citirate bojda iz »Slovenca" : »Otrok svojih ne vzgajam v pravi veri." G. S—c, kdaj in kje vam je »Slovenec" to očital; pokažite nam isti list, isto vrstico ! To ni pošteno, tako podtikanje in pačenje spisa je grdo ! Vi ste duhovnikom očitali, da nam je vse jedno, ali se Bog moli nemški ali slovenski. Na tako predbacivanje smo Vam odgovorili doslovno: »Glede narodne brezbrižnosti, katero nam podtikate v poučevanju veronauka, vračam vam smelo in z vso odločnostjo svarilo v obraz: Medice curateipsum!" Ali sedaj čutite in umete to svarilo? Kje vam očitamo, da ne vzgojujete otrok svojih »v pravi veri"; za Boga, kje? Vi, napredni narodnjak, ki ste se drznili slovenskemu duhovenstvu psovko »renegati" zabrusiti v obraz, vam kličemo še jedenkrat — čujte nas: »Pometite pred svojim pragom in skrbite, da se bodo vaši otroci slovenski učili verouka in druzih tvarin!" Ali nas sedaj umete? O verski vzgoji niti besedice nismo črhnili, temveč le o narodni. V verski vzgoji, priznamo radi, da gledd vzgoje svojih otrok storite svojo dolžnost. Čemu spravljate nadalje svojega ljubega sinka v politiko? Tako imenitna osebnost menda vendar še ni? Povedati vam moramo, da niti »Slovenčev" člankar, niti čč. oo. frančiškani-učitelji, katere po nepotrebnem vlačite v svoj zagovor, niso vedeli doslej, da ima g. S—c .sploh kakega sina. In vendar se znebite take podle marnje, da hoče člankar hujskati čč. oo. frančiškane zoper vašega otroka, „češ, storite temu fantku, kar gre očetu!" Horribile auditu! Taki turški krvoloki pa res še nismo; ako pa nam vzdigniti človeški duh do velike, do jedine resnice, katero mu zakriva neprodirna megla. In kam naj se zateka človeštvo, kam naj pe-vzdiga oko, kadar ga tare obup, doseči vzvišeni edini smoter svoj? Megla nam zakriva resnico, megla nam zakriva blaženstvo, mir! Da že skoraj proderejo žarki vshajajočega solnca gosto meglo, da nas že skoraj popelje v večni mir čoln nebeškega brodarja I 6. Ljubezen in sil«. Bila je menda kresna noč, tajnopolna, čudovita kresna noč. In kakor bi mignil pričela so govoriti o polunoči drevesa in gore so jele med seboj šepetati in reke so skrivnostno Šumele, kakor bi pele nam neumljivo pesem svetovnega stvarjenja. Polnmesec na vitkem minoretu in križ na zvoniku patrijarhalne cerkve sta se živahno razgovarjala, kakor še nikdar poprej. Oh, koliko sta si imela povedati ! Saj danes prvič jima je bilo mogoče odkriti drug drugemu svoje srce in pripovedovati si tisočletno zgodovino svojega obstanka. In kakor je že navada tudi pri ljudeh, pričela sta se naposled prepirati. „Bog in Mohamed, njegov prerok — sila je moje geslo; ukloni pred menoj vrat, saj koliko sem jaz višji od tebe!" dejal je samosvestno polumesec in se sklonil kvišku proti n^besu. »A moje geslo je vesoljna ljubezen; jai sam sem znak ljubezni, ki se je žrtvovala samo sebe." Polumesee na minoretu je umolknil; luna se je skrila |za oblaki. Palme in oljke so pripogibale svoje vrhove pred križem in po celem osvetju razlegalo se je: »Ljubezen, vesoljna ljubezen je naše geslo!" 7. Jednakost. Velika planjava. Stoletni hrasti |prostirajo na njej ošabno svoje vrhove proti nebu. Med njimi raste tu pa tam kaka jelka, okrog katere se ovija bršlin. In okoli bukev spenja se srobot. Med velikanskimi drevesi raste pritlično grmovje. Velika drevesa mu niso pustila, da bi se razvilo in jednako njim prostiralo vrhove proti nebesu. Zato pa počasi, a vstrajno spodjeda korenine tisočletnim hrastom in skoraj se bodo že zrušili v prah in ž njimi vred padel bode tudi bršlin in srebot in slak.. Poleg gaja razprostira se druga rav&n. Pozlačen križ blišči se na zvoniku. Tu je vse mirno. Potihnil je tukaj tihi boj mej velikimi in malimi drevesi in hrast trohni poleg grmičja in plevela. Pozdravljeno mi bodi križa sveto znamenje, kajti samo v tvojem varstvu smo si vsi jednaki! dokažete, da smo, na grmado z nami! Vprašamo vas zopet, ali smo mi krivi, da smo pisali o redov-ništvu; frančiškanov niti omenili nismo! čemu pa ste nas izzivali 8 smešenjem kut, z zaničevanjem trapistov in jezuitov? Ali tudi teh vrlih človekoljubov vam nasproti ne sme nikdo zagovarjati? Iz takega zavijanja in podlega natolcevanja se vam vidi, da ste v skrajni sili, kako bi se mogli izviti iz zanjk, v katere ste se vjeli. In še hujše krivde nas obtožujete, ko pišete: »In advokat sem, ki se dozdaj še niti malo nisem imel zagovarjati pred svojo disciplinarno oblastjo, ki e pridno svoj posel opravljam, mesto da bi po krčmah enobo pasel; ljubo mirno v prelepem familijarnim življenju živim, — pa kaj še več ; takim ljudem, katerim niti privatno življenje ni več sveto, ki se nad mojo familijo, v katero jih seveda ne pustim, v kateri tudi nimajo ničesar opraviti in iz katere — žal — po tercijalskih deklah ne morejo ničesar izvedeti, spodtikavajo takim, ki morebiti bodoče uči-teljstvo mojega sinka že zdaj k brezvestnemu ravnanju z istim šuntajo, takim ljudem kratko rečem: suroveži ste!" Odkrito povemo, da tedaj, ko smo to prečitali, nismo verovali lastnim očem ! Je-li res kak advokat zmožen, take reči meni nič, tebi nič javno komu očitati brez navedenih dokazov ? Umemo jih pač, da jih je narekovala besna jeza, a opravičimo jih nikakor ne. Torej nam duhovnikom privatno življenje ni več sveto, mi vdiramo kakor lopovi v prelepo familijarno življenje, mi se vsiljujemo v družine, mi po deklah poizvedujemo družinske skrivnosti, mi hujskamo učitelje k krivičnosti iu brezvestnosti ? Kaj hočete še hujšega? Mi smo torej — »suroveži!" G. S—c, da ne boste sumničili, da smo vam osebno gorki, priznavamo radi, da je družinsko življenje vaše res vzgledno. Toda povejte nam, kateri duhovnik se je že vsiljeval v vašo hišo, v katero ga niste pustili? Kdo je stezal roke v vaše družinsko življenje ? Kdo je ovajal vaše zasebno življenje, kdaj, kje, kako? Čemu zcpet pravite : »Če bi hotel, lahko bi povedal!" Saj smo vam že zadnjič rekli, da le povejte, kar vam teži srce; samo s takimi žugajočimi frazami nam prizanašajte, ker tako govore k večjemu jezične branjevke na trgu, ne pa kak slovit advokat! Zato psovko »surovež!" odločno odklanjamo. Le tega si, g. S—c, nikar ne domišljujte, da ste nas „čisto zbegali" s svojimi članki. Povedati vam moramo odkritosrčno, da smo se prav iz srca Bmejali, ko smo čitali te oblastne, puhle fraze. Zato vam tudi izražamo svoje pomilovanje, da je prazno in ničevo vaše »največje veselje, ko vidite, kako se vašemu nasprotniku žolč množi, da potem v razdra-ženosti vse pove, kar bi bil drugače zamolčal." Ah, g. S—c, ko bi bili vi tako odkritosrčni proti nam, kakor smo mi proti vam, kako hvaležni bi vam bili! Saj smo vam že tolikokrat na razne načine natančno povedali in razodeli svoja načela, svoj načrt in smoter, tako tudi v zadnjih člankih, in potem smo vas dobrohotno barali: »Ali vam je to dovolj? Ali hočete še kaj izvedeti?" Torej mi nikoli ne zakrivamo svojih mislij, svojih idej; veseli smo vselej, kadar se nam nudi priložnost, da jih izpovemo. — Glejte, vašo stranko pa smo že tolikokrat kaj tehtnega vprašali, a odgovora še do danes nismo prejeli; po tem vzorcu tudi vi na nobeno zadnjih naših vprašanj niste odgovorili. Kdo torej zakriva svoje misli? Zato so nad v» najivne vaše besede: »V tako stanje sem spravil Vas »Slovenčeve" urednike z gori navedenimi članki in vsi moramo tega veseli biti, ker zdaj bo vsaj vsak, ki teh urednikov dozdaj še ni poznal, vedel, kaj mislijo, kaj hočejo ti ljudje." Hvala Bogu, da ste vendar enkrat spoznali! Koliko smo se že trudili za to, koliko govorili in pisali, a niste nas hoteli umeti in spoznati. Zato smo te vaše izjave tembolj veseli, ker nam spričuje, da smo s svojimi članki vsaj to dosegli, da nas spoznate. Ergo: clara pacta, boni amici! Prosit! Bog daj, da bi tega več ne pozabili in nas več ne nadlegovali z vprašanji, da nas ne umete. Mi smo vas že davno spoznali, kakor smo vam dokazali v zadnjih člankih, vi pa ste nas še-le sedaj!? Prrma-ruha, čedalje bolj se kaže, da smo mi naprednjaki, vi pa nazadnjaki! Kaj bo iz tega! In uprav zaradi te vaše nazadnjaške počasnosti v mislih in dejanju se vam smejemo v obraz, ko nas kličete fantovsko: Koliko vas je na moja rebra? pišoč: »Bojim se vas tako malo, kakor ne vem koga." Bodite prepričani, da se tudi nam pred vami hlače ne tresejo 1 (Dalje sledi.) Politični pregled. j V Ljubljani, 17. marca. Boj proti krščanskim socijalistom bodi geslo poslancem dunajskega notranjega mesta. Te dni sta v društvu „Israelitische Union" se postavila dva kaudidata za izpraznjeni mandat državnega poslanca notranjega dunajskega mesta. Jeden predstavljenih kandidatov Noske ie za koalicijo, drugi, Ofner, pa proti koaliciji. Oba sta se pa v tem strinjala, da je treba odločno pobijati protj-semitizem. Noske je zagovarjal levico, da je ves čas po svojih močeh pobijala protisemitizem in je gledala, da s primernim postopanjem res kaj doseže. Posrečilo se je res, da je liberalna stranka prišla do večje veljave v političnem življenju. Drugemu kandidatu se je pa zdelo, da liberalna stranka ni šla protisemitizmu dosti do živega. Protisemitizem ni vprašanje Gregoriga in Jedliczke, teihveč izvira iz višjih krogov. Proti koaliciji je ta govornik le zaradi tega, ker po njegovih mislih ovira boj proti krščanskim socijalistom. Da se le protisemitizem uniči, pa bode prebivalstvo srečno! Povišanje uradniških plač. Sedanji finančni minister se jako zanima za povišanje plač uradnikov nižjih kategorij. Pozval je pododbor bud-getnega odseka, ki se bavi o tej stvari, da kmalu pride s svojimi predlogi, da jih bode že moč porabiti pri podrobni budgetni debati. Uradnikom pač tudi mi privoščimo bol)šo plačo, ali le to želimo, da se srednji stanovi zaradi tega preveč ne ob-remene. Domovinski zakon. V upravnem odseku je poslanec Sehvvarz predlagal resolueijo, da se vlada zopet pozove, naj predloži vendar že jedenkrat pre-membo domovinskega zakona. Vladni zastopnik je zagotavljal, da se vlada jako zanimiva za to stvar in želi sama, da se skoro povoljno vravna. Nekateri odsekovi člani so naglašali, da je že prejšnja vlada dajala podobne obljube, in je želeti, da se od besed prestopi k dejanju. Odsek )e na to vsprejel predlagano resolucijo. — Mi od koalicijske vlade ne pričakujemo ugodne rešitve te stvari. Omladina v Liberci. Policijski organi po vsej Češki zasledujejo člane „Omladine". Sedaj so v Liberci in okolici bile hišne preiskave pri več osebah, o katerih se misli, da so bile v zvezi s praško „Omladino". Kazenska preiskava se je že začela. Ker v Liberci ni izjemnega stauja, se bode sodnja obravnava vršila pred porotniki. Velik shod avstrijskih socijalnih demokratov bode o veliki noči na Dunaju. Pred glavnim shodom bode pa še več ljudskih shodov. Glavni predmet, o katerem se bode na shodu raz-govarjalo, je vprašanje o občni volilni pravici. Sicer pa o tem vprašanju ni popolne edinosti. Mnogi vodje niso več za občno volilno pravico naudušeni, če tudi tega ne upajo naravnost povedati. Vladni načrt vo lilue reforme jim bolj ugaja, ker bi po njem brez težave prišli v državni zbor. Pri občni volilni pravici bi se pa morali hudo boriti, ali se še ne ve, če bi dobili kmalu 48 mandatov, ki so jim sedaj kar zagotovljeni. Musko pristanišče v Libovu. Lani je Rusija začelo delo za veliko rusko pris auišče v Libovu. Temelini kamen se je položil z največjo slovesnostjo. Pri preiskavah se je pokazalo, da je 18 čevljev globoko pesek, le semtertja so zadeli na posamične skale, ki bi se pa lahko dale razstreliti. Ko se je pa delo zares pričelo, se je pa pokazalo, da je le tenka plast peska, potem je pa trd kamen, katerega ni moč skoro z nobenimi tehničnimi sredstvi odpraviti. Pristanišče se torej ne more poglobiti in pričakovati je, da se vse dela ustavijo. Vojaški krogi bodo sedaj seveda poiskali kak drug prikladen kraj ob Baltijškem morju. Pred vsem se^ misli na Mindov, ki jo 100 kilometrov severno od Libova, blizu južnega vhoda v riški zaliv, ob Ustju jednako-imenovane reke. Stvar se pa vsekako precej zavleče. Spomenik Muravjevu. Ruska vlada je nameravala v Vilni postaviti spomenik generalu Muravjevu, kateri je leta 1863 bil zatrl poljski vstanek in se odlikoval b svojo brezozirnostjo proti Poljakom. Novica, da se Muravjevu postavi spomenik, bila je vzbudila siluo nevoljo mej ruskimi Poljaki. Prejšnji vilenski guverner se ni oziral na čuvstva Poljakov in je zatorej predlagal v Peterburgu ta spomenik. Sedanji guverner je pa nekoliko prijaznejši Poljakom in je predlagal v P^terbnrgu da se ta spomenik opusti, kar se tudi zgodi. Počastiti mislijo pa Mnravjeva s tem, (la zgradb v njegov spomin pravoslavno cerkev v Vilni. finski listi so tudi večinoma zadovoljili 8 tem, le .Moskovskija Vjedo-mosti* mislijo, da bi se moral vsekako MurAvjevu postaviti spomenik v strah Poljakom. Razgled po slovanskem svetu. Poljaki in drugi slovanski narodi v Atriji. (Izv. dopis iz Galicije.) (Konec.) Sicer dobivajo drugi narodi poročila o Poljacih tudi od svojih poslancev na Dunaju. Ta poročila so pa vendar-le jednostranska, ter se vsak poslanec za-nimlje le za svojo politiko in zahteve svoje dežele. Ce poljsko kolo, z ozirom na svojo deželo, ne more zadostiti željam kakega poslanca, takoj zagrome nad Poljaki in pišejo zaničljivo o njih v svoji deželi. To je važna stvar, zato se pomudimo nekoliko pri nji. Naj ne pozabijo slovanski bratje, ki so že zdavna v Avstriji in ki so si časom ustanovili z Nemci nekak mudus viveudi, važnih stv arij. Mi Ga-ličani smo bili do 1. 1868. tlečaui na najrazličnejše načine s pomočjo Židov in Cehov-germanizatorjev. Jaz še se spominjam časa, ko ni bilo dovoljeno v šoli niti besedice izpregovoriti s tovarišem, ko se niso smele brati poljske knjižice niti doma, ker je profesor to zasledoval. *) Tovarna se ni smela nobena ustanoviti v deželi in če je to storil kak Poljak, veleli so mu sukno voziti na Dunaj, da je kolekujejo; potem je je sto-prav mogel pripeljati nazaj in prodajati v deželi. Poljsko kolo moralo je zato podpirati vlado, da bi si pridobilo kaj koristi za deželo, gmotno in nravno uničeno. Z bolestjo je zato često glasovalo z vlado in proti prepričanju, ker so jim takoj grozili z novim pritiskom. In sedaj, ko imamo že več svobode, kako drago si da plačati vlada vsako našo pridobitev za deželo ? Za 15 milj dolgosti železniškega tira koliko let je treba prositi in zahvaljevati se in streči zanje? Regulacije rek ne moremo izprositi. Vsako leto uničuje voda do 1000 posestev; pred par leti smo vsi trpeli zaradi povodenj in celo davkov nam niso znižali; obetali so nam pa regulacijo samo za službo vladi. V deželo naj pride kedo in naj čuti fiskalizem davkov, da spozna, kako dober bič je to za poslance, da so poslušni, Bil sem na Češkem, na Moravi, na Kranjskem in v Dalmaciji, toda nam je še daleč do teh pridobitev, katere so že tam pridobljene. Mi smo komaj 25 let sem jeli delovati za deželo. Pri presojanju poljskega kola je treba to pomniti, da je kolo z ozirom na deželo često prisiljeno vstopati proti prepričanju. Sicer pa kolo ni dežela. Kolo govori nekaj službeno, a privatno drugače misli. Dežela velikokrat ne odobrava olic/ielnega nastopa kolovega, toda poda se iz politike. N cer pa vedno in odkrito govori dežela, da misli druge (-.. Kar se pa tiče razmer do drugih slovanskih narodov, so naša čutila vedno pri njih in tantum, in quantum, t. j. v toliko, v koliker stoje na temelju svoje narodnosti in katoličaustva. Koder se pokaže paurusizem, tam ni naših simpatij. Cehom smo oprostili, da so nas nad 90 let gnetli, Mladim Čehom bi izpregledali, če stopijo s panrusizma na narodna tla. Dokler pa bodo imeli zvezo z Mo-skali, tako dolgo ne dobe simpatije niti od najbed-nejšega poljskega kmeta. Končujoč ta članek, izrekam bratom slovenskim : Mi v naši deželi vas ljubimo, ker ste dobri katoličani, vendar skušajte se bližje seznaniti z nami in sklenite z nami tesnejšo zvezo. Kolo poljsko ni dežela, vendar pa .je lahko spoznati, da brez škode ni moglo drugače postopati. Mi vas umejemo, umejte še vi nas. Delajmo počasi na tem, da se zbližamo in bolje spoznamo. Bratje smo iu sporazumeti so moramo za vlastno korist. Zato je pa treba vstraj-nosti in potrpljenja. ♦) Tako je bilo tudi pri nas in nič boljše ni sedaj na Koroškem. __ Koledar sa 12. teden leta 1894. Nedelja dne 18. marca: 6. postna, cvetna, evangelij: Jezus častito jezdi v Jeruzalem. Mat. 21. Ciril Jer. — Ponedeljek dne 20. marca : Jožef, ženin Dev. Mar. — Torek dne 19. marca: Pa-tricij, škof. — Sreda dne 21. marca: Benedikt, op. Serapion. — Četrtek dne 22. marca: Veliki četrtek, Oktavijan. — Petek dne 23. marca: Vel. petek, Viktorijan, m. — Sobota dne 24. marca: Vel. sobota, Gabrijel. — Lunin spremen: Sčip dne 21. marca ob 3. uri 17 min. popoldne. — S o I n c e izide dne 20. marca ob 6. uri 20 m.; taide ob 6. uri 9 minut. Dnevne novice. V L j u bij an i, 17. marca. (Red cerkenih opravil velikega tedna v stolnici.) Na cvetno nedeljo ob pol 10. uri slovesen blagoslov oljke in sprevod. Ob 10. uri slovesna sveta maša, med katero se poje Bpasijon".—Veliko sredo popoludne ob 4. uri pete jutranjice. Veliki četrtek: ob ill7. uro sveta maša, ob 8. uri se prične opravilo velikega četrtka, posvečevanje sv. olj, med škofovo sveto mašo obhajilo duhovnov in drugih vernikov. Po končani sveti maši prenese se Najsvetejše v božji grob; za tem se vrši obred umivanja nog v knezoškofijski dvorani. Veliki petek se pričn6 cerkvena opravila ob 9. uri; po sklepu opravil je nemški postni govor. Veliko soboto ob llt6. uri blagoslov ognja, l/i9. prično se cerkveni obredi: blagoslov velikonočne sveče in posvečevanje krstne vode, na to sledi sveta maša. — Popoludne ob četrti uri pojo se jutranjice, za tem je vstajenje s slovesno procesijo. n (Iz pisarne slovenskega gledišča.) V ponedeljek dnč 19. t. m. se bode letos prvikrat predstavljala stara, a še vedno priljubljena igra: „Zapravljivec", ki ima svoje jedro v zdravem našem ljudstvu in zato še zmirom zdatno privlačno silo. (Deželne razstave na Koroškem) 1. 1895 n e bode. Tako se je sklenilo na zadnjem shodu obrtnega društva. Sklenili pa so obrtniki, da se mnogoštevilno udeleže neke dunajske razstave. (Amerikanske novice.) V Toveru se je začetkom t. m. ponesrečil J. Šuštaršič iz Vivodine pri Metliki. Padel mu je kos rude na glavo. V Bostonu pa je nad 5000 stradajočih delavcev. Avstrijski konzul za združene države amerikanske si prizadeva, da bi se na Dunaj počelo uvaževati amerikansko meso. Radi bi na ta način spodrinili avstrijsko meso, katero se sedaj dobro prodaja na Dunaju. — Izseljevanje nazaduje. 2e veliko let se v mesecu prosincu ni tako malo oseb izselilo, kakor letos — namreč samo 5.192. Izseljenci svojim domačinom pošiljajo nič kaj vabljiva pisma, v katerih zlasti manjka „pred-plačanih voznih listkov". — AmerikanskiSlo-venec je obhajal svojo triletnico, ter tem povodom znižal naročnino za pol dolarja. Naročnina za Evropo znaša 5 gl. (Koroške novice.) Učitelji Spodnje Ziljske doline so si osnovali učiteljsko posojilno in hranilno društvo: — Misijon, ki bi se imel vršiti ta teden v Sovodnju, prepovedalo je, ko so oo. misijonarji bili že na potu, ces. kr. okr. glavarstvo v Špitalu zbog „bolezni". V istini pa so se le misijona ustrašili nekateri prenavdušeni .katoličani". — Pri zadnji veliki veselici „Markt in Heiligenblut", ki se je tako imenitno" vršila sredi posta, je bilo dohodkov n&d pet tisoč gold. Videlo se je na veselici pa tudi gospode, katere bi v postu pač iskal drugod, nikoli pa tam, kjer se je s plesom in razkošnim razveseljevanjem lomila cerkvena zapoved! Za stolp na Križni gori, dalo se je od tega dobička pri veselici 3500 gold. Stroški tega stolpa so proračunjeni na 10.500 gold. (Slovenske posojilnice koroške) Posojilnica z^i Sinčoves in okolico je imela dne 14. t. m. v Sinčivesi svoj letni občni zbor. Prihodnjič zborujeta: dne 18. t. m. posojilnica v T i n j a h , dne 20. t. m. v Spodnjem Dravogradu, dne 26. t. m. pa posojilnica pri Devici Mariji na Jezeru v P r e-valjah. Na vsporedih so običajna letna poročila. (Iz Karlobaga:) Dne 14. t. m. bile so pri nas v župni cerkvi svečane zadušnice za blagopokojnega Račkega. Pri tej svečanosti navzočna je bila tudi šolska mladež. (Vsled opeklin umrla) je na Zg, Veternem pri Tržiču gospodinja Ž vegla. Kurila je svinjski kotel. Unela se ji je obleka in je bila naenkrat vsa v cgnju. Nesrečnica je trpela hude bolečine. Odpadli so jej nohti iu deloma prsti. Ves život je bil jedna opo-kliua Zapustila je sedem britko žalujočih otrok. N. v m. p.! (Vtonila) je 11. t. m. 5 let stara hči Lovrenca Malav&šiča „v j ar k u" pri Vrhniki. (Dolenjske železnice.) Koncem meseca aprila dovršen bode tir na progi Grosuplje Straža toliko, da se bode pričelo lahko s poskusno vožnjo od Ljubljane do Straže in nazaj. Z dotičnimi vlaki prevažal ne bode zajedno tudi raznovrstni potrebni materijal od tu in oddajal na železniške postaje, kjer se zatem za razne ttvrhe porabi. — Vodovodne naprave ao deloma že dovršene, deloma še v izpeljevanju. — Pri ugodnem vremenu bodo glavna dela v drugi polovici aprila dovršena, ostalo pa se bode izvršilo do srede maja in tako vse potrebno za otvoritev te proge pripravilo in uredilo. — Kmalu po otvoritvi napominane proge uredil se bode tudi poštni promet, a hkrati preneha vožna pošta iz Nov. mesta. (Odprte reklamacije poštnine proste.) Iz Motnika nam piše naročnik: Časopisi večkrat objavljajo, naj naročniki, ako katerih številk časopisov ne dobimo, reklamujemo, ter da pošta dotično pismo odpošlje brez marke. Tukajšnji poštni uradi pa pravijo, da nimajo zato postave, po kateri bi se brez poštnine pošiljale reklamacije. — Ako je res, kar nam sporoča naš dopisnik, prosimo, da višje poštno oblastvo opozori dotični poštni urad, da so odprta, nezapeča-tena pisma, ako se v njih nič druzega ne omeni, kakor to, da naročnik kake številke lista ni dobil, poštnine prosta povsod, torej tudi v Motniku. (t Avgust Cieszkowski), predsednik poznanj-skega vednostnega društva, je dne 13. t. m. umrl. Pred polu letom je slavil ta pisatelj svoj jubilej in ob ti priliki smo v našem listu natančneje označili njegove zasluge za poljsko slovstvo. V zgodovini poljskega romantizma in misticizma, ki z živo domišljijo stvarja vero ob odrešilni vlogi Poljske, bo ostalo vedno njegovo ime slavno in znamenito. Misticizmu je podal on neko modroslovsko podlago, kateri se seveda pozna, da je pisatelj poslušal Jlegla na berolinskem vseučilišču. Njegovo najlepše delo je „Oče naš", izišlo 1. 1848. in »Drogi ducha (pota duhovna)" 1. 1869. V njih se zrcali poleg plemenite sanjavosti tudi živa krščanska vera. Ranjki se je bavil tudi z nanodno- gospodarskimi vprašanji. Pisal je knjige: „o kreditu", Bo angleških financah" in „o lesni trgovini". V petek, dne 16. t. m. je njegov pogreb. Počivaj v miru I (Avstro - ogerska trgovska in obrtniška zbornica v Londonu.) Kakor že prej v drugih trgovinskih središčih inozemstva, se je sedaj tudi v Londonu osnovala avstro ogerska trgovska in obrtniška zbornica, ki ima v prvi vrsti namen z dobrimi sveti in pojasnili pospeševati trgovino in promet mej Veliko Britanijo in njenimi kolonijami z edne in avstro-ogerskim cesarstvom z druge strani. Oni trgovci in obrtniki, ki so v tupčijski zvezi z britansko državo se na ustanovitev te zbornice opozarjajo s to pri-pomnjo, da po pravilih omenjene nove zbornice za-morejo izvanredni člani zbornice postati tudi v Av-stro-Ogerski nastanjene osebe, ki kupčujejo z britansko državo ali njenimi kolonijami. Natančneja pojasnila daje radovoljno vsakemu trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. („Sto let dela.") Kakor, znano je priredila se je I. 1891. v Pragi v stoletni spomin prve industrijske razstave v Pragi 1. 1791. pod pokroviteljstvom NjJ ces. in kralj. Apostolskega Veličanstva cesarja in kralja Frančiška Jožefa I. „občna deželna jubilejska razstava." Ta razstava odlikovala se je po bogatosti in izborni kakovosti razstavljenih izdelkov, je presegla daleč okvir navadne deželne razstave in nudila verno sliko sedanjega razvoja Češke na vseh poljih poljedelstva, obrtnije, umetnije iu slovstva. Kot slovstveni spomenik te razstave izide sedaj v zalogi izvr-ševalnega odbora te razstave in s sodelovanjem naj-odiičnejših pisateljev Češke knjiga pod naslovom „Sto let dela", v kateri bodo razun natančnega popisa te razstave spisane tudi vse poljedelske, obrtne in kulturelne razmere Češke in ki bo torej najpo-polneje predočevala sedanji gospodarski položaj Češke. Na to knjigo, ki bo bogati vir za razna pojasnila, se posebno opozarjajo oni udeleženci, ki so s češkimi obrtniki in trgovci v tesneji zvezi, oziroma hočejo v tako zvezo stopiti. Knjiga bogata na ilustracijah obsegala bode 3 dele, od katerih sta I. iu II. del že izšla in veljata v krasni vezavi z zlato obrezo 14 gld. 60 kr., v pobarvani obrezi pa 14 gld. 20 kr. Tretji del izide v snopičih po 1 gld. (dosedaj je izšlo 5 snopičev). Knjiga se lahko naroči potom vsake knjigarne ali naravnost pri administraciji knjige „Sto let dela" („Sto let pr&ce") v Pragi Korngasse št. 2. Prospekt h knjigi pogleda se lahko v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. (Sejmi po Slovenskem od 20. do 24. marca.) Na Kranjskem: dne 20. marca na Krškem, na Igu, pri sv. Mohorju v treb. okraju, na Dobrovi, na Slapu pri Vipavi, v Višnji Gori, v Črnomlju, v Metliki; dne 21. marca v Idriji: dne 22. marca v Zatičini; dne 23. marca pri St. Gothardu. — Na Štajerskem: dne 20. marca na Vidmu, v Šo-štajnu, v Zibiki, na Ptujski Gori, pri Sv. Križu pri Slatini, v Vojniku, pri Sv. Barbari, v Trbovljah, v Št. Ilju, v Kamnici, v Studencu, v Sfičini; dne 21. marca pri Št. Ožboltu, na Pernovem, v Podčetrtku, pri Sv. Jederti, v Sigersbergu; 22. marca v Konjicah, v Laškem, v Rajhenburgu. — Na Koroškem: dne 20. mafca v Požarnici. — Na Primorskem: dne 20. in 21. marca v Bovcu, dne 20. marca v Komnu, v Monfalkonu, v B fen-berku. Društva. (Slo t. hranilnica in posojilnica v S t. Lenartu pri sedmih studencih) na Koroškem je začela poslovati dne 1. jan. 1893 ter je imela že prvo leto 34.158 gld. denarnega pro meta. Od 86 vlagateljev je prejela 13.292 gld. hranilnih vlog. 62 prošnjikom pa je dala 10.855 gld. posojil. Udov je bilo 62. Upravnih stroškov je bilo 104 gld. 75 kr. Rezervni zaklad šteje 88 gld. 30 kr. Trudil se je za ustanovitev te posojilnice in njeno vspešno delovanje zlasti č. g. J. Svaton. Čast mu za to I (Dolenjsko pevsko društvo) v Novem mestu priredi letos svoj običajni „pomladanski koncert" dnA 31. marca v prostorih »Narodnega doma". Na vsporedu so zanimive pevske točke in nastopi ta dan prvikrat na novo ustanovljeni tamburaški zbor z nekaterimi krasnimi skladbami. Telegrami. Dunaj, 17. marca. Pravosodni minister je imenoval notarskega kandidata v Celju Vehovarja notarjem v Cirknici. Dunaj, 17. marca. Cesar je zjutraj ob šestih se povrnil s Cap Martina. Dunaj, 16. marca. Minister notranjih stvarij je dal naznaniti strajkujočim službo-jočim pri novem dunajskem tramvaju, da rad kaj stori v zboljšanje njih stanja. Naznanijo naj le želje svoje trgovskemu in ministru notranjih stvarij. Praga, 16. marca.. Y" pravdi zaradi umora Mrve je poslanec dr. Šil se izjavil, da „Ne-odvislost" ni bila glasilo nobene tajne družbe, temveč le radikalnejšega dela Mladočehov. Prečitalo se je Mrvino pismo, v katerem izraža strah pred morilci in toži, da policija neče ničesa vedeti o njem. Danes se je končalo zaslišavanje prič. Jutri dopoldne se pre-čitajo akti, popoldne pa govori drž. pravdnik. Pariz, 17. marca. Avstrijski cesar in predsednik Carnot sta si menjala presrčni brzojavki. Berolin, 16. marca. Državni zbor je konečno vsprejel proračun in rusko trgovsko pogodbo. v Florencija, 16. marca. Angleška kraljica je semkaj prišla in so jo presrčno vsprejeli vojvoda Aosta, oblastva in občinstvo. Bukarešt, 16. marca. Zbornica je vsprejela trgovsko pogodbo v Avstro-Ogersko. Najboljše spričevalo o dobroti premovane želodčne tinkture lekarja Piccolija v Ljubljani so odlikovanja, katera so jej priznali odlični možje znanosti vseh dežel na higije-ničnih razstavah v Londonu, Parizu in Genfu. — Steklenica velja 10 kr. 584 4 10 -7 KATOLIŠKI SKLAD. Popolnoma svilene tiskane foularde od 75 kr. do gld. 3'65 meter — (kacih 400 različnih baz) — potem črno, belo in barvasto svileno blago od 45 kr. do gld. 11'65, gladko, progasto, prižasto, vzorčasto, damasti itd. (kacih 240 ra/lienih baz in 2000 različnih barv, načrtov itd.) poštnine in carine prosto. Vzorci pošljejo se z obratno pošto. Pisma veljajo 10 kr., dopisnice 5 kr. v Švico. Tovarna za svileno blago G. Henneberg (10 2) (c. in kr. dvorni založnik v Curlhu (Ziirich). (16-2) 6odstotno bolgarsko posojilo. Minoli teden je deželna banka (Liinderbank) prevzela za daljnih 20 milijonov frankov bolgarskih 6odstotnih obveznic iz I. 1892 in poprosila za dovoljenje teh papirjev na londonski borzi. Angleški kapitalisti vedno bolj poprašujejo po teh papirjih, in se jih bode gotovo še več prodalo v Angliji, zaradi tega se je spe-čalo že mnogo teh papirjev in se jim je povišal kurz. Kurz je dosegel skoro al pari, in če se bode po njih tako povpraševalo, bode kmalu presegel nominalno vrednost. 154 1 4odstotna gališka zemljiško-kreditna zastavna pisma. Ljudje, ki hočejo denar naložiti išfiejo največ starih preskušenih vrednostnih papirjev. Iz tega povoda se jako poprašuje po 4odstotnih galiških zemljiško-kreditnih zastavnih pismih, kar izvira tudi od tod, da so ti papirji jako varni, se lahko prodajo in se bode jim kurs še povekšal. Ti papirji imajo pravico pupilarne varnosti iu jtavcijske sposobnosti, tudi za vojaške kavcije. 155 1 Za „katoliški sklad" prejeli smo nadalje od p. n. domoljubne gospode nastopne darove: Jauez Novak, mestni župnik v Radovljici.........gld. 100 — Janez Tavčar, župnik v Lešah, mesečnino za november in december 1893 in januvarij 1894 ..... 15 — Vesela družba 2 kroni ... „ 1-— Josip Kerčon, župnik v Predo- sljih, zopet........ , 5'— Mihael Bulovec, mestni kape-lau pri sv. Petru v Ljubljani, mesečnino za januvarij, februvarij in marec 1894 ......... 12 — Janez Oblak, mestni kapelan pri sv. Jakobu v Ljubljani, mesečnino za december 1893 in januvarij 1894 , 5'— Alojzij Kummer, župuik v Re- tečah.......... . " 2 — JanezSmrekar, katehet na mestnih ljudskih šolah v Ljubljani, mesečnino za januvarij, februvarij in marec 1894 ......... 6 — Jakop Strupi, beneficijat na Go- ričici.......... „ 5'— Vesela družba o priliki imenovanja preč. g. stolnega dekana tržaškega, Andr. Sterka, škofom na Krku, 6 kron...... 3'— J. J. ž. v p.......... 5-— Dr. M a r t i n M a t e k. profesor bogoslovja v Mariboru, mesečnino za februvarij ......... „ 5'— Josip Zidanšek, profesor bogoslovja v Mariboru, mesečnino za februvarij .......... „ 5'— Janez Rozman, častni kanonik in mestni župnik pri sv. Jakobu v Ljubljani......... , 5-— JanezBrence, župnik pri Sv. Gregorju, mesečnino za januvarij . . , l-— Josip Pavlin, veletržec v Ljubljani, 10 kron........ 51— Dr. FrančišekPapež, odvetnik in deželni odbornik v Ljubljani, mesečnino za december 1893, januvarij, februvarij in marec 1894 ..... 20 — Dr. Janez Janežič, profesor bogoslovja v Ljubljani, mesečnino za februvarij.......... 5'— Avguštin Šinkovec, kapelan v Žužemberku, mesečnino za februvarij in marec ....... „ 10'— FrančišekCešarek, mestni kapelan v Metliki.......„ 2"— 2iga Bohinec, podvodja bogo-slovskega semenišča v Ljubljani, letnino za 1894 ....... „ 20 — Štajersk domoljub 1 krono . „ —50 Mili Bog povrni vsem velikodušnim darovalcem tisočero ter jim obudi mnogo posnemalcev! V Ljubljani, dne 8. marca 1894. Josip Šiška, tajnik „izvršujočega odseka". Darovi za „JcatoliSki sklad" naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom: Josip Šiška, knezoškofijski tajnik v Ljubljani. Vsebina 6. zvezka 1894: 1. Ivan vitez Trnski. Spisal V. Oanjko. 2. Gospa s pristave. Zgodovinski roman. Spisal I. Kraljev. 3. V pustiv je šla. Dogodka. Spisal Podgoričan. 4. Prijateljev sin. Izvirna povest. Spisala Pavlina Pajkova. 5. Pomladanska. Zložil A. Medved. 6. Jezik. Zložil Anton Hribar. 7. Loka. Krajepisno zgodovinska črtica. Spisal Fr. Pokorn. 8. Poncij Pilat. Zgodovinska študija. Spisal dr. Josip L&sar. 9. Književnost. 10. Umetnost. 11, Razne stvari. — Slike: 1. Ivan vitez Trnski. 2. Albornoz in njegov generalni štab. 3. Pokop Jezusov. Slikal M. A. Caravaggi okoli leta 1600 v Rimu. 4. Pogled na Staro Loko. Po fotografiji. 5. Molitev v sili. Narisal Anton Gvaiz. 6. Palestrina. Umrli »o: IG. marca. Albin Žafran, delavčev sin, 14 dni, Flor-janske ulice 15, božjast. V bolnišnici: 14. marca. Marija Pckol, delavka, f,9 let, srčna hiba. 15. marca. Marija Jurkovič, gostija, 50 let, jetika. — Franc Perko, delavčev sin, 20 let, jetika. — Marija Jelovčan, ključarjeva žena, 47 let, Sepsis clcr. — Katarina Knafel, gostija, 20 let, srčna hiba. Tržne cene v Ljubljani dne 17. marcija. gi. kr ■--1— gl. kr. Pšenica, m. st. . . 7 50 Speh povojen, kgr. . — 64 Rež, ..... 5 70 Surovo maslo, „ . — 78 Ječmen, „ . . . fi — Jajce, jedno . . . — 2 Oves, „ . . . 6 40 Mleko, liter . . . — 10 Ajda, „ . . . 7 40 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ . . . 5 _ Telečje — 60| Koruza, „ . . . 5 40 Svinjsko „ „ . — 64 Krompir, „ . . . 1 80 Koštrunovo „ „ . — 40 Leča, hktl. . . 14 _ Piščanec .... — 75 Grah, ,. . . . 12 Golob..... — 20 Fižol...... 8 _ Seno. 100 kgr. . . 2 94 Maslo, kgr. . . _ 96 Slama, 100 „ . . 2 67 Mast, „ . . _ 68 Drva trda, 4 kub. m. „ mehka, 4 „ „ 6 20 Špeh svež, „ . . — 56 4 80 Vremensko sporočilo. o rt a Cas Stanje Veter Vreme .Ss. a •» § opazovanja zr»komera ▼ mm toplomera po Celzija •g IN s s « n a 16 7. u. zjut. 2. u. poj). 9. a. zveč. 720-4 720-6 723-7 3-4 10-8 6-4 si. vzh. s!, jzan. si. szap. oblačno n n 0-00 Srednja temperatura 6 9°, za 3-8" nad normalom na III. redni obinl zbor »Posojilnloe v Radovljici" reglstrovane zadruge z omejenim poroštvom, kateri se bode vrSil v nedeljo dne 1. aprila 1894. popoludne ob 3 url v revstaraciji gospe Kllnarjeve v Radovljici s sledečim dnevnim redom: I. Poročilo ravnateljstva, — II. Poročilo nadzorstva, — III. razdelitev čistega dobička, — IV. Sprememba pravil. — V. Volitev ravnateljstva. — VI. Volitev nadzorstva. — VIII. Slučajnosti.__ V tretjem upravnem letu imela je Posojilnica v Radovljici 290.848 gl. 42 kr. prometa. Vložilo se je 91.235 gl. 20 kr. ter izplačalo 48.177 gl. 22 kr., tako da je stanje hranilnih vlog konec leta 1893 znašalo s kapltalizovanimi obrestmi 112.538 gld. 88 kr. — Posodilo se je 69.957 gld. 42 kr., vrnilo 7848 gld. 98 kr i stanje posojil bilo je konec leta 1893. a) na hipotekah 93.330 gld. 92 kr. b) na osobnem kreditu 21.595 gld. 2 kr. skupaj 114.9i5 gld. 94 kr. 157 1 | Mnogoletno. prei/.kuSeno tešilnb domače sredstvo.) I 137 Kwl/i(lov fluid proti proti 1111 201 | | Okrepčujoč za vribanje no dolgotrajnem tekanju. | ji27 luvizdov fluid proti protinu. 8-2I | Glavno zalogo ima Okrožna lekarna v Korneuburgu. j }HSHSH5S55H5HčL5HSESHSčL5rESa5HSHSHSt • V* w • m, priporoča raznovrstne vizitmioe _____ po nizki ceni. [{] rSSčSHSHSHSHSHSHSHSHSHSHSHSHSH^ TBDDB mm ST. bode imelo 19. sušca, t. ]. na sv. Jožefa popoldan ob 4. uri v šolski sobi tukajšnjega frančiškanskega samostana svoj letni občni zbor, h kateremu so vsi moški udje povabljeni. 152 2-2 Odbor. Jutri bode lepo Yreme! Solnčnike krasne najnovejše vrste v največji izberi in po najrazličnejših cenah 1 Kwizdov fluid proti protinu | | Cena ! steklenici 1 gl. Cena 1 steklenici 1 gl. | Kwizdov fluid proti protinu | 1 G. se dobi v 2 vseh lekarnah | priporoča L. Mikusch tovarna solnčnikov. dežnikov v Lj ubljanl, Mestni trg 5. Solnčnike iz lanske zaloge prodaja za polovico ceneje dokler ne poidejo. V najem se vzame za kupčijo pripravna hiša na deželi J .-i Ponudbe naj se naslovljaio: J. B. poste re-stante, Zalog pri Ljubljani do 24. marca. 606 Vi ne kašljate več, če rabite 20"16 |(aiserjeve prsne bonbone ki so dobrega okusa in lajšujo kašelj, hripavost, prsni in plučni katar. - Pristne v zavitkih po 20 kr. ima gosp Viljem Mayr, lekarničar na Marijnem trgu. Kompanjona Išče dobro sltulrana iu z najboljšimi stroji urejena strojna tovarna z livarno v obljudenem trgu ob železnici na Slov. Stajerju. Kompanjon bi moral imeti vsaj 6000 gld. v gotovini, vešč bi moral biti slovenskega in nemškega jezika (ako mogoče tudi hrvaškega) v govoru in pisavi, izurjen bi moral biti v knjigovodstvu, ter imel bi se pečati le s prodajo blaga in komptoarnim delom. Natančneji naslov pove vrednišivo tega lista. 127 3—2 One p. n. naročnike, kateri so mi izročili vlani v popravo ln prevlako solnčnike ali dežnike, prosim prav uljudno, da izvolijo prej ko prej po iste poslati. 156 1 5 do lO kron 129 5-4 (0, sčhut^'M2J IstDPG Slednji dan ponuja bureau osebam, ki prnvzemo dobro se izplačujoče zastopstvo. Pripravno je tudi kot stranski zaslužek. — Pisma naj se pošiljajo na Mercantil-Bureau, Zwittau, Moravsko. Podfosfornasto-kiali a piieno - železni sirup prireja lekarničar Julij Herbabny na Dunaji. Ta že 22 let z največjim uspehom rabljeni, od mnogih zdravnikov najbolje priznani in priporočani prsni sirup raztaplja slez, upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, daje slast do jedi, pospešuje prebav ljanj o in redllnost, telo jaol in krepi. Železo, Ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kostij. Cer.u steklenici Her-babu)"|6vega apneno-železnega sirupa jt> 1 gld. 25 kr., po pošti 20 kr, več za zavijanje. (Polovičnih steklenic ni.) Svarilni Svarimo pred po-OVrtlllU« naiedbami, ki se pojavlj i o pod jednakimi ali podoo-nimi ime li, a so vendar posvoji sestavi in svojom učinku popolnoma različne od našega originalnega 22 let obstoječega podili fosfornasto kislega apneno-železnega sirupa. Zahteva naj te sorej vselej lzrečno Herbabny-Jev apneno- železni sirup. Pazi naj se tudi na to, da je Zraven stoječa oblastveno protokolirana varstvena znamka na vsaki steklenlol in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z nižjo oeno, niti z druzimi pretvezami, da bi kupili kake ponaredbe! 599 20—15 97 8-20 Osrednja razpošiljalnica za provineije: na Dunaju, lekarna ,.zur Barmherzlgkelt" JULIJA HERBAB-KTY-Ja, Neubau. Kalserstrasse 75. Prodajajo ga gospodje lekarničarji: V Ljubljani J, Svoboda, Gab. Piccoli, Ubald pl. Trnkoezy. W. Mnyr; dalje ga prodajajo v Celju; J. Kupfer-sehmied, Baumbaehovi dediči; na Reki: J. Gmeiner, G. Prodam, A. Schindler. Ant. Mizzam. lekarničar F. Prodam. M. Mizzam. drug; v brezah: A. Rupport; na Sovodjem (Gmundj: E. Miiller; v Celovcu: P. Hauser, P. Birnbacher, .). Ko-metter, A Egger v Novemmestu: A. pl. Sladovicz: v St. Vidu: A. Reiehel; na Trbi/.u ; A. Siegi: v Trstu: E. Zanetti. A. Sut-tiiiiv, B. Biasoletto, J. Seravalln, E v. Leutenbnrg. P Prendini, M. Ravasini; v Beljaku. F. Sc-hok, dr E. Kuuipf; v Črnomlji: J Blažek ; v Velikovcu: J. Jobst ; v Wolfsbergu : J- Hutb. Znižane cene! Kovači! IMitli. DRUSKOI IC trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg št. 9 in 10 prodaja kakor bi bila str s p v <» d. sm. J ia" vse potrebno za stavbe, kakor cement, traverze, železniške šine za oboke, kovanja za okna in vrata, lopate, krampe, štorje itd. itd., vsakovrstno kuhinjsko orodje, poljedelska orodja, posebno v veliki iZbe" ^drevesa (pluge) štedilna ognjišča in njih posamezno dele, pozlačene nagrobne križe in sploh vse v njegovo stroko spadajoče. Posebno pa opozarjam gg. krčmarje na svojo veliko zalogo vsakovrstnih ledenic (Eiskasten) za pivo in jedila in gg. posestnike žag na izborne vodne žage in pile, za kojih jakovost se jamči. Zunanja naročila se takoj in vestno izvrSc. Kar bi ne ugajalo, se radovoljno zamenja, istotako se kupljeno blago radovoljno pošilja na dom ali na napovedani kraj. Ceniki pošiljajo se na zahtevanje brezplačno in franko. 159—1 Tu kupujete železo najceneje, pri pošteni vagi in prijazni postrežbi. Poskusite, in se bodete prepričali ! CARB0L1NEUM! y:o>>>>>>:«>>>>>>^ jjj MATIJA HORVAT, ™ Jjj čevljarski mojster, « v Ljubljani, sv. Petra oestti št. 32, priporoča po proeast. duhovščini in si. občinstvu v obila naročanja raznovrstnega S SrotiaL^stlsL-S W RP 'SM1 W katera izvriaje ceno, pošteno, iz zanesljivo trpežnega blaga in po zahtevi od najfinejše do najprostejše #] oblike. 16 12-3 Zi Ana Rupnik, izdelovalka umetnih cvetlic v Ljubljani sv. Petra cesta št. 13, priporoča so prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v Izdelovanje vsakovrstnih šopkov za cerkve in altarje, vencev za handera in razne cerkvene slovesnosti in sploh vseh v to stroko spadajočih Izdelkov kakor tudi popolne oprave za nove maše, po najnižji ceni. 117 (4—3) ! Dobra, cena vina! Prečastiti duhovščini in si. občinstvu priporoča podpisani svojo zalogo pristnega dolenjskega, hrvaškega in istrskega 9 po primerno nizkih cenah. — Na željo vpošlje tudi vzorce. V obilno naročevanje se priporoča 128 4—3 ilen Jeglič, trgovec na Selu pri Breznloi, p. Lesce (Gorenjsko). • Zlatih, 13 srebrnih kolajn 9 častnih in prlznal-nlh diplom 136 20-1 Kwizdov IX 126 (8-1) koroeuburški živinoredilni prašek u konje, govedo li oviad. Škatlja 70 kr„ pol škatlje 85 kr. Z najugodnejšim uspehom rabi se že 40 let r vseh večjih hlovih proti pomanjkanja alaatl, alabemu prebavljenju, v zboljšanje uknanega ln Izdatnejšega mleka. Pazi naj se na varstveno znamko in zahteva le Eniiio v Korneuburški živinored. prašek. Glavna zaloga: Frano Iv. Kwlzda c. in kr. avstro-ogerski in kralj, rumunski dvorni založnik Okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaji. Pristen dobiva se v vseh lekarnah drognerijah avstro-ogerske dežele. J. Kolar v Ljubljani, Šelenburgove ulice izdelovatej kirurg instr., nožar in orožar se priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu v naročila na vsakovrstne nožarske potrebščine kakor so, britve, noil, žepni no žici, škarje, vrtno orodje itd. itd., ter ima navedeno stvari tudi v zalogi. 145 3-2 Tudi brušenje skrhanih predmetov oskrbi natančno in poprave po nizki ceni pod jamstvom za trpežnost pri njem kupljenega blaga. i t ti Tovarna cerkvene oprave. I It V i Premovauu 1873, 1881. Jožef Deiller, tovarna cerkvene oprave in izdelovalnim parament.on, Dunaj , VII., Zieglergasse 27. Zastopnik: Franc Erilckncr. Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor: pluviali, dalmatike, velumi, stole, baldahini, bandera ud. itn., pa umi cela masna obleka v uajpraviluejši "hllki. 54 i6-4 I I 5 * a f »I " S ® I gl SI Covkvoni paramenti. izdelovatelj eerkvenega orodja ln posode v Ljubljani, Poljanska, cesta št. 8 •m* poleg Alojzijtvišča *$* dovoljuje si opozarjati veleč, du-hovščino, cerkvena predstojništva in cerkveno dobrotnike na svojo dobro urejeno pasarsko i zagotavljajoč, da bode vselej postregel le z dobrim *y* trpežnim blagom, natančnim in zanesljivim delom »i, po možno nizki ceni. Naročila izvrševal bode kot | doslej po vposlanem uzorcu ali lastnem *▼* načrtu. I1 vizualna pisanja so na razpolago. ? izvršeno blago pošilja skrbno zavito poštnine prosto *T* v Jožefa Cotman-a vdova priporoča »voj 100 12-5 na Bregu it. 8 v Ljubljani ter sprejema vsakovrstna v ta obrt spadajoča dela v mestu in na deželi po najnižji ceni. M :aR H H N N M N M delalnica cerkvenih lesenih kipov in podobarskih proizvodov v St. Ulrihu, Groden, Tirolsko, priporoča prečast. duhovščini, cerkvenim predstojništvom, patronom in cerkvenim dariteljem altarje, leče, vsakovrstne M svetnike, Statve, križeva || pota, križe, Kristuse, y N X N H * božična jaslica itd. vsakojake kakovosti in oblike v natančni priprosti in najfinejši izvršitvi. 122 3-2 BW llustrovani ceniki na željo zastonj in franko. Za dobro delo se jamči. 4°/o zastavna pisma gališkega zemljiško-kreditnega društva. M10_6 Ti papirji so najboljše vrste za nalaganje denarja. Dajo : Popolno davčno svobodo, svobodo fatl-ranja, sposobnost za kavcijo ln pnpilarno varnost- Gališko zemljiško kreditno društvo obstoji od 1841. leta in je pridržana cesarju izvolitev guvernerja, ki je vodi. Na vsacih 100 gld. zastavnih pisem pride hipotečna vrednost gld. 253*33. Ta zastavna pisma so torej najboljša za nalaganja kapitala. Izplačevanje kuponov in izžrebanih papirjev vrši se pri nas brez provizije in stroškov. Menjarnična delniška družba I., Wollzeile 10. X DomaČa zanesljiva tvrdka! ¥ * Najboljšo in najcenejše ~ Tovarniška zaloga pristnih švicarskih izdelkov! VABILO žepne in stenske ure ni*o l>nl jaiii, registrovane zadruge z omejenim jamstvom, ki bode v četrtek dne 26. aprila 1894 zvečer ob 7. uri v dvorani katol društva rokodelskih pomočnikov v Poljskih ulicah št. 10. Dnevni red.: 1. Nagovor načelnika. 2. Odobrenje zapisnika prvega občnega zbora z dn4 21. februvarija 1898. 3. Volitev dveh overovateljev zapisnika za drugi občni zbor. 4. Poročilo uradnega vodje gosp. Jos. Prosenc-a o računskem zaključku za leto 1893. 5. Dopolnilna volitev članov ravnateljstva. 6. Volitev 10 članov in 5 namestnikov v nadzorovalni svet. 7. Premeinba pravil. 8. Slučajnosti. 153 1 Ljubljana, dne 17. aprila 1894. Ravnateljstvo. Ker je bil vsled pomote občni zbor z dnž 7. marca 1894 za jeden dan prepozno razglašen, in ker se občni zbor z du<5 21. februvarija 1894 zaradi prepičle udeležbe ni mogel zvršiti, je vsled § 18. ta občni zbor sklepčen brez ozira na število zastopanih članov. Voliti bode skupaj 9 članov in sicer 7 vsled izžrebanja (izžrebani člani ravnateljstva smejo zopet voljeni biti), jednega člana vsled rosignacije in jednega vsled smrti. Izžrebani so bili sledeči ravnateljski člani gg.: Andrej Zamejic, dr. Franc Papož, Franc Petri.", dr. Vinko Gregorič, Andrej Kalan, dr. Ivan Janežič in Janez Oblak. 2215 Razpis. 120 3-2 Za Kranjsko se razpišejo sledeče službe okrožnih zdravnikov ia sicer: a) z letno plačo 800 gld. in 200 ghl. priklade od zdravstvenega zastop*: 1. v Crnomlji. b) z letno plačo 800 gld. : 2. v Bohinjski Bistrici, 3. v Kočevski Reki, 4. v Kranjski Gori, 5. v Senožečah, c) z letno plačo 700 gld.: 6. v Metliki, d) z letno plačo 600 gld.: 7. v Logatcu, Prosilci za jedno teh mest vlože naj svoje prošnje pri deželnem odboru kranjskem v Ljubljani do 28. marcija 1894. L, ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževauo življenje, dosedanje službovanje, ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 28. februvarija 1894. St. 5582. podobar in pozlatar v Ljubljani, Gledališke ulice štev. 8 opozarja prečast. duhovščino in cerkvena predstojništva na svojo dobro urejeno podobarsko in pozlatarsko delalnico v katerej izdeluje vsa v njegovo stroko vštevajoča so dela natančno, vestno, po poslanih narisih ali lastuih načrtih po možno nizkih delu primernih cenah. V zalogi ima vsakovrstna razpela, pripravna za misijone, procesije, šole in zasebna stanovanja. Naročila na krlževa pota izvršuje prav ukusno in lično. 114 40—4 THE GRESHAM" » anioniko društvo za Mm v Lcndonu. w w Podružnica za Ogersko: Podružnica za Avstrijo: Dunaj, Giselastrasse l,j Pešta, Franz-Josefiilatz glavni zastop v Ljubljani 435 (12-7) P« Gvidu Zeschko-tu, Tržaška cesta, št. 3 b. Primerna priložnostna darila! Friderik Hoffmann, urar 620 26—14 na Dunajski cesti v LJubljani, priporoča svojo zalogo vseh vrst »r žepnih ur v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu, ravno tako tudi nihalnih, stenskih in budilnih ur in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. ZSdT Poprave se dobro iu solidno izvrSujejo. Razglas. 141 3-2 v hiši društva. | št. 5 in 6, v hiši društva. Društvena aktiva dne 31. decembra 1892.........frankov 125,305.151 Letni dohodki premij in obresti dne 31. decembra 1892 .... „ 22,d40.05b Izplačitve za zavarovalne in rentne pogodbe, za zakupnine itd. v d5bi društvenega obstanka (1348).....• . • • „ 271,905.620 V zadnji osemnajstmesečni poslovalni dobi vložilo se je pri društvu za „ 1«> novih ponudb, vsled česar iznaša v dobi društvenega obstanka a-Moifirn^ skupni znesek vloženih ponudb...............t. 1.853, Jlb.bUo Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je razdelil nekdaj Jalenovo posestvo ob Resljevi cesti na tri staviSča, izmej katerih sta na prodaj gorenje (na voglu Poljskih ulic) iu dolenje (na voglu šentpeterske ceste). Stavišče na voglu šentpeterske in Resljeve ceste je na prodaj le s pogojem, da kupec z dan j O hišo podere in mesto nje v dveh letih po sklepu pogodbe novo hišo v določenih stavbinskih črtah zgradi. Glede gurenjuga stavišča na voglu Poljskih ulic se ie izjaviti ponudnikom, ali nameravajo staro hišo (št. 16 v Poljskih ulicah) podreti in mestu me zgraditi novo v določeni stavbinski črti, ah hote samo prezidati staro hišo po mestne občine določilih. Razdelitveni načrt je na ogled v mestnem stavbinskem uradu za uavaduih uraduih ur, ponudbe pa je izročiti podpisanemu magistratu tlo konca tekočega meseca marca. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, 8. dan marca 1894. V pojasnilo! 146 3-3 Od zlo voljne strani so je razširila novica in je zašla tudi v tukajšnje krajevne liste, da se je deželna lekarna »pri Mariji pomagaj« v Ljubljani, katero imam jaz v najemu, prodala in da bode kupec sam izvrševal lekarniški obrt. Jaz s tem izjavljam, da je ona novica popolnoma neresnična, in usojam si p. n. občinstvu naznanjati, da sem po beležniški pogodbi do dne 1. julija 1899 jaz občni in postavni najemnik lekarne in se ta čas ne more izvršiti premena v vršbi lekarne in če bi se morda hotela prodati, brez mojega dovoljenja prodaja izvršiti in veljavna no more postati. , . . Hkratu so zahvaljujem častitemu občinstvu za dosedaj mi skazano zaupanje m prosim, da mi ga ohrani še za naprej. V Ljubljani, dne 9. marca 1894. Ludovik <3ri-eeel.j, lekarnar pri »Mariji Pomagaj", v Ljubljani, mestni trg 11. Zaloga krojnega in drobnega blaga iz A. ¥ičič-eve kon-kurza se od 14. t. m. počenši popolnem razproda po eenilni vrednosti. 149 2-2 jSe:mei zanesljivo kaljiva, dobe se po 38SF" iiajiiižjili cenah Mih. Lavrič-a nasl. pn v Ljubljani. 98 3-3 Pri zlatem drž. jabolku. J. Pserhofer Zum goldenen Reichsapfel. lekarnar na Dunaju, L, Singerstrasse 15. Kri čistilne krogljice, poprej univerzalne krogljloe imenovane, so staroznano zdravilno sredstvo. - Že mnogo desetletij so te krogljice sp ošno razširjene, mnogi zdravniki jih zapisujejo, in malo je rodbin, v katerih m male ^lo^^a,'zvrst-nega domačega zdravila. - Od teh krogljic velja: 1 škatljica s 15 kroglicami 21 kr., 1 zavoj s 6 škatljlcami 1 gld. 5 kr., pri nefrankovanej pošiljatvi po po-vzetii 1 eld. 10 kr. - Če se naprej pošlje denar, velja s poštnine prosto posi jatvijo: 1 zavoj krogljic 1 gld 25 kr.. 2 zavoja 2 gld. 30 kr. S zavoji 3 gld. 35 kr 4 zavoji 4 gld 40 kr 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Manj nego jeden zavoj se ne'more odposlati.i - Prosi se, da se zahtevajo izreono Pserhoferja kri čistilne krogljloe ~>J3* in gleda na to. da ima vsaka škatljica na pokrovu na navodilu za rabo stoječi imenski pečat J. Pserhofer in sicer v rudeči barvi. Balzam za ozebljine J. P s e r h o f e r j a , 1 lonček 40 kr s franko poSiljat-viio 65 kr - Truotčev sok proti kataru, hripavosti, krčevitemu kasliu itd., 1 stekl. 50 kr — Ameriška maža za protin, 1 lonček 1 gld 20 kr. - Prašek proti potenju n6g, škatljica 50 kr., s frankovaeo pošiljatvijo 75 kr. - Balzam za gušo, 1 fltKon 40 kr.. s franko pošiljatvijo 65 kr - Zdravilna esenca (PraikeJkap-lUoeL proti sprijenemu želodcu, slabej prebavljivosti itd.. 1 stekl. 22 kr. - AngleSKi čudežni balzam, 1 steklenica 50 kr. - Fijakarski prašek, proti kaslju itd., 1 škatija 35 kr. s frankovauo pošiljatvijo 60 kr - Tannoohinin-pomada J. Pser-h»ferja. nojboljša sredstvo za pospeševanje las, 1 škatljica 2 gld, - Univerzalni oblii nrof S t eu del-a, sredstvo primerno ranam, oteklinam itd, 1 lonček 00 Kr., s sfrankovano pošiljatvijo 75 kr. - Universalna čistilna sol A. W. B u 1 r i e h - a , domače zdravilo proti posledicam slabega prebavljanja, 1 pak. 1 gld. Razen tukaj omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu-in inozemske farmacevtične specijalitete in se vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, na zahtevHnje točno in po ceni preskrbi. Pošiliatve po pošti zvrše se najhitreje proti predpošiljatvi zneska večje pa mil prft, povTu. - Če se denar naprej pošlje (najbolje po poštni nakaz-nioi), je poštnina dosti nižja, nego pri pošiljatvah s povzetjem. Zgoraj imenovane specijalitete dobivajo se tudi 825 12—12 v I_Jul>lj»ni pri <9r. ]?iceoli-jii. lanska velekupčijska tvrdka odlikovana z diplomi in svetinjami G. BENUZZI & DRUCOVI vinogradnikov v Tridentu (Tirolsko) priporoča prečastiti duhovščini, vinotržcem, kramarjem in drugim svoja pristna, naravna bela in rodeča ur namizna in buteljska vina po primernih cenah in proti najkulantnejši postrežbi. Poskušnje, ceniki in vsa pojasuila in naročila pri zastopniku Alojziju Czernichu 132^(3-3 v Ljubljani, Rimska cesta 19 jn FoV™?° J. SORLIČ Gledal, ulice štev. O ■v Lj n 1» l.j »v ii i priporoča osobito prečast. duhovščini in si. občinstvu v mestih in na deželi izbbrno svojo zalogo »o es ^ -M Jo & M I a o m po raznovrstnih kakovosti blaga primerno nizkih cenah Zaloga in imi za brsta civilnih in HuMšMli oM 623 52-13 m s za precasuto „pri rudečem križu" Viljema iksirda IV., Waitergasse 1, Dunaj, IV., Favoritenstrasse 28 priporoča za pomlad in poletje 1894: ter redovniško obleka za duhovnike kot: Havelock, vrline suknje, duhovniške suknje itd. Liturgično opravo natančno po cerkvenih predpisih izvršeno: birete, kolarje, naprs-nice, vsakovrstne duhovniške čepice. » M Faramente preskrbuje po najnižji ceni. Izvršuje se točno, iz najboljšega, trpežnega blaga, natančno izdelano; neuga-jajoče vzame se nazaj. $ H/it na- (o//ar Plačuje se tudi na obroke. — Blago po meri Je na razpolago. Ceniki in vzoroi na zahtevo brezplačno. "V letu 1838. v Trstu osnovana, c. k. privileg. zavarovalna družba RIUNIONE ADRIATICA 01SICURTA, katere generalnega zastopa pisarne 90 ix a I > li n a n 53 13-10 v družbini hiši, mesto, Weihburg-gassse št. 4, in katero v vseh deželnih glavnih mestih in znamenitejših krajih avstro-ogerske države zastopajo generalni, glavni in okrajni zastopi, zavaruje po najnižjih cenah proti požaru poškodbam pri prevaževanju in po toči, dalje človeško življenje v raznih kombinacijah in proti zgubam pri najemnini vsled požara ali razpoka. Glavni zastopnik v Ljubljani: IYAN PERDAN. Solidne, zložne močne in čudovito cenene stole vsake vrste ponuja prva kranjska tvornica za upogneno pohištvo samo iz napojenega masivnega lesa. Jos. Verbič-a v Bistri, pošta Borovnica. (230 52-47) Š —M "M ' Alojzij Vodnik, uljudno naznanja, da je prevzel zastops.vo za Kranjsko od delniške družbe za mra- ££ g mornato industrijo Kiefer na Solnograškem za X mramorno-mozaične plošče za tlakanje cerkvja, hodnikov, veža itd. Iste so jako trde, imajo značaj naravnega mramora, se ne obrabijo, se lahko snažijo in so popolnoma stanovitne. Mramorno-mozaična tla narejena so mej drugim: V Nj. c. kr. visokosti nadvojvode Ludovik Viktorja palači na Dunaju, v mestnofarni cerkvi v Gradcu, v c. kr. novi operni hiši na Dunaju, na centralnem kolodvoru c. kr. državnih železnic na Dunaju, v hotelu Straehno v Monakovem, na kr. oger. gimnaziju v Budimpešti itd. itd. Cene so jako ugodne in so ccniki, ilustrovani katalogi in vzorci zastonj na razpolago. Šmirgeleement-plošče za navadna tiskanja ponuja po gld. 2 — □m. Ob enem dovoljuje si priporočali porfir kot priznano najboljši in naj-trpežnejši materijal za tlakanje trotoarjev, cesta, prelazov, vozov, dvorišč, kletij, shramb itd., kakor tudi svojo novourejeno delalnico za mramornate plošče za pohištva, kjer so izdelki i/, najraznobojnejših tu- in inozemskih mramorjev vedno v zalogi. Priporoča tudi svojo največjo zalogo najrazličnejših grobnih spomenikov v blagovoljno izbiro. Delalnica njegova je tako bogato preskrbljena, da zamore cel6 največjim zahtevam v cerkvenih, stavbinskih in drugih v to stroko spadajočih izdelkih poljubno vstrezati! 144 3 — 2 ii ii a, j h k a b o i* ss Dne 17. marcija. Papirna renta 6*, 1«* davka , . . , 98 «ld. 20 kr. Srebrna renta 5%, 16% d»vka ... 98 , 15 „ Zlata renta 4*, davka prosta.....119 „ 66 „ 4% avstrijska kronina renta, 200 kron 97 „ 90 „ Akcije avstro-otterske banke, 600 gld. 1026 „ — „ Kreditne akcije, 160 gld..............365 „ 75 . Undon, 10 fantov stri..............124 „ 70 . Napoleondor (20 fr.).........9 „ 91V Cssarski cekini . . .... 5 „ 84 „ NemSfcih mark 100 . . 61 „ - r Dn6 16. maroija. Ogerska zlata renta 4'jfc . ■ Ogerska kronina renta 4%, 200 kron 4 i državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 ft 4 °lo kranjsko deželno posojilo..... Kreditne srečke, 100 gld....... 8t. Oenois srečke. 40 gld....... 117 kfld. 90 kr. 95 15 „ 149 s — 159 — 197 — 98 50 97 60 197 70 71 n — 4 % srečke dunajske parobrodne družbe 143 gld, — kr, Avstr. redečega križa srečke, 10 gld. . . 18 Rudolfove srečka, 10 gld................23 Salmove srečke, 40 gld........74 Waldsteiaove srečke. :30 gld......49 Ljubljanske srečke.........23 Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. . . 154 Akoije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v, 2940 Akcije južne železnice. 200 gld. ar. , . . 108 Papirnih rubeljev 100 ... ... 133 60 50 25 25 50 OSjr Nakup in prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitku. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba E n C U M" KVollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. JSJC Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni svšti za dosego kolikor je mogoče visocega obrekovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. 'VO