OFFICIAL ORGAN PabJisbed and distributed under permit Re; 208 authorized by the Act of Oct. 6,1917, on file at the Poet Office ofCMcago, III. By order if the president, A. S. Burleson, Postmaater General. (--- r\ If mMinnbb return to I ''GLASILO K. S. K. JEDNOTE" 1951 W. 22nd Plač«, CHICAGO. ILL. Return P**Uf« CuwaatHd. The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Uaued ovary Wednesday Subcription price: For member!, yearly. $0 96 For n on member s.....$2.00 ~onign Countries.... $3.00 Telephone: Canal 2487 V__> OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC ONION Entered as Second-Class Matter January 18, 1915, at the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912 r Največji slovenski ted-• nik v Združenih državah. Izhaja vsako sredo. Naročnina: Za člane, na leto____$0.06 Ca nečlane..........$2.00 Ze inozemstvo......$3.00 NASLOV jredništva in uprav-ništva: 1951 W. 22nd Place, Chicago, III. Telefon: Canal 2487 ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 191S. Leto VI. Volume VL No. 31.—Štev. 31. Chicago, 111., 4. avgusta (Augutt), 1920. Razne vesti* USTANOVITEV GENERALNEGA JUGOSLOV. KONZULATA V CHICAGU. Privatno se nam poroča iz \Va-shingtona, D. C., da jc bil imenovan za generalnega konzula kraljestva SI IS. za Chicago, 111., gospod Branko Lazarevič, dosedanji tajnik pri poslaništvu kraljestva S. H. S. v Washingtonu. Novi generalni konzul dospe v naše mesto že tekom nekaj dni. Kje ravno se bo ta generalni konzulat nahajal, bomo že v kratkem na tem mestu poročali. Ameriški Jugoslovani, živeči na osrednjem zapadu smo lahko veseli, da -bomo dobili tudi v Chi-eagu vladnega zastopnika države S. H. S., ker dosedaj smo se morali glede nabave potnih listov in drugih zadev obračati na edini £11S konzulat v New Yorku. (renerelanemu konzulatu g. La-zaroviču kličemo še pred prihodom v našo največjo jugoslovansko ameriško metropolo: Pozdra-Ijen in dobrodošel! Tako dalie posnemamo iz stiT-rokrajskih' pisem, da je bil nedavno tudi v Ljubljani ustanovljen ameriški konzulat. Doslej so morali vsi, v Afheriko namenjeni Slovenci hoditi v Belgrad glede vizuma potnih listov; za naprej je pa ameriška vlada uvedla tudi za Slovence boljšo udobnost pri potovanju. Ameriški konzularni urad v Zagrebu bo pa otvorjen začetkom septembra t. 1. Nesreča v rudniku. Kemmerer, Wyo. 27. julij j a.— Ker je včeraj v Sublet rudniku, nedaleč od tukaj nastala velika razstrelba smodnika, so doslej spravili na površje že osem "mrtvih rudarjev. Označeni rov je bil last Kemmerer premogovne družbe. Dostavek uredništva: V Sublet, Wyo*., ima naša K. S. K. J. svoje krajevno društvo Marija, Zdravje Bolnikov št. 94, s 35 člani. Dne 28. julija smo se obrnili na tajnika označenega društva s prošnjo, da naj nam sporoči imena onih, nesrečnih žrtev; do včeraj dop. pa nismo žal prejeli še nobenega odgovora. Tpamo, da niso med m-mdm dulluienJšlar arjevnd t nesrečniki sami Slovenci, ali celo člani naše Jednote. / podružnicam te organizacije v državi 111., brzojavno navodilo, da naj se premogarji v ponedeljek, 2. avg. vrnejo na delo. 0 tem je obvestil tudi Frank Far-ringtona, predsednika illinoiske premogarske unije in ga je naprosil, da naj v tej zadevi posreduje. Pri tem se je Lewis skliceval na obljubo predsednika \Vil-sona, ki bo šel premogarjem na roke, da dosežejo svoje zahteve. Povišanje plače železničarjem Vožnja na vlakih in tovornika se bo podražila. Washington, D. C. 31. julija. — Ker so železničarji dosegli povišanje plače bodo vse železniške družbe širom držav prizadete za ogromno svoto. Z dovoljenjem AZeddrržavne trgovske komisije se bo pa ta znesek pokrilo s poviša-[njem vožnje na vlakih in pri to-vornini. Tovornina bo dražja za eno tretjino, potniške karte na vlakih za eno petino, v Pullman vozovih pa za polovico. Tako se bodo za.nekaj podraži le tudi karte na obrežnih parnikih in električnih progah. To podra-ženje stopi v veljavo letos, dne 1: sept, in ostane v veljavi do 1. marca 1922. Označena komisija je izračunala, da bodo na podlagi zvišanja plače vsem železniškim uslužbencem družbe rabile nekaj nad $600,-000.000. Ker pa znaša skupna vrednost vseh ameriških železnic $18,900,000.000 se je železnicam 6 odst. čistega dobička od skupnega naloženega kapitala. Poleg tega bodo morale železnice mnogo novih prog podaljšati, in si nabaviti 100,000 novih tovornih voz, 2000 lokomotiv in 3000 potniških voz, za kar bodo za vse skupaj rabile okrog poldrugo milijardo dolarjev. Po 1. sept. bo torej veljala vožnja iz New Yorka do Chicaga namesto $29.40 — $35.28; na hitrih vlakih s posteljo vred pa $45.— Iz Chicaga v Milwaukee bo stala navadna vožnja $3.20? v New "Orleans $36.45; v Memphis $21.13; v Detroit $10.58; v San Francisco $86.54. To podraženje na železnicah bo obdačilo sleherno osebo v Združenih državah za $12. Illinci«ki premogarji se vračajo zopet na delo. Springfield, 111. — 2. avg. — Na podlagi izjave Frank Farring-tona, predsednika illinoiške premogarske unije se bo danes vrnilo na tlelo 75 odstotkov stavku-joči h premogarjev; ostalih 25 odstotkov pojde pa na svoja mesta jutri in v sredo. 'Stavka je končana z zmago" 'C je izjavil Farrington"— ker so premogarji z glasovanjem odobrili ponudbo predsedhika Wil-sona. ki hoče s svojim posredovanjem zadevo urediti. V to svr-ho bo v kratkem sklicana posebna konferenca, kjer se bo ?bolj-šalo dosedanjo mezdo. Stavka premogarjev v državi Illinois je trajala 2 tedna; izmed 85,000 unijskih premogarjev te države jih ni šlo na stavko samo 5000, vsi drugi so pa štrajkali zahtevajoči več plače za "shift" delo. Danes, ali takoj prvi dan bo o-brat v premogbvnikih se precej oviran, ker bo treba urediti predpriprave za kopanje premoga, stvar bo šla do četrtka zopet v polnem tiru naprej. Indianapolis, Ind., 31. julija. — John L. Lewis, predsednik narodne premogarske unije (U. M. W. of A.) je razposlal danes vsem 20 voditeljev komunistične dela v- • ske stranke obsoienih vsled upora proti državi. Dne 2. t .m. je bila zaključena pred zvezno sodnijo v Chicagu več tednov se vršeča obravnava napram 20 voditeljem komunistične delavske stranke. Vsi obtoženci so spoznani krivim upora proti državi, ker se je dognalo, da so nameravali strmoglaviti sedanjo vlado Združenih držav. Med obsojenci se nahaja tudi milijonar Wm. Bross Lloyd iz Chicaga, katerega je sodnik Hebel obsodil v državno-zapor od 1—5 let in na $2000.— Vsi obsojenci lahko ostanejo do 25. sept. pod varščino na prostem; označeni dan je namreč določen za argument nove obravnave ter priziva. Drugi obsojenci so: Arthur Proctor knji-gotržec iz Chicaga, 1—5 let; Lud. Lore publicist iz New Yorka 1— 5 let; L. K. England *in Edg. Owens iz Moline, 111. odbornika komunist, delavske stranke 1—5 let; Niels Kjar iz Chicaga 1—5 let; L. E. Katterfeld, Dighton, Kans. 1—5 let; Samuel Ash, odvetnik iz Chicaga 1 leto; Dr. Oscar J. Brown Dekalb, 111. 1 leto; Ml J. Christensen Chicago, 1 leto; Edwin Futh, Indpls., Ind. 1 leto; Samuel Hankin, Chicago, 1 leto; Ka-rol Krumbein, Chicago 1 leto; Jos. Meisinger, Chicago 1 leto- Dr. Karl Sandberg Chicago, 1 leto; Peruj H. Shipman, Rock Isld., 111. 1 leto; Morris E. Stoler Chgo. 1 leto. John Vogel, Chgo, 1 leto j Jack .Carney, Dulyth, Minn. $1000 globe in Maks Bedacht S. Frisco $1000 globe. Obtožence so zagovarjali najboljši socialistični odvetniki kakor: Wm. S. Forrest, Wm. A. Cunnea in znani Clarence S. Darrow. Prvi je dobil $250.— honorarja na dan, drugi po $200.—, Darrow pa $10,-000— skupaj; to svoto je plačal obsojeni milijonar Win. Bross Lloyd. Angleži bodo vrnili zaplenjeno ameriško blago. Washington, D. C. 30. julija. — Ker je bilo tekom minule vojne mnogo ameriškega blaga in tovora na morju od Angležev zaplenjenega kot sovražnega izvora in vsled nedovoljnega cilja pri poši-ljatvi, bo zdaj angleška vlada vse to blago Amerikancem nazaj vrnila. Anglija zahteva v tem slučaju samo lastninski dokaz pošiljatelja in povrnitev tozadevnih stroškov, zavarovalnine in pridržanja. Znamenite ovce na prodaj. Washington, D. C. 31. julija. —- Predsednik Wilson se je odločil, da bo popolnoma opustil ovčarijo s katero se je za kratek čas bavil zadnja 3 leta. Svoječasno je predsedniku neki farmer poslal nekaj ovac, ki so se pasle na za-grajenem travniku okrog Bele hiše; število teh ovac je sedaj naraslo že na 48. Vsako leto se je te ovce ostriglo in prodalo volno v dobrodelne svrhe. L. 1918 je znašala skupna teža nastriženc kot sneg bele volne 98 funtov, katero je prodala Salation Arvmy za $52,000 — potom dražbe pri raznih prireditvah. Debsova izjava. Washington, D. C. 1. avg. — Socialistični predsedniški kandidat Evgen V. Debs je te dni razposlal svojim prijateljem in somišljenikom odprto pismo, v katerem pravi, da noče biti samo on oproščen iz ječe v Atlanti, Ga. Če že njegovi prijatelji delajo tozadevne prošnje in poskuse, naj zajedno zahtevajo tudi pomiloščenje vseh političnih jetnikov. Minimalna starost otrok za delo v industriji. Washington, D. C. 1. avg. — Posebni odsek delavskega depart-menta je izdelal pod vodstvom Dr. Geo Barth-a iz Milwaukee nov zakonski načrt glede rabe otrok za delo v industriji. Označeni odsek je določil, da se ne sme pod. nobenim pogojem in v nobeni državi vzeti otrok za delo v industriji, ako še ni dotičnik dovršil 16. leta. Ta postava, ako jo odobrile kongres, bo veljavna za vse Združene države. Streljanje v gostilni. Policaj obtožen umora. Cleveland, Ohio, 31. julija. — Danes je bil pred tožilnim pravnikom Stantonom spoznan krivde u-mora druge vrste detektiv Gallagher, ker je sinoči brez vsakega pravega vzroka ustrelil gostilničar ja Andrej Lebion-a (Leban-a?) Ko je prišel označeni policaj v Lebanovo gostilno mehkih pijač se je hotel s svojim znamenjem legitimirati kar mu Leban nikakor ni vrjel. Vsled tega ga je detektiv hladnokrvno ustrelil. Debela toča v Kansasu. Wichita, Kans. 31. julija. — Sinoči je padala tukaj tekom 20 minut do 6 palcev v obsegu debela toča. Ista je poyzrocila mnogo škode farmarjem in drugim. Padala je s tako silo, da je strehe pri avtomobilih pokvarila in mnogo šip pri hišah razbila. Katoliški duhovniki zborujejo. Philedaphia, Pa. 2. avgusta. — Danes je bilo v tem mestu na slovesen način otvorjenp 34". letno zborovanje duhovniške evharisti-čne zveze, na kojo je prišlo nad 500 katoliških škofov, monsigno-*ov in duhovnikov. To zborovanje 1)0 trajalo en teden in se bo ?ia njem razpravljalo samo o verjk'h radevah. Označena zveza priredi vsako 5. leto svoj narodni kongres. Danes večer se vrši posebna posvetovanje ravnateljev racniii škofij pod vodstvom škofa Jos. Schrembs-a iz Toledo, Ohio. Na tem posvetovanju se bo razpravljalo o minulem delovanju t£ zveze in o bodočem. Povišana voznina na "L" železnici v Chicagu. Z današnjim dnes je vodstvo chikaške nadulične železnice povišalo vožnino z 8c na 10c; kdor pa kupi 4 tikete skupaj, jih dobi za 35c. Vožitja med Chicago in E-vanstonom znaša 17c. Vsled tega pod razen ja bo plačeval sleherni potnik na tej progi $9.12 več za leto. Primerna kazen za profitarja. New York, N. Y. 30. julija.— Zvezna okrajna sodnija je $anes-dbsodila groeerja A. Lessen-a na 2 leti ječe v Atlanti, ker je verT-žil s sladkorjem. Lessen je bil spoznan krivim prestopka Lever j§ye profitarske postave ker je imel za veriženje skritega nad 200.000 funtov sladkorja. Boljševiki zmagujejo na celi črti. Poljska v nevarnosti. — Ru-munska poslala ultimatum Rusiji. Varšava, 1. avgusta. Armada boljševikov vedno bolj in bolj zmagovito prodira na Poljsko. Najhujši boji se vrše sedaj na o-beh bregovih reke Narev, kjer nameravajo boljševiki sovražnika pognati tudi dalje preko reke Bug v smeri Varšave in zavzeti to važno poljsko mesto. Tudi drugo glavno mesto Poljske, Lvov je'V veliki nevarnosti. Brest-Litovsk v rokah boljševikov. London 1. avg. — Iz Berlina se po brezžičnem brzojavu semkaj poroča, da so boljševiki zavzeli največjo poljsko trdnjavo Brest-Litovsk, 110 milj iztočno oddaljeno od Varšave. Pogajanje za premirje podaljšano. Varšava, 31. julija. — Iz vna-njega urada se poroča, da je general Stalen, poveljnik sovijetske armade na zapadli i fronti izdal proklamacijo, s katero sc je pogajanje za premirje med Rusijo in Poljsko podaljšalo do 4. avgusta. Vsled tega lahko boljševiki s svojim vpadom na Polsko še 5 dni nadaljujejo. Boljševiki so se namreč Odločili, da sklenejo premirje dne 4. avgusta, ozir. tedaj, ko bodo zavzeli šp Varšavo, ker do tja imajo samo še 60 milj razdalje. Poljska komisija za premirje se pač nahaja že na potu na sovražno fronto; isto so pa boljševiki u-st&vili in zadržali vsled tega, da lahko s svojimi operacijami še nadaljujejo. Poljaki obkoljeni od boljševikov. Mnogo jih beži na Nemško. Berlin, 2. augusta. — Na tisoče in tisoče Poljakov, ki so iskali zavetja v Avgiftrfovih gozdovih ob-danih z močvirjem ,je ruska kava-lerija obkolila. Celo črto med Av-gustovm in Grajevem nadzorujejo boiševiške straže. Vsled pritiska boljševikov je že na tisoče Poljakov zbežalo preko meje v Nemčijo; vse te begunce pa oblasti razorože in pošljejo v posebne tabore. Francija je Nemčiji dovolila rabiti za prevoz poljskih beguncev tovorne vlake; dalje zavezniki Nemčiji priporočajo prepuščam popolnoma vam, kot izku&c nemu uredniku in gl. odborniku nase dične Jednote. Kes, veliko trpkih ste morali prestati za s^of trud od nekaterih članov; a bodite prepričani, da večina članstva je vam hvaležna in ponosni*, da ima KSKJ najlepše urejevaui slovenski list y Ameriki. Najprvi sem se bil že pred nekaj meseci oglasil jaz s svojim razmotrivanjem povodom XIV. konvencije; in ker sem bil p«eeej kritiziran od tiekaterih dopisnikov, zato sem malo počakal, da to svoje plovno priporočilo priobčim bolj proti koncu, tako, de se izognem morebitnemu zopet-ncmu kritiziranju. Ali ni r?s sobr. urednik, da je bolj lahko dopisni ke napadati s kritiko, kakor pa dopise pisati? I.) Kar sem zadnjič pisal g« t"1 "Glasila", sem le priporočal, da bi se glavni odbor lažje potem ravnal. Omenil sem sprva, da naj ^se "Glasilo" tiska tudi v angleškem jeziku in to sem priporočal iz svoje lastne skušnje. Ker živim v mali slovenski naselbini vem, da bi bilo to v velik napredek manjšim društvom sirom Amerike, kjer nimamo slovenskih šol. Na ta način bi naša mladina spoznala svoj narod, svojo narodnost, kamor spada in pomen naše diene KSKJ. Vem, da stvar za enkrat še ne •bo vspela na površje, ker se društva iz malih naselbin po večini ne bodo vdeležila prihodnje *kon-s vencije. Pri tem vprašam pa tiste, ki so moj prvi dopis tako nedostojno napadali: Kedo je. bil kriv, da v minulem letu ni pristopilo 68 otrok iz Mladinskega oddelka v aktivni oddelek nase Jednote? Ako se ne motim, tako je bilo razvidno iz poročila gl. tajnika. Vem, da boste vzrok iskali drugje; a ne tam, kjer v resnici tiči. Lista (časopisa) jim je treba, da bi ga dobro razumeli, da bi znali pomen naše lepe pčdpor-ne organizacije, pa bi ostkl; gotovo vsi naši stalni in dobri člani Torej, če bi bilo 41 Glasile" tiska no tudi v angleščini za napredek Jednote, m da ne bi naša mladi na pozabila naroda, h kateremu spada in materinega jezika; potem bi bilo to gotovo za povzdigo naroda in jezika, tako tudi Za celokupen napredek Jednote, ne pa v zatiranje. H.) Kar se tiče ženske enakopravnosti je stvar dosedaj že tako zrela, da bo gotovo prodrla na površje. Ne bom sicer našteVal vzroka, čemu naj imajo na?e so-sestre jednake pravice pri Jrd-noti kot moški člani; o tem je bilo do danes že dosti pisano Iti tol-mačeno. Samo vprašani vas pa cen j. člani (ice) KSK Jednote : Kedo je bolj veren, ali vnet za katoliško stvar, žene, ali nnžje? Marsikateri član bi se bil že davno zgubil in se odcepil od naše podporne organizacije, ako ne bi imel verne soproge, ki ga j(. duma spodbujala in vedno draniila, da ne zabrede na napačno pot. Smelo rečem, da je resnična znana pri-slovica: Da žena podpira tri vogale pri hiši mož pa san;o enega.' To mož si v glavo zapiši! Jodna-ko je pa tudi pri naši Jedncti. Dajmo jim torej kar jim po vsej pravici gre, da bodo imele še več veselja za delovanje v napredek naše KSKJ. — Ali ni že vsak iz lastne skušnje prepričan da, če (las ženi (gospodinji) polno moj in vse zaupanje, bo ona skrbela za vse, ako pa ravnaš naobratno in nasprotno, da ji kradeš pravice, bo storila samo to, kar je neobhodno potrebno. Težko je, pa vrjetno, da bi se žene same s°be poniževale, kakor eni dopisniki trdijo; to se vrši le tedaj, ako so napačno poučene, ali so pa#pod popolnim "bossevanjem" svoje-go moža. Torej le na noge cenjene članice! Ako je vaš mož delegat, povejte mu, kako naj glasu je na konvenciji. Da bi se morda doma hiša ne podrla vsled tega, oe gre kaka gospodinja na konvencijo, saj se dobi tudi samske (lelegatinje. Ako morda kako društvo ne bo imelo pripravne zastopnice za konvencijo, bo hko poslalo kakega moškega, kakor se vrši sedaj. S tem, da se ______im društvom jemlje ena pravnost, ni naravnoi& -za&teta no, da mora vsako tako droltvo poslati svojo lastno delegaUnjo. Bodite o tem nasprotniki ženske enakopravnosti le/brez skrbi! II.) -Glavno vprašanje bo na tej konvenciji nedvomno način dosege solvehtnosti. ,To je važna točka, katere so se dopisniki bolj o-gibali. Lahko je pisati in priporočati za premembo točke v pravilih, vse drugače je pri razmo-trivanju o solvetnosti; tukaj je pa treba denarja, ki ima tako poteki rep. Pri tej točki se je pa marsikateremu dopisniku pero u-stavilo, ker bi ta točka tudi nje-gov žep prizadela. In glejte! Tudi ta, najtežja točka je že skoraj rešena! N Naše društvo št. 11. se popolnoma strinja z nasvetom urednika "Glasila'?, da bi se napravile zadolžnice na certifikatu, oziroma na dediče* To ne moro na noben način jemati ugleda Jed noti. Mislim, da bo jako malo dedičev, ki bi godrnjali, ako bi se njih do brotnik morda zadolžil za $75.00. na $1000. — To je po mojem m Heliju najiaj&a in skoraj edina pot za dosego solvetnosti: Pri tem ne bo nihčč oškodovan in T-v.lnr.ta^ bo na lep način napredovala kot solventna. | Nikakor ne morem priporočati, da bi se plačilno lestvico zvijalo, ali dvignilo z asesmenti^i i tem bi bili osobito hudo prizadeti n-stanovniki in pijonirji naše Jednote, al starejše Članstvo; goto vo bi jih pretežna večina odstopila zaradi previsokih vplačil po $ 5, ali — $6 na mesce. Še ena pot bi bila in ta ;,e po po mojem mnenju: da bi vsako društvo plačalo svojo so /uitnost iz društvene blagajne, to pa šele potem, ko bi Jednota prevzela bolniško podporo, fun* pa tega sedaj še ni, in ker so nekatera mala društva bolj kratka z blagajno, zato priporočam zadolžnice, kar je po mojem mnenju edino lahko izvedjlivo. IV.) Nič manj važno vprašanje kot solventnost je centralizacija bolniške podpore. To je točka, ki bi imela biti že zdavnaj uveljavljena in katera dosti' škoduje na- nSt? ne gre samo za dolarčke, am- kaj prihrani pri skrbnem varčf.-____________^ Vanju. Tak član, ki nima denar- j Na veselo bratsko svidenje ja na razpolago za slučaj bolez- j netu, kojim želim kar največ uspe ni, bo v pni vrsti gledal, da se,^? ši Jednoti; smelo trdim, da U i-mela danes KSKJ ie par t:soč članov (ie) več, ako bi se bolniško podporo plačevalo iz contral-nega sklada. Večina članstva naše organizacije je delavska; vsied tega je dandanes zelo težko, da si radi tega pa ne smete biti prevzet-er mala društva po malih na-binah store za Jednoto skoro še reč kot#morejo. Borba za Obstanek teh društev je dandanes huda; v obče pa dosti takih malih društev skupaj pri Jednoti tudi nekaj šteje. Ako zasledujemo delovanje teh društev.po malih naselbinah zadnja leta, bomo prona-šli, kako malo novih članov pristopa, in še stari odstopajo. Oe mu? — Temu smo sami mi vsi skupaj krivi, kakor sem že gori omenil, ker se ne držimo gesla: 4'Vsi za enega, eden za vse!" Glej mo torej, da poravnamo stvar, dokler ne bo prepozrto. Konven eija se bliža. Vse se še lafhko doseže. Glejmo, da bo najlepša slo venska podporna Jednota delila tudi najboljšo podporo v bolezni. V.J Več dopisnikov priporoča, da bi Jednota plačala stroške delegatom, kar tudi jaz podpiram in kar je /edino pravilno. Samo poglejmo bližajočo se XIV. (jubilejno ) konvencijo. Dosedaj je prijavilo samo* 59 društev svoje delegate. Kje je še ostalih PETINSEDEMDESET! (75) društev? Vzroke si gotovo lahko sami mislimo, ker so pri pošiljanju delegata veliki stroški. Pa si mislijo ta društva: Čemu stroške delati, saj na konvenciji tako ne ftiorcmp dosti doseči, kar bi bilo nam v prid.i in tako izostanejo eno društvo za drugim. In kaj boi še pozneje? Da se temu odpomore, je neobhodlio potrebno, da Jednota prevzame stroške delegatov, potne in zamudo časa. Ker bo v pokritje teh skupnih stroškov vsak član rad, nekaj in jednako prispeval; torej-ne bo nihče pri tem oškodo van. Na ta način bi bila veliko večja vdeležba delegatov na konvenciji in bi se tudi z veliko dele gati več koristnega sklenilo za prospeh Jednote, kakor pa samo z malim številom zastopnikov društev. Ako pa ostane ta točka po starem, potem skoraj ne treba sklicati 15. konvencije, tedaj bo morda še manj društev zastopanih ■in bo cela stvar brez uspeha; saj tako kažejo razmere sedaj, ko se pripravljamo za 14. konvenncijo. In konvencija naj se podaljša na 4 leta ali 5 let, s tem bi se dosti denarja prihranilo; ;ako pa pride kaka vaza zadeva med tem časom za korist Jednote, lahko isto rešimo s plošnim glasovanjem. K sklepu omenjam, da je-ta dopis spisan in objavljen, ne za kakega posameznika, ne za posamezna društvg, ampak za procvit in napredek naše celokupno Jednote. Delegatom pa kličem že vnaprej v Jo primerno zavaruje proti bolezni, j ne pa toliko za smrtninsko pod-' poro. Človeka -bolj skrbi dokler ie še živ, kako bi se pošteno preživljal. Vprašam vas pa: Ali naša Jednota nudi članstvu to naipoglr.-vitnejšo udobnost in korist? — Ne. — Ne rečem, da velika, bogata društva po večjih naselbinah pač skrinjo za bolne člane in jim plačujejo po $5. — — aii morda $7 — podpore na teden. Kaj je pa z malimi društvi po malih naselbina-h? Ali ta niso tudi naša? Ali ne spadajo tudi ti bratje ter sestre podkrijje naše skrbne matere in pod zastavo naše Jednote? Ali ni naša sveta dolžnost, da skrbimo tudi za te, da bodo deležni onih dobrot kot mi sami, ali člani bogatih večjih dru štev, in to še, ker bi radi sami v imenu društva št. 11 Frank Gorenc, delegat to svrho prispevali.. Ali bomo~"na solventni, trdni podlagi, in da pripustili, da bodo taka društva sčasoma in po malem usahnila pred našimi očmi in da jih bodo pogoltnile takozvane 'brc/verske organizacije, ki jim nudijo boijšo podporo v bolezni? — Ali ne pristopi vsakdo rajši tja, her ima pomoč v bolezni zasigurano? Ka ko zamore majhno društvo z 12 ali 20 člani vzdržavati bolniško podporo. To je nemogoče; pa če bi tudi vplačevali 10 let preneho-ma v svojo blagajno brez kakega slučaja bolezni, bi se zatem primerilo par slučajev daljše bolezni, ki bi vso blagajno v kratkem izpraz nilim morda že v 6 mesecih? Vpra šam vas: ali bi bilo teh 12, ali 20 članov v kako veliko škodo močnemu društvu, broječe 300—400 članov? Nikakor ne. Saj, ako je društvo večje, tem lažje vzdržuje kako podporo, vsako društvo se trudi, da bi imelo več Članov, tega pa gotovo ne dela sebi v škodo, ampak v olajšanje. Rečem in trdim, da so velike naselbine z velikimi društvi lahko 73 Beaverfalls, Pa. Ker je vsakega člana naše dič ne Jednote dolžnost, da pove svo je mnenje ter nasvete za prihod njo konvencijo v izboljšanje naše podporne organizacije, zato se jaz z naslednjimi vrsticami zopet ogla šam. To pišem iz skušnje, ker sem že več let v odboru društva št. 145. Med tem časom sem imel pri liko, da vidim in slušam razne prigovore od strani Članstva. Zatorej dragi mi sobrat je in sosestre naše dične Jednote ne godrnjajte, če »bomo morali nekaj »več ases-menta po 14. konvenciji plačevati. Bodimo veseli in ponosni, da bomo imeli enkrat našo Jednoto bomo za vsak slučaj dobro zasi-gurani; to je najbolj poglavitna stvar. Pomislimo samo to, da naša KSKJ še ni dosegla svoje popolnosti glede podpor, kakoršne plačujejo druge slične slovenske organizacije; zato je pa potrebno, da jo pretvorimo in preuredimo v bolj podporno. I.) . Naša Jednota je katoliška. Ker so večinoma vsi Slovenci katoliki, zato je moje mnenje, da Jednota naj ostane na strogi katoliški podlagi. Ako bi ne bila naša Jednota katoliška, bi jaz ne bil nikdar zraven pristopil. Verska podlaga napravi človeka dobrim in poštenim. V istini, imel sem priliko slišati, ko mi je član rekel, da bo pustil društvo, ker je preveč na katoliški podlagi; ali malim dobrim pojasnilom sem ga pregovoril, da je še danes dober član naše Jednote. Zatorej še enkrat kličem: Naša Jednota v ostane, kakor so jo še pred 26 leti naši pijonirji osnovali, to je na katoliški podlagi Pri naši. Jed- il.) Naša Jednota, treba da je solventna. To je najbolj važna točka, ki mora biti reSena na prihodnji konvenciji- Edini in najboljši način so zadolžnice, kakor je to priporočal naš urednik 'Glasila'. HI.) Stroški delegatov in dnevnice naj tbi se v bodoče plačalo iz Jednotine blagajne; za ta sklad naj bi plačalo vse članstvo jednako, in tako bi bila na konvenciji lahko vsa mala društva zastopana, k^kor velika. Tedaj še le bo vladalo med nami pravo bratstvo in enakopravnost'. IV.). Konvencija naj se vrši vsaka 4 leta, in tako si bomo dosti prištedili. Ako bi imeli med konvencijo kako važno zadevo, bi se isto lahko rešilo potom referundu-ma. * V.) Priporočam uvedbo bolniške centralizacije. Ako se na noben način ne more tega uvesti, naj bi se pa ustanovilo centralni sklad zd dolgotrajne bolezni, (nad 6 mesecev). To je jako važna točka, katero priporočam konvenciji v rešitev. VI.) Treba je tudi, da se dovoli ženskam enakopravnost. Ženska društva plačujejo popolnoma jednake asesmente na Jednoto kot moški, torej so povsem opravičene dji lahko tudi sanic zastopajo društvo na konvencijah. Večkrat bi bila kaka članica bolj sposobna za delegatinjo, kot pa moški. Vid.) Treba bi bilo povišati tu- biti bo morala naša Jednota prenehati s poslovanjem ali pa Jednoto prodati judom v roke, kar tega Bog ne daj! 2) Kar se tiče Jeduotinega "Glasila" naj ostane še tednik, kot je bil dosedaj; naročnina listu naj se primerno zviša. ravn> tako nai se sobr. uredniku pla«"a zviša; Glasilo naj se tiska še zanaprej v Chicagu, no pp. v Jolietu. Ako si nabavimo ali kupimo last no tiskarno, bo to gotova škoda .Tednotini blagajni, pomislite, da je Chicago središče indnstrije in vse obrti v celi Ameriki tako tudi glede železniške zveze; mesto Joliet je pa le odstranjeno od tega središča, vse potrebne stvari bi morali naročati iz Chicaga. 3) Jednotin Glavni urad naj se preseli v Chicago, da nc bo treba glavnemu tajniki* toliko potov za nakup potrebnih papirjev in knjig ter drugih potrebščin; pri tem se bo tudi nekaj za Jednoto prihranilo. 4.) Jednotin dom naj se proda, četudi v ztfubo, boljše je, da se proda prej kot slej. 5( Vprašanje glede ženske enakopravnosti naj se da ponovno na splošno glasovanje; večina zmaga in odloča. 6) Thko naj se da tudi točko o centralizaciji, bolniške podpore na splošno glasovanje (referendum) ; društva, ki so za tako podporo vneta naj upeljejo isto, ka tera pa niso zato, naj pa ostane zadeva pri starem, kot je bilo tc' doslej v naVadi. 7) Kar se tiče starih, onemoglih članov,.naj bkse jim dalo malo več pomoči in podpore, ako je to mogoče. Pomislimo, da tudi ti stari člani spadajo pod okrilje naše podporne matere in so ji že veliko pripomogli; zdaj. na stara leta. naj jih pa ta podporna mati v zahvalo vrže pod kap! Tega bi si ni-kdo ne želel. Upam, in želim, da -bi cenj. de-legatje vse in najlepše in v zadovoljstvo izvršili. Anton Bonač, certifikat št. 3. bojega spola. Taki novi člani že itak imajo priliko stopiti pod okrilje naše Jednote, če bi pa ravno kedo hotel sprejeti tajniški stolček, se radi teea ne bo delala no-*>ena krivica velikemu /staremu društvu. Ako bi pa bili ti kandi-datje oddaljeni 10 milj od kakega društva naše Jednote, v takem dučaju naj bi zadostovalo že sa" mo 8 novih članov za vstanovi-fev novega društva. Jaz pravim, da ako je večje število društev, tfeč je zanimanja za Jednoto in več koristi; dosti malih društev lahko stori največjo Jednoto. Iz malega rase veliko, pravi star pregovor. V slučaju (la res ne pride do za-željene bolniške centralizacije, potem že danes lahko sklepamo, kako bo z nekaterimi našimi društvi. Društva, z bolj majhno blagajno bodo morala rada, ali nerada podporo popolnoma opustiti, pa ne samo posmrt ninsko podporo: v druge Jednote ne bodo mogli že stari člani tega društva pristopiti, za mlade je pa tudi dovolj ugodnosti drugje, kjer se bodo zavarovali za $1. $2. $3.— bolniške podpore in za posmrtnino; le pomislite sedaj, kako bo tako revno društvo napredovalo; ^poleg tega pa še vedno kedo uriirje, ali odpotuje v staro domovino. Potem lahko računamo kako bo naša Jednota obhajala svojo 50 letnico; po nasvetu onega delega ta iste sploh, nikdar nc bo dočakala. Kden delegat je pa iz Jolie-ta, ki je tudi zelo podoben svojemu pittsburškemu tovarišu. Radi. ženske enakopravno«^ smo že čuli izraze ženskih društev, da bodo ženske že znale same kaj ukreniti, ako se jim ne da ustavne pravico. K sklepu želim vsem gg. delegatom in gl. odbornikom dosti n-s peli a ii> dober izid prihodnje konvencije. Louis Planinšek, predsed. dr. št. 158 Op. ured. Vaš zadnji odstavek smo iz gotovega vzroka izpustili. 75. Pleasant Unity, Pa. Prav pridno zasledujem raz motri van je 14. konvencije, to me je napotilo, da se tudi jaz še en krat izrazim z nazstopnimi nasve ti v teh predalih. Smelo trdim, da smo čitali že dosti prav lepih in koristnih na svetov v dobrobit naše Jednote in za posamezna društva; pa, kaj voristi vse to, ker bodo menda vsi ti nasveti samo kot glas vpijoče ga v puščavi. O tem sklepamo la-iko še sedaj pred konvencijo, ko piše delegat J. G. da je on absolutno proti ženski enakopravnosti dasiravno je bila pretežna večina dosedanjih dopisov za žensko e nakopravnost. Dotični delegat dalje nasprotuje temu, da bi Jednota plačevala bolnikom podporo iz skupnega sklada; pri tem ce trdi, da je temu, nasprotna ce-pittsburška naselbina, menda misli društva? Bomo videli in ču-i od pittsburski& delegatov če je temu resnica? Tretji nasvet delegata J. G. iz Pittsburgha je pa skoro popolnoma iz reda in neutemeljen. jOn trdi, ako bi Jednota plačevala stroške delegatom, da bi se društva kar podvojila in celo potrojila potom cepitve sedanjih društev. Ali ni nobenega sredstva proti temu? Ako ga še nimamo v pravilih, naj se pa nanovo stavi. Jaz sem mišljenja, da bi se dalo to stvar na sledeči način urediti: V mestu, kjer imamo že stara dru&tva KSKJ, se lahko nova. društva ustanovljajo, toda samo z novimi člani recimo najmanj 20 kandidatov-prosileev o- 76. Etna, Pa. • Ker pazno čitam ter zasledu-iem razmotrivanja povodom prih. konvencije, vidim da so ista povsem različna; nekateri mislijo tako, drugi pa ravno naobratno. Vsled tega tudi jaz izražam svoje mnenje. I.) V prvi-vrsti želim omeniti, kar se tiče glede 'Glasila'. Naj Dstane naš list še vnaprej kot tednik, ne pa kot mesečnik, kakor je že to nekdo priporočal; kaj takega, ne more noben rodoljub član priporočati, tako sem tudi jaz zo-oer mesečnik. Ali ni naše "Glasilo" vrli dobro urejevano? Da. I-sto je v poduk in razvedrilo ne samo članom naše Jednote, ampak tudi* celemu jugoslovanskemu narodu v Ameriki. Moja iskrena želja je torej, da naj ostane "Glasilo" še naprej tednik. II.) Kar se tiče ženske enakopravnosti mislim jaz po svojem prepričanju, da so ženske istotako opravičene da- zastopajo svoja društva sama iw konvenciji kot neška svoja. III.) Sta\ im na srce bratom delegatom da ukrenejo kaj za naše bedne , umobolne člane, kajti po današnjih pravilih so ti nesrečniki živi hjrtveci pri naši Jednoti ter pripustili drugim na milost in nemilost. Pomislite, kako dru- bratske organizacije lepo skrbijo za svoje bedne, umobolne člane; torej je tudi naša sveta dolžnost, da jih ne zapustimo. IV.) Podpora za operacije naj e zviša od $50. — na *100. — in istotako jaz mislim, da bi bilo tre-ba povijati tudi po?tkodni3isko lodporo za izgubo ene roke. ali očera. V.) Kar se tiče dolgotrajne bolezni bi bilo prav in. umestno, da bi Jednota prevzela vse take bolne člane (ice), ki bolehajo že nad o mesecev pri društvu, zatem naj jim plačuje Jednota primerne podporo najmanj za dve leti in to ne samo onemu ki hoče biti v tem oddelku, temveč vsem. V ta podporni sklad bi moralo spadati vse članstvo Jednote, kar bi ji bilo v velik napredek ter splošno korist članstva. Pomislite, kako je to ža-ostno, ko dobivajo krajevna društva skoro sleherni . mesec mile prošnje od takih članov za podporo; ako bi imeli uveden ta sklad, bi pa slične prošnje gotovo popolnoma izostale. Tudi bi laglje obivali nove člane za Jednoto, ^i dajali primerno podporo za dolgotrajno bolezen. Jaz, sam sem i-mel priliko, da sem se o tem prepričal. Rekli so mi, da nočejo pri-topiti v našo Jednoto ker ne pla- 4 ft'it? = e* podpore za dolgotrajno bole- žen in da gredo v N. H. Z. ke. Dne 17. julija je tukajšnja A-moi. Steel & Wire Co. priredila za svoje uslužbence , piknik v mestnem (Foss) parku. Program je bil zelp obširen za odrasle in mladino; družba jc dala vdoležen-cem vsa okrepčila brezplačno. Na sporedu so bile- ta dan tudi razne športne igre za najboljše te-kalce i. t. d. Ena izmed najbolj privlačnih in zanimivih "iger je bila pa vlečenje vrvi med delavci Rod Mill in Wire Mill.- Za poveljnika "teamov' sta bila imenovana naš rojak Frank Jcrina za Wire Mill (žičarno, dratovno) in Šved David Carlson za Rod Mili. Vsak izmed teh je imel nalo liet. Ravno tako imamo za razmo-trivati o prihodnji konvenciji in li iti na konvencijo in ne bi smeli" kateri ima kakšno željo ali nasvet, biti za uradnike pri nobenem j naj pride na to sejo tpr iio.1 izroči društvu. John Chernich, član dr. št. 47. DRUSTYENA NAZNANILA IN DOPISI. VABILO NA SEJO. Tem potoni prosim vse člane dr. Sv. Štefana št. 1. KSKJ., da vsi vdeležijo prihodnje redne seje, ki se vrši v soboto dne 7. avgusta. Na dnevnem redu bode razmotri-vanje pravil in glede udeležbe 25 letnice KSKJ. Cenjeni bratje prečitajte pravila in kar se vam zdi koristnega za Vas, društvo in Jednoto predlagajte prihodnjo sejo, do bodo potem isto naši delegatje predlagali na prihodnji konvenciji; zatorej Vas še enkrat prosim, udeležite se prihodnje seje; pokažimo da kadar gre za na£o Jednoto smo vsi na mestu. Na svidenje v soboto na seji! Vas bratsko pozdravlja Frank Mravlja, tajnik. najmanj tri dni preje, ali že v sredo. Ne odlašajte torej! Da nam med potjo ne bo dolg čas, spremljala nas bo naša vrla prosim, da, se polnost evil no vde ležite prihodnje seje, da se pogovo-^go, da si izbere po sedem korenja- j "Glasila" rimo o nameravanem izletu v Jo- kov, uslužbencev za svoj "team". ki naj pokaže pri vlečenju vrvi. J kdo je močnejši. Tpčuo ob pol 1. uri popoldne označeni dan je dal sekundant povelje obema kapitanoma, da se začne borba ali bitka; NAZNANILO. Iz urada društva sv. Antona Pa dovanskega štev. 87 Joliet, IU S temauljudno vabim in prosim!temu protestiral. O, kako prešir-vse člane našega društva, da sejno me je tedaj naš slovenski ka- Slftffffftfi IRfftftgfifi 'fffjjfiJTi?/] 'J?-fBJHnLnLfl LTTJTLnLrilJlUTiriL^JTlill^^ v| 0 krscanski izobrazbi. Cast starišev v božjem zastopništvu. Iz angleščine prevel Avg. F. Florjane. agraiaitfarimizfa^^ ZAHVALA. Tem potom se društvo sv. Vida št. 25 KSKJ v Cleveland, O., iskreno zahvaljuje vsem članom in članicam ter drugim prijateljem našega društva, ki so se vdeleži-li veselice (piknika) dne 25. juli-lija t. 1. Lepa hvala osobito vrlim članicam dr. Marije Magdalene Št. 162 KSKJ ki so nam pomagale do tafco lepega napredka in uspe. ha pri tej prireditvi, z njih postrežbo, tako da jc bil v resnici vsakdo zadovoljen. Hvala tudi tukajšnjim eenj. trgovcem za krasne dobitke. Samo nekaj: Oni podarjeni petelin (ta, samo dvono-gata žival) je prinesla v blagajno $121.40 in k temu nam je največ pripomogel sobr. Anton GrdW mlajši in je še zraven dal na razpolago avtomobil, da je delavke brezplačno prepeljal na veselični prostor, za kar se mu naše društvo še enkrat lepo zahvaljuje. Torej lepa hvala vsem, ki ste pomagali, da se je na ta način naša blagajna zvišala za lepo svoto. Veselični odbor. fantje "žogarji" (Base bali Team), ki se bodo poskusili z jo-lietskimi fanti. Naši fantje so žogo igrali s chi-kaškimi fanti dne 5. julija in sicer tukaj. Tedaj so jih naši premagali z 3 proti 2. Tudi "Glasilo" je svoječasnp poročalo, da se bo ta igra vršila pod naslovom "Zanimiva igra?" a žal, o izidu iste ni ta list ničesar omenil. Vsled tega priobčani tukaj takozvani Box Score in sicer v angleškem jeziku: Slovenian Americans of North Chicago: in a lahko izvrši na prihodnji seji. S sobratskim pozdravom • George Plut, tajnik. A. B H. R A. Opeka, L. F. 4 0 0 F. Kirn, 3. B. 4 3 1 F. Cerk, 2. B. 4 0 0 F. Varšek, 1. B. 4 0 0 J. Čelešnik, C. F. 3 0 0 J. Košir, S. S. 3 1 . 1 J. Opeka, R. F. o O 2 1 F. Merlak, C o o 1 0 F. Latž P. 3 1 0 Total 31 8 2 Chicago Slovenians ef Chicago. A. B H. R. L. Darovec, S. S. 4 1 0 A. Duler, L. F. 4 0 0 S. Darovec, 1. B. 4 1 1 J. Steblav, 3. B. 3 1 1 F. Darovec, C. F. 4 0 0 J. Korenčan. 2.B. 3 0 0 J. Duler, C. 4 1 0 A. Duler, R. F. o o 1 0 A. Grcgorič, P. 2 1 0 Total. 31 6 3 POZOR DRUŠTVA IZ WAUKE-GANA! Waukegan, III. Ker so tukajšnja društva spadajoča h K. S. K. J. sklenila, da se udeleže slavnosti 25. letnice K. S. K. J. v Jolietu dne 15. avgusta. vsled tega opozarjam vse one, ki se hočejo vdeležiti te redke slavnosti, da naj se zglašijo pri društvenih tajnikih, ter naj se vknjižijo saj do 8. avgusta zvečer. To pa vsled tega, da bomo znali, koliko "kar' 'nam bo* treba za vožnjo. Od tukaj z 10. ceste v Chicago se bomo odpeljali okrog pol 6. ure zjutraj s posebnimi pouličnimi karami in iz Chicaga v Joliet pa po Rock Island železnici (z La Salle postaje) ob 8. uri po novem času; v Joliet dospemo ob 9:30 A. M. Zato naj se oglasijo vsi člani raznih društev, ali nečlani, ki mislijo z nami iti, kakor že omenjeno do 8. avgusta zvečer, da zamo-remo vse pravilno urediti ter pripraviti prostor, kajti kare elek- 5 6 Hits 1 1 7 8 9 Total 2 1 x 8 0 0 1 1 x 3 0 1 0 2 By innings . 12 3 4 Slov. A mer. 12 0 0 Runs..... 0' 10 0 Chicago Slov. Hits 112 0 10 0 Runs ............. 0 0 0 0 0 0 0 Struck out by Latz 8; by Gre-gorich 9. Three base hits: Košir; two base hits Merlak. Umpire: Hladnik. Time 1:45. Line up for Joliet game. (Razvrstitev igralcev za jolietsko * igro). A. Opeka L. F. Cerk 2. B., F. Kini 3. B.,—P. F. Varsak 1. B., J. Košir S. S., J. Opeka R. F. (manager). — J. Celesnik C. F. F. Latz P.; F. Merlak C., A. Cepon, sub., J. Jereb, sub.,^J. Hladnik. Umpire. Torej kakor je razvidno/bo zabave dovolj, bodisi med potjo, a-li v Jolietu. Vsled tega poživljam vse, udeležite se te redke slavnosti, slavnosti 25 letnice naše dič- trične železnice moramo najeti ne K. S. K. J.; gotovo se nam ne članom da se je sklenilo na zuduji redni seji, da se razpiše za nies^e avgust $1.00 naklade in nioi-r v svrho pokritja stroškov za delegata, katerega društvo pošlje na konvencijo. Prosim torej, da blagovolite to vpoštevati. Z bratskim pozdravom Joseph Lekšan, tajnik. cijo, bo prišlo na tej seji več važ-j vie- 5 minut, čeravno, »so se oholi Iz urada dr. Sv. Jožefa št. 110 Kemije ter ponosiji Finci bahaji, S. K. J. v Barberton, O. j da bodo naše Slovence kar čez o-Tem potoni naznanjam vsemj^i0 /vlekli!! Pa ne boš slaven ske kaše pihal.! — — Poklica! sem nqglo za svojo obrambo* še uašega Simona, prvega delovodjo; pa tudi on ni mogel g. Jeri-ne predrugačiti od njegove trd-nje volje. Tedaj pa so nastopili sekundanti in dali junakom obeli strank 5 minut časa, da si s čevlji izkopljejo luknje v zemlji, ali da si noge "zašancajo'." Takoj pri tem se je videlo zvitost in nepoštenost sovražnika, ker so na-sprotnjki kopali jame z lesom in vsakovrstnimi drugimi pripomočki. Ali g. urednik, da bi pa vi vir deli naše krepke slovenske junake. — Kakor vojaki na povelje začeli so trgati s svojimi čevlji trdo zemljo, da je kar prst nazaj letela in da se jim jc moralo občinstvo umakniti. Se pred potekom 5 minut, bili so naši junaki pripravljeni; ravno tako tudi nasprotniki. Sedaj pa pozor! Dasi-ravno smo zbrali za to borbo same naše slovenske Krpane, Samsone in močne Goljate iz North Chteaga ter Waukegana, tako so si tudi nasprotniki izbrali za svoj "team" seveda najbolj krepke može, ki so bili po velikosti in teži bolj jaki kot Slovenci (ne pa po m oči!) Tudi so imeli Finci in Švedi boljšo pozicijo (stališče), ker so stali bolj na nižini kot pa naši; zemlja tamkaj je bila navo-žena še na spomlad, torej je bila bolj mehka in lahko pristopna. Nekaj je pa vseeno manjkalo tem severnim medvedom: take žilavo (Dalje.) Ako bi vsaka mati storila vse, kar je v njeni moči, da bi podučila svoje otroke v najvzgodnejši mladosti in spolnivši to bi vsak dan lahko izgovorila tele vesele besede: "Bog je blagoslovil moje prizadevanje." Prava pobožna mati je prepričana, da mlada, nežna semena ravnokar vsejana, ka- te skrb za nje. in še več za zdravje njihovih duš, toda to zamorete storiti samo tedaj, če ste jim iz nežne mladosti sem utisnili v njihova srca prepričanje vere in po-božnosti; kajti pravi nauk se glasi: "Kakor so vaši otroci v šestem, sedmem in osmem letu, takšni bodo tudi naposled ostali. XI. POGLAVJE. tera s svojim poducevanjem in sL , , ... „ , ' . r J Poboznost starsev, dnevne molitve, svojim materinem pogovorom u ' NAZNANILO. -Iz urada društva "Marije Pomagaj" št. 119 Rockdale, IU. Naznanjam članicam zgoraj o-menjenega društva, da se v-." u-delcžite prihodnje seje na nedeljo,dne 8. avgusta t. 1. Ker bomo na tej seji sestavile navodila in zahteve za prihoanjo konvencijo, prosim pridite vse. da ne bo potem kakih neprilil;, in da bomo ta navodila pravočasno izročile našemu delegatu sobr. Josip Kuharju. V nadi, da boste vpoštevsle t > naznanilo, ostajam S sosestrskim pozdravom Agues Piškur, tajnica. NAZNANILO. Naznanja se svim članom društva Sv. Mihalja št. 163 KSKJ. Pittsburgh, Pa., da se u večem broju udeleže prihodnje seje, koja če se vršiti dne 8. avgusta. Na i-stoj seji imamo dosti važneg raz-motrivania rešiti jer imamo od* glasovati na list in pitanje točke glavnega tajnika za prihodnje 14. jo, naše dične KSKJ. Drugo imamo isto razmotrivanje za naš hrvatski barja k i za barjak Mladinskega oddelka, što je bilo na prošloj seji izaključeno, stoga se s vi pozivate, hočete zato pristati ili ne ovega leta; toliko vam na znanje. Isto pozivljemo i naše članice na istu seju, da si izibereju svoj ženski odbor bolesti; pošto imamo več prilično članic, a imaju pravo na potporu kako i.mužki, stoga si neka isto iziberu i svoj odbor bolesti. Sada opominjam sve one člane, koji nemarno polaze seje i svoje asesmente točno ne plačuju, da se držiju bolj reda drustvenog i pravil KSKJ da ne buju posije krivili nikoga nego svoju nemarnost. Pozdrav do svih članov i Članic našeg društva i KSKJ. Matt Brozenich, tajnik. glavno zborovanjo ili konvencij} in moči< kakofSno so imeli na- »ši slovenski levi. Boš že, kmalu skusil severni"medved, da boš do dol bi sčasoma v njih mlada srea, tako da nikdar ne ostanejo brez božje milost i4,'zatorej taka mati pogostokrat hrepeneče moli k sve-tčmu Srcu Jezusovemu in Marijinemu: "Napravi me pobožno gorečo mater, O Srce Jezusovo in Marijino; nauči me ta najtežavnejši posel, kako vzgojiti moje male rojenčke!" In iz ravno tega "vzroka doseže mati to, da napravi iz svojih malih otrok z besedo in vzgledom bodoče može in žene, ki in nedeljsko praznovanje. Ego, et domus mea serviemus domino. Josue 24, 15. "Jaz in moje celo donlovje bo-demo služili Gospodu." Kakor so otroci v svojem šestem, sedmem in osmem letu, takšni bodo tudi ostali pa svoja stara leta. To je eno izmed zatrjevanj do katerega so prišli najbolj izkušeni možje, kateri so prevzeli nase vzgojo mladoletnih otrok; in to je tudi ona resnica, katero lali- so skozi celo življenje ponosni na | ko najdemo v našem vsakdanjem molitev. Ona ne kriči nad otroci: "Ali ne boste molili?"--Ona moli z otroci in jim z ljubeznijo kaže kakšno molitev Bog ott njih zahteva. V tretjem, četrtem ali petem letu mali nedolžni otroci ne vedo samo par kratkih besedi, ampak tudi "Oče Naš" in "Češče-no Marijo." In oni te molitve tudi ne brbljajo samo tja v en dan, med smehom in norčevanjem ne-vedoč kaj izgovarjajo, ampak molijo s pozdignjenimi rokami, v razpelo oprtimi očmi, s tako gibljivostjo, da bi človek mislil, da vidi molečega angelja pred sabo. Tako so še otroci naučili od svoje matere, kadarkoli je molila. Ali niste zadovoljni in veseli s pravim in zdravim domom? Da napravimo naše ogledalo še bolj dogotov-ljeno naj še omenim eno stvar, kar je potrebno. — namreč dobrega očeta. On ne more. to je resnica, vplivati na svoje male tako naravnost, tako dan naprej in tako uspešno kakor mati, ki je sko-ro celi dan doma. Toda oč" ji je lahko v veliko pomoč. Če gre v večerih s pravo očetovsko ljubeznijo med svoje otroke, če se kratko časi z njimi po veečrji, jih izpra- šuje kar jim je mati čez dan donia bil namesto zaželjenega medu od | povedala in jih naučila, če on moli naših samo grenkega pelina!"—nnhvali in nhdnririe. Ivo sekundant zavpije "Ena! Vse dovršeno! Vsi vleči!" — Sedaj je naenkrat velikanska, poldrugi palec debela vrv zatrepetala v rokah borcev, katerim se bo uda-la? Ali naši slovenski levi so jo precej pridobili za 5 palcev na svojo stran. Xa to naš delovodja Jim zavpije g. kapitanu Jerini: "Frank, povej fantom, da naj vrv samo držijo, in da ni treba več vrvi vleči, ker zmaga je že itak naša!" — Pa rojak Jerina ni te-gja povelja izvršil,—kaj še! Pač je zavpil s svojim mogočnim glasom: "Fantje, vlečit^!" In zopet so dobili naši 8 palcev več vrvi Sedaj pa groza! — Zadnjega nasprotnika ,ki je imel vrv ovito o-koli svojega telesa, je vrgla moč ž njimi, jih pohvaji in obdaruje, kjerkoli je pohvala dobrodošla in potrebna, ali tudi če je potreba jih resno opominja z Vzglednhni besedami. K slabi neverni družini vas: ne bodem danes peljal. V njej bi na- _ šli celo stvar ravno narobe. V ta-;SVOJE ROJAKE ZDAJ ZOPET življenju. ' V tej dobi So otroci takorekoč takšni, kakoršue napravi domača vzgoja in družinske razmere. Potemtakem imamo vzrok, da zatrjujemo, da je najsvetejša dolžnost starišev, da udolbe v srca svojih otrok vero in poboznost. Oni morajo napraviti iz svojega doma pravo prebivališče, V katerem najde mala deea ono duševno ozračje in hrano, katera vzbuja in poveličuje versko in čednost no seme. katero je bilo zasajeno v mala srčeca pri svetem krstu. Do tega cilja dospemo, ako imamo naša doniovja duševno zdravo urejena, katera vplivajo na otroške občute. Sveto razpelo, blagoslovljena voda. verske podobe imajo nanje čute veliko globokejši vtis. kakor si pa to mnogi sta riši predstavljajo. Še več, ti zunanji znaki pod vodstvom pobožne matere so kakor bi bili številna ogledala napolnjena z mnogimi slikami, iz katerih gleda radoveden malček in se uči najvažnejše resnice in podatke cerkvenr zgodovine še pred-no prične hoditi v šolo. Nadaljevanje. POOBLASTILA ZA STARI KRAJ, PROŠNJE IN IZJAVE, za dobavo potnih listov iz stare domovine v Ameriko izdeluje pri genc-ral-konzulatu SHS registrirani sloven ski javni notar IVAN ZUPAN, 1951 W. 22. Place, Chicago, IU. Pišite za pojasnila. kih domih se čutimo nekako nejevolje iz boječnostjo in trepetom zamoremo misliti in reči: Moj Bog kaj bode postalo iz teh otrok, v katerih srcih že iz mladosti sem ni bila vtisnjena nobena vera! Poglejte okoli sebe in premišljujte ako je vaš dom zdrav ali nezdrav v dušnem oziru. Vi menda niste tako kruti in surovi, da bi namenoma izpostavljali v nevarnost dušo in zdravje svojih otrok. Imej- LAHKO DOBITE V AMERIKO. Priseljniške postave ostanejo šo zmeraj v veljavi kot pred vojno. Svojo rodbino lahko dobite v Ameriko. .Podpisani vam bo dal navodila, kako dobijo v kraju potne liste. Pišite, ali se pa osebno oUrnite na znanega rojaka Matijo Skender, Javnega Notarja, 5227 Butler Street; Pittsburgh, Pa. On Vam bo stvar uredil in pojasnil. (Advcrtis.) "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" _Izhaja vsako sredo._ "Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jed not« ▼ _ameriških.___ Uredništvo in upravništvo: Združenih driavalT 1951 Wmt 22nd Place, Telefon: Canal 2487. CHICAGO. ILL. Harftfwiw t Za člane, na leto.............................................$0.96 Za nečlane ....................................*----:........$2.00 Za inozemstvo ..............................................$3.00 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CABNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION __ of the . UNITED STATES OF AMERICA Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America. 1961 West 22nd Place, OFFICE: Phone: Canal 2487. CHICAGO, ILL. Subscription price: For Members, per year.......................................$0.96 For Nonirembers.......................,....................$2.00 For Foreign Countries........................................$3.00 V blagohotno pojasnilo delegatom glede potovanja v Joliet. Ker bo pretežno število delegatov potovalo skozi Chicago pred-no dospejo na cilj v Joliet, in ker nekaterim še niso dobro znane železniške zveze našega mesta, raditega smatramo za umestno, da demo že danes nekoliko pojasnila o tem, da ne bo treba temu, ali onemu okoli povpraševati, kje in kedaj se lahko odpelje iz našega milijonskega mestav Joliet. , . - Najboljša zveza za Joliet, (36 milj oddaljeno mesto iz Chicagc) je Rock Island železniška proga iz La Salle postaje ( na Van Buren in La Salle St.) v sredini mesta. » S te (La Salle) postaje vozijo vlaki čez teden v nastopnem redu {>0 starem, ali centralnem času: _ . Zjutraj ob 7 uri, vlak dospe v Joliet ob pol 9. Ob 8:45, dospe v Joliet ob 10:20; ob 9 (brzovlak) dospe v Joliet ob 10:05; ob 10:45, dospe v Joliet ob 12:05 popoldne; ob 12:30 popoldne, dospe v Joliet ol> 2:05 ob 1 uri, dospe v Joliet ob 2:15; ob 2:32, dospe v Joliet ob 4:22; ob 3:30 dospe v Joliet ob 4:35; ob 4:07; dospe v Joliet ob 5:20; ob 5:05 (brzovlak) dospe v Joliet ob 6:05; ob 5:25 dospe v Joliet ob 6:35; ob 6ih (brzovlak) dospe v Joliet ob 7:02 zvečer; ob 6?f>0, dospe v Joliet 11.05 in zadnji vlak ob 11:30, dospe v Joliet ob 12:50. Ob nedeljah: Vozijo vlaki s te postaje: ob 7:00 zjutraj, 8:45, 9.00, 10:45;— 2:32^ popoldne, 3:30. 5:25, 6:00, 6 :50, 10 K)0 in 11:30. Vožnja velja za vse vlake jednako $1.22 iz Chieaga do Jolieta. Ker bo večina delegatov dospela že v soboto, dne 14. avgusta v Chicago, bi bilo najbolje vzeti popoldanski vlak ob 1 uri (star čas) ki dospe v Joliet ob 2:15. Uredništvo in upravnišivo * Glasila' uljudnO vabi vse gg.de-gate, kateri dospejo že prej v Chicago (morda)) prejšnji dan, ali 14. avg. dopoldne) da bi se izvolili /.glasiti ali zbirati v uradu "Glasi-, la " kakor je bil to slučaj za časa zadnje konvencije. Naš znani sosed slovenski gostilničar Martin Nemanich bo imel isto dopoldne pravočasno pripravljneoo kosilo za več delegatov tako, da hko potem iz urada Glasila skupno s chijsaškimi cl$lega| na La Salle postajo za vlak ob 1 uri popoldne. Kdor pa pride"kasneje, mu bomo šli tudi na roko, da se bo naprej odpeljal. Kdor pride morda iz iztočnih držav na La Salle postaji še zjutraj, n&j odda svoj kovček v Parcel Room če se hoče pred odhodom zglasiti v uredništvu "Glasila". S te postaje je naj bolje v/eti Blue Island Ave pocestno karo ki vozi ravno pred postajo. Po kakih 20 minut trajajoči vožnji pa izstopite na Blue Island Ave in Robey St. Naš urad je od te točke oddaljen samo 3 bloke severno. Lahko vzamete tudi Douglas Park L vlak (nadulično železnico) in izstopite • na Hoy lie Ave. Od tu je hoda proti jugu do pisarne samo nekaj blokov do 22 Place. Z Northwestern postaje naj se vzame Madison Ave pocestno karo (West) do Robey Str. in transfer na Robev Str. pa pridete do W. 22. ceste (1 blok od urada) istotako z Union (Pennsylvania) postaje naj se vzame Douglas Park L vlak, kakor gori označeno. Kdor bi si se ne ne upal srfm voziti'naj nam s postaje telefonira: Canal 2487. Člani ohikaških društev so nam obljubili iti tisti dan na roke, da bodo hodili došle delegate iskat na postajo. Mi, Chicažani bi si šteli v posebno čast, ako bi hoteli cen j. sobr. delegatje za malo časa ustaviti tudi tu v naši slovenski naselbini predno odrinejo proti Jolietu. Urad 'Glasila' se nahaja ravno v sredini naše stare slovenske kolonije, 1 blok oddaljeno od naše lične slovenske cerkve. Jako bi nam bilo po volji, ako bi vsak delegat, ki mislil ga določi glavni odbor. V točkah ustavf ali pravil se zahteva dve tretjini glasov, v ostalih točkah nadpolovično večino glasov.' Kako mislite ,ali je ta določba pravilna, popolna ter.na mestu? Ali ni? — Pomanjkljivost hočemo takoj pojasniti. Po naši skromni sodbi je pri vlaken} splošnem glasovanju v prvi vrsti najbolj važno to, koliko članov se naj istega vdeleži; ali naj bi bil zaključek splošnega glasovanja pravomočen, c\i se glasovanja udeleži polovico celokupnega članstva, ali dve tretjini, ali pa vsako poljubno število. Kadar gre za premembo kake jako važne točke pri ustavi Jednote, bi morala za to stvar glasovati pretežna večina, to je dve tretjini vsega članstva; za druge tOcke pa naj bf Zadostovala samo nad-polovična večina oddanih glasov; v tem slučaju bi zadostovalo poljubno število izmed celokupnega članstva ne pa 2 tretjine. Pri naši K. -K J. je bilo 30. junija 12,017 članov in članic, Ako bi imeli slučajno meseca, junija t. L odločiti potom referenduma kakor bolj važno točko, (recimo n. pr; jilfetevanje fetroškov za delegate), ali bi bila stvar na mestu, če ibi za to točko izmed 12,017 članov glasovalo samo 20.17 članov, a, oistalih 10,000 .bi pa lepo molčalo? Vidite, gloda tega bi morali v gornjih pravilih .člen V. nekaj dostaviti. Skoro vse druge slične, organizacije, ima jo predpisano, koliko in koliko izmed celokupnega članstva se mora udeležiti splošnega glasovanja, da postane točka pravomočna. Znani so nam taki slučaju pri neki sosedni Jednoti, ■ da so bila kar tri splošna glasovanja bob v steno, ali neveljavna, ker se ni iste ga nista vdeležili dve tretjini celokupnega članstva. N. pr. naša Jednota ima 12,017 članov; kaka zelo važna prememba pravil naj bi bila potom referenduma še le tedaj uveljavljena, če se je tega glasovanja udeležilo najmanj 8006 članov in članic (dve tretjini) ne pa, morda samo par sto, ali 1000 članov. Še le na ta način bi pokazali, da veje pri naši K. &..K. J. tudi pravi demokratski duh; da ustvarja in pretvarja pravila*pretežna večina članstva, ne pa samo borna pešciea. Poglejte, kako lepo, in demokratično imajo to točko uveljavljene naše Združene države. Vsako spremembo ustave (konstitucijo) morajo predlagati dve tretjiiji obeh zbornic (kongres in senat) in odobriti tri četrtine držav. O Jeni čitamo osobito zadnji čas, kako se borijo ameriške sufragetke, da,bi pridobile zase še zadnjo 36. državo izmed predpisanega trieetrtii}tskega števila. Po naši sodbi so naša pravila glede splošnega glasqy.anja zelo rie)f>opolna in nepravilna, in treba Jih bo. torej izboljšati na prihodnji konvenciji. Pri splošnem glasovanju kake zelo važne točke naj bi Ne vedno zahtevalo dve tre-tjinsko, alj pa morda samo nadpolovično število oddanih glasov če se tega glasovanja udeleži 2 tretjini celokupnega članstva. Za druge, manj važne predloge, naj bi pa zadostovala tudi nadpolovična večina glasov poljubnega števila glasovalcev. Razmišljajte torej cenj. delegatje poleg drugih številnih in že vam znanih točke še to točko, ki bi bila umestna za premembo pravil. Zda;j pride pa na vrsto še neka druga točka, katero je nedavno omenil delegat Simon Šctina iz Jolieta-in to je inicijativa, ki je v neposredni zvezi s splošnim glasovanjem. Beseda inicijativa izhaja iz latinske besede 'initium", začetek. Inicijativa je z referendumom (latinska beseda "rcferro" (prednašam) v tako tesni zvezi, da si udejstvitev prve brez druge Sploh ne moremo misliti. Vse države; mesta ih razne zveze imajo pri Vsakem referendumu tudi svojo inici-jativo, ne boste pa nikjer našli samo inieijative, ali samega referenduma. ^ qt "" ■ Na XII, konvenciji se je o teh točkah na obširno debatiralo in ukrepalo. Spominjamo se takd dobro, kot bi bila ta konvencija šele včeraj, da je bila tedanja konvencija pač za uvedbo referenduma, nikakor pa ne za uvedbo inicijativc. Kdor izmed sedanjih delegatov se boste la- tllcli v ^ilwailkee na konvenciji, nam bo to pritrdil. In vendar iti odneljali J*c glede refenrefltfma nepravilno v zapisnik ki se glasi • r 'nikhlhtiiM • * n • >i, •, » i. . svojimi nasveti jio katerih naj ........ v ............ pn tej priliki obiskat naso naselbino, pisal nam en dan preje čas prihhla v Chicagu in ime postaje. Preskrbljeno bo vse za to, da bodo člani naših domačih društev cenj, goste delegate na postaji čakali.in spremili do našega urada. Torej na veselo svidenje 14. avgusta v Chieagu, potem na v Joliet! K sklepu vas cenj. delegatje. opozarjamo še na neko važno stvar na potovanju. Ker je tudi na vlakih osobito na postajah dosti žepnih tatov, bodite glede denarja zelo previdni in pozorni. Držite ?;a v notranjih žepih telovnika ali suknjiča, ne pa v zadnjih žepih hlač. , To vas svarimo i/ lastne skušnje in še enkrat naglašamo da je treba človeku biti na potovanju zelo previdnim, sosebno še v več jih mestih. Skoda za vsak cent, ki bi padel dolgoprstnežem v roke! Razmotrivanje st. 78. O SPLOŠNEM GLASOVANJU K. S. K. J. IN NOVA TOČKA GLEDE INICIJATIVE. Jet (Spisal urednik . 'Glasila'.) Ker je v današnji številki priobčenih izvanredno veliko število razmotrivanj povodom XT V. konvencije (več kot cela stran) in ker se doba razmotrivanja bliža že svojemu zaključku, zato stopa ur-d-! . (,ltls;l1 z nadaljnim in zadnjim razmotrivanjem v javnost m sicer o »ne ki zel«) važni točki, katero bi se moralo na vsak iiacin i/ popolnih pn sestavi novih pravil in to je točka referenduma ali splošnega glasovanja. * . Glede tega določajo naša sedanja pravila sledeče: ČLEN V. (STRAN 13—14.) Referendum, ali splošno glasovanje 24. Glavni odbor da vsak važnejši sklep ali točko, katera pre koracuje njegov delokrog v "Referendum", ali na splošno glasovanje. Med te sklepe spadajo vse točke glede premembe pravil in cC- nimf zakoni. °V k°nVenC*> kat<^ "iso v soglasju z držav- nrfh.f' VSak tak f.redl°g 86 mora prej sPreJ'eti od večine glavnega ° VSakem tak- nfora skle- dum2Dr,^! Predl°ffi- m°raj.°.priti ne kas™ie kot 8 dni v Referendum. Diustva se morajo .zraziti o njih potom glasovanja v času/kot takole v "Gospodarski odbor nadaljuje s se sprejme referendum. i . 0 Dr. Seliš^ar razjasni to besedo. • Brat Jakob Stergar predlaga in Rev. Anton Leskovec podpira, da se referendum sprejme. !>< Po dolgotrajni debati bil.je ta predlog sprejet, na podlagi katerega se rešitev važnih stvari na prošnjo ene tretjine Jednotinega članstva od glavnega odbora laJiko da na splošno glasovanje. Večina glasov naj odločuje." »;.. Marsikje na konvenciji se lahko v naglici naredi kako tehtno napako, kj nasprotuje sama sebi. Fakt je, da je XII. konvencija v Milwaukee odobrila samo referendum, ne pa inicijative. Gornjo točko se je pri čitanju tedanjega zapisnika ce4o odobrilo, dasiravno je ista v protislovju z debatami konvečne zbornice za uvedbo samega referenduma. . Oziraje se. na to dejstvo je tedanji pravni odbor s posvetovanjem rtekega izkušenega Jednotinega odvetnika na podlagi od konvencije dane mu oblasti sestavil povsem novo točko glede referenduma, ki je označena takoj pri začetku tega razmotrivanja. V tem odboru je bil tudi urednik 'Glasila". Tedanji Odbor za sestavo in ureditev pravil se jc izTjueiio opiral, na dcHato in skli'p XII. konvencije, ki je o-dobrila samo referendum; vsled tega je ono povsem nepristojno točko :na prošnjo ene tretjine Jednotinega članstva črtal. Inicijativa se nikjer ne opira napako predpisano število članstva, ampak na gotovo število društev ki se nahajajo v gotovih različnih državah. Naj navedemo tukaj "oilstavlce pravil nekaterih drugih not, ki predpisujejo, kako se"inia inicijativa vršiti: 'INICIATIVA. Društva fina jo pravico med konvencijami stavi ti predloge za spremembo, dodatek ali Črtanje kteregakoli člana ustavi in pravilih izvzemsi načelne izjave, predlagati nove člane in stvari sploh, ki'.^o v korist jednote. Predlog se objavi v glasilu, nakar ga mora podpirati najmanj deset drugih društev iz desetih raznih držav in šele potem mora glavni tajnik dati predlog na splošno glasovanje vsega članstva. Predlogi za spremembo, dodatek ali črtanje članov v ustavi in pravilih se sprejemajo le z dvetretjinsko večino članov in članic po toni referenduma; drugi sklepi, ki nimajo stika s pravili, pa z nad polovično večino oddanih glasov." i • Ali: . • • v - Inicijativa. "Krajevna društva imajo pravico staviti v času od ene do druge konvencije predloge'za katerekoli prememhe, dodatke ali črtanja točk v pravilih, katere morajo^ biti objavljene v; glasilu Jednote ter podpirane od najmanj deset društev iz peterih različnih držav. Ako se je to zgodilo, potem da glavni tajnik predlog, na splošno glasovanje. Vse inicijative morajo bjti pravilno urejene in spisane in se naj pošljejo v glavni urad." Ker je X1L konvencija V tem oziru v naglici naredila napako, uaj .se. zadevo na prihodnji konvenciji uredi'ter reši. Naj se uvede se inicijativo po enem izmed gorioznačenjli načinov, da naj se vrši splošno glasovanje še le na podlagi dovršene inicijative. Sedanja pravila glede splošnega,glasovanja niso nikakor ume stna. Društva naj imajo pravico spraviti kako točko na splošno gla sovanje, ne pa samo gl&yni odbor. Pri tej priliki navajamo dejstvo, da je bilo zadnje splošno glasovanje glede uvedbe "reinšuranca" popolnoma nepostavno, in proti pravilom K. S. K. J. Točka teh pravil določa, da mora biti vsak tak >redlog preje sprejet, ali odobren od večine glavnega odbora pismeno ali ustmeno, torej od najmanj 11 glavnih odbornikov. »...Uvedbo splošnega glasovanja za "reinsurance" je po ustmeno določilo samo 8 (osem) glavnih nadzornikov: Predsednik, gl. tajnik, blagajnik in 5 nadzornikov. Čemu tedanji gL predsednik ni vprašal še ostalih 12 odbornikov, če so zadovoljni da pride .reinsurance v referendum. Ako bi bil tO storil, bi ostalih 12 gl. odbornikov lahko zavrglo načrt in nasvet tedanjega gl. predsednika in o reinsurance bi se sploh ne bila kedaj pri naši Jednoti glasovalo. Čemu se ni v tej zadevi gledalo na pravila, in je samo 8 gL odbornikov dalo to razburljivo točko na referendum? Čemu se ni še nas, ali ostalih 12 vprašalo, kaj mislimo o tem? — To je gola resnica katero lahko z urednikom vred potrdi na prihodnji konvenciji še ostalih 11 glavnih odbornikov. Ravno to je napotilo urednika "Glasila", da tem potom toplo vsem delegatom priporoča uvedbo inicijative in premembe sedanje točke o splošnem glasovanju pri K. S. K. J. Ivan Zupan. „ FINANČNO POROČILO K. S. K. JEDNOTE ZA MESEC JUNI 1920. ASESMENT 6—20. Dr. št. 4 5. 7 8 10 11 12 13 14 15 16 17 20 21 23 24 25 29 30 32 33 38 39 * 40 41 42 43 44 45 46 47 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 67 69 70 71 72 73 74 75 77 78 79 80 81 83 84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 97 98 100 101 103 104 105 108 109 110 111 112 113 114 115 118 119 120 121 122 123 124 126 127 128 , 129 . 130 . 131 . 132 . 133 . 134 . 135 . 136 . 139 . 140 . 143 . 144 . 145 . 146 . 147 . 148 . 150 . 152 . 153 . 154 . 156 . 157 . 158 . 160 . 161- . 162 ., 163 .. 164 .. 165 .. 166 .. 167 .. 168 .. Skupaj Plačali na ases. 6—20. $ 266.76 545.93 180.08 139.38 192.73 585.41 134.45 23.77 79.51 334.92. 71.08 250.83 213.08 166.41 30.96 72.52 81.44 54.25 11.89 570.01 465.28 359.82 83.32 185.76 120.84 19.78 149.11 . 117.62 174.43 169.20 274.87 61.46 131.58 6623 ' 68.44 127.28 233.22 68.98 124.22 215.84 127.55 90.98 243.80 65.05 133.21 30.67 243.88 124.06 178.02 78.55 31.43 125.03 5.98 119.50 52.28 80.60 65.41 221.98 229.66 88.42 217.74 232.17 23.04 66.84 64.73 141.49 47.35 161.92 31.17 144.97 109.57 171.18 52.65 93.56 29.51 80.71 Paid 74.21 115.07 86.82 72.68 139.78 37.43 67.95 64.67 72.86 41.76 127.39 25.37 47.72 191,72 45.77 72.48 12.46 20.09 101.18 Smrtnina 500.00 550.00 1000.00 1000.00 850.00 500.00 200.00 1000.00 850.00 Poškodnina $ 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 900.00 50.00 50.00 Boln. podp. 40.00 50.00 500.00 50.00 50.00 17.49 7.63 176.90 80.48 39.97 40.91 123.11 82.08 47.30 43.45 33.69 138.35 42.00 119.24 60.26 65.62 79.55 98.17 78.99 12.00 107.33 66.18 17.62 40.77 23.09 271.55 196.38 54.10 32.64 55.88 9.93 43.86 $14,951.28 Preostanek 1. junija 1920.............. y , Prejemki tekom meseca junija 1920. Plačanega od društev ......................$14,951.28 Sbrestl.................................... 8,934.43 Najemnina poslopij ......................... 40 00 $7,850.00 50.00 50.00 $ 700.00 $ 40.00 .$683,720.08 Najemnina gl. urada 450.00 $ 24,375.71 Izplačali: Posmrtnine................ ................j 7,850.00 Poškodnine ................................................................700 ^ Bol. podpore ..............................................................40 00 Upravni stroški .....•..................... $ 2 913*49 $708,095.79 $ 11,503.49 Preostanek 30. junija 1920. Joliet, HI., 30. junija 1920. . • r ........... .$696,592.30 JOS. ZALAR, gh tajnik. ' Jednota K. S. K. *- Ustanovljena v Jolietu, 111., dne 2. anrila 1894. Inkorporirana v Jolietu državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048. od ustanovitve, do 1. julija 1920 skupna izplačana podpora $1,782,447.86. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. I. podpredsednik: Math. Jerman, 332 Michigan St., Pueblo, Colo. II. podpredsednik: Frank Opeka, 26 Lenox Ave., North Chicago, 111. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet. 111. Pomožni tajnik: John Dečman, Box 168, Forest City, Pa. ' Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620 — 10th St, Waukegan, lil Pooblaščenec: Ralph F. Kompare, 9206 Commercial A v., So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Josip Dunda, 704 North Raynor Ave., Joliet, 111. % Martin Nemanich, 1900 W. 22nd St., Chicago, 111. Math Kostainšek, 302 No. 3rd Ave., West, Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. Frank Frančič, 8205 National Av., West Allis, Wis. POROTNI ODBOR: p Mihael J. Kraker, 719 E. 3rd St., Anaconda, Mont, i Geo. Flpjnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. * Joseph Russ, 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": J . Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. 12 URADA GLAVNEGA TAJNIKA. Z asesmentom za mesec avgust 1920, razpisan je posebni asesment 4.00 za dolgotrajno bolniško podporo. Radi toga se uradna naznanja, da tekom meseca avgusta 1.1. plačajo ^si člani in članice zavarovani(e) >ri K. 8 Ji. Jednoti proti dolgotrajni bolezni poleg rednega mesečnega isesmenta $1.00 v bolniški sklad. Zgoraj omenjeni asesment je razpisan le na one člane in članice, ki so pri Jednoti zavarovani proti bolezni. Za glavni urad K. S. K. Jednote: Josip Zalar, glavni tajnik. IMENA DO SEDAJ NAZNANJENIH DELEGATOV ZA 14. KONVENCIJO K. S. K. JEDNOTE. Za dr. sv. Štefana 1, Chicago, 111.: John Žefran, Frank Mravlja in Frank Jurjovec. Za dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111.: — John A. Težak, John Filak, John Živec, John plut, George Stonich. Za dr. Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111.: Martin Konda, in Antou Nemanich, st. Za dr. sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn.: John Zavodnik iii Josip Oblak. Za dr. sv. Družine 5, Lp Salle, 111.: — Josip Geude, Alojz Be-denko. Za dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo.: Mark Stepan, John Germ, John ButkoVich, Jqp. Russ. Za društvo sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111.: John Barbich, John Gregorčič. • Za dr. sv. Roka 10, Clinton, Iowa: John Tancik. Za dr. s v. Jan. Krstnika 11, Aurora, 111.: Frank Gorene. Za dr. sy. Jožefa 12, Forest City, Pa.: John Telban, Anton Lau-tar in Frank Telban. Za društvo sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont.: Frank Balkovec, Peter Gergich. • •. Za društvo sv. Roka 15, Allegheny, Pa.: Matt Klarich. 1 Za dr. sv\ Jožefa 16, Virginia, Minn.: John Trhlen. Za društvo sv. Štefana 21, Federal, Pa.: Frank Primožicli. Za dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio: — Josip Ogrin, Paul Schnel-ler, Dr. J. M. Seliškar, John Grdina, John Intihar. Za dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111.: Michael Wardjan, Martin Težak, John Lekan, Simon Šetina. Za dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich.: Frank Vesel Za dr. sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans. John Bižal. Zc društvo sv. Barbare 40, Hibbing, Minn.: John Povsha, Matija Peg t rele. Za društvo sv. Jožefa št. 41, Pittsburgh, Pa.: Rev. John Mertel. Za društvo sv. Alojzija 42, Šteelton, Pa.: Marko Kofalt. Za društvo Vitezi sv. Florijana 44r So. Chicago, 111.: John Tome-calj, John Likovich. f ' Za društvo sv. Alojzija 47, Chicago, HI.: John Wukshinich, Frarik Kozjek. , - Za društvo Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburgj Pa.: Dr. Jos. V. Grahek. - Za društvo Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa.: Geo. Gregu-raš, Josip Kajin, John Golobič. * • / Za društvo sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind.: Rev. Ciril Orendac. Za društvo sv. Jožefa 53, Waukegan, 111,: Frank Jerina, Frank liarle. Za društvo sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn.: Martin Shu-kle, Maks Stipetich. Za društvo Vftezi sv. Mihaela 61, Youngstown,*0.: Martin Žlogar. Za društvo sv. Petra in Pavla 62, Bradley, III.: Math. Štefauich. Za dr. sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio: Jakob Jančar. Za društvo sv. Janeza Evangelista 65, Milwaukee, Wis.: John Močnik. • Za društvo sv. Antona Pad. 72, Ely, M5nn.: John Otrin , Za društvo sv. Barbare 74, Springfield, 111.: Martin Banič. Za društvo Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa.; Anton Bokal Za društvo Marije Pomagaj 78, Chicago, 111.: Ivan Kušar. Za društvo Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111.: John Zalar. Za dr. sv. Srca Marije 86. Roeksprings, Wyo.: Matt Leskovec. Dr. J. P. Italija na smrtni postelji. Resni glasovi o kritičnem ktanju Italije se izza znane Nittijeve o-krožnice v pretekli jeseni čimdalje množe. Da Ttalija' res preživlja usodne ure, izpričujejo nevarni notranji pojavi, ki so značilni za državo tik pred katastrofo.* "Kaj je vzrok te strašne agoui je" (piše te dni v "Secolu" znair italijanski zgodovinar Ferreo), ki jo preživlja kraljevina Italija, nahajajoča se med življenjem in smrtjo? Zdi se mi, da je vzrok ta, k$?r je svetovna vojna zajela Italijo v zvezi, ki je v teku časa spremenila smisel in cilj, katerima Italija ni mogla ostati zvesta, ker je stopila v to zvezo zato, da obvaruje svetovni mir in ne da s pomočjo te zveze vzplamti svetovna vojna. Vzrok sedanje italijanske agonije obstoji v tem, ker Italija ni mogla samostojnega italskega kmetskega stanu. Rimska zgodovina torej priča, da je bila zgodovina Italije vedno zavisna od življenskega vprašanja: "Kje dobimo kruh, kdo nam ga dat'Wsa politika Cezarjev je zavisela v bistvu od lačnega rimskega ljudstva. Kdor pozna zgodovino socialnega vprašanja starega rimskega imperija, bo vse laže umel — pat t o d? Londra! Misel na kruh, na dobiček, na kolonije, il sacro egoismo—to vse je v bistvu združeno z georgraf-skim pojmom Italije. Toda potomci starih mišičastih, discipliniranih in na višku strategije stoječih Cezarjevih legionarjev niso — srditi d'Annunzijeve dobe. S temi je možno le toliko časa držati londonski pakt, dokler drže. podporni stebri — izven Italije! Kdaj je Italija sama iz sebe nezavisno od tuje pomoči pridobila le eno macijo ter vso črto Triglav—Snežnik—Split, mora, po svoji teži vplivati na razgrete glave slepih šovenov. Zgoditi se mora kočne tudi s to črto, kar se je z Valono:, govorile bodo miljardc deficita hujše kot kanoni naše države. Zakaj Treves ima prav, ko imenuje jadransko vprašanje "bulo na drž. telesu Italije", lond. pakt "pogubno smernico" Giolitti jc ve po litike, ki hoče obdržati in anekti-rati vse ozemlje, ki ga je Italija zasedfa po premirju 3. novembra 1918. ' Italija bo prepozno spoznala. kako kratkovidne in slepe že je imela v časih 1915—1920. nila sama zanjko, v katero je hotela vsied spremenjenega položaja vjeti mlado, visokim geslom verujočo Jugoslavijo Zakaj, danes po poldragem letu naših bridkih razočaranj se — Italija trese pred nami, dočim je bil trenutek, ko v nam je krčilo srce od bolesti radi tiste izmišljotine z italijansko zastavo v Zalogu. Takrat smo upali, da se postavi Pariz na našo stran, a zagrmel je stari godrnjat* ClCmenceau in obmolknili smo. Danes ni v nas več strahu. Razmere so se temeljito zasukale. Iz vladne palače v Ljubljani je govoril regent in pod vtisom njegovih Spoznala bo. da je edini Nitti prav (besed seje prestrašil ves vesoljni zrl, ko je hotel pospešiti kompromis z Jugoslavijo v Pallanzi. Da je ravno njegov kompromisni koncept, to je kruta ironija usode, k: ni pustila, da bi se odprle žitniee v Ju »osi a vi ji za izstradane stoti^očt v Italiji . . . za kazen, ker tp Ita lija leta 1918 3. nov. potegnihi izmed dveh dogovorov — usodepol-liega Mesto "patto di Roma" je vrgla na mirovno mizo v tfarizu z g(*sto čestitljivega Macchiavelli-.ia listino s "patto di Londra" in si ž njo v brezmejni slepoti zadrg- gozd listov, ki do zadnjega časa m hotel vedeti, da "Jugoslavia esi-ste." Naša valuta — gre gori. lira pa pada. Leto osorej je štela 3.80 K, danes zopet, toda tedaj smo šli mi doli, danes gre Italije v katastrofo, iz katere je ne reši nihče več razen — čudež. Toda roparjev ne varjejo čudeži. Mlini božje pravice melje jo počasi, a zato tem goto ve je. , Bodimo veseli — bliža se ura obračuna! "Slovenec". VESTI IZ JUGOSLAVIJE deželo za trajno? Menelik in Tri-prekrižanih rok gledati svetovne1 PoHtanija in Albanija z Valono vojne, od katere je bila odvisna i vrcd—! Vse italijansko hrepene tudi njena usoda, inker je popila i JU« P° kolonijah in nadvladi v tTm vnlnpmh ,.n. ; voino s svojimi starimi zave/ni- Sredozemskem morju, zlasti Adri-' ??STnaf tT n volnem» P d brez vsakega jasnega vzroka, ki * Je^ stališča Italije umljivp jg^ ffiL8^1^ prav tako pa tudi večne knz»v 1 taliji radi tega velikega, a realnim i silam nasprotujočega, za Italijo katastrofalno vplivajočega hrepenenja. Vedeti je treba, da 40 mi- se pretvoril v simbol za mase, so morale na bojišče. Vsega tega so krive vlade od 1905-1915, katerim je skoro vedno načeloval Giolitti. Toda Giolitti je danes, v slavi že šestič ministrski pred sednik, začetnik v vladi. Gioiitt je varal. Njegova iluzija je jasna S to iluzijo pa je uničeno tudi ce-o Giolittijevo življensko delo. Ker je Giolitti zneva vzel v svoje roke vlado in usodo Italije, ž^to ne vidim za Italijo druge alterna ti ve. kakor da ali doživi čtidež, ali pa tragedijo." Rimski poročevalec dunajske 'Arbeiterzeitung" pravi, da je Giolitti — zadnji mož in da za Ita ijo ni rešitve. Po Fcrreru bi mogel Italijo rešiti saipo čudež. Toda to čudežno vprašanje za realnega misleca ni nobeno vprašanje. Zakaj Italija je pravtako k-ot vsaka druga država zavisna najpre od lastnih notranjih življenjih pogojev. Kdor pozua te ter s temi računa, more vnaprej več aH manj točno določati nje notranji in zunanji razvoj. In to ravno hočemo! P/i vsem pa je treba za korekturo sodbe imeti pred očmi prošlost italskega polotoka v rim ski dobi, ko je rimski senat s konzuli in z mišičastimi legijonarji Cezarjeve dobe vodil rimski imperij. Pomniti je treba, da se je v Rimu vedno1čula glavna zahteva ljudstva. "Dajte nam kruh n P* Spomniti se je treba na položaj rimske države po punskih vojnah, ki so do dobra iztrebile vrste kmetskih sinov. Vse boje za rimske kolonije je diktirala v glav-Zakaj živeti se je mogla samo od nekdaj sama iz sebe ni mogla prre- Pajamas postanejo popularne v Jugoslaviji. DUBROVNIK, Jugoslavija: — i Šestnajst ton volnenih "pajam", Ameriškega Rdečega Križa "Arigona", ; bo brezdvomno vplivalo na znižanje cen za oblačila v Jugoslaviji. ("Arigona" je priplula iz Marse-jlja v Dubrovnik s tovorom 2,000 , . - ...... I ton raznovrstnega blaga za relief. Iijonov lačnega, finančno izčrpa- »• , • „ A ,. . , , j® . . ' ki na.} se razdeli po vsej Jugosla- nega, gospodarsko popolnoma odvisnega, vsled dolgotrajne vojne I onemoglega in socialno razritega ljudstva Italije ne more preživi :a ti sama iz lastne moči in da je zanjo up — vojna odškodnina. vi ji. "Pajame" so narejene za vpo-rabo kakor navadno gornje obla- • čilo zlasti v Srbiji, kjer odgovarjajo nekako obstojoči noši. Med j .... , , j to pošiljatvijo nahajajo se tudi Nittijev padec radi dekreta, da i stotine ro^nih stroj(iy za striže. bi se zvišala cena kruhu in bi drža va posley ne delala na račun cenejših živil izrednih miljardnih dolgov (5 miljard!), je najznačilnejši memento za položaj bedne 1- talije. Nacijoualisti bi ji radi dali 'Ameriški Rdeči Križ sijaj nekdanjega rimskega imperija, pa pozabljajo, da ljudstvo brez jela in dela ni za imperialistično politiko. Treves, socialistični vodja, zato naglaša v zadnji številki "Critica Socjale", da hočejo mase italijanskega ljudstva mir in le mir za vsako ceno. Odklanjajo nacionalistično zunanjo politiko Giolittija in njegove družbe, češ, da je ravno on eden med povzročitelji svetovnega požara, ker je prvi dregnil v — libijske puščave ... Jadransko vprašanje in londonski pakt sta za Italijo sodnega pomena, če se ne razreši tako, kot zahtevajuo resnični interesi Italije.« Ti pa ne prenesejo ogromno se množečih miljardnih dolgov, ki fo v njeni zvezi z zasedbo pokrajin ob Adriji. "Od dne, ko se jc sklenilo premirje," piše Treves, "jc izdala Italija za popolno zasedbo nasprotnega obrežja v Adriji nad 10 milijard: albanska neumnost nje las, ki so skrajno potrebni v boju proti infekcijskim boleznini, ki jih prenašajo uši. Med zalogo ža bolnišnice nahaja se tudi nekoliko ton razkuževalnih sredstev. namerava vzdrževati v Jugoslaviji zadostno zalogo zdravil in drugega blaga, "tako da bo niogcše zatreti kar v začetku vsako bodočo epidemijo, najsibo legar, influenca ali pega-fta vročica, in preprečiti njih razširjanje po deželi. K članku 'Furlanska Jugoslavija." Ko je 1. 1866. shTvenski del pod Čedadom padel pod Italijo, so našteli okoli 50.000 naših. Pri zadnjem ljudskem štetju so jih našli k šc 35.000. Zdaj po vojni jih je le še manj. Ni čuda. pri sistematičnem raznarodovanju — celo po cerkvaOi! Zc v videmskem semeni- . šču je prepovedano občevati slo- IU ho^e životi< -ie n*»va! In na-vensko. Ne škofiji ne marajo veli- rava se maščuje prej ali slej nad ko za Slovence. Kaj je bil te dni)J!s1,In' kl S4' bo- pri" tej priliki gldboko ginjen;!"10 mo»h Pobijati tudi z njegovo "assal comosso. Samo v cerkvah I lastll° aixumentacijo. stotkov vsebuje slovesno priznanje. da tudi v Trstu in njega okor lici— da niti ne govorimo o zaledju, ki je popolnoma hrvatsko in slovensko — živi naš rod kot stalno naseljeno prebivalstvo. In to prebivalstvo izvršuje le svojo ue-oporečeno božjo iii človeško pravico, če se v občevanju z oblasti poslužuje svojega jezikaan če zahteva tudi od oblasti, naj občujejo ž njim v njegove jeziku. Glavno pa, kar smo hoteli zabeležiti, je: da "Piccolo" priznava ekzi-stenco našega življa na tem ozemlju !Ravno z ozirom na to neoporečno in neodpravljivo dejstvo še besedo na naslov okupacijske o-blasti. Ali niso še prišle do izpo-znanja, kako grdo so jih zavedli izvestni neznani — znani suflerji v Trstu in Gorici?! Kako so jim stvari — razmere v deželi, in ljudstvo, ki živi v njej — prikazovali v povsem pravi luči, kako so jim zatemnjevali resnico! Ali š* niso prišle oblasti do izpoznauja kako vse drugače bi stale zanje danes stvari, če bi bile sledile glasu pravice, pravičnosti, svobodo-ljubja, resničnih potreb tega ljudstva, dolžnega spoštovanja do njega čustev?!! Sleparski suflerji pa se oglašajo zopet in .zopet? Ali jih bodo oblasti še hotele posluša-šati? Ali se bodo še nadalje puščale varati od tistih poličnih ro-kovnjačev ?! Če hočejo tako, bo neizogibna posledica ta, da bo voz. je itak že tako grozno zavožen lezel še nižje v jarek in v — blato. Suflerji jih zavajajo v boj proti naravi — ker narod, ki živi Jžrvljati svojega prebivalstva! Tojnas Je sta,a doslej že d vi miljardi, ;je bila osnovna gonilna sila VS0!admiral Millo jma na mesec "di-! rimske imperialistične politike. | skretno" vsoto 6 miljonov za iz-aZkaj živeti se je mogla samo o;l!tlatke **rez računa ..." _ IT nI Alin T J _ _ 1 1 — kolonij. Hrepenenje po kolo-j Dogodki v Albaniji so izzvali v nijah je bilo zato že od nekdaj, italijanj^em parlamentu pod pri-v nujni zvezi s pomanjkanjem;tiskom 'socialistične kategorične |hrane v Italiji, To je treba vedno zahteve in grožnje s splošno revo-: pomniti, če hočemo razumeti tež lucijO ter vsesplošne vstaje v An- v . . „ , o- t A „ ^ , _ • nj° sedanJc Italije, po novih kolo-!coni in drugih italijanskih mestih, /a dr. sv. Antona lad. 8i, Joliet, 111.: Stefan Stukel in George jmjah. Ako se je morala rimska'kar bi pred letom dni pomenilo ur ' I Ita,1jft Preživljati le na račun boj-'nekaj nečuvenega za italijansko u- Za društvo sv. Alojzija 88, M'ohawk, Mich.: Josip Butala. "cga plena, ki ga je od vseh strani ho: Giolitti se je udal in Albanijo Za društvo Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn.: Matt. Knaus, inanosil tekom nekaj stoletij za prepustil z Valono vred Alban- Frank Šetipa. dragoceno svojo kri italski krnet., eem in zagotovil baje'«e otok Sa- Za dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa.: Mihael Mali. tedaj vidimo tudi v novejši zgo-'V mornarici. Tako je padel glavni Za društvo sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111.: Jerry Laurich. do vini Italije isti pojav, samo s kamen iz zgradbe, na kateri sloni Za dr. sv Cir. in Metoda 101, J^orain, Ohio: John Juha. to razliko, da sedanja Italija n 'k-! londonski pakt, to je protektorat Za društvo sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis.: Louis Jankel. j dar. ni mogla z lastnimi vojaki do-!nad Albanijo. Pomen tega dogod- Zadr. sv. Genovefc 108, Joliet, 111.: -^Anton Golobič in Frank J>e,a osv°jiti,si in vzdržati le enoj ka je za rešitev jadranskega vpra- V [kolonijo. Ne le vojaška moč ni:ašnja fundamcntalne važnosti. Za- se sliši naš "dijalekt": Se njega preganjajo. Potem se javno trdi, da jc zavladala svoboda za vse. Nekateri prerokujejo še slabše čase — kar pa ni božja volja. Italijanski jezik v sodnih spisih in registrih. Pod tem naslovom je priobčil "Piccolo" od 11. junija daljši članek, v katerem pripoveduje, kako da je svetovalstvo trgovski 1> rasier. Za društvo sv. Jožefa 110, Barbertpn, Ohio: Frank Beg. vec ista kot nekdaj, nego tudi rj< t UlltaitlJ . Ul'M IO 1J.W, iioi UCl iyu, \ / . J. loim UCg. ... -n- ----- Za dr. sv. Jožefa 112, Ely, Minn.: Paul Bnkovec, Jos. J. Peshel. "?s !."pravm talent ™ v glavah Za društvo Marije Pomagaj 119, Roekdale, 111.: Josip Kuhar. Za društvo sv. Ane 127, Waukegan, 111.: John Umek. • . Za društvo Marije Pomagaj 129, So. Omaha, Nebr.: Josip Jerman. Za društvo sv. Cirila in Metoda 135?"Gilbert,"Minn.: Anton Erchul. Za dr. sv. Ane 139, La Salle.' 111.: Anton Nemanich; ml: v Za društvo sv. Janeza Krst. 143, Joliet, 111.: Rev. John Plevnik. Za dr. sv. Cir. in Metoda 144, Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. Za društvo sv. Jožefa 146, Cleveland, Ohio: Josip Lekan. Dr. sv. Ane 150, Cleveland, Ohio: Rev. J. J. Oman. Za društvo sv. Jeronima 153, Canonsburg, Pa.: Anton Bevc. ud an ji h potomcev rimskega imoe-rija. In ppleg vsega — vprašanje itaWkcga kmeta! Ko-je rimski kmet v dolgotrajnih irj nepr>sta-nih bojih za razširjenje in vzdrževanje imperija izgubil svojo srčno kri in je prešlo njegovo samostojno gospodarstvo v zavisnost lati-fundijskih magnatov. ko je postal kaj z Valono in Albanijo se je zmajal ves patto di Londra, -majala se je vse od Italijanov zasedeno' naše ozemljo preko Reke. Trsta do Triglava. Zakaj Valona je bila zfadnja trdnjava v obrambnem načrtu londonske pogodbene črte: Triglav-Snežnik-Valona. Dve miljardi je Italija morala žrtvovati, dq je končno pod pritiskom realnih 1*azmer uvidela — na rodni zemlji hlapec in "kolon" m*zerno Politiko Sonninove črte v Za društvo Marije Magdalene 162, Cleveland, Ohio: John Zulich,! rimskih velekapitalistov. tedaj je"patto di Londra". In ne bo dol- Johu Vidervol. 1 odbila ura - rimskemu imneri-u koVride še "d,areC za, na* »y i v , * * d 4ui d t rt (apež da ga je bodril, naj še vništva vložilo pri generalnem | vstraja. In še vse leto je bil mons. civilnem komisarju protest proti Karlin škof v Trstu. V takih časih, kakor so sedanji, posebno v prvih mesecifh italijanske okupacije, je treba možu. ki se nahaja na tako vzvišenem mestu kakor je bil msgr. Karlin, precej diploma-tične spretnosti; a ta mu je baje manjkala in zato je postal njegov položaj nevzdržljiv. Sicer so Italijani govorili takoj v začetku o-krpacije, da postane tržaški škof tjcdanji Vojaški škof italijanske armade. Angela Bortolouiasi in da mons. Karlin odstopi. In moremo si tudi misliti, da Italijani ne bodo nella lora čara Trieste italia-na pustili pustili slovenskega škofa .in še rodom tam prek demarka-cijske črte pri Logatcu. Tako so baje delali Francozi v Alzaciji-Loreni in Čehi v prej madžarskih krajih. In so jih zasedli; prvi so pregnali nemške škofe, drugi madžarske. Govorimo jasno. Škofje na Primorskem, kjer bivata dva naroda deloma pomešana, so JL GLASILO K. S. K. 4. AVGUSTA 1920. v-svoji sedanji sestavi, za čaoe prava nesmisel. Dve narodnosti v naših pod eao škofovsko kapo! To so menda občutili vsi škofje, ki so v nedavno minulih Časih vladali te škofije. To je ob čutil gotovo sam mons. Karlin. kadar je šel birmovat v kako i talijansko župnijo, recimo v Piran, da ni tam na pravem mestu, da ne spada med tamkajšnje mon-šinorje! — A propos Pirančani I Ti »o v tem pogledu pokazali pot. Pokojni tržaško-koperski škof v Šterk je bit dobra duša. da bplje ni treba, v narodnem oziru nepristranski. ki je bolje govoril italijanski jezik nego svoj materni hrvatski; in vendar ga Pirančani niso pustili v svoje mesto, da bi tamkaj birmal), ker je bil Croa-to. Raje so poslali svoje otroke na birmo v Benetke. Kako so nas torej učili Pirančani je okolu leta 1900? Učili so nas: Vsaka narodnost imej svojo lastno škofijo, svoje lastne škofe in duhovnike, svoje .lastne eerkve. Vsaka, narodnost moli Boga v svojem lastnem jeziku! — "Tržaška Edinost. Grodič nad Kobaridom. Začetek lepega trga Kobarida je bil na "Grodiču", kjer stoje sedaj poprej lična cerkvica sv. Antona Padovanskega, ki pa je sedaj skoraj razvalina, ker so med vojno napravili iz nje hlev za konje. Lepi krasni leski so razdejani, žrtvenijti so skoraj razvaline. Lepa, cerkvica na griču; svetinja Kcfoaridčanov, je oskrunjena. Ke-daj se popravi, lo je vprašanje časa? Prapradcdje sedanjih Kobarid-čanov so si napravili prva bivališča na tem griču, tudi "Gradič" imenovanem. Bilo je to gotovo pred Kristom, ker so tam zažigali svoje kresove, dofbrim bbgovom na čast. Posebno pa so spoštovali škrate, ki so po njih mnenju, bivali pod "Gradičem", v posebni jami, ki se je razlezla po vsem griču ter imeli posebne vhode, i-menovana "Škratova skala". Bili so v obliki ogromne stene, s ka-fero ;so škrati zakrivali svoje kraljestvo nepoklicanim očem. 0-drivali so steno, ali pa imeli skrito duplino, da so nevidno prihajali na grič in z griča. Kobarid-čane so jako ljubili, in Kobarid-eani so ljubili svoje dobre škrate. Škrati so bili nekaki zaščitniki Kobaridčanov in vse lepe soške doline. Škrati so čuvali Kobarid-eane pred sovražniki ter branili naselbino pred navalom različnih. tod prodirajočih ljudstev. (Zgodovinsko je dokazano,-da je bilo slovensko ljudstvo ta naseljeno že leta 405, pred (Kristoni.) Tod mimo so torej prodirali različni narodi: Kelti, Umbri, Lingo-ni, Boji, Rimljani, Huni in drugi. Škrati so čuvali naselbino in njjh prebivalce potujčevanja in vseh drugih nezgod. Od tod ime "Škratova skala.'' Trg Kdbarid je selo pod "Škra-tovo skalo". V pradavnih časih je bilo selo nad "Škratovb skalo" ker je vsa soška dolina prikrivala globoko jezero, ki je polagoma odteklo v Jadransko morje. Ljudje so se polagoma selili v doline, na gričih pa so še sedaj sledovi bivšega jezera, v skalo s svincem vdelani železni obroči kamor so pripenjali čolne in jadrnice. Med ljudstvom je še sedaj ukoreninjena vera o dobrih "škratih", zaščitnikih prvotnih prebivalcev lepe soške doline. Kobarid so na-zivali prvotno "pri Mariji na Jezeru". Po odtekanju vode Nizko-brdo, ki so mu odščipnili "Niz" tu je iz Kobrda nastal sedanji Kobarid. — Škrat o,v a dolina. Badgona. — 44 Murska Straža " piše: Izpraznitev Radgone in nje.-ne slovenske okolice na levem bregu Mure stoji pred durmil Naša vlada je baje sama izrazila željo, da se prej urede prometne zveze p Prekmurjem. brazov, ker gledamo na stvar mirno in resno. Razumljivo je, da via da v tem renegatskem mestecu vc lika radost in — zloradost. Mi ra zumemo oboje in nič nas ne sprav iz ravnotežja. Videant consules... Pričakujemo, da deželna vlada sto ri sporazumno z osrednjo vlade vse potrebno, da se Radgona iz prazni šele tedaj, ko bodo izj>glnje ni vsi pogoji in rešena najnujnejša vprašanja. Sedaj, ker se polagoim. bližamo mirovnemu stanju, i/iia tudi avstrijska vlada mtcAe? na tem. da se izvrši stvar resnp in do stojno, ne pa po intencijalj k akt ' Bauernkommando", pod povelj stvom polblaznega dr.' Brodmanna in fanatičnega rovarja Kamnikar-ja. . Toča je uničila zadnje dni deželne pridelke v občinah: Ne-vlje, Podhruška, Sela, Palovče. Padala je kot orehi debela. V občini Nev-lje je škoda 120.00 K, v občini Podhruška 150.000 K, v občini Sela 300,000 K, v občini Palovče 100,(XJ0 K. Ker so to kraji že v slučaju dobre letine na živilih jako pasivni, bo letos veliko pomanjkanje živil. Poslanci nasodnega predstavništva se naprošajo, da storijo potrebne korake, da se tem ljudem pomaga z odškodnino v denarju ali naj se jim pa dobavijo živila. Občine niso cenile ne škode na krmi in ne škode na sadju, ki je tudi ogromna, ne samo na letošnji sadni letini, ampak tiidi za prihodnja leta, ker so drevesa tako strašno oklestena in vse mlado pop je razbito. 4- ni in učiteljstvom. Po preteku 10 minut je nadaljeval svojo vožnjo med pokanjem topičev ter nav-in Slava- klici v sporazumu z upravo belgrajske občine poseben program ža podi-zanje Belgrada. Po tem •programu ... se ima izdati posebna na-1 dušenimi Živio-redba, ki bo pripomogla k podi*a- j pro4i €elju. nju Belgrada Ta naredba bo do-j Odlikovanje. Genera^ konzu-ločala, da banke in zavarovalne | lat češkoslovaške republike v Lju družbe ne morejo več stanovati po bijani je prejel te dni od miriistr- privatnih hišah, ampak morajo v najkrajšem roku sezidati svoje palače Isto se bo določilo tudi za poedince, za one Belgrajčane, ki so očividno bogataši. Prazna stav-bišča v sredini mesta se bodo obremenila s posebnim davkom. Triglavski polk. Njegovo kralj. Visočanstvo prestolonaslednik je ^a časa svojega bivanja v Ljubljani in po pregledu trup ljubljanske garnizije z naredbo FABr. 882 od 28. junija t. 1. odredH, da se kr. 40. pešpolk, prejšnji slovenski planinski polk, od danes imenuje "Triglavski polk*' . Visokošolska vest. Gosp. dr. Franc Kidrič, kustos na dvorni biblioteki na Dunaju, se je habiliti-ral na filozofski fakulti dunajske univerze za slovansko filologijo. Skoro istočasno je, dobil časten poziv na novoustanovljeno stolico za slovansko filologijo na univerzi v švicarskem Freiburgu. Italijanski aeroplan nad Ljubljano. Dne 6. julija po 17. uri se je nenadoma pojavil nad Ljubljano italijanski aeroplan, ki ga je bilo takoj spoznati po italijanskih barvah. -Krožil je nekaj časa zelo nizko nad Ljubljano, plul^proti Zalogu in nad Posavjem, nakar je obrnil zapet proti demarkjicijski stva za zunanje zadeve v Pragi nastopno brzojavko: "Danes po poldne ie izročil predsednik re publike osebno na slavnosten način ministroma P^ibičeviču 11 Nin-čičii aa zasluge najvišje odlikova-. nje češkoslovaške rqpulrlikc nam reč češkoslovaški i'ojni križ^Slav-nostnfmu dekorariranju so prisostvovali vsi delegati Jugoslovani vel Mihael Bošnjak v Gradcu, kjer je obiskoval tehniko. Njegovi u-čitelji so ga nagovarjali, naj bi se posvetil profesuri. Vstopil pa je kot inžener v službo južne želez nice. Bil je še pozneje kot parlamentarec na glasu železniškega strokovnjaka. Njegovo narodno delo se je pričelo že v zreli moški dobi. Za to delo ga je navdušil njegov starejši brat dr. Jože Vošnjak. Jože 111 Miha sta bila vse življenje nerazdružna, prava plemenita Orest in Pilad. Miha se je vrgel kot prvi jugoslovanski organizator na «adružništvo ter stvo-ril v posojilnicah in drugih zadrugah glavne opore obrambnemu tukajšnja velika jugoslovanska j delu proti Nemcem in Italijanom. Utonil je Tomaž Slapar. Mož, ki črti Z našega letališče se je km a- je kosil v mestnemu logu, je rekel, ko so odpeljali seno: "No, zdaj pa imam nekoliko časa, se grem po kopat!" Ščl je, toda zadel g& je mrtvoud. Dr. Jamar *in dr. Pogačnik sta prihitela in poizkušala oživeti utopljenca .toda bilo je že kolonija in mnogo pozvanih go stov. Predsednik republike se ji prisrčno zahvalil za tako obilen o bisk jugoslovanskih gostov, ka terega se jc ves naš rod, kakor tu di vlada, izredno razveselila. Izra zli je prepričanje, da njih prisot nost nenavadno pripomore k uti jenju prijateljskih zvez obeh br^ tskih narodov Sv. Gora pri Gorici. Na Sv. Go ri so začeli z delom. Postavili bo do eno barako za delavce, potenc bodo pripravljali prostor za zida nje kapele in stanovanja za fran čiškane. Kapela bo 25 m dolga ,ii 10 m široka. Postavili bodo oboj pod bivšo kapelo Srca Jezusove ga, kjer je tbil vhod 11a dvorišče Cesto bodo podaljšali 0110, kater« so med vdj.sko napravili iz Plavi ker je ona iz Prevela preveč po Te posojilnice so bile v prsti vrsti (namenjene emancipirati slovenski capital od takrat že dobro orga-liziranega nemškega kapitala in liso bile osnovane po načelih ljudskega zadružništva, katerega jc v ibliki rajfajznovk in drugih gospodarskih zadrug tako v Slovcni ji kakor tudi v Dalmaciji, Hrvatski in Bosni ustvaril šele od približno leta 1893. naprej rajni dr daj na hrbtu roke, noge pa z vrvico, nato so odšli. Gospodu Sevar-ju se je po daljšem času z velikim trudom posrečilo, da je odveza 1 roKfcc na roki in da se je tako rešil. Odšel je nato proti Sv. Križu, tam je sklical upravitelja pokopališča* g. Franca Zormana. kateri mu je posodil obleko in puško, da je odšel domov. Mfcd vojaki je imel samokres samo kaplar, ostala dva sta pa imela bodali. Govoril je samo kaplar in siccr pristno srbsko narečje. Kaplar je povezal Sevarjevo obleko in jo odnesel. Suknjič, v katerega je bil g. Scvar oblečen, je bil siv, hlače in telovnik sta bila rjava. Gospodu Se-varju je bil odvzet tudi zlat prstan s temnordečim rubinom. Skupne škode ima g. Sevar 2800 kron. Ker se zadnje čase pojavlja v deželi toliko ropov, je zelo vero jet na domneva, da so gospoda Seva rja najbrže oropali v vojake preoblečeni zločinci. V Ljubljani takega ropa doslej še nismo doživeli. . Umrl je v Ljubljani 4. julija po dolgi, mučni bolezni g. Ivan Bo-nač, trgovec, tovarnar, občinski Trek. Osnoval je v osemdesetih svetnik itd. Rajni je bil zelo pod-letih prvo zvezo posojilnic na jugu[jet*n in marljiv mož. Naj v miru Vvstrije "Zvezo slovenskih poso- j počiva ! jilnic v Celju." Pridobil si je .im« ičeta slovenskega zadružništva. V Duhovniška bira. Belgrad. 3. julija. Duhovniška ljegov espretnosti eden najboljših Na ta način bi se zbrala vsota rušena. Začeli so nabirati miloda l?^ na in*n Avstrije. i37'^;840 dinarjev. ki hl je niini. lu dvignil jugoslovanski aeroplan; ki ga je zasledoval visoko v zraku do meje, Italijani postajajo menda nervozni. f • Stroge naredbe. Belgrad, 6. junija. — V zakonskem načrtu o redu in delu so do- prepozno ,ker je ležal Slapar že|ločbe. ki po#strujejo naredbe o eno uro v vodi.* re po občinah. Apno bodo žgali lir gori, kakor na,vadno, drva, bod< 11a hribu skupaj znosili. V vod njakih je precej vode, četudi n nobene strehe. Pre vzvišen i g. nad škof se močno prizadeva, da bi s< to eimpreje napravilo. Podob« mislijo pripeljati iz Ljubljane \ Gorico. Razpostavili jo IhhIo v ve liko cerkev, ako ne bo drugih za •i- . 4 nt v » <*n Proc*a-tf or°žja. nadalje do- prek. Nesreča na železnici Te dni je j ločila o demonstracijah v množi- Kočevje je zapustil te dni go vozil A. Jerman voziček ob progi cah ter o deliktih proti državnim Spod Alojzij Arnelini, financ južne železnice za Balkanom; ka* j organom. Določila so zelo šti>oga.M straže nadkomisar. Vztrajal je se pripelje z glavnega kolodvora | Načrt vsebuje tudi odredbe proti • Kočevju celih 15 let ter ostal t ud na državni kolodvor nazaj osebni špekulativnim trgovcem, ki,trgu- v nejtežjih Gasili odkrit narod vlak, katerega zadnji voz zagrabi jejo z nedopustnimi velikimi dolnja k fn dober Jugoslovan, tudi z; Jermana s tako silo, da ga podere bički in prodajajo blago po previ-1'časa vojne, ko je pripadal jtistemu na tla in ga na glavi nevarno rani. j šokih cenah. / nezlomljivo idealnemu krogu ko Jermana so prepeljali v bol niš- Konec kancelparagrafa. T*čevskih Slovencev, ki so neomah uico. 5t Belgrad, (j. julija. Na današnji Ijivd varovali v zmago antant< Umrl je 3. m. m. na Dunaju, odbora za volilni red seje vo- ter vstajenje Jugoslovanstva. Vr kamor je šet zdravja iskat, gospod {ii!a tudi debata o kancelparagra- le mu nufžu, prijetnemu družabni Teodor Hribar, splošno * znani Minister za kortstituantq>Sto-1ku ter nadvse vestnemu uradni trgovec iz Gorice. Pokojni^ je bil Jau Protič -se je kot pameten dr-;1™ mnogo sreče 11a njegovem 110 sin vadniškega učitelja v C&rici in ž«vnik postavil na stališče svobode« vem zopet odgovornem potnen' nečak pok. Angelika Hribarja. vest opozarjal nasprotnike, de- n^stu 11a Jesenicah. Bil je poslovodji v trgovini Del- j mokrate in socialiste, naj ne izzi-f Visoki gosti v Ljubljani. Skoz -----' ' ' ~ —- - ----J ! - - Ljubljano so Ise peljali v Karlovt piero v Gorici, dr. Gregorčič ga je vai° polovico državljanov na- Ljut poklical v "Krojaško zadrugo".!^ kraljevine. Demokrati in z nji- vare egiptovski kediv- »e bil izvoljen v štajerski deželni '.bor. Leta 1885. pa v državni j 'bor, v katerem je ostal do leta j ozirom 1897. Z njim je umrl najstarejši Uovenski parlamentarec. Na Du-laju je imel velik vpliv. Taafe in Tohemvart sta ga visoko čislala. vfihael Vošnjak je bil tudi pravi >ovzročitelj "Celjskega vprawi-ija," katero je z železno dOsled-lostjo dovedel do konca, dokler ni >ila zagotovljena celjska gimnazija. To "celjško vprašanje" je fci-|'o smrt marsikateremu avstrijskemu ministrstvu. V drž. zboru je Vošnjak deloval predvsem v gospodarskih odsekih. Po smrti svo-ie žene je Vošnjak sam izstopil iz ;avnega življenja. Preselil se je v Gorico in tam nadzoroval vzgojo vojega sina Bogumila. Pa tudi v lorici se Miha Vošnjak ni odtear-lil narodni borbi, v kateri je živahno tudi nadalje sodeloval. Tako se je sicer doživel uresničenje svojih sanj, zedinjenje in vcbo(lne Jugoslavije pa ni videl. svoji politiki ie bil. kakor nie-Tov raini vol>odomislec. strstvo za verstvo razdelilo med posamezne župnije sorazmerno z na število davčnih obve-zaneev. Volitve v Nemški Avstriji v narodno skupščino se bodo izvedle 17. oktobra 1920 leta.; VI BODETE MIRNO SPALI. Spanje je potrebno za počitek živčnega sistema, ko se prenavlja moč, ki se je izgubila in potrošila od času tk»la in se ima vrniti ko se prebudite. Noe brez spanja je najhujše trpljenje v vročem poletnem času. Na srečo in brez izjeme kako slab dan ste imeli, bodete izvrstno spali, ako vživate Trinerjcvo Ameriško Grenko Vino predno ležete k počitku. To zdravilu očisti vaša ere-va, zastavi, prirejanje plinov, pomaga prebavi, 111 ko se zbudite v jutro, ste polni sveže moči. Sicer i morate paziti, da dobite pravo zdravilo. Naša trgovska znamka pred katastrofo. Kasneje je pre- j Hrvatske zajednice, ki je očital Novi predpisi o vožnjah na že vzel sam trgovino in si s svojo solidnostjo in postrežljivostjo pri- hrvatskim duhovnikom, da so v leznicah. Kdor gre zdaj 11a peron cerkvi napadali pokretaše. Kb je ne da bi si kupil vozni listek, b( dobil ugled in premqženje. Stal je opozorjen, da bi moral z ozi- moral plačati 1 dinar globe; kdoi vedno v vrstah SLS na Goriškem rom lia sv°ia izvajanja glasovati pa vstopi brez voznega listka a in podpiral narodne ustanove iz- za kancelparagraf, je izjavil, da ne ] osebni vlak, bo moral plačati 1( datno, prav posebno "Solxki 1,0 glasoval za ta paragraf. . dinarjev globe. Ako zaloti spre dom" v Gorici. Med vojsko je za- Belgmd, 6. julija. Proti koncu vodnik v železničnem vlaku pot čel bolehati ,ravno ko si je hotel današnje seje narodnega predstav- nika brez voznega listka, mow ništva je naraščala razburjenost v!plačati vožnjo dvakrat, zbornici, čimbolj se je približevala Čsden ptiček je neki Kirchbau razprava o členu 95. volilnega za- mer, ki se je kot vojak priženil v kona, v kateri bi se imel predloži- neko hišo v Notranjih Goricah ti kancelparagraf. Demokrati pa Materi svoje žene se je znal ta Rop m Ljubljanskem polju. Gospod Janko Sevar, pomožni Postajni odpravnik, je šel di>e 2. ulija okrog pol 1. ponoči proti do- ni ustanoviti lastno ognjišče, prehitela ga je smrt ,v tujini. Truplo prepeljejo pozimi,v Gorico. Cfariške-mu slovenstvu se je s pokojnikom zrušil krepak oporni steber. Blag mu spomin! Stanovanjska naredba v — Bel-gradu. Medtem, ko vidijo nekateri prizadeti v Ljubljani veliko "krivico v G osa rje vi stanovanjski naredbi in kličejo proti njej Belgrad na pomoč, bo Belgrad menda — začel sam Ljubljano — posnemati. Tudi tam menda ne bodo smele banke, zavarovalna društva in oni Belgrajčani, ki so očividno bogatini, več 'stanovati po. privatnih hišah, ampak bodo morali "u nakrajčem roku podičisvoje palate." Tako piše belgrajska Politika" z dne 2. julija t. 1. pod naslo- je "*Triuer's American Elixir of •"u T a"t'v7 Bitter Wine." Trincrjevo grenko 1 brat dr. Jože vošnjak.' . . , .. , . , .• vino jc bilo vknjizeno 111 patentirano v l". S. Patentnem uradu, Washington. D. C. leta 1906, ali že pred štirinajstimi leti in zdravilo samo ob sebi je staroslavno v sfojih vrstah, zanešeno je bilo na trg v Združenih državah že stanuje Med hmelniki št. Ž.: pred 30 leti. Ja pa ravno tako iz-J bližini doma so pa srečali trije j vrstno kot je bilo v svojih prvih ,-ojaki; eden med njimi, kaplar jcjdiieh, vsled tega vztrajajte pri )il, je zahteval od gospoda Sevar-ja, da naj se legitimira. Ko je Se-/ar ustregel zahtevi, mu je izbil irugi vojak notes, v katerem je imel 800 kron denarja, iz rok; vzel nu je denar in zahteval od njega, j (Advertis.) la mora iti z njimi in nui je na-j--— stavil samokres 11a čelo. Gospode ^evarja so odpeljali nato kakih j 500 metrov od ceste na polji Trinerju! Vprašajte vašega lekarnarja ali trgovca z zdravili in 011 vam gotovo poda vsa pojasnila. Joseph Triner Company, 1333 5 So. Ashland Ave. Chicago, ROJAKI tega niso storili, kar je pripisova- ko močno prikupiti, da mu je ho ti državniški sposobnosti St. Pro- tela izročiti kočo s posestvom I krompir. Tam sta se postavila oba želite dobiti svojce iz starega tiča in odločnosti ljudske stranke, Lastili so seveda prepiri. Mati in I vojaka na stražo, kaplar pa je za- 1jfra-ia' morat€ imeti prošnje (affa-ki je bila odločena, izvajati skTaj- j sestra sta naznanili oblasten loteval od gospoda Sevar ja. da se ne posledice za svobodo cerkve in ;lfrata in sina, češ da jima je gro lmora popolnoma sleči. Suknjič, vesti. Jzil, da-ju bo ubil. Uvedle so s( Belgrad, 6. junija. Kancelpara-i Poizvedbe, katere so izkazale po polno neoporečenost fantovo ii da je Kirchbaumer našuntal že no in njeno mater proti fantu ii zanimivost, da je Kirchbaumer u Za širjo jugoslovensko 'javnost VOm 'Za podizanje Beograda.' Iz to dejstvo nima posebnega pome- tega poročila posnemamo, da bo na, ker Jugosloveni smo v sploš- v Belgradu začela država graditi nem prav zadovoljni, če 'dobimo vsaj toliko, kolikor nam priznava jo mirovne pogodbe, ozirom* dobra volja antantarjev, da bi pa na vsak kvadratni kilometer domače razne zgradbe za svoje urade, ki so doslej nameščeni dostikrat p-privatnih hišah. Tako se bo n. pr. dovršila zgradba, namenjena prvotno za novi parlament (11a Ba zemTje polagali tisto važnost, ka tal-džamiji); .v tej zgradbi, ki je kor jo polaga n. pr. veliki nemški narod, za to smo mi — preveliki, preveč velikodušni in preveč kratkovidni. Tudi "domači patrijoti", ki smo cesto sitnarili okoli vlade zaradi naših mej, smo pod vplivom blagodejnih vetrov, ki vejejo iz Belgrada in Ljubljane, .že prilično popravili svoje zrahljane živce in si mislimo: Če vlada ne skrbi dovolj za narodne in državne interese, pa kaj čemo mi? Poslavljajoč se torej od Radogne ne kisamo svojih o- sedaj za parlament itak premajhna. ker se je pričela graditi že pred vojno, bosta imela svoje lokale državni svet in glavna kontrola. Konstituanfa tudi ne bo več zborovala v kraljevem dvoru, ampak se bo do jeseni zanjo zgradila posebna začasna stavba. Nekatere državne zgradbe se bodo povečale z novimi nadstropji in dozidala se jim bodo nova krila. Poleg vsega tega pa "pripravlja, kakor se govori v parlamentarnih krogih, ministrstvo za javna dela graf je padel pri prvem čitanju volilnega reda v vodo. Dasi so demokrati v generalni debati z velikim hrupom napovedali kancelpa-,. , , T. . . . ragraf, se ga danes niso Upali nit) ^adel v Ligojm 4000 kron. Kei predložiti, ker so uvideli, da bi tak ?a °™znikl doih,h doma, gr njihov predlog ne dobil večine v ie dblast ™*ledovala « tiralmco parlamentu* Svojo blamažo hočejo prikriti s tem, da govore, da bodo tozadeven predlog predložili pri kaki priliki kot poseben zakonski predlog. 71 o4-m i ui. 1 , kradel 6 koles vrednih 12.000 Zlato maao je obhajal preteče- no nedeljo dne 11. julija pyeč. g. P. Placid Fabiani v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Še na mnoga leta! Regent Aleksander v Žalcu. Žalec. — Ob najlepšem 'vremenu se je pripeljal Nj. Vis. regent Aleksander *dne 29. junija okoli 10. ure v Žalec, kjer ga je pričakovala domača in sosedha duhovščina, okoliški župani, učiteljstvo z otroci in mnogo tlrugih ljudi iz vseh slojev prebivalstva. Župan Roblek je pozdravil visokega gosta ter njegova hčerka Vera, ki mu je podarila šopek. Vidno vara' doščen se je regent, zahvalil za le- j/*ko obrtjo, kar je bil začetek ve pi sprejem in se potem prijazni like šoštanjske usnjarske indu- razgovarjal z duhovščino, z župa- Medtem je Krichbaun.er ukrade) v Zagrebu košam v kateri je bile blaga v vrednosti več.tisoč kron Oblasti so končno zaprle Kirčh baumerja v Mariboru, kjer je* u kron. Nemškega tatu bodo sodili v Ljubljani. f Mihael Vošnjak. Iz Švice je došla presenetljiv* vest, da je umrl zaslužnj slovensk prvoboritelj gospod Miha "Vo šnjaft, očq bivšega generalnega tajnika naše mirovne delegacije v Pariau, gospoda dr. Bogumila Vo šnjakav Mihael Vošnjak je bil ro jen dne 29. septembra 183,7. leta ^ Šoštanju. Vošnjaki, pravzaprav Bošnjaki, so bili begunci iz Bosne Naselili so se najprej v Vitanju potem pa v Šoštanju, kjer so za čeli že koncem 18. veka z usnjar strije. Burno leto 1848. je preži- ilače, telovnik, srajco in spodnje llaee je moral sleči in ostal je po-)olnoma nag. Kaplar ga je nato orisilil, da se je moral vleči 11a ;emljo; zvezal mu je z robcem za- davit«) in sicer v slovenskem, kakor tudi v angleškem jeziku. Omenjene prošnje vam napravi in izdela najhitreje in najceneje vaš rojak in SOBRAT ANTON F. KOZLEUCHAR 438 —52 Avenue West Allis, Wis. 40 akrov blizu mesta, cerkve trgovin in železniške postaje. Zelo rodovitna zemlja. Prijazna okolica, izvrstno podnebje in dobra voda. 10 akrov čistih, nekaj lepega gozda, ostalo lahko za čistiti. Hiša in hlev v dobrem stanju. Cena $1400.00. $400.00 takoj ostalo na lahke obroke. Druga 40 akrov farma Samo 5 milj od mesta z 35 tisoč prebivalci, kjer je izVjrsten trg za vse pridelke, mnogo trgovin, šol, cerkev, železniške:jMptaje, tovarne in najboljše ugodnosti za uspešen napredek farm****. Lep raven svet brez kamenja ali močvirja in vse na okoli zagrajena. 20 akrov čistih, ostalo nekaj gozda in drugo v pašnikih. Jako rodovitna zemlja. "Frame" hiša z 7 sobami V, najboljšem stanju, "FraiWe" hlev prostorem za 2 konja in 10 glav živine^ Shramba, kokošnjak, svinjak, šupe in druga poslopja. Dober vodnjak in sadni vrt pri hiši. 2 konja, 4 molzne krave, 2 telici, 6 prašičev, in 50 kokoši. Mašina za kositi, za grabiti, za oko-pavati, slamoreznica, plugi, brane in vse potrebno orodje. Vozovi, sani, komati J t. d. Letošnji pridelki sena. Cena $4200.00. Polovico takoj, ostalo po obresti. Veliko število drugih farm, obdelanih in neobdelanih, z živino in mašinej;ij>n^ in.tuiy hr9Z i§£ih. ,pp aelo rttekih cenah. Sporočite kakšno farmo želite in pojasnila dobite točno. GRIMMER LAND CO. 114 Grami Ave., Room 420 Milwankee, Wis. d«rjev. H A J Armenska povest. Spisal Avetis Aharonean. Poslovenil dr. A. Karba. rajo. Zaradi Boga, Kurd, brat, sosed. pusti me.— Kurd je ostal neizprosen. 1,'so-jemmri je, sem si mislil in s povo-šeno glavo sem šel naprej. K*aj naj tudi storim? On je imel moč. Puška je $la na njegovih plečih, bodalo za pasdm, meč ob strani. Kaj naj začriem z mojima dvema rokama? To jo bila moja usoda. Šla sva dalje. Vse naokoli je bilo leDo, solnce svetlo, nebo jasno, gore zelene, cvetlice polne dehtenja, v zraku frfotajoči ptiči, povsod življenje in veselje. Zgoraj, zelo yisoko v zraku, je visel žerjav, svoboden in pOgumen. Ne vem, zakaj sem, zakaj sem, pflzabivši na vso grozo svoje usode, v tega tiča strmel nepričakovano dolgo. Ali sem ga morda zavidal? Ali je bilo kaj drugega, kar me je vleklo? Nisem vedel, toda vanj sem strmel. Dolgo se je žerjav prepe-Ijaval, naenkrat je začel sunkoma leteti nizdol s sunkom, hitrim kot puščica, se je zakadil na grič, ki nama je bil. čisto bljzu. Tam je lezla kača, ki jo je bil žerjav zapazil.' Žival se je zvijala, ko jo je tie bil s perutmi, in je skrivala svojo glavo pod kolobarje svojega telesa. Začel se je strašen boj. Oba sva postala. - Vidiš, je dejal Kurd, Armenec je kot kača, in prav tako ga je treba zatreti. Nisem odgovoril, samo gledal sem. Žerjav je stbpil na tla, bil s (Konec.) Vse smo zapustili Kišo, družino, premoženje, in da očistimo svojo čast izmečkov in gnusobe, je vsak vzel puško in nato smo odšli na gore. Tako je bilo prav; bili smo svobodni. O, če ima človek bolečine ,kakor so bile naše, če so mu oskrunili sestro in mater, če so mu dete umorili in sivolasega očeta, onečastili, potem ni na svetu ničesar, ničesar več, kar bi ga moglo potolažiti. V prsih vre, in žari kot v ognji; solze ga ne morejo ohladiti, tolažilne besede so rftganje in zasmeh. Kedar pa gor-ko cev svoje puške tesno, tesno k prsom pritiska, kedar vidi, kako bruha smrt nad glavo svojega krvnega sovražnika, tedaj, le tedaj se človeku srce ohladi, duša se umiri, nič več ne zardeva od sramu, tedaj čuti, da je tudi on človek, da ima tudi ovčjo kapo na glavi in je čast njegov delež kot moža. Turki in Kurdi so nas imenovali zarotnike, Armenci so nas imenovali maščevalne duhove. Pred na"-mi je sla groza, za namfse jc razprostirala sm^t. Mi in orli smo o-stali edini gospodje gora. Bili smo si tudi nekoliko podobni, na enak način smo napadali svoj plen. Ktfe kUmiem po kači in^šel preko nje. nismo vse bili! Koliko zverinskim i Ka™ .i* ta trenutek porabila in Turkom in Kurdom nismo zadušili! Poizkušala bežati, toda komaj se njih gnusne »lc v telesu. Pogosto s | mal° Prcmeknila, je strašni nas iskali ,toda takrat smo bili že [-sovražnik že .zopet letal nad nje-zopet izginili, mi nevidni demoni; 1110 RJavo- Kat"a i« zvila bili smo povsod in nikjer. Zarot- j ]n z°Pet skr,la Slavo- K»rd i« nike dobiti ni bilo lahko/srečati »mel Prav. Med usodo kačino in jih grozno. Taki smo bili in smo rno-l° ^ bilo veliko podobnosti. čakali na svojo usodo; verovali J« tudl "Jeni. uro- smo vanjo ' n°bone rešitve več ne najde . Nekega dne smo bili na vrhti!se™ menil. Ta misel me je ee»o gore Sima, ko so nam naše zalo-nejrobko tolažila . , ge pošle. Določili so me, naj grem L Po.časl :?e ?0Stal ZerjHV drZnej~ po živila. Poznal sem vasi, tod* jSI- njegovi udarci;so postali pogo-ali so bile obljudene ali razde ja- ^J* »\«varn«j8i. Nazadnje je ne, ali so bili ljudje v njih ali m W da.?e kaca dovolj oslabela, se izselili, tega nisem vedel. To- ?toFl1 je..,zn*d, f?1 da naj bo že kakorkoli, moral sem svojinudolgim kljunom zada- iti, da živil preskrbim. Ob jasnem ->al zadnJe udarce. Kaea je veno- dnevu sem stopil iz našega gfiezda ?cr drz? a ***0 1!J ™s doli, brez orožja, celo brez palice. T navidez zelo sjabo bram.a. Menil sem, da-,na sovražnika uolZer^ -1° bl1 zdaJ clsto bllzu bm naletel, ali če bi nanj naletel i Nenadoma se je- pa zgodilo neme morda reši to, da sem brez o- kaJ čudnega. Na pol mrtva žival rožja, in če bi se ne rešil, bi bila ^ zbn*la sv°je Poslednje sib, iz-pač to moja usoda. j tegmla svojo, glavo, razpletla In tako sem odšel. Precej dolgo svo->e »^ke, se vrgla na rep, se časa se je razprostiral krog mene razpotegnila kot palica in je s -smrtni molk, nihče me ni srečal, svojimi smrtonosnimi svitki cb-Pred menoj je ležala gora, moral i yila do1-1 žerjavov vrat. Zastonj sem nanjo, na oni strani pa z nje'*5- bilo vse prizadevanje tiča, da v sledečo sotesko. Šel sem na v- bl Potegnil svoj vrat iz kačinili kreber: ravno pred menoj je na!«vitkov. Udarjal je s perutmi, s vrhu vzrastel Kurd, "hornidijec'. klikom plazil po zemlji in poiz-(vojak nekega turškega polka.) kušal z0Pet vstati, k>teti> zbežati Dober dan, prijatelj,, sem rekel ~ zastoni ves trud. Obupna besna brezskrben način. no;st kače ^ biIa strašna. Njeni i , » -i svitki so stiskali in stiskali In na Dober dan, Armenec, je odgo- . . . , , * ., ir , 1 . » , • zadnje se je zleknil tic mrtev na voril Kurd, toda m sel mimo, am- V v. v . .. i • i.,- i j i gričevo pobočje. Kaea ie od ez- pak je obstal in me pogledal. , . . . .. J _ i., i 'a in izginila. Jaz nisem obstal, %mpak sem šel svojo pot naprej, toda čutil ! Kllrd Je zdai molčal. Pogledal sem, da je Kurd še vedno stal in na-iine so «« srečale, in mi h svojim pogledom sledil. Ni- "^kaj sekund nisva mogla obrniti sem hitel, da bi mu ne dal povadaiP0^ eden od ^ugega. Vsak za sumnjo. izmed naju naju se je trudil, da ' Mri Armenee čaka i č-ikai' bi razumeI< ka-i njegov nasprot-1U j Aimeneč, čakaj caff'jnik v tem trenutku misli. Ni bi-sem slisal naenkrat Kurdov glas. , , , ... .. ,, . . i ,■ i t. • - »Jo dvoma, da so bile misli, ki so se Ozrl sem se «in obstal. I sojeno mi i. , , .... v . ... T . . . kuhale v najinih možganih, stra- je, sem mislil. In res si je mogla . rp i A • , .. . . t* sne- To sva razumela, to sva si usoda privzeti postavo tega Kur- , v , . ,1 . V , ' . „ .. 1 • i • brala v ^oceh. Ali niso oei nehote da. lusko je nosil na rami, krivo . , . , . v., . ... n , ... v V. • u 1 1 izdajalci naših misli? Razumc-i sabljo ob strani, bodalo z belifii i ^ A . . . .,] , i . v • . , sem, da me. je ta zverina, razlju- slonokoseenim ročajem je imel za- v___, :v T ' / . . / r . j cen nad nepričakovano zmago ka- laknjeno za pas, obraz jo bil nstu-|v sk]cnjl llmoH)i; To scm%rav don. d.vjc oej, cisto popolnoma on;dobro bra] y njp(fovjh ofph kat(;. rih izraz je bil zdaj še hudobnejši. razumel sem Kurdove oči. ..uv- * • X ynT' čel ozirati, njegove kretnje so po-Ja\\ se, da tudi hr.-oaeiec ,y oqiočilnem trenutku more trepetati pred svojo žrtvijo. Pogosto je jemal puško z rame pa jo je zopet nazaj vrgel. Čuti «em, da je moj konec blizu, to|^ več nis0m hotel umreti, če irtif. kača pravico 4»veti, potem ne more biti človek, posebno krščanski Armenec, oropan vsakj^ne pravice. Polagoma sem zadrževal svoj korak. Pbd nobenim pogojem nisem smel pred Kurdom ostati, to je bilo nevarno. Hitro, hitro, pojdi, je Kurd silil. Venomer se je trudil, da bi pred njim ostal;-to je bilo jasnq. Jaz pa sem se trudil, da bi ž njim vštric hodil. Zdelo se je, da se oba razumeva, bojevala sva boj za žiVljenjc iti smrt, ki je bil posebno strašen zaradi svoje iždajalske zavratnošti. Nenadoma sem ostal, zakaj mo ral sem pritrditi jermeu svojih sandal. Kurd je stopil k meni-in je tudi obstal. Opazoval sem, ne da bi dvignil glavo, njegov položaj. Stal jc pokonci na moji desm strani, beli bodalov ročaj se je svetil izza pafcu. Hitro naredi, Armenec, je jezno zaupil, ko je opazil mojo počasnost.- Jaz sem nenadoma jlvignil glavo, v hipu potegnil bodalo izzn KurdoVego pasu in preden se je ^»drevenel in prestrašen poizkusil braniti, sem mu blesteč« jeklo s st rasno "hiol^o do ročaja sadil. Za hip j* je zvrnil na tla. to je bodalo, ki me je rešil Ha j je potegnil izza pasu bodalo S slonokoščenim ročajem in & Je položil pred navzoče. Fred svetilko je bodalo ^l,aduo za^lestelp. Vsi so .zdrknili na kolena tn mnlčt opazovali strašno orcaje. Id je slabotni človeški roki prerezalo zapleteni vozel usode. Mali, brez,-^membni,' ubogi Ha j je y vseh o-Čeli postal junak. Bil je velikan, gospodoval je svo.ij usocli. Norčeval se je iz1ijb!ln prav je imel. •Ne verujem v usodo," je ponavljal Kaj, tokrat ponosno vzravnan, toda njegove besede ž■' a^ ražVna™? krtme po istodnevnem kurzu, ko prejmemo denar za odposiljatev. ' Anton Nemanich & Son, 1000 N Chicago St., Joliet, IU. THE DOLLAR SAVINGS BANK BRIDGEPORT, OHIO. GLAVNICA $50,000.00. PREBITEK' $50,000.00. Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naša vlagateljica. Plačujemo po 4% obresti pri hranilnih vlogah. Posebno pozornost dajemo Inozemskemu oddelku. 11 STAREGA KRAJA je prišlo že mnogo osefc, katerim sem jez t/delal prošnje na podlagi katerih jim je bilo mogoče dobiti potrebno dovoljenje za potovanje v Ameriko. Kdor želi poslati svojcem v stari domovini take prošnje, naj se zaupno obrne na mene in jaz mu bodem zadevo povolino uredil. Tt'Dl V VSEH DRUGIH NOTABSK1H ZADEVAH, BODISI V AMERIKI ALI V STAREM KRAJF, se poslužujte mojo pisarne. Delo povoljno, »tone ni-'.ke. ANTON ZBAŠNI&, javni notar, soba 102 Bakcwell Bldg., Pittsburgh, Pa. vogal Diamond and Grant 6ts., (nasproti Courts), ali pa zvečer na domu, 5633 Butler Street. BANČNA TVRDKA 172t? So. RaciJie Ave. CHICAGO, ILL, Telefon Canal 4503 JOHN ZVETlJffA JAVNI NOTAR Izvršuje razne listine SPADAJOČE V TO „ STROKO. POŠILJA DOLARJE V STARI KRAJ —IN— PRODA JE ŠIF KARTE. rfHMBBHB VV. F. SEVFRA CO CEDAR RAPIDS, IOWA S. K.'JEDNcfrE AVGUSTA 1920 PiSite po mojo knjigo, ki daje pojasnila o iznajdbah in patentih. Knjigo vam dopodHem j ZA3T0NJ. Jaz imam le 90 letno skušnjo kot odvetnik za patente,' v sled česar lahko posvetim vašemu patentu posebno pozornost. Moj urad se nahaja samo nekaj korakov od Patentnega urada in jaz lahko izvršim vašo zadevo v kratkem času. Pošljite mi svojo iznajdbo v pregled. Pišite mi danes v svojem lastnem jeziku. « A. M. WILSON, Registered Patent Attorney, 315 Victor Bidg. Washington, D. O. f MŽ22llalwFT za DUBROVNIK jm^sa^^wm^ trst, havre in HAMBURG prodajemo p o w n a j p o v oljnenih cenah za najsigurneje brzoparnike. DOPREMAMO osebe iz starega kraja z malimi , stroški in brez zavlačenja. POŠILJAMO denar v domovino, ter izdajemo čeke na dolarje, ali krone, katere izplačujejo razni denarni zavodi v starem kraju. ZAVARUJEMO hiše proti požaru, osebe na življenje in ponesrečbe. NAŠ ODVETNIŠKI in javni notarski oddelek prevzema tožbe, tirjatve, prevode, uknjižbe in vse v to stroko spadajoče posle tukaj in v domovini. PRODAJEMO hiše, lote ter farme pod ugodnimi pogoji. Za dobro postrežbo jamči. JOHN A. LAJEVICH & CO. ,1137 West 18th Street, Chicago, 111. Phone : Canal 4116. jt v vročih poletnih meeeclh in dnflh jesenskih pri obeh, odraefclih in pri otrocih splošna prikazen. To prihaja morda od napravita« hrana, pijače ali Utre isprameatba vremena rfU drugih vzrokov. Diarrhoea (Severov Pripomoček proti driski) se j« iskaral vedno kot zanesffivo zdravljenj® za drisko, želodečne kr-r če, colico, proti poletnim neredom drobovja itd. Dobro in sigurno Ivan Znpan. ti t ' Angleško - slovenski besednjak naročite ma sledeči naslov: Dr. F. J. Kem, 6202 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. % Cena knjigi 5 dolarjev s poštnino vred.— IstotAm lahko naročite Zormanove pesmi. Cena $1.25 (Ad.) ki jih pripiiemo k glavnici ako jih ne dvignet«. Naia banka j« pod nadzorstvom vlad« Združenih driav in članica federalnega rezervnega a latama. Pri poftiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni. Brezvestni metetarji nastavljajo sedaj kronam visok« cene, ker se hočejo okoristiti s nevednostjo ljudstva. Povpraiajte nas sa nasvet in cm«, kadar telit« poslati denar v star« domovino! Ako imate doma Liberty Bond«, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam jih bodemo shranili brezplačno. Poslopje, kjer so naii nradi, j« naia laatnina. Odprto vsak dan izven nedelj in praznikov od 9. dop. do s. pop. THE JOLIET NATIONAL BANK JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00 Prebitek $360,000.00 vstanovljena 1898.—državno nadzorovana) pošilja denar hitro,< zanesljivo in pod. jamstvom na vse kraje po najnižji dnevni kurzni ceni in je ena prvih bank, ki je dosegla izplačilo vseh Vaših pošiljatev v stari domovini. — Izdaja bančne nakaznice, (Drafts) in pošilja hranilne vloge na vse zanesljive denarne zavode v domovini. <' 4.4 ttH Sprejema hranilne vloge, plačuje 4% obresti ter izplačuje vloge brez odpovedi. Kupuje, prodaja in menjuje denar po najnižji dnevni borzni ceni. Telefon: Canal 6027. ■ FRANK GRILL'S DAIRY! Prva slov. hrvatska j mlekarna ! \ | 1818 W. 22. St. Chicago, 111.] Se priporoča nažim gospo-! dinjam. Mleko raavažam nai dom. Izvršuje točno, vestno in najceneje vse pravne in notarske zadeve. Prodaja "šifkarte" za vse parobrodne družbe po izvirnih cenah in Vam zamore urediti vse potrebno, da dobite svojce iz stare domovine v Ameriko. TAKOJ zaana prostor, ker s tem si prihrani nepotrebnega čakanja in stroškov. Za sedaj zamorete dobiti prostore na sledečih ladjah: 1. NEW YORK—DUBROVNIK—TRST. "PATRIA" 7. avgusta ..................................................................91.00 "DUCA D' ABRUZZ1" 12. avgusta ......................................................93.00 "ARGENTINA" 12. avgusta .............................................125.00 "ROMA" 31. avgusta .........................................................................fcl.OO "PROVIDENCE" 1. septembra .................................91.OO '»PRESIDENT WILSON" 14. septembra ................................................130.00 "BELVIDERE" 21. septembra ................................................................125.00 2. NEW YORK—HAVRE: "LA SAVOIE" 6. avgusta ....................................................................76.50 "LA TOURRAINE" 14. avgusta ............................... 76 50 "ROCHAMBEAU" 21. avgusta ................................76.50 "LAFAYETTE" 27. avguatV ..:.............................. 7650 "LA SAVOIE" 3. septembra ....................................................................76.50 Pri navedenih cenah je državni davek vštet. • \ "Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite osebno ali pismeno na staro in priznanja vredno tvrdko 133 SeconcfAve., vogal 8. St New York, N. Y. Ali ste že pridobili kakega no vega člana (ico) za prihodnjo sejo?